. cf°N% r-Jg___ jL M2IIZH3CA ^f ANDREJ GABRŠČEK. f \ & V SOBICI. 1899. V: al '''% \KAiVJLET kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal ViUiarri 5hakesp2are. j§£ 35XW(J 358446 --01"« $ /llf- OSEBE: KLAVDIJ, kralj dans HAMLET, sin prejšn j-.-y.vi [rl nečak i-uLl.m:j■.■ jvi POLONIJ, prvi kome ni i k. W^Wf^ HORACIJ, Hamletov p*«,-. %i VOLTIMAND, 1 KORNELIJ, RQ2ENKRANC, ) G1LDENSTERN, ^Arvi^nT" DUH Haml. STOTNIK. SEL. IGRALCI. PLEMIČ. DUHOVNIK. MARCEL, I . IJA\A^V BF.RNARDO, f cas,L,IM' FRANCISKO, vojak. .! ... \M k\ ' RAJNOLD, sluga Polonijev. 1 BRAS, kraljevič norvežki. 3 ^amlet Prvo dejanje. prvi prizor. Helsingor. Terasa pred gradom. Franeisko na straži; Bernardo nastopi. Bernardo. Kdo je? Franeisko. Ne, meni odgovori: kdo si ti, Stoj! Bernardo. Blagor kralju! Franeisko. Vi Bernardo ? Bernardo. Da! Franci s ko. Natančno prišli ste n;i svojo stražo. B o r 11 a t d o. Dvanajst Je ravno; idi spat. F ranči s k o ! F r a n c i s k o. Hvala, da ste me prišli nadomestit; Zelo je mraa in meni je pri srcu Tesno. Bernardo. Je bilo li doslej vse mirno? F r a nets k o. Ni miš se ni genila. -o Bernardo. Lal.ko noč! ■-■■■■ In Se tovariša bi srečal moja, Horaeija in Marcela, reci jima, Naj se požurita na stražo k meni. \( '../ Franci k k o. Če se ne motim, slišim ju. Stoj! Kdo je? Horacij in Marcel nastopita. Horacij. Prijatelj kraljev. Marcel. In vazal njegov. F r a n e i s k o. Tedaj pa lahko noč. Kdo te je Pozdrav nadomestil tu? ljen bo< F r a i eisko. T,e„ i lalil M a Bei reel. ■nardo. Hola , Ber: lardo! Je-li Ber; Kdo Horacij tu V i a r d o. je! ■ Ho: ■acij. Kos njeg-a j. Beri Pozdravljena bodita Horacij in Marcel, i i a r d o. a dobro liošla! No, ali se je zopet prikazalo? Ničesar nisem videl. Marcel. Horacij pravi, da je vsa. ta stvar Le domišljija, ja, in verjeti »oče, / j/ . Da videla sva dvakrat že-d-uM. ** Zato sem bil povabil ga seboj, r Da naj bedi to noč na straži z nama — 1* Oe pride duh, da najinim očem Spričuje sam in da ogovori ga. Bern a r d o. Torej sadite, Da Vam še enkrat nadlegujeva Uho, ki neče niti slišati, Kar videla sva zadnji dve noči. Horaeij. No dobro, sedimo, in naj Bernardo Pripoveduje. Bernardo. Zadnjo noč tedaj, Ko zvezda ona na zahodnem nebu Svetila je prav tam, kjer zdaj žari, — Takrat sva videla 7. Marcelom — v stolpu Je bilo ravno jedno po polnoči — Marcel. O tiho! neliaj! Glej, kako prihaja! Duh nastopi oborožen. Bernardo. Podoben ves je kralju rajnemu. Ti si učen, govori z njim, Horaeij! Bernardo. Ni-li podoben kralju? Daj; poglej g ^V^kiki/if-fj )mM YuUjC- Popolnoma; zastala mi je kri /vtVW -"""ft Od groze in od začudenja. v Glej, On hoče, da bi kdo ga nagovoril. Marcel. Horaeij, nagovori ga! •/ H orači j (d.J.u.1 - Kdo si, ki poshmiješ se predrzno Te pozne ure, te postave moške In plemenite, ki je hodil v nji Nekdaj kralj danski V Odgovori mi, Pri Bogu te rotim! Marcel. Razžaljen je. Bernardo. Odiiaja. H o racij. Stoj! Ostani in govori! Pri Bogu te rotim, govori! (Dnli odide). Ilaradj, Vi trepečete, bledite? Kaj ni to več kot sama domišljija ? Kaj mislite? Horacij. Bog mi je priča, nikdar Ne mogel bi verjeti tega, da bi Ne bilo me preverilo oko. Marcel. Ni-li podoben kralju? Horacij. Kakor ti Sam sebi. Prav tako je bil orožen, Ko je premagal slaveželjnega Norvežana; tako je gledal takrat, Ko je pognal nazaj na led Poljake, Odkoder so prispeli na saneh! O čudovito! — Marcel. Tako je prav ob uri tej korakal Že dvakrat mimo naše straže tod. Horacij. Razlagati si te reci ne vem, A toliko si mislim, da obeta Državi naši nenavadne čase. ' I Marcel. Tu sedimo in naj mi kdo pove, Čemu to strogo, nočno straženje Trpinči vsako noč podložnika? Čemu lijo topove neprestano, Po svetu vsem kupujejo orožja?! Zakaj priganjajo tesarje ladij. Da pridnost njihova ne razločuje — 7 — Nedelje več od delavnikov grenkih 'i Kaj se godi, da naglica ta potna ~a pomočnico dnevu daje nočfj do ve m i to razlagati? (Kdo ve Tako vsaj pravijo. Prejšnjega kralja, Čigar duha smojvideli njaeej — Na boj posvil j<* Portimbras, Norvežan, Od'častilakoimie zavisti gnan; Naš hrabri Hamlet (kakor ga neznani Svet imenuje) je premagal kralja ■ NorveŽkega, kateri je izgubil Z življenjem svojim vse dežele svoje, Kot določila je pogodba njuna,-' (Domenjena in zapečatena, ,/'' Potrjena od viteških zakonov In od pravice; a nasprotno je Zastavi] kralj naš del države svoje, Ki bi doliil ga Fortiniiras v slučaju, Da bil bi zmagal, — kakor je zapala Po,vseh teh točkali. že navedenih, Na kralja našega Berregka zemlja. *A mladi Fortinbras, ves v vročem ognju In brezobziren, zbral je po vseh kotih Norveške vojsko drznih srcecvlovcev, Za kruh in hrano, da povede jo V početje res pogumno ; hoče namreč, (Kar je državi naši dobro znano) Da s krepko roko in z orožjem nam — 8 — Omenjene dežele spet iztrga. Ki j'ih izgubil oče je njegov: To, mislim, da je vzrok pripravam našim, To vir teh straž in to samo povod Vrvenju in rovanju po deželi. Bernardo. Gotovo ni nič drugega kot to. In tudi s tem se vjema, da tod mimo Prihaja ta oboroženi duh, Podoben kralju, ki je vzrok te vojne. Horacij. le prah je, da kali oko nam dušno. Za Časa, ko je stal Rim na vrhuncu, Pred padcem velikega Julija, Takrat so se odpirali grobovi In mrtveci, zaviti v svoje halje, So begali kriče po rimskih cesta!«; Krvava rosa, zvezde repatice, Solnee marogasto; in mokra zvezda — V Neptunovem kraljestvu vladarica — Kakor na sodnji dan je otemnela. .- Prav taka znamenju dogodkov strašnih (Poslanec, ki naznanjajo usodo, Predigro bližajoče se nesreče) Poslala sta sedaj nebo in zemlja Državi naši, našemu narodu Duli nastopi zopet. Horacij. A tiho! Glejta, tam prihaja zopet. Ustavim ga, če tudi pogubi me. — Postoj, fantom! Ce glas imaš in jezik, Govori z mano! Če dobro delo treba ]'e storiti, Ki tebi mir in meni čast bi dalo — Govori z mano! In če države svoje veš usodo, Ki še lahko odvrne jo previdnost'— /Govori! — Ce v zemljo si zakopal bil zakladov ITplenjenih, vsled česar vi duhovi Nemirni blodite okrug po smrti: iv Govori mi o tem! Stoj in govori! (Pete Ustavi ga, Marcel! Marcel. Ali naj ga udarim s helebardo? Tukaj ! Marcel. Izginil je. ( kM^ Laertes. Zaradi Hamleta in laskanja Njegovega pomisli: to ni drugo Kot vroča kri, vzplamtela za trenotek, Vijolica v pomladnih prvili dneh: Prezgodnja in nestalna; sladka, toda Nestanovitna; dih, ki naglo mine — Nič več! Ofe Nič več kot to ? Laertes. Nič di'i:i;<\LiTi! Zakaj kedar narava se razvija, Ne rase v kitah le in velikosti; Ko tempelj ta so širi na zunanje, Tedaj se širi tudi duša v njem.' Mogoče, da te zdaj resnično ljubi, L /Ca *. 4*ab. ; jdfA-fo«, ■ iiA; i/KlMV^ ;'v .///■■ A. %J^j Da ne kali njegove dobre volje Hinavska zlobnost; ali to pomisli: On nima proste volje v svojem stanu In rodu je podložen svojemu ; Zato ne sme izbirati kot drugi Ljudje navadni; kajti na njegov Izbor opira se države blagor. In ta izbor je omejen od volje In od besede istega telesa, Kateremu je glava. Oe tedaj Ti reče, da te ljubi, se spodobi Modrosti tvoji, da verjameš mu Le toliko, kolikor v svojem stanu Spolniti more; to se pravi, nič več Kot glas države danske dovoljuje. \Kako bi lahko tvoja čast trpela, Če slušala besede bi njegove, Če bi odprla čisti svoj zaklad Njegovim prošnjam. Sestra-iuoja, boj se, Boj se, Ofelija! Skrbno varuj/se Nagnjenja svojega in skrij se strasti: Dekle plašno je še preradodarno, Oe žarkom luninim svoj čar odkrije. Ni čednost no uide zlobnemu Obrekovanju; črv razjeda mlade Jari, se predno popje poženo, In v ranem jutru in v mladostni rosi Je najnevarnejši strupeni dih. Zatorej boj se ! Varnost je v bojazni ; Že sama, brez sovražnikov zunanjih, Dovolj ima mladost, notranjih bojev. Hraniti hočem tvoje nauke v prsih Kot varuhe srca; a dragi brat, Ne delaj kakor pridigar ne-vr-eden/'^' Ki kaže drugim strmo pot kreposti, ' A sam pa hodi, razuzdan pohotne/, Po gladki cesti greha ter pozablja Sam svoje nauke. Laertes. Tega se ne boj! Predolgo se mudim — ; rrKf Glej, dvojni t Slučaj obeta i Še tu, Laer t?e lll, jjrtc:i Lt:rt '. lic, Uči ItUUJU ; ■Vmrovr pihajo-v razpeta jadra, Ne m ii d i se ! Tu na moj blagoslov — (Poloii mu tot 6 na glavo). In kratka ta pravila dobro pomni: Ne izgovori vsake svoje misli, Ničesar neprimernega ne stori. Prijazen bodi, toda ne vsiljiv; Če-svestega imaš prijatelja,;,:, « ta Uja^ ■ W«^£ Navezi trdno ga na svoje srce, A nič preveč ne segaj v roko novim robratimom. Razporov se varuj, A kadar si v prepiru, dokončaj ga f> - 28 — Tako, da se te bo sovražnik bal. Posluli daj vsakemu, besedo redkim; Poslušaj sodbo vseh, a svojo hrani. Oblači se drago po svojih sredstvih, Ne. eii'kasto; bogato, ne bleščeče: Moža oznanja mnogokrat obleka; in pk'iiiii'i najbolj«! tia Francoskem Obdarijo se vzorno in izbrano. Na posodo ne dajaj in ne jemlji: ];'!'ijaii:0js1-vLi piisoj.;:vaiije škodi, In upanje razdira gospodarstvo. Nad vse pa pomni: bqdi zvest, sam sebi, In kakor dnevu noč sledi ik tega, Da drugim nikedar ne boš nezvest. Zdaj idi z Bogom, sin! moj blagoslov Kaj pospešuje v tebi nauke moje! Laertes. Ponižno se poslavljam, ljubi oče! Polonij. Cas kliče, pojdi! čaka te že spremstvo. Laertes. Zdravstvuj, Ofelija, in ne pozabi, Kar sem ti rekel. Ofelija. V spominu mojem shranjeno je varno Kot da bi sam ti ključ imel do njega. Laertes. Zdravstvujta! (Odide). - m — Polonij. Kaj pa je bilo, kar id je povedal? Ofelija. Dovolite, o Hamletu je bito. Polonij. Ha, dober opomin! Povedali so mi, da te je Hamlet Pogrisloki'sit pokril /.adnje ease, In sicer samo, — ter da si ga rada In brez ugovora vspri'jemala. Če je tako — in pravijo, da je, Da samo sebe ne poznaš tako Kot bi spodobilo se moji hčeri In tvoji časti! — Kaj je s teboj? Odkrij mi vso resnico Ofelija. Že nekaj časa sem in to pogosto Ponujal mi je svoje nagnjenje. Polonij. Pa, nagnjenje! Kako to govoriš, Novinka še v rečeh tako nevarnih. In ti verjameš temu nagnjenju«? Ofelija. Ne vem, kaj bi si mislila o tem ¥ Polonij. Čuj torej: misli si, da si otrok, Ki praznini tem ponudbam si verjela; — no — Modreje vedi se, Ofelija, Da lahkovernost ta ne bo ti v škodo. Ofelija. Govoril mi je o ljubezni svoji Pošteno in spodobno. Polonij. Pošteno in spodobno V Pojdi, pojdi! Tako se tebi sami le dozdeva. Ofelija. In z najsvetejšimi prisegami Podpiral je besede svoje vroče. Polonij. Proso za drozge! Kadar kri kipi, Daje srce jeziku radodarno Prisey gorečih. A ta platnen, hči, Ki sveti bolj kot greje ter ugaša V obljubi sand, ravnokar storjeni — Ne misli, da je to resničen ogenj. 'Z navzočnostjo deviško svojo bodi Bolj varčna ter spoštuj svoj jezik bolj Kot da bi govorila na povelje. A Hamletu zaupaj toliko: On je še mlad in vede se lahko Prosteje kot dovoljeno je tebi. Na kratko: ne veruj, Ofelija, Prisegam svetim; to so le zvodmee, Ke kroja istega kot njih obleka, Le zagovorniki ^eljii pregrešnih, Ki Idinijo obljube najsvetejše, Da lažje varajo. Tedaj razločno: ■ ;-u - re te nikdar več Kt*&£<*~ ,«as tako ne trati, Zapomni si: od ur Trenotkov prosti Da govorila bi mi s Hamletom! Glej torej, to ti rečem! A Kdaj pojdi Ofelija. Pokorna sem vam, oče. (Odideta). •>a>X^- Četrti prizor Na terasi. Hamlet, Haraoij in Marcel nastopi jO. H a m i e t. Strašno je mraz, Horacij. Naravnost v li ca reže Ta zrak ledeni. H a m 1 e t, Koliko je lira ? Horaeij. Dvanajst bo. Marcel. . Ne, dvanajst ježe o Ibilo. — 2,2 — H o r a c i j. Res V Nisem slišal. Zdaj prihaja Čas, Ko hodi duh navadno tod okoli. A kaj Je to, moj kraljevič? H a m I e t. Naš kralj nočuje za pokrito mizo In pije in omahovaje pleše; A kadar vina renskega izprazni Kozarec poln, takrat oznanjajo Napitnico trobento in topovi. Horaeij. Je-li navada to? Hamlet. Seveda je: A zdi se mi (čeprav sem tukaj rojen In v nji vzgojen), da ni posebno častna In da je boljše, če jo opustimo Kot izpolnjujemo. To trapoglavo Pijančevanji/ smeši nas drugod Pri narodih na vzhodu in zahodu, Ki nas lahko nazivljejo pijance; In prilog ta, priklopljen k našemu Imenu, jemlje vrednost našim delom, Pa naj si bodo še tako velika. Tako godi posameznim se včasih. Da le zarad porodnega pogreška — Recimo od poroda (v tem nedolžni, Zakaj rodti narava ne izbira), Morda le preobilica krvi, — 33 — Ki ruši večkrat pameti jezove, Morda samo navada, ki 7. rij6 Zakriva lepe šege, — takšne, pravim. Ki znake nosijo pogreškov teh (Prirodnih ali pa samo slučajnih), Naj njih krepost je čisla kakor milost In mnogoterna. koliko]' mogoče; V razsodku splošnem vendar jih okuži Jedrn pogrešelc: le en gran slabosti Potegne v blato vso ostalo vrednost. D u li !uisVi.i|ii i:i]")roKi.'ii. H orači j. O glejte, duh prihaja, kraljevič! Vsi angelji in sveti posli božji! (Obstane ?.a trenutek nem od grozo) Če blagoslovljen si, če si proklet, Če iz pekla si ali iz nebes, Če zloben ali blag je tvoj namen — Zunanjost tyjjja je tako dvomljiva, Da moram govoriti s taliti; kličem Ti: Hamlet, knez, kralj danski, oče, daj 1 Odgovor! Da ne tavam v temi: reci, — Zakaj kostf so tvoje mrtve zopet Mrtvaški prt odvile; in zakaj Je ralcev, ki smo vanjo te dejali, Odprla teški mramorni pokrov V Kaj hoče to, da tvtije mrtvo truplo Prihaja spet na lunino svetlobo In polni z grozo tiho noč? — da misli Vznemirjajo nas težke, ki razum naš Doseči jih ne more? — Povej, zakaj, — čemu ? Kaj naj storil iDuli Battugae Hamletu,] Horaeij. Namignil vam je dull, da šli bi z njii Kot da bi hotel razodeti se Vam samim. Da, namiguje vam s prijazno kretnjo, Da Šli bi z njim na bolj oddaljen kraj. A ne pojdite! Če noče govoriti tukaj, dobro, Jaz pojdem z njim. Horaeij. Ah ne storite tega, kraljevič! Hamlet, Zakaj ne V Česa bi me bilo strah V Ne dal bi igle za življenje svoje — In kaj storiti more moji duši, Ki je neumrljiva kakor on? Že spet me vabi; iti hočem z njim., Horaeij. Kako, če vas zavede do mo£fa. "Morda do one skale grozovite, Ki iznad temelja visi če k vodo? — 35 — Ce spremeni' se tam v podobo strašno, Ki lahko vara upleni ves razum In tira v blaznost vas? — Pomislite! Kraj sam zase rodi obupne misli Brez drugih vzrokov že pri slehernem, Kdor gleda tam v brezdanjo globoeino, Morja šumenje ouje pod seboj. Hamlet. Spet je namignil. (Duhu.) Idi! jaz prihajam Ma.rcel (zadranje Hamleta). ; Ne smete iti, kraljevi«? Hamlet. Stran roke! Horacij. Ne smete iti, poslušajte naju! Hamlet. Usoda moja klice me in ta Stori najmanjše žile mi v telesu Močnejše nego kite levinje Nemejske! i|)uh oamigSvaj. Kako me vabi: pusti me! Za 86ga! (Izfl's Kdor brani mi, napravim ga duha! Jaz pravim, stran! (Dulra.) Jj'e idi! jaz prihajam za teboj. (Duh in Hamlet oOidettt). Iloracij. V obupanje ga žene domišljija. Marcel. Za njim! Ne smeva ga ubogati. 3* Za njim tedaj! Kako se to 1 Neka. je gnjilega v državi danski. Horaeij. Bog 1 Marcel. A urno zdaj za njim ! lOdideta). peti prizor. iV Oddaljen k-i-aj na turami. M'' D nil in Samlet nastopita. H a m 1 e t. Kam 'odiš me V Naprej ne grem. govori! D u li. ' Poslu ij! Hamlet. Hočem. Dni.. . Že se ura bliža Ko se Vrnit v žvepierti, grozoviti plamen H a m 1 e t. Ah, ubogi duh ! - 37 — Duh. Ne pomiluj me in poslušaj resno, . Kar ti povem. H b m 1 e t. Dolžnost mi je, da Ciljem! J) u h. In kadar čuješ, da osvetiš me. Hamlet. Dull. Duh sem tvojega očeta, Obsojen nekaj časa, da ponoči Nemiren tavam, dokler niso grehi Življenja mojega očiščeni. Ce bi ne bilo mi nahranjeno Razkrivati skrivnosti moje ječe, Stvari bi ti oznanjal, da beseda Najmanjša bi uničila ti dušo$ S trdila bi se tvoja mladsi^kri, Oči planile bi iz kr_ogo~v svojih Kot zvezde, tvoji kodrasti lasje Razdružili bi se ter ustali kvišku Kot igle na togotnem ježevcu: vA tega razodetja večnega Ne razumdo bi uho telesno. — Čuj, čuj! o čuj ! Če ljubil si kedaj OČeta svojega predragega — H a m 1 e t. O Bog! — m — Duh. Mašili] njegov brezvestni, grozoviti H am 1 e t. Kako, umor? Duh. Umor brezvesten, Pregrozen; vsak umor je grozovit, A ta je strašen, gnjusen, nenaraven. H a m 1 e t. Govori, da s peroti naglimi Kakor molitev ali kakor misli Zaljubljenca osvetit te hitim ! D u h. Pripravljen ae mi zdiš: H in bil bi pač Lenejsi kakor ona tolsta zel, Ki raste mirno na obrežju Lete, Ce bi te to ne vzburilo !i Čaj Hamlet: Raznesel se je glas. da gad strupen Je pičil me, ko spaval sem na vrtu ; In s tem zlaganim vzrokom moje smrti So ptidio varali uln'i kraljestva. A vedi, dragi sin, da tisti gad, Ki pičil je očeta tvojega, Sedaj njegovo krono nosi. H a m 1 e t. O moj preroški duh! — Moj stric!? Duh. Da, on, prešestnik krvosranini! S svojim Razumom bistrim, /. darom izdajalskim — '69 - (O, tak razam in tak dar, ki/sta v stanu Zavesti v takov greh!) premamil je Na viden čfdnustne kraljice voljo, Da se mu je udala v gnjusno slast. O Hamlet, kak odpad ! Od mene, čegar Ljubezen je bila tako iskrena, Da je hodila zvesto .roko v roki S prisego, dano na poročni dan; — Od mene k njemu grešniku, po darili Prirodnili siromaku poleg mene! A kot se čednost varati ne da, Kedar jo skuša strast pod sveto krinko : Tako pohotnosi zaželi" gujusobe, Nasičena nebeške postelje..."?] iA tiho! Zdi se mi, da voham v zraku Jutranji dih; zatorej le na kratko. Ko spaval sem na vrtu kot navadno, Zaloti stric tvoj mojo varno uro — Zobnjakov sok prokleti v steklenici; — In vlije mi v uho to tekočino,' Katere včinek je tako sovražen Človeški krvi, da kot žito srebro Hiti po strugali zdravega telesa — In kakor kisle kaplje, vlite v mleko, Zasiri čisto kri z nenadno silo. Tako se je zgodilo takrat meni: Kot Lazaru so mi pokrile gobe (Z ostudno skorjo vse telo.... Tako je roka bratova mi v spanju Življenje, krono in kraljico vzela, Ubila me je sredi mojih grehov. — 40 — Brez olja svetega, brez spovedi: Z nesklenjenim računom sem prišel Pred sodbo, — dušo obremenjeno S pregrehami. Hamlet. O grozno, grozno, grozno! Duh. Ce je narava v tebi, tega sin moj, Ne trpi; ne dovoli, da bi danska Kraljeva postelja bila ležišče Nečistosti in krvosramnosti. A kakor tudi se osvetiš, nikdar Ne skruni si srca, in maturi Ne stori zlega; pusti jo nebesoni In trnom, ki jo v pršili bodejo... Zdravstvivj! Kresnica kaže. da že jutro Prihaja, slaba njena luč bledi. Oj z Bogom, 7, Bogom, Hamlet; misli name! (Dull odide). H a m 1 c t. O vse nebeške čete! Zemlja! Kaj še? In peklo! — O ne poči mi, srce! Ne oslabite mi roke! Noge Nosite me! — Da mislim nate ? Da, Ubogi duh, dokler bo se kaj inisli] _ V tej trudni glavi! Nate da naj mislim? Izbrišem si iz knjige svojega spomina vse neumne misli, vse Izreke in vse slike, — prešlih dnij Spomine, ki sta napisali jih — 41 — Razmišljevanje in mladost. — Zapoved tvoja sama naj živi V možganov mojih knjigi, z drugimi Manj vrednimi stvarmi nemesana: Za Doga, — da! — O izdajalska žena! Zločinec, smehljajoči ti zločinec! Zapisnik sem! — Zapisati je treba, Da je mogoče, da se kdo smehljati, Smehljati more in da vendar je Zločinec; vsaj na Danskem je mogoče. U Stric, tu stojiš! — Zdaj k geslu mojemu, Ki se glasi: ■ Oj z Bogom, misli name!: Prisegel sem. H orači j (za-see J). Kraljevič! Kraljevič! Marcel fza sceno). Kraljevič Hamlet! H o raci j (m samo). Varuj ga Bog ! Hamlet (odloČim, zfoe)-Tako naj se zgodi! Marcel (za sceno). He, hola! kraljevič! H. a m 1 e t. Ha, hejsa, fant! Oj pridi, ptiček, pridi! H. orači j in Marcel nastopita. Marcel. Kako je bilo, milostni gospod? Horaeij. Kako je, kraljevič V Hamlet. O čudovito! Horaeij. Povejte nama, milostni gospod! Hamlet Nikakor ne, vidva bi stvar izdala! H o r a c i j. Za Boga, jaz ne! Marcel. Hamlet. Kaj pravita ? Kdo bi si pač to mislil ? A bosta li molčala ? H orači] b Marcel. Za Boga, da! II a m 1 e t. Ni lopova na vsi široki Danski, Ki bi ne bil zločince dovršen! Horactj. Zarad novice te ni treba, da bi Prihajali duhovi iz grobov. H a m I e t. Imate čisto prav. Zatorej mislim, da si brez ovinkov Roke podamo ter se ločimo; In vidva gresta, kamor vaju zove Poklic in nagnenje; vsak človek namreč Lnfi poklic in najnicuje, kakor Že ravno je; — kar mene siromaka Zadeva, glejta, jaz zdaj molit pojdem. Horacij. To so le prazne, zmešane besede. Hamlet. Žal mi je, če so vas pohujšale, Gotovo, srčno žal. Horacij. Moj kraljevič, Pohujšanja nikakega ni bilo! Hamlet. In vendar, pri svetem Patriciju! Pohujšanje je in celo veliko! Zastran prikazni vama lahko rečem, Da je zelo pošten dali... Radovednost, Kaj da se je med nama dogodilo, Krotita kakor moreta. Sedaj pa, Prijatelja, če sta prijatelja In součenea moja in vojaka, Storita nekaj mi po godu. Horacij. Povejte, kraljevič, in vse storiva! Hamlet. Nikdar nikomur tega ne po vej ta, Kar sta nocoj tu videla. ij in Marcel Ne bovi H orači j. Besedo častno, jas Jax tudi ne, besedo častno! Hamlet. noj meč! Že sva prisegla, kraljevič! Hamlet. Vendar, Prisezil.a tu na moj meč, zares! Duh [|.od aemljo). Priselita! H a m 1 e t, Haha, ti praviš fant ? Še /mirom tukaj, poštenjak moj zvesti? Zatorej, — slišala sta v kleti dečka — Pripravita se, (ia prisežeta! Horacij. Povejte, kaj? H a m I e t. Da nikedar ne zineta liesede O tem, kar videla sta tu nocoj. Prisezita to na moj meč! Prisezita! Hamlet, Hie et ubique! Tukaj in povsod V Menjajmo prostor! Tukaj-sem gospoda! Spet položita roke na moj meč, I Da nikedar o tem ne govorita, Kar videla sta tu in slišala, — Prisezita to na moj meč! Duh [pod zemljo). Prisezita! I-I a m I e t. Prav, stari krt! Tako nevtmdno riješ? Marljiv kopač! — Prijatelja, Še dalje! O solnca mi! to je neznano čudo! TT a m le t. Zato lepo pozdravi ga neznanca! Več je stvarij na zemlji in v nebesih Kot šolska vaša si modrost jili sanja. -A pojdita! — Sedaj kakor poprej Prisezita pri božji milosti: Če vedem kdaj se še tako posebno — Ker. morda bo vprihodnje mi koristno Ravnanje in krGtanje nenavadno, Da ne izdasta nikdar, da vesta O meni kaj posebnega, — ne z glavo Tako stresa je, ne roke takole X:;vsl;riž drže in ne z besedami Dvoumnimi, kakor: --No, no, saj vemo« Ali: »Če bi hotela, bi lahko« — Ali: »Da, če bi mogla govoriti*: — Ali: »So nekateri, če bi smeli« — In z drugimi prikritimi izrazi---- Da tega ne storita, To mi prisezita, kakor naj vama V največji sili mili Bog pomore! Duh (pod zemljo). Prisezita! H a m 1 e t. Počivaj, duh nemirni! — In zdaj, gospoda, — z vso ljubeznijo Se vama priporočam ; kolikor — Premore mož ubog, kot Hamlet, to bo Če Bog da, vselej storii. — Zdaj pojdimo; In, prosim vaju, prst na ustnicah! Čas je prišel iz reda, in gorje mi: Jaz bil sem rojen, da ga uredim! (Odidejo). Konce prvega dejanja. P al ii 11 i j iu En j no Id nastopita. Polonij. Daj mu te novce in te lists, Rajnold! Raj n o Id. Da, milostni gospod. Polonij. In pametno bi storil, dragi Rajnold, Da predno ga poseliš, poprašuješ, Kako se vede. Rajnold. To sem tudi mislil. Polonij. Ej. dobro si povedal, jako dobi-o! Glej, najprej poizvedi, kaki Danci Da so v Parizu, kdf>, kako in kje Živijo, s kom da se pajdašijo — 48 — In koliko potrosijo denarja-; Če si zapazil po ovinkih teh. Da sina mojega poznajo, prišel Si bliže kot v. odkritimi vprašanji. Tako se delaj, kot da ga poznaš Samo od daleč; na primer: s Poznal sem Njegovega oči.il.a, njega /.nance, Površno tudi njega samega.« Razumeš ? K a j n o 1 d. Cisto dobro moj gospod. Polonij. j Površno l.ndi njega; l.oda-, reci, »Le malo, in če mislim pravega, Tedaj je to divjak da malo takih, Uganja to in to« — zdaj mn podtikaj Karkoli si izmisliš ; samo ne Ničesar, kar bi mu bilo v sramoto.; Ne, — samo take razbrzdanosti, Ki so že znane kot tovarišice Mladosti in svobode. Rajnold. Polonij. Da, in da pije, kolne, se preteplje, Da babnjak je — do tukaj greš lahko. Rajnold. To bi ga ouečastilo, gospod. - 49 - Poloni]. Nikakor ne, 6e le lepo zaviješ. Ne smeš ga dajati ljudem .med zobe Kot da jo ves v nečistost zakopan: Tega ne mislim ; a na solnce deni Njega napake lično in obzirno Kot da so to le madeži svobode, Pojavi ognjevitega značaja/ In pa nebrzdane krvi diyj'ost, Ki vsakogar napada. Raj no Id. "A gospod — Polonij. Čemu je tega treba? ■ E a j ji o I d. Da, gospod, To bi rad vedel. Polonij. Moj načrt je tak, In mislim, da brez vspeha ne ostane: Če ga dolžiš tako napak neznatnih, Kot da se. je nekoliko omagal Pri delu, — pazi!"" In če je oni, ki ga izprašuješ, Kdaj videl sina mojega, da je Zakrivil one prej naštete grehe, — Prepričan bodi, da ti koj pritrdi Tako nekako: *Dragi moj gospod* — ■Prijatelj-. ■■■ ali: Vaše blagorodje:-, Sploh kakor je naslov in besedilo Tam v onih krajih. Raj n old. Dobro! In potem Stori to: — stori — da, kaj sem hotel Že ? Sakrament, nekaj sem hotel reči. Kje sem Raju old. Pri: ko j pritrdi ti tako nekako. Polonij. Pritrdi ti tako nekako. — Da, Tako nekako torej ti pritrdi: > Poznam tega gospoda, — videl sem ga Sinoči ali morda oni dan, — Naj bo že kadarkoli, s tem in s tem ; In kakor pravite, igral je res Zelo visoko, tam se npijanil, In tam se je pretepal; in potem : »Zavil jo je nekoč v prijetno hišo« In tako dalje. — Glej torej, kako Z vabo laži vloviš resnice krapa; Mi bistri in ^prebrisani ljudje, Mi pridemo tako lepo za oglom Do smotra ravnega po krivi poti; " Na tak način ledaj poizveduj Kot sem ti svetoval in te podučil. -Razumeš, ne? Raj no 14. Razumel sem, gospod. — 51 — Polonij. Zdaj torej z Bogom ! Rajnold. Dragi moj gospod — Polonij. In tudi sam poglej, kako se vede. Rajnold. Da, milostni gospod! Polonij. In da se pridno muzike uči. Rajnold. Da. Polonij. 7. Rogom torej ! (Hajnold odide.) 1 Of o I i i a nastopi, / i / Polonij. I Ofelija, kaj so je pripetilo? Ofelija.-O Bog, o Bog, prestrašena sem vsa! Polonij. Zakaj, za božjo voljo? Ofelija. Ko v svoji sobi sem šivala, pride Kraljevič Hamlet, — s prsljukom odpetim, Klobuka ne na glavi, nogavice Umazane, razvezane, do gležnjev Viseče, kot njegova srajca bled, S tresočimi koleni in s Eakfi Otožnim in obupanim pogledom Kot da je prišel iz pekla, oznanjat Nesrečo strašno; — tak je stopil prejime. Polonij. Zblaznel je od ljubezni? O f e 1 i j a. ' Jaz ne vem, Toda bojim se, da je res tako. Ov>-U«/- Polonij. In kaj je rekel? O f e 1 i j a. Prijel me je za roko in me držal Močno, nazaj stopivši za korale, '; , , , A drugo roko nad MiTVfnTi f£UM ■&Hi&'*&'t In gledal me s pogledom vprašuj očim, Kot da me hoče risati... Tako je stal: Potom nekoliko mi slivse roko, Zamaje trikrat z glavo in zavzdihne Tako globoko in obupano, Kot da bi hotel si razguati prša, Končati si življenje. A na to me Spusti in preko rame še me gleda Z glavo okrenjeno; Kot da je našel pot bil brez očij — Brez njih pomoči šel je skozi vrata; In name je sijala njih svetloba. Polonij. Pojdi z menoj, da brž poiščom kralja. To je resnična blaznost iz ljubezni, Ki sama uničuje se z divjostjo In vodi v nepremišljena dejanja Kot vsaka strast, ki muči nas pod solncera. Res, žal mi je, — Povej, morda si ga Te dni razžalila z besedo trdo V Of e li j a. Ne, oče; samo, kakor ste veleli, Sem odklonila vsa njegova pisma Ter mu branila, da bi me poselil. Polonij. Zaradi tega se mu je zmešalo. Res, žal mi je, da nisem pazil nanj Z razsodnostjo modrejšo; mislil sem, Da se samo igra in da te hoče ZapiMjali: prokleta moja sumnja! Mi starci, adi se mi, smo nagnjeni, Da segamo Čez mejo s svojo sodbo, Tako kot nedostajo mladi krvi Previdnosti. Tedaj, pojdiva b kralju ! Zakaj pripravilo bi nama več Bridkosti, če o stvari tej molčiva, Kot pa sovraštva, če jo razloživa. t J ''a-Šč^§(@Š^or'-=- J)rugi prizor. nastopijo h K]ir(jmstvoiii. , Kralj. Pozdravljam vaju, Rozenkranu in Gildenstern: Poslali smo po vaju tako hitro Ne samo, ker želeli smo iskreno, Da vaju vidimo, ttiim-eč še bolj, Ker smo potrebni vajinih uslug. Gotovo sta že cula o spremembi Hamletovi: spremembo jo nazivljem, Ker ne zunanji, ne notranji človek Ki več podoben temu, kar je bil. Zaman ugibljem. kaj je razen smrti Očetove zmotilo ga tako, Da sebe samega več ne razume. Zatorej prosim vaju, ki sta z njim Odrasla od mladosti in sorodna Ostala mu po letih in navadah — Mudita se za nekaj časa tu .___—-$ Na dvoru našem, da ga s svojo družbo /-y// Izvabita k zabavam ter grede ' O priliki poizvedujeta, Kaj ga teži, kar morda ni nam znano In kar bi dalo se ozdraviti, Če stvar izvemo. 66 Kraljica. Gospoda draga, večkrat je o vaju Govoril, in jaz vem, da vaju ljubi Kot drugega nikogaurtČe je vama Ljubo, da nam izkazeta uslugo In nekaj časa .tu ostaneta Ter oživita upanje nam slabo- — PlaČalpbomo vama ta poset, Kakor se kraljem plačati spodobi. Rosen kranc. Pravica vajina je, velieastvi, S kraljevo voljo zapovedati In ne prositi. Gil d en s tern, Razpolagajte, Pokorna sva oba in k vašim nogam Polagava usluge svoje skromne. Kralj. Zahvalim vaju, Moj dragi Rozenkranc in Gildenstern, Kraljica, Moj dragi Gildenstern in Rozenkranc, Zahvalim vaju! Brž posetita Zdaj sina mojega, tako nesrečno Izpremenjenega. Naj gre kdo % njima, Da j.u povede urno k Hamletu! Gildenstern. Bog daj, da bi niu družba najina Bila prijetna in koristna. i£* — 56 -al],: r- ,t^iTV^ zenkraiic, Gikloiisturn in nekateri h spremstva .■uidejo: (Polonij nastopi,)*^ L. *«s Polonij. Kralj moj, poslanca i/. Norvcžke sui 1/1 Vesela se vVnila. Kralj. '/,c. od nekdaj Si oče doIjvili bil novic, Poloni]'! ■. ■' i .-Xe.ivV < Polonij. Kaj ne? — Da, verjemite mi, gospot Posvetil sem dolžnost in dušo svojo Samo Bogu in milostnemu kralju. In danes, mislim (če -možgani moji Krenili niso je 7. razuma ceste), Da našel sem resnični, pi'avi vzrok, Ki kriv je Hamletove blaznosti. Kralj. 0 tem govori! To bi slišal rad ! f: % Polonij. Sprejmite prej poslanca; moja ves Naj bo samo pojedine zaključek. Kralj. Počasti ju ter ju priverli sam. [Poloni On pravi, Gertruda, da je odkril ■fiazJSg bolezni sina tvojega. . Ukazal sem ji, Da več mi nima govoriti z njim In ne sprejemati njegovih pisem In ne darov. Hči moja je ubogala natanko, — 61 - In on, zavrnjen (da povem na kratko), Je sprva žaloval in vzdihoval, Potem se postil in potem bedel, Potem ga je obhajala slabost, Potem raztreseno.?t in tako dalje Do blaznosti, ki jja vznemirja zdaj In ki nas vse tako neskončno žali. Kralj (kraljici). Kaj mislite ? Kraljica. Mogoče je, verjetno. Polonij. Ste Ji morda že doživeli kdaj, Da bil bi rekel trdno: -Stvar je taka!--Ge je bila drugačna V Kralj. Ne, ne vem. Polonijfofcače na vmt. in na glavo). Ce ni tako, wwunjie to od tega..: Da vodi me samo najmanjši sled, Na vsak način poličem vam resnico, In ee tiči popolnoma v sredini. Kralj. I& . Kako bi se prepričali o stvari V Polonij. Kot vam je znano, se sprehaja časih Po cele ure v galeriji tej. K r al j i c a. Da, to je res, - 62 — Polonij. In ob navadnem času Privedem svojo hčer tu-sem; a vidva Pa stopita z menoj za pregrinjalo In pazita: (3e je ne ljubi in če ni v sled tega Zblaznel, ne maram biti več uradnik, Temveč voznik in kmet. »h. Poskusimo i (fv*-r$ Kraljica Kako otožen, glejte, tam prihaja! Polonij. Stran, prosim vaju, stran oba odtod Takoj se spravim nanj; dovoli (Kralj in kraljica odideta i Polonij, Kako se vam godi, kralji- Hamlet. Dobro, hvala Bogu! Polonij. Ali me poznate, kraljevič? H a m 1 e t.X $n Popolnoma, vi ste trgovec z rib: Polonij. To bas ne, moj kraljevič! Toda] pa bi želel, da bi bili tako pošten mož. Polonij. Pošten; kraljevič? Hamlet Da, gospod; zakaj pošten biti se pravi danda-rji: — izvoljen biti izmed deseteri!) tisoč mož. Polonij. Gola resnica, kraljevič! H a m 1 e t. Kajti če izvali solnee žuželke v mrtvem psu; božanstvo, ki jnrhovino/poljiiblja — ali imate hčer? Polonij. Imam jo, kraljevič! H a m 1 e t. Ne dajte, da bi hodila na solnoe! Spočeti je blagoslov; a kakor bi vaša hči lahko spočela'— varujte se, prijatelj! Polonij. Kako to mislite? (Znse.) Zmirom meri na mojo hčer. In vendar me sprvega ni poznal; dejal je, da tržim z ribami. Daleč jo je zavozil, jako daleč! in resnično, za mladih let je spravila ljubezen tudi mene ' velike stiske, skoro kot njega. Nagovorim ga znova. (&lasno! kaj citate, kraljevič? H a m 1 e t, Besede, besede, besede! Polonij. Kdo govori? Polonij. Hočem reči: kaka jo vsebina le knjige, kraljevič? H amle t. Obrekovanja, gospod '. Zakaj ta lump satirični piše, da imajo starci sive brade, da so njihova lica nagubana, da.jim leze in očij gosta aiubra in smola, da imajo jako malo duhovitosti in poleg tega zelo Šibka stegna; četudi sem o vsom ti:m iskreno in trdno prepričan, vendar *e mi tie v.iii prav, da pišejo ljudje kaj takega; zakaj vi sami. gospod, bi prišli zopet v moja leta, če bi lezli nazaj kakor rak. Polonij (spe). Dasi je to blaznost, vendar ni bre; ■Kislih/;. Ali nečete s prepiha, kraljevič V Hamlet. V svoj grob? Polonij. i)a, to Iti bilo res s prepiha. iZiH.'.i Kaki') dobr.i časih odgovarjal To je sreča, ki jo ima blaznost mnogokrat, medtem ko, razum in zdrava pamet ne prideta tako hitro do nje. izdaj ga ostavim in gledal, bom, t se snide čim preje z mojo hčerjo. (Glasno.)'.' Dovolite milostivi moj kraljevič, da se poslovim. iHamlet. Ničesar mi ne morete vzeti gospod, česar hi tako lahko ne pogrešal, razim življenja, razun življenja. Polon i j. Zdravstvujte, kraljevič i P r* Dolgočasni, stari tepci! (Rozenkrano in G-iHenstem nastopita). Polonij. Vidva iščeta kraljeviča Hamleta? Tu je! Rozenkranc (Poloniju). Z Bogom, gOSpod ! (Polonij odide) G i denste Častiti kraljevič — Ro .enkra Moj dragi kralje Vič — ■I-+ Moja ljuba, dobra prijatelja1 Kaj počneš, Gilden-stern ? Ah Rozenkranc! Kak.fi se vama godi, tovariša moja? Rozenkranc. Kakor se pač godi neznatnim ljudem Na zemlji. Gildenstern. Srečna, ker presrečna nisva. Gumb na Fortune kapi nisva baš. H a ni 1 e t In tudi ne podplata njenih čevljev? Rozenkranc. Tudi to ne, milostni gospod. H a m 1 e t. Stanujeta torej v pokrajinah njenega pasti ali v središču njene naklonjenosti ? — Ei6 - Gild en s tem. Res, dobra sva z njo. H a mlet, V sručg naročju V (X gotovo! ona je vlačuga. Kaj je novega? Rozenkranc. NiefiW, razen da je svet pošten. M a m ! e t. Tedaj se bliža sodnji dan; a vajina novica Ql resnična. — Povejta mi prijatelja moja, kako sta razgalila Fortuno, da vajn pošilja tu-sem v ječo? Gildens tem. V ječo kraljevič ? 11 a m 1 e t. Danska je ječa. Roženi; ra a c. Tedaj je ječa ves svet. Hamlet. Zelo velika, z mnogimi predeli, luknjami in temnicami. Danska je izmed najhujših. Ro % en k r a n c. Kraljevič, midva ne misliva tako. Hamlet. Ko tedaj ni ječa za vajn, kajti sama na sebi ni nobena stvar ne dobra in ne zla; Šele mišljenje jo napravi tako. Zame je Danska ječa. Torej jo je napravili! l;ik" vaša easti/eljnosl;; preozka ]"e vašemu duhu. H a m 1 e t. 0 Bog, lahko bi bil vklenjen v orehovo lupino in mislil bi, da sem kralj neizmernih pokrajin, samo da bi ne imel teh mučnih sanj- G i 1 d e n s t e r. n. Te sanje so v resnici častiželjnost; kajti pravo bitstvo častiželjnosti je samo senca sanj. H a m 1 c t. ^ Sanje same so le sence. I E o v. e n k r a n I. Gotovo, in častižcljnost se mi zdi tako lahka in zračna stvar, da je samo senca sence. H a in 1 e t. Tedaj so naši berači telesa in naši monarhi in razkoračeni junaki le sence beračev, Poj demo na dvor? Zakaj pri moji duši, jaz ne /nam rezonirati. Rozenkrane in Gil d e n s tem. Oba sva vam na uslugo-H a m 1 e t. Nič tega; nočem vaju prištevati svojim ostalim služabnikom; kajti, da govorim kot pošten mož: moje spremstvo je straliovito. Pa da ostanem na ravni cesti prijateljstva: kaj delata v IlelsingoruV Rozenkrane. Prišla sva, da vas poseliva, nič drugega. - 68 — H a ni 1 e t. Jaz siru m a k' celo zahvale imam premalo. Toda zahvalim vaju: — in gotovo, draga prijatelja, moja zahvala je pol vinarja predraga. Ali niso poslali po vaju? Ali sta storila to iz svojega nagnenja? Je li vajin poset prostovoljen? Dajta, dajta, bodita poštena do mene! Torej, — odgovorita! Gildenstern. Kaj naj rečeva, kraljevič? Hamlet. Kar hočeta— razen pravega. Poslali ho po vaju; to že nekako izdajajo vajini pogledi, zakaj vajina skromnost ni zvita rforolj, da bi jih prikrila. Vera, da sta poslala po vaju moj blagi kralj in moja blaga kraljica. Rozeiikrauc. S kakšnim namenom, kraljevič V H a m 1 e t. To moram zvedeti od vaju. A rotim vaju pri pravicah našega prijateljstva, pi'i »ložiiosti naše mladosti, pri dolžnostih naše zvesto ohranjene ljubezni in pri vsem Še dražjem, kar bi vama mogel povedati boljši govornik, budita odkritosrčna: ali so po vaju poslali aii neV Rožen kr a ne (Gildenstema). Kaj pravite V ..- L^gajglet (zase). Nažigata mi svečo. (Glasno.) Ako me ljubita, ne Biilost'i'vi ynspiifi, poslali so po naju. | Hamlet /^~\ Povedati vama hočem, zakaj ;J tako vaju obva- ( " J rujem. da bi mi izdala kako skrivnost, in laijisi mole- *—S ljiy»Bti nnpi-inii l.-jm4p»-4H-k)';iljii'i se up hn tmk*-4n4*i Pred kratkim, — aftiU fl6 vem, kako se je. to zgodilo, — sem izgubil vso svojo veseloat/ opustil svoja navadna opravila; in resnično, godi se mi tako slabo v tej otožaosti,.da se mi zdj vsa ta krasna zemlja/'samo pusto, golo pogorje. In zrak, ta čudoviti baldahin; i'!'i iii'ln'. : volu'uslna streha, pokrita '/■ zlatim ognjem — dozdeva se mi, da ni niewwr drugega, nego zbirališče gujiiih ku/nih hlapov. — Kako imenitno delo je človek! Kako plemenit po svoji pameti! Kako neomejen po svojih zm*ožnostih! Po podobi in kretenju kako elilt in čudovit! Po svojih dejanjih podoben angelju! ■o svojem razumu podoben Bogu! lepota sveta! vzor seli vidnih stvari j! In vendar, — kaj je meni ta vintesenca prahu'.- Mož. me n.e veseli, ne, in ženska ie; čeprav i ;e mi dozdevr t, da s svojim smeh- m dvomita G tem. Rože n kr a n Kraljevič m, )j, ničesar takega n isem mislil. H a m I e t. Čemu pa ste . se smehljala, ko sem rekel: da me ne veseli. R o k e n k r a n Mislil sem, ■ — ee je stvar taka, kakšno postno ■ dobe torej igralci pri vas. Srečala .- iva jih na poti in kmala pridejo, da se vam ponudijo v slu/.bo. H a m 1 e t. Kdor igra kralja, mi je dobro došel; njihovo veličastni dobi davke ikI mene;' klati vi tez naj rabi svoj meč in svoj šoil.; ljubimec lic bo vzdihoval zastonj; dobro volje« naj doigra svoji.) ulogo v liiim; šaljfvec naj spravi v smeli, kopni' šegeče prepona; in gospodična naj pove ■ svoje misli naravnost ali pa bodo jambi šepavi. — Kaka družba je? R o z c n k r a n c, Ona, ki vam je časih tako zelo ugajala: igralci iz mesta, j Hamlet. Kako, da potujejo V Stalno bivališče bi koristilo bolj njihovi slavi in njihovim dohodkom. Zdi se mi, da so provzroeili to začasno pre-membo zadnji državni dogodki. II a in 1 e t. Ali jih Se takti spoštujejo kot takrat, ko sem bil jaz v mestu ? Ali je gledališče še zmirom tako R o z e n k r a n c. Ne, tako polno seveda ni več. Hamlet. . ., Kako to V Ali so sc-pekmli ? f^a^KM 7 Rožen k r a n c. Ne, trudijo se kakor prej; toda ugnezdila se je tu zalega otrok, malih piščancev, ki vam krito s svojim visokim glasom, namesto rta bi govorili.!in katerim Kameli tega grozovito ploskajo. Ti so zdaj v modi in gagajo tako proti preprostim glediščem — kakor jih imenujejo —, da se marsikateri, ,čeprav nosi meč, zboji teli go sij ter si ne upa tja.ž^ Hamlet/ Kako? Otroci ? Kdo jih 'vzdržuje ¥ Odkod dobivajo plačo? Ali se hočejo /ikvarjati z umetnostjo samo dokler jim ostane diskant? In potem, kadar do-rastejo in bodo sami preprosti igralci — kar je lahko mogoče, če ne dobe boljšega zaslužka—, ali ne bodo očitali svojim pisaurtjoui, da nimajo prav, če jih silijo, da rteklamujejo proti svoji prihodnosti? Roienkranc. Gotovo; zelo je zavrelo na obeh straneh, in ljudje netijo brezvestno ta prepir. Nekaj časa se ni zaslužilo vinarja z igro, v kateri bi se pisatelji in igralci ne lssali s svojimi nasprotniki. Hamlet. Ali je mogoče ? Gildenstern, O, strašno so zapravljali možgane. Hamlet. So-li otroci zmagali ? Ali so podrli tekmeca V R o z e ii k r a n c. Vsekakor, kraljevič, in še Herkula in njegovo breme povrh. Hamlet. ",Ni posebno čudno: zakaj moj stric je kralj danski in-prav tisti,,-ki so se mu rogali, .dokler je — 72 — živel moj oče, dajejo zdaj po dvajset, štirideset, petdeset do sto dukatov za njegov mini j a turni portret. Vraga, v tem je nekaj nadnaravnega, da bi le filozofija stvar istakmla, (Zu s°eno lrobi irompeta). G i 1 d e n s t e r n. Igralei so tu. Hamlet. Gospoda, dobro došla v Helsingdrn! Sezita mi v roko! Tako! Pri dobrem vsprejemu je treba komplimentov in komedij. Pozdravljam vaju torej na ta način, da ne bo moje vedenje napram igralcem (zakaj, rečem vama, to mora biti na zunanje dostojno) bolj podobno vsprejenm kot moje vedenje napram vama. Dobro došla, toda moj strie-oče iu moja teta-mati sta se ukanila. Gildens tem. , dragi kraljevič'; g ' } ' .---;. ^ Jaz sem blazen samo, kadar piha veter od severo-zahoda: ako je veter južen, razločujem imenitno zvonik od eeslne laterne. Bog vam daj dobro, gosjiioda! i- Hamlet. Čujte, Gildenstern ! — in vi tu$i — pred vsakim uhom slušalee: dno veliko dete lani tiči še zmirom v plenicah. Rože n k ran J. Morda je prišel drugikrat vanje; pravijo, da stari ljudje zopet pootročijo. i H a m 1 e t. Prerokujem vama, da mi je prišel pravit o igralcih. Pazita! Prav tako je, gospod: v ponedeljek zjutraj je bilo. Polonij. Milostivi gospod, novic vam prinašam. H a m 1 c t. Milostivi gospod, novic vam prinašam. — Ko je bil Roseij igralec v Rimu — Polonij. Igralci so prišli, kraljevič! Hamlet. Liram, larum. Polonij. Kakor mi vere moje. Hamlet. ■ Na oslih so prijahali.* — Polonij. Najboljši igalci na svetu, bodisi na tragedijo, komedijo, histerijo, pastorale, pastoralno komedijo, iiistoriko-pastorale, tragiko-liistorijo, tragiko-komiko-liistoriko-pastorale, za nedeljivo dejanje ali neprekinjeno pesem. Seneka ne more biti zanje pre žalosten in Jlavtus prevesel ■ improvizaciji. al o ste 11 J Plavtus prevesel. Ni jim jednalo'ga ne v reeiaSf anjn, Hamlet. sO Jefta, židovski sodnik« — Kak zaklad si imel; / PolOTlij. Kak zaklad da je imel, milostivi gospe H a in 1 e t. No: -Imel je on hčerko, oj hčerko mlad* In ljubil jo je premočno.« " Polonij (zase.) Z mirom moja hči. Hamlet. Ali nimam prav, stari JertaV Polonij. Ce me Imenujete Jefta, kraljevič, tedaj hčerko, ki jo ljubim premočno. Hamlet. Ne, to ne sledi. Polonij. Kaj torej Bledi, milostivi gospod V »Kakor Bog veli, f 1 \ 11/ w Tako se zgodi,' — in potem, kakor veste — V7~ rH- jj> «Pao zgodilo se je V / Kar slutilo se je.» Več vain pove lahko prvi oddelek tfi...pohi*ŽJie pepai;-zakaj glejte, tu prihajajo krajšalci mojih besed. Štiri ali pet igralo .v nastopi. Dobrodošli, gospodje, dobro došli vsi! — Verne, da te vidim zdravega. — Dobro došli, prija- telji moji! Ah prijatelj stari, kako je okosuiate.l tvoj obraz, odkar sem te zadnjikrat videl! Ali si se prišeL . j ( na Dansko bahat s svojo brado? — Ej, moja lepa WVH. \ mlada dama ! Gospodična, odkai' sem vas zadnjikrat videl, ste se približali nebesom za cel spetnik! Dal ' Bog, da bi ne bil vaš glas izgubil svojega jasnega zvoka kakor obrabljen zlat. — Dobro, došli vsi, gospodje! »Spravimo se ročno-.__iia delo, kot francoski iokoliiiki, ki [jol-ove, kiir jim pride pred ociS Takoj :a.i>zaigrajte! /Pokažite svojo umetnost. Torej! jj i kajNzaigrajte ! .Pnkažite svojo umetnost. Torej kak patetičen govor! I. igrale Hamlet. Čul sem te nekoč, ko si govoril neko stvar, — pa igrali je niso nikdar, ali vsaj ne več kakor enkrat; zakaj spominjam se, da ta igra ni ugajala dru-hali: bila je kavijar za ljudstvo. Toda meni seje zdela izvrstna igra.-in tudi drugim, ki razumejo te reči bolje od mene. Razdeljena je bila dobro in pisana svobodno in painel.no. Spominjam se, da je nekdo rekel, da niso verzi ne osoljeni, ne opoprani, — kar bi dajalo smislu pikantnost —. in da v izrazu m takega smisla, iz katerega bi se dalo sklepati, da se hoče pisatelj izkazovati; pač pa jo je imenoval preprosto maniro, zdravo in prijetno in mnogo bolj lepo kot nališpano. En govor mi je pred vsem ugajal: to je bilo Enejevo pripovedovanje kartaginski kraljici, — posebno tisto mesto, ki govori o umoru kralja Priamn. - 76 - .=e še spominjate nanj, začnite pri stihu: - da se ■milim, da se spomnim — tOsorni Pirus, kot hirkanski lev* — ne, ni 6, a pričenja se vsekakor s Pirom. a, dvanajstdo šestnajst vrstic, ki bi jih spisal jaz ter ji!i pritaknil v igro. Kako mislite ? — so — I. igralec, Da, inilostivi gospod! Hamlet. Prav dobro! (Vsem igralcem.) Pojdite s tem-.gospodom iii nikar srn ne zasmehujte! (Polonij in igralci odidejo. — Dozenkrmicn in (liidi-jiish-niii), Prijatelja moja, priporočam se za nocoj : dobro došla v Helsinkom : r j . (Roz. m Gild, odideta)./(U-yv' ,ift*M«5 sem sam! O jaz ničvredne«, o jaz podli suženj ! Kaj ni to čudno, da je ta igralec V navadni pesmi, le v sanjali strasti Tako podredil dušo domišljiji, Da ves bledel je v lica, da oči Imel je solzne in obraz prestrašen, Da padal mu je glas, da se je kretal Po svojem čutu. — In vse to za nič! Za Hekubo! Kaj mu je Hekuba, kaj je on nji, Da joee zarad nje? — Kaj pač bi storil, Da vzrok imel bi za resnično strast Kot jaz? Preplavil oder bi s solzami, Z besedami bi groznimi ljudem Vznemirjal srca; tiral bi zločinca m V obupanje. nedulžnciia bi strašil, Omamil bi ušesa in oči. — In jaz, - Boječ, zabit ničvrednež, lazim kakor V sanjali, odtujen sebi samemu, — Besedice ne rečem za očeta, — 81 — Ki vzeli so mil krono in življenje y prekletim ropom . . . Sem li bojazljivec ? Kdo pravi, da sem mevža? Kdo me bije? Kdo puli brado mi ter mi jo piha "V obraz? Kdo v nos me ščiplje ter dolži me Lažij košatih.? Kdo si upa ? Ha, Naposled bi pretrpel tudi to! Drugaže ni: srce imam golobje, 1 - Krvavi ti zloi n u&tT'Toj^cs Srcš si 1 Vlacuga jša in prekli ara na cesti! rja kakor — Fej, sramota! — Razum, i a delo zdaj! — Hm! — Slišal se Da je za lela časih hu lodelce, Ko bili s Igralčeva o v gledišču, umetnost. A — s tako silo i na glas Sliivminja se laliko na vse načine, In melanholičnega; slabega. Me laliko pogithf in preslepari, Zakaj nad dušami nemirnimi Ima veliko moč. Podlago hočem trdnejo v tej stvari, In igra jutrišnja naj mi pomore, Da vjamem kralja in njegovo vest. Konec drugega dej »nisi. :-; :,:-'.: Ji:\:, Tretje dejanje. prvi prizor. S Solin v gradu. .-alj, kiatjioa, Polonij, Ofelija. Rossen Kralj. In ali ne uide mu beseda, Ki bi izdala, kje je vzrok tej zmotnji, Z razburjeno, nevarno blaznostjo? — Rozenlcran o. Tega nikakor neče razodeti. Gil den stem, In tudi ni se dal izpraševati; j Z zmedenostjo umikal se je #Vfto, Če sva hotela ga pripravi ti, Da nama razodene svoje stanje. 'M '^.P — 84 — Kraljica. Kako je vaju bil vsprejel? Rok eni; ran o. Do cela Plemeni taško. Gil (len s te m. , A ee se ne motim, Ovladal se je le k veliko sflo.i R o ■/. e n k r a n o. Izpraševal je malo, — na vprašanja Pa bil k odgovori je radodaren. Kraljica. tiri ali sta vabila ga na kako Zabavo ? R o 7. e n 1; i' a n e. Srečala ava spotjo nekaj Igralcev. To sva mn povedala, In zdi se mi, da ga je veselilo^ Ostali so na dvoru, in jaz mislim, Da jim je zapovedal, naj igrajo Pred njim nocojšnjo noč. Polonij. Tako je, da ; In meni je ukazal, naj povabim Obedve veličastvi vajini, Da slišite in vidite to stvar. Kralj. Od srca rad, in jako veseli me, Da se nagiba k temu. — Draga moja To nagnenje še dalje in k zabavam In veselicam ga priganjaj ta! era odideta). Q.{ i Kralj. Ostavi lias, Gertruda ljubljena; Poslali smo po Hamleta na skrivnem, Da sreča tukaj, kot povsem slučajno — Ofelijo. Njen oče pa in jaz. Postaviva tako se, da nevidna Vse vidiva in lahko sodiva Po tem sestanku, ali je bolest Ljubezni, kar ga muči, ali ne. Kraljica. Ubogam vas in pojdem. — A vam, Ofelija, želim, da bi Lepota vaša bila srečni vzrok Divjosti Hamletove; ker potem Smem upati, da čednosti ga vaše Privedcjn spri na navadno pot, Obema vama v čast. Ofelija. Jaz to želim, Kraljica milostiva! Tu hodi sem ter tja, Ofelija! Kralj, stopiva tu sem! (OMiji.) V tej knjigi čitaj, — 80 — Da f ii'iii !!:i vide/ InJiJtfi opiuvunš Samoto svojo. Kolikrat se vidi — In kolikrat smo graje vredni v tem ! — Z obraslim i i l-l1 m irskim i n •/. vedenjem Pobožnim posladkorimo naposled Hudiča samega: Kralj (.ase). O preresnično! Kako je z ostrim bičem ta beseda Zadela mojo ve.st!J.Obraz vlačuge Z umetnimi na.lis'p'an lepotili, Ni grd tako pod svojo barvo, kakor Dejanje.jwbje pod daganimi Beseijffimi. — O težko breme! Polonij. Hamlet prihaja; stopiva na stran! (Kralj in Polonij stopita za tnpsto). Hamlet (nastopi). Biti — ne biti V — to je /daj vprašanje: — In kaj je pleineniteje: — trpeti 'Puščice vse in kopja zle usode. Ali se orožil.i proti morju Nadlog ter jih uničiti z uporom V Umreti — spati — in nič drugega! Nadejati se, da konča nam spanje To srčno bol in tisoč teli udarcev, Ki dedina so našega mesa — To bil bi smoter, vreden hrepenenja. Umreti — spati — Da, spati! Morda tudi sanjati! — — 87 - Ha, tu je vozel ! To premišljevanje, Kak6ve sanje pridejo nam v spanju, Ko smrtnega otrosemo se trupla — To zadržuje nas! In to je vzrok, Da reve našo starajo se mirno: — Kdo nosil dnij sramoto bi in težo, Kdo trpel bi mos;-očnika nasilnost, Ljubezni neuslišane trpljenje, Odlaganje pravice, nepravičnost Uradov, — kdo bi gledal s ramo t en je, Ki z njim plačuje svet zaslugo skromno — Če lahki) bi se rešil vsega tega Že z jedno iglo? Kdo bi nosil teže In Iiropel znojen pod življenja jarmom, Če ne bi groza pred nečim po smrti — Pred Kemijo tujo, iz katere potnik Nikdar se več ne vrne — ne motila Nam volje, da trpimo znana zla Tu rajši, kakor da pobegnemo Tako nas vest pretvori vse v plašljivce; Odločnosti prvotna barva začne Bolehati v razmišljanja blodoti; Dejanja, polna mozga in moči Iz teh obzirov spravljena iz tira Ime »dejanja^ izgube. — A tiho! Lepa Ofelija! (Ofeliji.) Oj vila, v svoji Molitvi spomni se vseh mojih grehov! Of el i j a. Moj kraljevič, kako se vam godi V tem času? Hvala vaifp-ponižna: dobro. %#i/i oTelij.a. Od vas imam spomine, ki bi rada Že davno vam jih bila povrnila; Zato vas prosim, vzemite jih zdaj! H a m 1 e t, Nikakor ne; jaz nisem vam nikoli Ničesar dal. (Helija. Cestiti kraljevič, Prav dobro veste, da ste mi jih dali, Besede zraven s tako sladkim dihom, Da obogatile so vse dar6ve. Dili sladki je izginil, torej prosim, Vzemite jih nazaj! — ker blagi duši Ni ljub več dar, če je dajalec žaljen, Tu nate jih, gospod! Hamlet. Ha, ha! — Ali ste poštena V O f e M j a. Milostivi gospod ? Hamlet. Ali ste lepa? Oi'elij a. Kako misli vaša visokost? H a m 1 e t, Da če ste poštena in lepa. se vaša poštenost ne i pečati z vašo lepoto. (Helija. Ali bi mogla imeti lepota boljšo družbo, moj kraljevič, kakor je poštenost? H a m 1 e t. O gotovo: zakaj moč lepote spremeni prej poštenost samo v nesramno dovodnieo, kakor da bi mogla moč poštenosti napraviti lepoto sebi podobno. — To je bilo svoje dni paradoksno, Kdaj pa časi to potrjujejo. — Ljubi] sem te nekdaj". (Helija, Resnično, moj kraljevič, pregovorili ste me, da sem vam verjela. II a m 1 e t. Ne bila bi mi smela verjeti; zakaj čednost se našemu staremu rodu ne da tako vcepiti, da bi še zmiroin nekoliko po njem ne dišali. Nisem to ljubil. Ofelija. Tem bolj sem bila varana. Hamlet. Pojdi v samostan! Čemu si hotela roditi grešnike? Jav. sem še precej pošten; toda vendar bi se lahko obdolžil takih rečij, da hi bilo boljše, ako bi me ne bila mati nikdar porodila. Jaz sem zelo napuh-njen, maščevalen, časlilakomen; zmožen sem napraviti več grehov nego imam iiiislij, da si jih izmislim, domišljije, da jih upodobim, časa. da jih storim. Zakaj bi kobacali med nebom in zemljo taki ljudje kakor sem jaz V Lopovi smo vsi, kolikor nas je: ne zaupaj nikomur od nas! — Hodi svojo pot v samostan! — Kje je tvoj oče? - 90 — Ofelija. Doma, milostfvi gospod. Hamlet. Zakleni vrata za njim, da ne bo mogel noreti nikjer drugod kakor v svoji hiši. — Z Bogom! O f e 11 j a. O pomagajte mu, nebesa ! H a m 1 e t. Kadar se omožiš, dam ti to prokletstvo za doto: bodi nedolžna kakor led, cista kakor sneg, pa vendar ne uirli obrekovanju! — Pojdi v samostan! Z, Bo^om! Ali če se hočeš šiloma omoaiti, vzemi norca; zakaj pametni možje vedo le predobro, kakšna strašila iiapravijati' i/, njih. Pojdi v samostan, in to precej! Z Bogom ! O f e 1 i j a. Nebeške moči, ozdravite ga zopet! Hamlet. Spoznam se tudi v vašem slikanju, jako dobro. Bog vam je dal obraz in ve si napravljate drugega ; skakljali.1, drobite v. nn/.icami in šepetate in mrevante imena božjih stvarij, in delate se nevedne iz postelj Ivosti. Poberite se; nič več o tem! razkadilo me je. Povem vam, — nobenih ženile v ne maramo več; kdor je že oženj en, razen jednega, naj živi; drugi naj ostanejo, kakoršni so. Pojdi v samostan! _ , (Hamlet odide). ffeLfcpfelljiL O kakšen "iglik duh je tu razrušen! Oko dvorjana, jezik učenjaka, Roka vojakova, države cvet In up, vzgled izobraženosti, Občudovalcev vzor: — in vse je proč! In jaz, nesrečnih žensk najbednejša, Ki srkala sem med priseg njegovih, Zdaj vidim, da je um ta plemeniti Končan, brezglasen, kakor zvon ubit; Zdaj vidim sliko mladosti cvetoče 8 sanj aren je m razrušeno; gorje mift Da videla sem in da vidim zdaj! . Kralj is Polonij prideta zopet '" / "* j Č?W ^MiM. ^X\r°/ wA "h/m,M+ v~9 j Ljubezen praviš? K tej se ne nagiba; Kar je govoril, bilo je zmedeno, A blazno ne. Leži mu ;.nekaj v srcu, Nad čimur I'i.;i pobah'na, ki Tonnaganta preklici in Heroda preherodežuje. Prosim vas, varujte se tega! Prvi igralec. .več lastni odite bese d n sp skd otu aj, e dale i 6 c-lnc s 3bo, st letj sta rfja svetu ljudje — M — ke, ne paganske in sploh nobene človeške boje > koračili sem ter tja in meketali, da se mi je - kak pomočnik matere narave je hotel na-i posrečilo : tako ostudno so posnemali človeštvo! O, popolnoma odpr norce pri nas, ne dajte ji njihovi nlogi: zakaj nekateri njih da bi se smejala z njimi peščica bwiaslih gledalcev. četudi je treba prav ob istem času pa/iti na imeniten del igre. To je trapasto in kaže nesramno častila-komnost takega komika. Pojdite, pripravite se! / (Igralci odidejo).Pi..! g r a I e e. nas že precej n 1 e t. avite ! — I m govoriti ■ teri njih s( ti kateri igrajo ječ, kakor je v. : smejejo samf, Pol( , Eoa al; t. ■ \;\i\y.. >f >S H a m 1 e t (Poloniju). Kako je gospod, ali hoče kralj posl Polonij. Da. kraljica tudi, in sicer takoj. Hamlet. Recite igralcem, naj se požurijo! /^Ali jih hočeta priganjati tudi vidva Rozeukranc in Gildenste: Da, milostivi gospod! Ha He! Horacij! .let(o f- lie«nil'-lin, !i [Ji mož pošten, Horaeij, Kot ni bil Se noben prijatelj moj. Ho a o-i j. Moj dragi kraljei Hamlet Nikar ne misli, dal ae prilizujem. 8 Kaj pač bi mogel upati od tebe/ Ki nimaš razen jasnega duha/ Ničesar, da živiš se in oblačiš ? Kdo bi we priluaval siromaku*,'-" Naj liže se medeni jezik' ta-m,"" Naj tam priklanja se .koleno gibko, Kjer slinjenje korfsjal SluŠaj' me ! Odkar svobodno voli moja duša iv-ljndmi razločevati more. . — Vse trpel si, [prejemal je z j'ednako hvalo /fn dan' usode svoje. - — [agoslovlj en, čegarijrf"in um iku^tTm mu treba filužiti y,i\ pišeal Forluni, — peti /FrisTljVu gina pod prsti njenimi. i mi dajte, ki slrasti ga niso Napravile za sužnja, in zaprem ga — 96 — Globoko v srce svojega duha, Tako kot tebe. — rA--pEei^iLja-^egrrr— Igrali bodo ta vučer pred kraljem, In v igri tej je prizor, ki je slifien Po vseli okoliščinah finemu Pri tajni smrt: mojega očeta. Z vso silo duše svoje takrat pazi Na strica mojega: če skrivni greh Ob onem govoru se ne razkrije, ■ Tedaj smo videli takrat duha Peklenskega in moja domišljija Je Črna kot Vulkanovo orodje. Zatorej pazi; jaz se mu vsesam Z očmi v obraz in potlej združiva Razsodbo najino. H o racij. Prav. kraljevič ; Ce vkrade kaj med igro in skrivaj Uide — jaz poplačam za tatvino. H a m 1 b t. Glej že prihajajo in treba je Da spet se Iilinim. — Sedi na svoj prostor! ti ild h ust eni in ilru^i uastopij') ter Sftdeji"). Kralj. Kako živf naš nečak llamletV H a m 1 e t. Izvrstno, kakor mi vere moje! — od hrane ka-meleonove. Jaz jem zrak, bašejo me z obljubami: kapunov ne morete krmiti bolje. Kralj. Ta odgovor ne zadeva mene, Hamlet; te besede Hamlet. Tudi moje niso več. (Poloniju). Gospod, ali niste rekli, da ste igrali na vseučilišču ? Polonij. Resnično, milostivi gospod, in govorili so, da sem bil dober igralec. Hamlet. In kaj ste igrali ? Polonij. Predstavljal sem Julija Cezarja; umorili so me na kapitolu; Brutus me je umoril. Hamlet, To je bilo brutalno od njega, da je umoril takega kapitalnega teleta, (liozcnkrancu). Ali so igralci pripravljen R o z e u k r a n c. ■JaVn, w- Da, gospod, in čakajo vašega povelja Kraljica. Tu sem pridi, ljubi Hamlet, sedi k meni! H a m 1 e t. Ne, draga mati, tu je močnejši magnet. (Pokaže na Ofelijo.) Polonij (kralju.) Oho, ali ste slišali? Hamlet (sede k nogam Ofdiji.) Gospodična, ali smem ležati v vašem naročju? — 98 — Ofelija. Ne, ^kraljevič. H a m 1 e t. Jaz mislim, če smem nasloniti gla naročje ? Ofelija. Da, nwj kraljevič. II a m 1 e t. Morda mislite, da mi prihajajo na pa časne stvari? Ofelija. Nieesar ne mislim. H a m 1 e t. Lepa misel. ležati dekletu pod noga] Ofelija. Kaj je, iSi$ kraljevič? Ofelija. Vi ste dobre volje. Hamlet. Kdo V jaz? Ofelija. Da, mVj kraljevič. Hamlet. O, jaz sem čaljiveo kakor nihče drugi. Kaj bi mogel storiti človek boljšega, kakor da je vesel V Zakaj glejte, kako vesela je moja mati,, in vendar je umrl moj oče šele pred dvema urama. Ne, pred dvakrat dvema mesecema, kraljevič. Hamlet Tako dolgo že? Ej, tedaj naj hudič nosi črno obleko; Jan oblečeni hermelino^ko. O nebesa! Pred dvema mesecema umrl in gene pozabljen! Torej je še upanje na svetu, da preživi' spomin velikega moža za pol leta njegovo življenje. Ali pri materi božji! — cerkve mora zidati, drugače ne misli Siva duša nanj in godi se mu, kakor lesenemu konju, čigar na-»Tolmica slove: »Ker oii! ter oj Pozablj«" j« lesi ni konj-. (Trompete zatrobijo, fia ti, pantornina.) Kralj in kraljica nastopit«, hi n 011 njo. Ona poklekni: in ta zaljubljena ; kraljica objen s kretnjami zagotavlja svo i. On jo dvigne in nasloni ilai o na njene grudi; na to lei lifjo gredo ; ona ga ustavi,' ko vidi, da je zaspal. Takoj i neki Sloveli, vaame krono,'pol ubi jo, vlije strupu v kralje* odide. Kraljica se vrne,1 vid t z dvema ali tremi drugin e, dfi žaluje a njo. Truplo odn eso. Morilec snubi kraljico sprva BB nejevoljna hrani, n aposled pa sprejme njegov i. (Vsi odidejol. 0|e1 i j s Kaj pomeni to, kraljevič » If a m 1 e t. Ej, to je lopovska /avralnos!; pomeni nesrečo. Ofelija. Morda naznanja ta panlomina vsebino igrokaza. 7' Prologsfcastopi. H a'ni 1 e t. Izvemo od tega moža; igralci ne morejo zamolčali ničesar, izpovedo vse. Ofelija. Ali nam povedo, kaj pomeni ta predstava? if H a m 1 e t. Da, —Ju tudi katerakoli druga predstava, ki mu jo hočete predstavljati. Le nikar se mu ne sramujte predstavljati, in on se ne bo sramoval povedati, kaj to pojheni. Ofelija. B6redni ste, poredni ; pazila bom na igro. / Prolog. Ponižno vsprejmite prošnjo, Da vaše milostno oko Ozre se na predstavo to. Hamlet. Ali je to prolog, ali rek na prstanu ? Ofelija. Kratko je bilo, kraljevič. Hamlet. Kakor ženska ljubezen. (Kralj in kraljica — v igri — nastopita). Kralj (v igri). Že tridesetkrat se "krog morja Apol je peljal v vozu od zlata, — 101 — Dvanajstkrat trideset je lun avetlo Sijalo v tujem žaru nad zemljo, Odkar je Amor srca, — bog poroke Pa s sveto zvezo sklenil nama roke. Kraljica (v igri.) O da ljubezen ne bi uvenela, O da še slajše dni bi doživela! Pa oh, na licih vam bolest pozna se, Veseli niste več kot prejšnje Čase; To straši me; a ta bojazen moja, Ne ruši naj vam srčnega pokoja: Straiuzenski je ljubezni nje merilo: ■ ObjiL—pr-ejnaln ali preobilo. Ljubezen dokazala sem vam svojo, In zdaj poznate, kralj, bojazen mojo. Ljubezen slraši že naj manjša stvar, In v strabu.tem spozna se ves njen žar. Kralj (v igri). Ustavljajo me, draga, že moči, Pri tebi boni samo še kratke dni; Na lepem svetu tem boš ti živela Oeščena, ljubljena, — moža imela Boš drugega — Kraljica (v igri]. Nikar naprej, o Bog! To bila bi izdaja, moj soprog! Če to storim, tedaj prokletstvo name, Prešestnica naj drugega si vzame! Hamlet. To je pelin, — pelin! Kraljica (v igri). Zakaj, — kar zveze nove si želi, To je sebičnost, to ljubezen ni. In vdrugie prvega moža ubije, Kdor drugega nesramno se ovije. Kralj (v igri). Jaz vem, da govorite od srca, A kolikrat naš sklep no obvelja. , Spominov suženj sklep je najmočnejši, Ob rojstvu jak a sčasoma Na veji trdno zelen sad i Lahko odpade, kadar doz*£ In prav je, da pozabi s#lahko, Kar sebi samemu dolž.Šn je kdo. Zakaj, kar iz strastiJSsnujemo, Ko strast izgine, ojfiiahijei Veselja burnost, i Razdene svoje ijelo v razvaline. Veselje, ako ser preveč radii je, In toga, ako,: prem oči 16 žaluje, F lahko se izpremeni, i radost/plaka, bol se veseli. Svet ni,iZ!i -/mirom: kdo naj pač se čudi, Če ljubav gorita s srečo v grob se zgradi' Vprašanje je, če ljubav srečo vodi, ■obe, — kdo naj to razsodi ? tadar mogočnost in bogastvo mine, 'rijateljev veseli zbor izgine; In če je vstal iz bedo^^iromak, Sovražnik kaže ton smehljaj sladak. Ljubezen torej^^ečn le privabi: Prijatelja im^fkdor ga ne rabi, A če v nj$godi k njemu pribeži, T soy^Sznika ga brž izpremeni.... i izrek svoj vrnem se prvotni: Usoda sta in volja si nasprotni: Kar sklenemo, to je slučajna stvar, Misel je naša, smoter njen nikdar. Da ne možlš se več, to sklep je tvoj, A misel ta umrje naj z menoj. Kraljica (v ig»> T Jfcj( iip dti mt v obnp izpreobme, S p okorna---ječa nad menoj se zgrne ! Naj zatenmi se vsako mi veselje, Kazni sij o se mi najlepše želje, Naj tu in tam na vekomaj trpim, Če vdova zopet se kedaj možim! ft a mlet [Ofekji). In če bi to obljubo prelomila — Kralj (v igri). Prisega trdna. Ali pojdi zdaj ; Pooijem si, da za trenotek vsaj Prevaram čas. — 104 — Kraljica (v iSH). Le sanjaj sanje lahne, In sreča nama naj nikdar ne sahne ! (Odide). Hamlet (kraljici). Milostiva gospa, kako vam ugaja ta igra? Kraljica. Ta dama, zdi se mi, da obljubuje preveč. Hamlet O! pa tudi izpolni svojo besedo! Kralj (Hamletu). Ali poznate vsebino? Ali ni ničesar pohiijšljivegu? H a m 1 e t, Ne, ne; samo šalijo se; zastrupljajo se v šali; na svetu ni nič pohujšljivega. Kralj. Kako zovete to igro ? H a m 1 e t. »Hišnica^ In kako to? Metaforično. Igra predstavlja neki umor, ki se je bil dogodil v Vieuni. Vojvodi je ime Gonzago, njegovi soprogi Baptista; videli bosli.' takoj, da je vsa rtu: Jako pobalinska. Pa kaj to? Vašega veličanstva in nas, ki imamo čisto vest, se to ne tiče: gobovec naj se Čeha, naša koža je gladka! (Lueij.au nastopi). To je neki Lucijan, kraljev nečak. , — 105 / Of elijajHamleta). ■ :vzeli ste ulogo zbora, inilostivi gospod. O rad bi bil binic e Stokali bi, preduo bi otopili mojo ostrini Ofelija. Zinh-om boljše in hujše! / Hamlet. Taki so vam možje. CLaqjann}. "Pridni, morilec! ne pači se tako prokleto in prični! Torej! »Vran krokota in hoče maščevanja —« Lucija n. Strup močen, misli črne, ta večer Samoten, živega glasu nikjer. Pijača; iz polnočne trave obdarjenai> Z vsem svojim Čarom, z vso temno močjo Uniči zdaj življenje zdravo tč! (Vlije strupa v ahS spečemu kralju). H a m 1 e fc-Zastrupi ga na vrtu, da mu vzame državo. Ime mu je Gonzago: povest se lahko dobi in je v izborni italijanščini. Videli boste takoj- kako si pridobi morilec ljubezen Gonzagove žene. Ofelija (Hamletn). Kralj vstaja. Hamlet. Kaj? ali ga je prestrašil pralen krik, da gori? Kraljica (kralju). Kaj je mojemu soprogu ? Polonij (Hamletu). Končajte igro ! . Kralj. Luči! — stran ! Polonij. Luči! luči! luči! (Vsi odidejo, razen Hamlela in Horacijol. ' j , Hamlet. Naj jelen ranjeni kriči, A zdravi se igra. In ta bedi, in oni spi — Tako je tek sveta. / Ali mi ne bi priufioglo to in gozd peres na klobuku in par provan/alskih rož na mojih visokih - 107 - čevljili do kakega mesta v gledališki družbi — če vzame namreč vrag vsa dru«& upanja — kako mislite ? Horturij. S polovičnim eleio/em, gotovo ! jAmlet Ne jaz hočem.JBega, Ti, Damon, jŠš, — umrl je on, Vladar in MMbog ves, In da zda vlada tu pri nas Čisto navaden — faun. Horacij. u. Hamlet. " O ljubi Horacij, stavil bi tisoč liter za besedo duha. Si-li zapazil ? Horacij. Prav dobro, kraljevič, Hamlet. Ko je bil govor o zastrupljen ju ? Horacij. Opazoval sem ga natanko. Hamlet. Ha ha! — Naprej, muzika! tu-seni, flavte! — Če namreč kralj o igri slabo sodi, Ej no! tedaj mu morda — ni po godi. (Kozrnkranc in Oilde-nstern nastopita). £j H amle t. Halo, musdka! Gildenstern. Milostivi gospod, ali dovolite, da govorim besedo 7. vami I Hamlet. Celo povest, gospod. Gildenstern. Kralj — Hamlet. Ko kaj je z njim? Gildenstern. Odšel je bil v svojo sobo in slabo mu je. Hamlet. Od pijače gospod? Gildenstern. Ne, od žolča, kraljevič. Hamlet. Skazali bi se bili vendar malo bolj razumnega in povedali to zdravnika; zakaj če mu jaz zapišem čistila, napravilo bi mu to morda se več žolča. Gildenstern. Dragi gospod, uredite malo svoj govor.-in- nikar ne odskakujte tako divje od mojega naročila.;-; sem, gospod, govorite! Kraljica, vaša mati, poslala me je globoki žalosti svojega srca. Dobro do sli! Gilden stern. Ne, milostni gospod, ta prijaznost ni pravega plemena. Ako vam je drago, da mi daste zdrav odgovor, tedaj sporočim povelje vaše matere; ako ne, tedaj mi oprostite, da se vrnem in moje delo je končano. Česa, milostivi gospod? Hamlet. Dati vam zdravega odgovora. Moj razum je bolan,- A odgovor, gospod, kakoršnega vam morem dati, vam je na razpolago;, ali prav za prav, kakor pravite, na razpolago moji materi; torej nič več o tem in preidemo k stvari. |Moja mati, pravite — Ona vam tedaj sporoča, da strmi ter se čuti nad vašim vedenjem. Hamlet. O čudovit sin, nad katerim more mati tako strmeti! Ali ni še kak pristavek za petami tega materinskega občudovanja? Da čujemo! Govoriti želi z vami v svoji sobi, predno greste spat. II a 1111 e t. Pokorni bodemo in če bi bila desetkrat naša mati; ali imate še kaj opraviti v, menoj ? Rože n k r a n c Milostivi gospod, nekdaj ste me ljubili — Hamlet To je še zmirom tako, priča mi je teh dvoje latinskih klešč. Rozenkranc Dragi gospod, kaj je to vzrok vašemu stanju? Gotovo sami zapirate vrata svoji svobodi, če zakrivate prijatelju svojo bridkost. ., jaz pogrešani povišanja v shižlu. Kako je to mogoče, ko imate glas kralja za nasledstvo na Danskem ? m — Da, gospod, — a »med tem, ko trava rase« — ta pregovor je že malo stuKelT^^' Oitu so flavte! Dajte mi eno, da jo vidim. Gildensternu. Stopite malo na stran z menoj: (■emu hodite okoli mene in me vohate, kakor bi me hoteli prignati G i 1 d e n s t e r n. O milostni gospml, Če je moja udanost preveč predrzna, tedaj je moja ljubezen nepristojna. tej flavti ■'. Hamlet. e razumem prava Ali hočete igrati : Gildenstern. m, gospod. M a m 1 c t. £5*? Gildenstern. Niti prijemka ne znam, gospod. Hamlet To je tako lahko kakir lagali. Vladajte te sapnice s svojimi prsti in z zaklopo, dajte piščali s svojimi usti sape in govorila bo najzgovornejšo muziko. Glejte, to so prijemki. Gildenstern. A teh ravno nimam v oblasti, l'' Želeča si prostosti! — Angelji. Pomozite mi, da poskusim! Trda , Kolena pripognite se, in srce / Jekleno bodi mehko kakor kite Dojeucev nežnih! — Vse bo morda dobro. -(Oddalji'se in poklekne). (H. a m 1 e t nastopi). Hamlet. Zdaj storil bi lahko; da zdaj, ko moli, Storiti hočem — in v nebesa pojde. — US — Tako bi se osvetil? — Pobalin Umoril mi je bil očeta, jaz pa, Njegov jedinee, pošljem pobalina V nebesa. To bilo bi plačilo, ne osveta! Očeta je napadel on nenadno, Še sitega, v njegovih grehov cvetju. Kak je račun njegov, to sani Bog ve; A kakor vemo in si mislimo, ^*^ Ni dobro mu: in ali se osvefim, Če tega tu napadeni zdaj, ko moli, Ko dobro je pripravljen, na ločitev ¥ / skozi liipeto) 0. um Polonij (z tapeto). (Pade in umrje} Gorje Kralji ni! kaj Bi storil H a m 1 et. Resnično, jaz ne vem: (Izvle je-li to k e Polonija i alj? Kraljica. O to dejanje naglo in krvavo! Hamlet. Krvavo je, resnično, draga mati, In skoro tako, kot ubiti kralja In poročiti se Z njegovim bratom. Kraljica. Ubiti kralja? Hamlet. Da, tako sem rekel, (PulfimJTi). Ubogi domišljavi norec, z Bogom ! Zamenjal sem te ■/. nekom višjim: toda Usodo svojo nosi kakor je; Glej, prevelika brižnost se ne splača. (Materi). Kaj loinite roke? tiho sedite, In lomil vam bom srce, da, to hočem, Če je mogoče, če že ni do cela.-" Otrpnilo v navadi vam prokleti, Da poti nima več razum do njega. Kraljica. Kaj sem storila, da tako predrzno Tvoj' jezik z mano govori? Hamlet. Dejanje, Ki skruni vso poštenosti lepoto, Ki čednost izpreminja v laž, ki jemlje 2 ljubezni cela čiste lilije / In nanj mehnrje stavi, kijirisege Zakonske preobrača v pridušanje Igralcev; o storili ste dejanje, Ki iz pogodlio najsvetejše trupla Iztrga dušo, in iz sladke vere Napravi prazno besedičenje. Obraz neba rudi; ves svet žaluje Če se spominja onega dejanja — Kot da prihaja sodnji dan. - m - ~V* Kralj i c a. Gorje mi, Povej, katero je dejanje moje, Ki se oznanja s tem grmečim glasom? H a m 1 e t. Poglejte to podobo in pa to, _\'a.-likano je tukaj dvoje bratov. Poglejte mehki ear na teh obrvih! Lasje Apolonov!, Jupitrovo Visoko čelo, Martovo oko, Ustvarjeno samo, da ukazuje^ In stiis Merkurja, božjega poslanca, Kadar se spušča na višave sinje; Pa združena je tukaj vsa lepota, Bogovi vsi pritisnili so nanjo Pečat svoj, da bi svetu pokazali, Kako ustvarjen je resničen mož: To bil je vas soprog. — Poglejte zdaj : In to je vaš soprog, snetljivo klasje, Pogubno bratu. Kje so vam oči? , Te lepe gore pašo ste pustili, Da krmite se v blatu ? Kje imate Oči ? Ne imenujte to ljubezen! Kri se pretaka krotko v vašili letih, Počasi leze in razsodbe čaka : — A .kakšna pač razsodba je volila M$d tem in onim? Pameti imate, Drugače bi ničesar ne čutili -A vašo pamet je zadela kap, — trn — Ker blaznost bi se tukaj ne motila; Zakaj .nikdar ni blaznost pameti Tako ovlad&k* dr- veO ne nu>gla IzbiVati bi toliki razliki. Povejte, kakšen t*ag vas je premotil, Ko šli ste slepe miši se igrat? Oko brez Čuta. Iirez učffsa Out, Uho brez iyk in brez oef, in voli Brez. vsega čuta zdravega, najmanjših del , Ne mogel bi zmotiti se tako! — hp sram, povej, kje je rdečica tvoja? Peklo, če vstajaš v hladnih udih žene, Tedaj naj we nedolžno s I preldpeče Mladosti kakor vosek raztopi; Ne zgražajte se več, kadar, razsaja Prevroča kri; saj sam ledeni mraz Z nič manjšini ognjem ne gori in voljo Zavaja v greli razum. Kraljica. Ne dalje, Hamlet! V srce obrnil moje si oči, Tam vidim pege, črne in globoke, Ki ne izbrišejo se več. Hamlet. Živeti V žaltavem /.noju postelje nesramne, V gnjilobi par jene ; nečisto vaje Nad grdim gnezdom — - 125 — Kraljica. Ne govori več! Besede tvoje ostre so kot noži, Ne več, o Hamlet! Hamlet Ubijalec, suženj, Slepar, ki desetine del najmanjši Ni tega, kar je bil vaš prejšnji mož; Pavliha-kralj! Države in oblasti Za vrti ten tat, ki /lato krono je Ukral s police ter jo vtaknil v žep! Kraljica. O Hamlet, nehaj! (Duh nastopi neobotožeji} I-I a m 1 e t. Zakrpan, strgan kralj! (Ugleda duha). Varujte me, zagrnite se nad mano Peroti trum nebeških! — Kaj želi Podoba tvoja V Kraljica. O gorje, zblaznel je! Hamlet Morda prihajaš lenega sinu OStevat, ki zapravlja strast in Čas, In ne izpolni tvojega ukazal Povej! Duh. Spominjaj se! Ta moj poset Naj" poostri samo sklep otopeli. A glej, oblija je groza tvojo mater; Ti stopi mednjo in med njeno dušo; Dull slab ima največji.* domišljijo; Govori k njo, Hamlet! Hamlet Kako vam je mati V Kraljica. Kako je tebi, Hamlet, Da gledaš nepremično tja v praznato In z breztelesnim zrakom govoriš? ' Divje ti gleda duša iz očij, In kakor speča vojska v nočnem hrupu Zježili so se ti lasje kot živi In kvišku ti stoje.'--O dragi sin, Poškropi svoje- vzburjenosti Ogenj . S hladfl#"pe)-ti'peiljiv.ostjo ! Kam gledaš ? II a m 1 e t. Nanj ! Nanj! O glejte ga, kako je bled ! Da kamenje ga vidi zdaj,,pravico Čutilo bi. njegovo. — O ne glej me, Da pogled tvoj duha ne omehča mi, Da barve moj namen ne izgubi. In s solzami se, ne s krvjo tolaži. — 127 — Kralji-ca. Komu pa srovunš to? II amlet. Kaj ničesar Ne vidite ? Kraljica. Ničesar ne, a vendar Vso kar je tam. H a m 1 e t. In tudi slišali Niste ničesar? Ha, glejte, Kdaj na lahko se izgublja! Moj oče, ves opravljen kakor nekdaj: Poglejte, ^daj odhaja skozi vrata! (Duh odide). Kraljica. To je izrodek le možganov tvojih, Zamaknjenost ustvari lahko mnogo Stvarij teli brez mesa. H a m 1 e t. Zamaknjenost? Kot vaša bije redno moja Igra popolno zdrave melodije; Kar sem govoril, to ni bila blaznost. T- - — rte — Skušajf'.1 Die in ponovim vam vso stvar Natanko do besede —'ali blaznost Bi odskočila od resnice. Mati, Rotim vas: ne tolažite si duše Z lažjo priliznjeno, da sama blaznost Iz mene govori in ne vaš greli; Ta laž zakrila bi samo, na lahko Nevarno Q$gm spodaj bi pa gnjila Poguba liha. Izpovejte se (Pred Bogom, obžalujte, kar je bilo, Varujte se prihodnjega; plevelu Gnoja ne dajte, da se ne razrase ! Oprostite mi mojo čednost; zdaj V teh sitih, tc^nosnj.nili dneh je treba, Da čednost grelm se opravičuje In plazi pred h jim, da mu ugodi. Kraljica. • O Hamlet, ti razdvajaš mi srce ! Hamlet. Vrzite stran slabejši del, a z boljšim Živite malo bolj čisto kot prej. Lahko noč! A k stricu ne hodite ležat, Imejte čednost, ki jS nimate./ Navada — vrag, ki sčasoma požre Zavest pregrehe, — v^atvari tej je angel] : Da tudi vaji lepih*"dobrih del Opravo daje ali oblačilo, Ki ji pristojaATo noč se vzdržite, To vam bo olajšatev za prihodnjo, — 12!) — Naslednji bo še lažja: vaja sltoro Narave vlisek lahko premeni; S t ra trnje Vraga s krepko silo, ali Izžene ga." Še enkrat, lahko noč! A blagoslova hoče m vas prositi, Kadar želeli boste ga sami. (Pokaže truplo Polonijevo). Za tega-le gospoda mi je žal: A božja volja je tako hotela^' Da mene v. njim. njega v. menoj kaznuje, In biti moram bič njegov in hlapec. ,Lepo ga ogkrbim, in smrt njegovo, Ki bil sem mu jo dal, bom zagovarjal. Počivajte sladko. Ljubezen sama K besedam trdim sili me. Hud6 Se je pričel", hujše v [.ogne priti! Samo besedo še! Kraljica. Kaj naj storim? Hamlet. Nikar ne tega, kar vam jaz velevam ! Naj k sebi v posteljo vas zopet vabi Vaš tolsti kralj, naj v lica hudomušno Vas ščiplje, imenuje svojo miško; In kadar bo poljubljal vas pohotno, Kadar igral se bo pod vratom vašim S prokleto svojo roko, — za plačilo Tedaj mu razodenite vso stvar, Da jaz nikakor nisem resno blazen, Temveč le iz zvijače. fsaibi bilo, Ji. Da mu to rež poreste. Kajti kje je Kraljica mlada, lfepa in nedolžna, Ki zamolčali lak dragocenost Bi mogla slinast mu močeradu? Ne, kljub spozm lju in molčljivosti, Odprite koš na 'rim strehe, dajte, Da tiči izletijo, i i potem Zletite vanj kot %ista opica In zlomite si vr t. Kraljica. I Prepričan bodi, Če so besede dih in dih življenje, Nimam življenja, da bi dihala Besede, ki si mi jih bil govoril. Ha let. Jaz moram na Angleško; ali veste? Kraljica. Ah, pozabila sem; tako je sklenjeno. H a m 1 e t. Pečatijo že pisma; in sošolca, Ki jima kakor gadoma zaupam, Poneseta jih tja, da pobalinstvu Ravnata pot. A naj bo, kakoi' je! Zelo je kratkočasilo, če zleti kdo S smodnikom lastnim v zrak; in moj račun Je slab, če vsaj za seženj globokeje Ne kopljem kakor ona, ter poženem Ju proti luni. Krasno je, Če dvoje — 131 — Zvijač tako lepo si gre naproti! — (VMigiie Polonijevo truplo). Ta človek me je malo obremenil: Potegnem ga seboj v najbližjo sobo. Zdaj, mati, lahko noč I — Ta tajni svetnik Je zdaj resnično tajen in resnoben, A prej je bil največji blebetae. —"/u.1 Tedaj z menoj, gospod, da stvar končava. — Lahko noč, mati! (Odideta na nasprotne strani. Hamlet vleče seboj Konec tretjega dejanja. Četrto dejanje. prvi prizor. Sotia v gradu. ralj, kraljica, B-naenkraite m Gildeusi nastopijo. Kralj (kraljid). Ti vzdihi vaši niso brez pomena, Razkrite jih, da jih razumemo. Kje je vaš sin? Kraljica (K^nkiaMu in Gildenstsriiu). Pustita naju sama za trenotek. (Oba offii Oli, mož moj, kaj sem videla nocoj! Kralj. Kako, Gur truda ? kaj je s Hamletom? Kraljica. Divja kot morje, kadar se borita Za premoč z vetrom: v svoji besnosti — IBS — Zaenje šum nenaden za tapeto, Potegne meč in zakriči : podgana ! Tako ]"e v blaznosti in nevede Umoril blazega Polonija. Kralj. Dojim j c strašno! z nami bi se bilo Zgodilo isto, če bi stali tam. Prostost njegova je nevarna vsem, Vam samim, nam in vsemu svetu, -Kdo odgovoren bo za to dejanje V Dolžili bodo mene samega,■:■ Ki bil zapreti moral bi zbesnelea, Odstraniti ga daleč od Ijudij. A ljubil sem ga toliko,, da nisem Spoznati hotel, kaj bi bilo treba; In kot bolnik, ki hoče skrivati Bolezen, dal sem mu, da mi je grize Življenja mozeg..Kam je Mi odšel? Kraljica. Odstranil šel je truplo umorjeno, In tukaj križe'se njegova blaznost Kot zlato zrno sredi slabših rud: Zdaj objokuje, kar je bil napravil. Kralj. O Gertruda, pojdiva! Takoj, ko vstane solncv nad gj^nimi. Naj stopCvTadijo"; in to krvavo Dejanje mora zagovarjati — 134 — Vse veličastvo in vsa spretnost naša. — lic, Gildenstern! Hozenkranc in Gildenstern nastopita. Kralj. Pojdita in vzemita si še koga! Hamlet je v svoji blaznosti umoril Polonija ter ga potem odstranil Iz sobe svoje matere. Pojdita In prigovarjajta mu, truplo pa ^Odnesi^s-'"v kapelo.^ Hitro, prosim J/ (Roaenliraiic in Gilderfstern odič Zdaj sldičiva brž naj razumnejše Prijatelje, da razloživa jim," Kaj lioeeva in kaj se>"je zgodilo: Tako mordfi obrekovanje kačje, — Ki sika od-tečaja do tečaja In ki .zadene smoter svoj gotovo Kot top, — zgrefii imena najina /In brez nevarnosti nadene v zrak. pO draga, pojdi z mano! Duša moja Strahu je polna, polna ncpokoja. jOdi j) rug i prizor. Druga solid v gradu. Hamlet nastopi. H a m I e t. Dobro je shranjen. — - 13o -Rozenkranc in Gil (lens t um (za sceno). •;>' Hamlet! Kraljevič Hamlet! Hamlet. A tiiip — kakšen hrup je to V Kdo kliče Hamleta? O, tu prihajata. liu zon k van u in 1.1 il d enst e m nastopita. Rozenkranc. Kaj ste storili s truplom, kraljevič? I-I a m 1 e t. Del sem ga k prahu, ki mu je soroden. 'Rozenkranc. Povejte nama kraj, da ga v kapelo Poncseva. Hamlet. Nikar ne verjemita! Rozenkranc. Česa naj bi ne verjela? Q j I-I a m 1 e t. Da morim zamolčati vajino skrivnost in svoje ne. Naposled, da bi se dal gobi izpraševati! Kako naj odgovarja na to kraljev sin? Rozenkranc. Ali me smatrate za gobi), niilostivi gospod? Hamlet. Da, gospod, za gobo, ki sesa vase kraljev obraz, njegovo milost in njegove zapovedi.* A taki uradniki služijo kralju najboljše nazadnje:/hrani jih, kakor opiua grižljej v kotu svojfii čelustij, vtakne ga v usta, da ga naposled požre.' Kadar potrebuje, kar ste nasesali, treba je samo, da vas stisne, in vi, goba, ste zopet sulii. Rozenkrane. Ne razumem vas, milostivi gospod. To mi je drago: razposajena beseda spi v za-ušesih. Rozenkrane. Milostivi gospod, povedati nama morate, kje je S in potem pojdite z nama h-kralju. Mrlič je pri kralju, a kralja ni pri mrliču Kralj je nekaj — Gildenstern. Nekaj, milostivi gospod V Hamlet. Kar ni nič. Vedfta me k njemu. Skrij se, lisjak, — in vsi za njim! (Odidejo). Cretji prizor. Druga solist v gradu. Kralj nasfupi s .spremstvom. Kralj. . Poslal sem ponj, da sani._poišče truplo. Kako nevarno je, da človek ta Tako svobodno hodi! Ali vendar Ne smemo ga soditi z vso strogostjo. Priljubljen ]e~pri množici neumni, Ki sodi le z očesom, ne z razumom, In vidi le nesrečo grešnika, Njegove krivde ne. Zato je treba, Da fcdi se jim ta odposlatev nagla Stvar, ki je bila sklenjena že davno. Zakaj, kadar je že bolezen skrajna. Pomoči more samo skrajno sredstvo, Ali nobeno. K i> z i'ii krilne nastopi. Kralj. Kaj se je -/godilo 'i R ozenkranc. Povedati ni hotel nama, kralj, Kant del je bil mrliča. Kralj. Kje je sam V Rozenkranc, Tam zunaj čaka vašega ukaza. Kralj. Privedite ga sem ! Rozenkranc. He, Gildeiistern! privedite kraljeviča! Gil den stern nastopi s Hamletom. Kralj. No, Hamlet, kje je Polonij ? II a m 1 e t. Pri večerji ¥ ', Ne, kjer večerja, temveč, kjer »-a večerjaj'!. Nekak državen /bor paladinov v obliki sladkosnedih črvov se je spravil ravnokar nanj. Tak-le črv vam je najimenitnejši ear, kar se tiče jedi. Mi pitamo vse druge kreature, da pitamo sebe; in sami sebe pitamo za črve. Tolsti kralj in suhi berač sta samo različni jedili; dvoje skled, a za isto mizo: to je vso ! — 139 — Kralj. Ah Rog ! ah Bog! H a m I e t. Mogoče je, da ribari kdo s črvom, ki je jedel kralja, in da jo ribo, ki je povžila črva. Kralj. Kaj misliš s tem'? H a m 1 e t. Ničesar ne; hotel sem vam samo pokazati, kak ralbita ^€ ;bita! nastopi oborožen: Danci -a Laertes. tje pa je tisti kralj ? — Ostanite,' Gospodje, zunaj! ,/. : fiNtsJC < .... /j .,'..■■ /■'■■.: ■J&, -'" 7 Jps Kakor vam dri Hvala I/Varujte vrata! — Ti kralj nesramni, vrni mi očei Kraljica. Laertes dragi, mirno ! ■/&* Laertes. Kaplja krvi, ki bila bi pokojna, Na] zove me bastarda; naj očetu Oblati east in moji materi Vžge med obrvi znamenje vlačuge! Kralj. Laertes, kaj je vzrok, da je tako Orjašk upor tvoj ¥ — Pusti ga, Gertruda, Nikar ne boj se za osebo našo, Ker kralja varuje božanstvo-itako: Izdajstvo, ee uzre, kaj je hotelo, Odvrne se od svoje volje. —©orej, Povej, Laertes, kdo te je razjaril? — Gertruda, pusti ga! — Tedaj govori j ti"- ,- , Laertes, v*, /viaff^fy Kje je moj oee ? ^ lUH ^ -C Kralj. Mrtev. Kraljica. Ga e Toda on i umoril. Kralj. Daj mu, naj sprašuje Laertes. Kake ' je umrl ? Ke dam se mazati, V peldo zvesto!'«!! In prisege vse K hudiču! Vest, pobožnost, — v brezduo z Prokletstvu jaz kljubujem; ni mi mar Ne ta svet in ne oni, pa naj pride Kar pride! Samo maščevanja hočem Popolnega na svojega očeta. Kralj. Kdo vam to brani ?, Le volja mojafne ves drugi svet, In s sredstvi gospodaril bom tako, Da ZjHialiin storil bom veliko. Kralj. čujte, Laertes, če resnico hočete O smrti zvedeti očetovi: Ste-li namenjeni v osveti svoji, Da v igri tej dobljeni pokončate Sovražnike vse in prijateljev ■■ /U d\K4 Sovražnike samo. K,.,ii. Poznati hočete? Laertes. Prijateljem Odprem roke ljubeče, da napajam, S krvjo jih svojo kakor Pelikan. Kralj. Zdaj torej govorite kakor plemič In dober sin. Pred vašo naj razsodbo Izkaže se razločno kakor dan, Da sem nad smrtjo vašega očeta Nedolžen in da sam jo obžalujem. Danci (za Sceno). Pttfttitei-iraj-gxe -noter! Laertes. Kakšen—Irmp ?-Kaj to pomeni? Ofelija nastupi, fantastično oki'ast'na s travo in t Laertes. O posuši, solnce, Možgane moje, ve skeleče solze, \ , j/^/" j Isižgite iz oeij mi čut in moč! — Za Boga! drago bodo nam plačali To blaznost tvojo, dokler v tehtnici Ne pade naša sklodiea globoko! — O mlada roža, oh Ofelija U O draga sestra! — Ali res je pamet Dekleta mladca tako minljiva Kakor življunjo starega moža V Narava je v lju.be/ni svoji nežna; . ^ In kjer je nežna, pošlje dragocen J 'i J Spomin za ljubljencem. Ofelija (piiji/ z otožnim glasom). Četudi bi imela zdravo pamet, Da spominjala bi nas k osveti, i Ne moglo bi ganiti nas tako./ Ofelija/ Zapojte: «Dol z njim,,le dol z njim! nemudoma dol z njim!« — O, in kakšen krasen napev! To je nezvesti oskrbnik, ki. je nkral hčerko svojemu gospodarju. Laertea. Ta nič je več kot nekaj. Ofelija (Laerhi). Tukaj je rožmarin; prosim vas, dragi moj, spominjajte se name; in tu so sirotice, te so za zvestobo. Moder izrek v blaznosti: zvestoba, združena s spominom. Ofelija (kralju). Tu je kopree za vas in orlica. (Kraljici), Tu je rutica za vas in tukaj zame — svojo lahko nosite s kakim znakom. (Laeitu). Tu so marjetice — hotela sem vam dati par vijolic, a vse so zvenele, ko je umrl moj oče. — Pravijo, da mu je dal Bog lahko-smrt. — (Poje). «Oj sladki moj Kobert, ti fantič moj —■. Laertes. Otožnost njeno in bolest globoko Pretvarja peklo samo v ljubeznivost. , Ofelija (poje). L a e r t Ali vidite to? o Bog kTbij. LLk^^ Laertes, govoriti moram z vami O vaši žalosti. Pojdite zdaj — loG — In najt'azunini'jsijii prijateljem Recite, da naj sodijo med nama. In ako sklenejo, da smo deležni Te krivde, in četudi le posredno, Tedaj življenje naše in kraljestvo In krono si vzemite; ako ne, Tedaj ndano pn trpite ■/. mano, Da z vašo dušo združen jo tolažim. Laertes. Tako naj bo! — Že sama smrt, in skrivni ta pogreb -Kad rakvijo ne meča in ne grba, Brez šeg visokih, brez slovesnosti — To klice glasno od /emlje do neba, Da naj odgovora zahtevam. Kralj. Stori, In kdor je kriv, ta s smrtjo se pokoi Za mano prosim ! (Vsi 3e s t i prizor. Druga soba v gradu. Ho racij hi slujja nastopita. H o racij. Kdo hoče govoriti z niano? Sluga. Mornarji, ki prinašajo vam pisma Horacij. Naj pridejo! [stags oriuie). Ne vem, od koga mogel bi mi priti Pozdrav na svetu kot od Hamleta. Dvoj« mornarjev rktopi. Prvi mornar-Bog blagoslovi vas gospodi Hor.oij. j Naj blagoslovi tndi tebe! j To stori, gospod, Če bo volja njegova. Tu je pismo za vas, gospod; prihaja od poslanca, ki je bil odpravljen na Angleško, ako j| vaše ime Horacij, kakor so mi bili povedali. | Horacij (čit|). ■-Horacij, kadar to pregledaš, spravi ta dva Človeka li kralju; imata namreč •penili zanj. Nismo še bili dva dni na morju, že nas'je začel loviti močno oborožen korsar; ker naša jadra niso bila kos njegovim, poskusili smo svojo srečo v vsiljeni hrabrosti in med bojem sera bil skočil m sovražno ladijo; a ta hip jo odtrgajo od naše in tako sem bil jaz sam njihov jetnik. Ravnali so z mino kakor milosrčni tatje, a vedeli so dobro, kaj oelajo; napraviti jim moram ushigo. Skrbi, da prejme kralj pisma, ki mu jilt pošiljam, in požari se k meni tako urno, kakor da bi bežal pred smrtjo. Povem? ti v uho besede, da ofauneoiš, a vendar so še prelahke za svojo vsebino. Ta dva mornarja te povedeta k meni. Rozeiikranc in Gildenstern se peljeta dalje na Angleško! O njiju ti imam veliko poročali. Zdravstvuj! Na večno, kakor veš, tvoj Hamleta (Mornarjema). Pojdita, da oddamo 'kralju pisma, In tem hitrejše, da/ povedeta Me k njemu, ki je/vama jih izročil. 5 e d m i prizor. i fvhf — L- Druga soba v gradu. Kralj m Laertes nastopita. Kralj. Zdaj pač priznavate nedolžnost mojo In kot prijatelja me morate Zapreti v srce, ko ste culi jasno, Da oni, ki ubil vam je očeta, Je stregel po življenju tudi meni. Laertes. Resnica je. Vendar, povejte mi: -Čemu pa niste kaznovali teh L Dejanj, tako nevarnih, kazni vrednih,. In vaša jo modrost milite vala-?"'"' Kralj. Iz dveh posebnih vzrokov, ki....nesmatiia In slaba se vam bosta morda-zdela, A—zame vendar močna sta dovolj. Soprog moja, Hamletova mati, Živi le od njegovega pogleda, In kar se tiče mene, — ntrpbo t6 Kesre&Crnoja aJi moja čediiošl — Tako sem združen z njo, da kakor zvez Le v krogu svojem more se ganiti, Ganiti se brez nje ne morem jaz. In drugi vzok, zakaj da nisem javno -Smel ■ kaznovati ga, je bilo to, Da je pri množici zelo priljubljen^ Njegove grehe močijo v ljubezni, In ta iz grajanja napravijivalo, Kot v vodi les se v ka-riten izpreminja: Tako da vse pujjeice, iztesane Prelahko za into nasproten veter,' Vrnile bUse k loku mojemu Ter lip^prišle do smotra. Laertes. Tako tedaj iz gubil sen očeta, Tako mi je z raga sestra Kar je minile ! m aliti smemo na vlžkil Teli-časov, nedosewn vzgled kivposti. No pride že osveta! Kralj. Le mirno spite in ne mislite, Da iz snovi smo lene narejem; In (In iji' '/. Kralj Od Hamleta l pisma; to-le za kraljico In to za vas, moj kralj. Kralj. Od Hamleta? In kdo jih je prinesel? Sel. Mornarji menda; jaz jih nisem videl. Dobil sem jih od Klavdija iii on Od prinašalca samega. ''' Kralj. f Laertes, Vi boste culi. — (S&I11). Idite! is — 161 — (Čita). »Velemožni! vedite, da so me izločili nazega na vaše kraljestvo. Jutri boru prosil dovoljenja, da stopim prod vašo kraljevo obličje, in potem, kadar mi dovoli vaša milost, razložim vam povod svojega naglega In čudovitega povratka. Hamlet.* Kako je to ? Kaj so že vsi spet tukaj ? , Ali je morda vse samo prevara? bfrViA \*x- ksi^, Laertes. ^ Poznate-li pisavo ? Kralj. Hamletova, «Nags, pravi ter pristavlja, da je sam — Kaj mi svetujete? Laertes. To me je zmedlo, kralj. A naj le pride ! ■ Kako bolest bo srčno mi hladilo, Če morem mu povedati v zobe: sTi si to storil!/ S Kralj. ^?r In če je tako — Kako mogoče je, da je tako ? /Kak6 bi moglo biti pač drugače? — If Laertes, ali hočete, da vam Svetujem? Da, moj kralj! , Ifc i le miru mi ne boste svetovali. . , Kralj. Le k miru tvojega srea/Kedar Povrne se in iz straini/jired potjo Ne pojde več odtod, pregovorim ga K poskušitji, porojeni v moji glavi — In smrt mu je gotova, taka smrt, Da graje^jiiti sapica ne bo Pihljala zarad nje; celo kraljica BQi-videla na vsem samo naključje. i Dam se voditi vam, moj kralj, tem rajši, Oe morete storitij da vso reč Izvedem jaz. Kralj. Tako naj se zgodi.r Ko bili ste v Paris odpotovali/ Hvalili so vas v pričo Hamleta V sled prednosti, ki diči vasyposebno; In ni zavidal vas zarad nobene Tako močno, kot zarad t(# jedine, Ki je najmanjša izmed .vseh. Laertes. In kakšna prednost bila bi to, kralj V J Hralj. Le svetel trak na 1'antovem klobuku. Toda potreben, kajti lahka noša Spodobi se mladosti, kakor kožuh In suknja starosti častitljivi, Ki zdravje ji daje in dostojanstvo. — s / - 163 - Pred meseci je bil tu neki vitoz Iz Normandije. Jaz poznam Francoze Iz vojne, torej/vem, da jašejo Izvrstno; ali človek ta je čaral: Tako podil je; konja n Kot da prirastel je k Vse misli mojo je pre In nimam ,-ne izrazov Da mogelr-bt ga vam aokoli ipisali. % Laer es. Norm an ec pra vite ? Kra j. Normanec da Laer es. Lain or d z i Bo a, — Laertes. Poznam ga dobro, : Ponos in biser vsega naroda. Kralj. ■ Govoril je o vas navdušeno, Da mojster ste v orožju in pred vsem, Kako da znate sukati rapirv To bil^bi- pogled" krasen, 'je zaklical, ^(Tniogel kdo bi meriti se z vami. Prisegel je, da spretnost in oko - 164 - Parižki izgubili so borilci, Kedar sta jih napadli: 1.6 besede Zastrupile so g.U_,tako v. zavistjo, Da ni si želel drugega nič več, Kot da se vrnete nemudoma In da poskusite se z njim v orožju. Iz tega torej — Laertes. Kaj iz tega, kralj ? Kralj. Ste li ljubili svojega očeta, Laertes, ali je otožnost vaša Le slika brez srca? Laertes. Kaj prašate? Kralj. Ne mislim namreč, kakor da ne" bili Ljubili bi očeta svojega; A vem, da v času se rodi ljubezen, In skušnja mi je tudi dokazala, Da ogenj njen se s časom ohladijp V ljubezni plamenu živi na skriyiiem Nekak otrinek, stenj, ki ga slaKi; In nič ni v jediiomer jednakd dobro: Zakaj dobrota, kadar se ra^fase, Umrje v svoji preobilnostf. Kar hočeš, to le stori, kadar hočeš; Zakaj ta »hočem!' se .prem in j a naglo, Dobi odlogov polno /h zavor, Kf'le škoduje ti s tolažbo svojo. — ■ A k jedru! — Hamlet torej se povrne, — Kaj hočete storiti, da sinu Izkažele se zvestega v dejanjih In ne v besedah % Laertes. Kralj. Zares, pribežališča bi nikjer Umor ne smel imeti in osvete Bi omejavati ne smeli; toda, Laertes, če želite to storiti, Ostanite doma. Ko pride Hamlet, Izve, da ste vi tukaj in potem Napravimo, da bodo mu hvalili Umetnost vašo in da na debela Pobarvajo visoko tisto slavo, Ki bilfvain\o.je dal -Francoz; na kratko, -Tako zavMemo ga v dvoboj z vami In stavimo na glavi vajini. On plemenit, ne skrb en in brez sumnje, Pazljivo si rapirjev ne ogleda; Zatorej lahko vzamete si meč Nabrušen, in če se vam to posreči. Tedaj pa s krepkim sunkom ga plačajte Za smrt očeta. Laertes. Storim wse tako, In v ta namen mazili! bom svoj meč. Dal mi je sredstvo neki šarlatan Tako morilno, da če nož svoj vanje Pomočite, — noben obliž na svetu* -P-a-bodi blagoslovljen ■/. blagoslovom Vseh-srelišč,-kolikor jih je- pod luno, — Ne reši onega, kogar je ranij< Ta nož; zato mazili! boni.^tem strupom Rapir svoj, in če ram-mga samo Na lahko, ne^iude smrti več. Kralj. .^ (ctf 'Premisliti je treba torej časa In sredstev naših vse ugodnosti, Ki morejo voditi nas do smotra.^ Če spodleti nam in če bi spoznali Iz slabega uspeha naš naučen, Bilo bi boljše, da vse opustimo; Zato za glavnim moramo načrtom Imeti še pnsiranskega, ki nam Pomore, če se dvoboj ne posreči! '• iDn vidimo! — na spretnost vajino Slovesno stavo bomo stavili — Imam jo! ""•■-., Kedar razgrela bodeta in žejna (-Žrrttr-nTtpitdajte ga ■/. dvojno-sHo) In želel bo, da pije, naj bo kelih Pripravljen zanj, in če pije iz njega In če uide vašemu rapirjn, m — Ne reši se pogube Ali tiho! Cen m ta hrup? H'K. nastopi, frv Z, dW. Kralj. Kaj je, kralj: Kraljica. Nesreča stopa na peto nesreči, Tako pode se jadrno nad nas. Laertes, utonila vam je sestra. Laertes. &felija-je utonila? Kje? Kraljica. Čez potok nizko se nagiba vrba ■**" In kaže v vodi svoje sivo listje; Ifyv* % njim vila vence je fantastične „Iz.iagoli^,marjetic in iz Slaka.' ' In ko se vspenja, da spletene vence Obesila na veje bi viseče, Tedaj prelomi se hinavska veja, In s cvetnimi trofejami je padla V valovi.' jnkajore.jObiačila So raKgrnila,ae^tejf jo nosila Napodi" nekaj ča/a kot sireno, 'In pesmi je prepevala med tem, Kot da nevarnj/sti bi ne poznala, Kot da je bit^e, porojeno v vodi. A to trpelo/e le kratek čas; ffode n;i(iiju se obleka težka In stran od melodij ubogo d Potegne v globocino blatna ; Kraljica. Utonila je. Laertes. Preveč vode imaš, Ofelija! Zatorej tok ustavlj'am svojih solzJ In vendar je tako pri nas:. narava Pravice svoje tirja, reče naj Kar hoče-sramežljivost; a po solzah Izgine zopet, kar je ženskega. — /Zdravstvujte, kralj"! — Besede plameneče Gore mi na jeziku, ali ta Nespamet jih gasi. (Odide). Kralj. Za njim, Gertruda! Z velikim trudom sem ga potolažil, A to, bojim se, da ga vzburi zopet; Zato nemudoma za njim! (Odide). Konec četrtega dfljaiijn, Peto dejanje. prvi prizor. Pokopališče. Dvoje g rul.ia.rj e v nastopi z lopatami itd. Prvi grobar. .»-f fte<^w-Ali naj krščansko pokopljejo tako žensko, ki išče samovoljno svojega izveličanja? Drugi grobar, i j^t /t^Y Jaz ti rečem, da naj jo; napravi torej hitro njen grob. Oglednik je premišljeval nad njo ter spoznal, da naj jo pokopljejo krščansko. Prvi grob ar. Kako je to mogoče, če se ni utopila defenzivno? Drugi grobar. I, spoznali so tako. — 170 -Prvi grobar. A zgoditi se mora -se offendendo>, drugače ni mogoče. Zakaj to je poglavitno : če se vedoma utopim, s pričuje to o nekem dejanju, in vsako dejanje ima troje delov : sestoji namreč \v. delovanja, dejanja in dela. Erg" se je utopila vedoma. Drugi grobar. Ej, čuj vendar, kume grobar. Prvi grobar. Dovoli! Tu stoji voda: prav; tu stoji človek: prav. Če gre Človek k tej vodi in se utopi, ostane pri tem, da gre tja, hote ali nehote. Zapomni si! Ako pa pride voda k njemu ter ga utopi, tedaj se ne utopi sam. Ergo, kdor svoje smrti ni kriv, ne prikrajša svojega življenja. Drugi grobar. Ali je to po postavah? Prvi grobar. Seveda je, po postavah mrliških uglednikov. Drugi grobar. Ali hočeš, da ti povem resnico? Če bi ne bila gospodična, ne zagrebli bi je v blagoslovljeno zemljo. Prvi grobar. Da, to je žalostno, daiimnjo mogočni ljudje na tem svetu več potuhe v obetan ju in utapljanju, nego drugi kristijani! Lopato sem! "Mr-jib.- večjih-plemeni- -V&- tašev od vil narjev, kopa*v in grobarjev : nadaljujejo namreč obrt Adamovo. / Dm?i grobar. Ali je bil on plefhenitaš ? Prvi grobar. On je bil prvi orožen.*) Drugi grobar. Eh, kako to! pivi grobar Kaj? ali si pogan? Kako razlagaš sveto pismo? Sveto pismo pravif Adam je kopal. Ali je mogel kopati brez orodja?*)! Dam ti še drugo vprašanje: ali če ne odgovoriš, kakor se spodobi, potem priznaj — Drugi grobar. Le prašaj! Prvi grobar. Kdo zida trdneje od zidarja, ladijestavca in tesarja ? Drugi grobar, -p Tisti, ki dela vislice, zakaj njegove stavbe pre-žive več kot tisoč prebivalcev. Prvi grobar. Tvoja duhovitost mi ugaja, resnično! Vislice store dobro: a kako store dobro? Dobro store onemu, ki stori slabo. In ti storiš slabo, če praviš, da so napravljene vislice trdneje od cerkve ; torej bi ti storile vislice dobro. Še enkrat! Hitro! •) He bore arms, - nosil"je orožje, er war armirt; - wit- Drugi grobar. Kdo da zida trdnej e od zidarjn, ladije^tavca i Da, pove; nii to, pa t !'-'T-ri s -* ..1. eli 11' u s 1.// £~- Drugi grobar. Za Boga, /daj veni ! Prvi grobar. Torej! Drugi grobar. E] vraga, pa vendar ne vem. ** Hamlet in Ho racij nastopita od dalcč.fcfi y^b-) Nikar se vec ne muci s tem; bedasti osel ne gre hitreje, pa ga tepi, kolikor hočeš; in Če te kdo vprihodnje praša to reč, odgovori mu: grobar. Zakaj hiše, ki jih dela on, trpe do sodnega dne. Idi v krčmo in prinesi mi merico žganja. (Drugi grobar odide).Jurt/t- Prvi grobar [koplje in pojej. Oj ljubico lepo imel sem jaz V nekdanjih mladih dnčli; O Bog, kako sem preživel svoj (jas — Le sreča in rSdost in smeh. II a m 1 e t. Ali ta človek prav nič ne čuti, kaj dela? Grob koplje in poje /.raven. Horaeij. Privadi] se je in zdaj mu je lahko. Tako je /mirom : čini manj dela roka, tem než-neje Čuti. Prvi grobar (poje). Prijela in o s trdo roku, — ArtSjo, pri ja tli, ne bo me nazaj, Na pot sem odpravi] se ž njo. (Izkoplje črepinjo). H a m 1 e t. Ta črepinja je imela svoje dni jezik in je pela; kako jo je vrgel ta lopov na tla, kot da bi bila čeljust Kajnova, prvega morilca! Morda je bila glava kakega državnika, katerega je ta osel zdaj prekanil: človeka,. ki je hotel prekanili Boga samega: kaj misliš? Horacij. Mogoče. Hamlet. Ali kakega dvornika, ki je lahko govoril: »Dober- dan, ljubljeni kraljevič?- »Kako se vam godi, dragi moj kraljeviČ?> —""Morda je bil to milostivi gospod Ta in Ta, ki je milostivemu gospodu Temu in Temu hvalil konja, da bi mu ga oni podaril:, kaj misliš? Horacij. Da, kraljevič. Hamlet Tako je, in zdaj gospod Črv; brez lir in obsojen, da ga bije grobarjeva lopata po Čeljustih. Lepa izprememba; -samo če bi imeli tako bistre nči, da bi —jo videli. Ali ni stalo rejenje teh kosiij več, kakor da se zdaj kegljajo z njimi? Moje me bole, če pomislim na to. - 174 -Prvi grobar [poje). Lopato in rovnico hitro v tfliin In gosta pozdravite ; Oj gosi je iil.rri.iiT!, iiiiritlta željan, fir2 jfiiiio pripravite. ilzkoplje zopet Grepinjo.) H a m 1 e t. Tukaj je zopet jedna: zakaj bi ne bila to čre-pinja jurisf.ova '< K ju so Kdaj njegovo klavzule, njegove praktike, njegovi slučaj' i]l njegove zvijače? Zakaj trpi, da ga bije ta neotesanec z umazano lopato po erepinji in inu ne žuga, da ga obtoži zaradi dejanjske razžalitve? \Hm! Ta človek je bii morda svoj čas velik nakupovalen zemljišč, s svojimi hipotekami, svojimi zemljiškimi obrestmi, svojimi kupnimi pismi, s svojimi sodnijskimi dražbami. Ali je to zadnji nakup njegovih nakupo*. in povračilo njegovih povračil, da mu polnijo plemenito lobanjo s plemenitim blatom ? Ali mu niso ajegov\porokj in stranski poroki za ničesar drnzega porok\ kakor za par zbitih desk, ki imajo dolžino in širini.dveh, treh ko n traktov ? Celo prenosne listine njegovih zemljišč bi hvale le stežka v tem zaboju: in lastnik^am naj bi ne imel več prostora ? He ? Horaeij. Kiti za pičieo več, kraljevič, Ali ne delajo pergamenta iz ovčjih kož ? Horaeij. Da, kraljevič, in tudi iz telečjih. Ovce in teleta iščejo svoje varnosti v njem. — Nagovorim tega človeka. 1.16, ti, eegav je ta grob? Prvi grobar. Moj gospoda (Poje). O] gost ft utrujen, i;o6itka željan, Brž jam? pripravite. . ! Hamlet. Zdi se mi resnično, da je tvoj, zakaj ti lažeš*) v njem. / S Prvi groba r. ■/ Vi ležite zunaj, gospod, m torej 111 vas: jaz ne ležim v njem, in vendar je moj. H a m 1 e t. Ti lažeš v njem, ker si v njem in praviš, da je tvoj. A grob je Za mrtve in ne za žive : torej lažeš. Prvi grobar. To je živa laž, gospod, vrniti se hoče od mene k vam nazaj. Hamlet •Za kakšnega moža ga kopljesV Prvi grobar. Za nobenega moža. H a m I e t. Za kakšno žensko torej V '1 To lic se pravi po imirleik.i ; loiati i l!,!"""' — 176 — Prvi grobar. Tudi za nobeno. II a m 1 e t. Koga torej zagrebejo vanj ? Prvi grobar. Neko bivšo žensko, gospod; toda,— Bog ji daj dobro! zdaj je mrtva. H a m I e t. Kako natančen je ta človek ! Govoriti moramo spretno, da nas ne umori s svojim zavijanjem.. Resnično, Horacij, poslednja tri leta sem pazil na'to reč: Čas je postajal tako bistroumen, da stopa kmetova noga na ozeblino dvoriiikove pele. — --Kako dolgo si že grobar ? ^u'MtA^i, ^^VAMJ Prvi g*©bar. Od vseh dnij v letu so me napravil ij^robarjejn prav isti dan, ko je naš prejšnji kralj Hamlet premagal Fortinbrasa. H a m 1 e t. Koliko je že od tega? Prvi grobar. Tega ne veste? Vsak norec to ve. Bilo je isti dan. ko je bil rojen mladi Ham lot, ki je zdaj zblaznel in ki so ga poslali na Angleško. H a m 1 e t. Ej res ? Zakaj pa so ga poslali na Angleško ? Prvi grobar. No, ker je blaznel. Tam naj dobi svojo pamet nazaj; a če je tudi ne dobi, ptrjiiaa to ne de veliko. Hamlet Zakaj ne ? Prvi grobar. Ne bo se ara niti poznalo : ljudje so tukaj prav tako blazni, kakor on. Hamlet. Kako pa je zblaznel ? Zelo Sadne, pravijo. Hamlet. Čudno ? Kako to ? Prvi grobar'. Vraga! zato, ravno, ker je bil pamet izgubil.) H a m 1 e t. Ali veste, kje je tema vzrok?'-) Prvi grobar. "" Gotovo, tu na Danskem ... Jaz sem tu grobar trideset let, koi samec in mož. Hamlet VKoliko «isa pai'i loži kdo v zemlji, predno segnfje? "I Tu ju v i.i'iL'iii.ilii l)p=eJen tlovtip, ki «u ju nenin^oiii; poslovenili. Nuslimj:. -'■ m '----- ■ llie ground", ki pomeni — kakor nemil«. .Grand vm>l; in /■■iiiljiiie .zemljo«. - Ali pranaS vzrok — 178 — Prvi grobar, No, če ni bil gnjil že pred smrtjo?— in dandanes jih imamo vse polno, M uiiirjejo" za nesramnimi bc^TihtoiJiLA8t@£SQQJiaterl5^B.] dotlej, da jih zagre-bemo —^tedaj se ohrani takole kakih osem do devet let; stroj ar deset. H a m 1 e t. Zakaj pa ta dalj od drugih ? Prvi grobar. E], gospod, njegova obrt mu kožo tako ustroji, da zadržuje nekaj časa vodo in voda vam taka-le trupla presneto zmrcvari. Tu je lobanja, ki je ležala v zemlji tri in dvajset let. H a m 1 e t. Čegava je bila? Prvi grobar. Premetenega bratca. Kdo mislite, da je bil? H a m 1 e t. Da, jaz ne vem. Prvi grobar. Strela ga ubij, sleparja ! Zlil mi je nekdaj 8aŽQ renskega vina na glavo. Ta lobanja je bila lobanja Yoriekova, šaijfvca kraljevega. H a m 1 e t. Ta-le ? Prvi grobar. Da, da, prav ta! Hamlet (vzama lobanjo). Da jo- vidim! — Ah, ubogi Yorick! — Poznal sera ga, Horacij : bil je dečko neizmernega humorja, najimenitnejših dovtipov. Kosil me je pač tisočkrat na hrbtu/mv-tdajiknko se zgraža moja domišljija nad tem! cisto slabo mT~ji?vTu so visele ustnice, ki sem jih poljubi!, sam ne vem kolikokrat. Kje so zdaj tvoje šale? tvoji skoki? tvoje pesmi, tvoja ves.elpst, ob kateri so je kroliotalo vse omizje V Ali ni nikogar več, ki bi se jezil nad tvojim rezanjem? Vse izginilo V Idi zdaj v sobo milnsiive goepe in povej ji, da dobi naposled t sile-le obraz, četudi se maže za prst Sebelo; spravi jo v smeh s tem! — Prosim te: Horacij, povej Horacij. Kaj, moj kraljevič? H a m ) e t. Ali misliš, da je bil Aleksander tudi tak, ko je ležal v zemlji? Horacij. Prav tak. H a m 1 e t. In tako smrdel? Pti ! (Vrle lobanjo atrna). Horacij. Prav tako, kraljevič. H a m 1 e t, V kakšne podle svrhe smo naposled usojeni, Kdor jih tako premišljuje, dejalo bi se, da premišljuje reči prenatančno. II a llet. Ne, gotovo, nikakor m;I Sledili bi mu lahko do cela zmerno in pod vodstvom verjetnosti. Na priliko tako-le: Aleksander je umrl, Aleksandra so pokopali, Aleksander se je izpremenil v prah; prah je prst; iz prsti napravljamo ilo : in čemu bi ne zamajali s tistim iloni, v katerega se je bil izpremenil, sodii za pivo ? Pretvoril se je silni Cezar v ilo. In služi morda lukuji za mašilo; Oj prali sveta naj verjela vladarja — Zdaj brani steno mraza in viharja ! A v stran in tiho! tam. prihaja kralj! truplo Of a, spremstvi ; to pomeni, da si ji> mrlič V obiipjiosti bil sam končal življenje. Visokega stanu je bil gotovo — fPocaicajva trenotek in paziva! Stopi .S Horaeijem v stran-. To je Laertes, j plemenit. l';isirili milili toliko pogreb njen, Kot dovoljuje nam pooblastilo :, Dvomljiva je nenadna njena smrt, In če ukaz bi reda ne premeiiil. Ležala v zemlji bi ncpos-V Dokler bi glas trobeiitfi..}a-mfvzdrami]. Molitev ne ln'šča]TškTli, le črepinje i kamenju bi--'] i metali v grob. i so claH ji dekliški venec, Z deviškimi ju rožami posuli dovolili ji zvonenje žalno ^grob krščansk. Laertes. me storiti? Duhovni k. Ničesar več. Mrtvaško službo bi oskrunili, Če peli bi ji requiem in bile Kot dušam, ki zaspale so v Gospodu. Denite jo v zemljo ; Iz njenega nedolžnega telesa lil kal e^ od teh lopovščin Pričela je igrati-moja gla$8> .Še-iM-edno sem grtvOrirbil--pf šli'l. ^ ; /' A dragi moj' Tli.nidj, Žali nio, «-*{& Hamlet. Ne smem se hvalili s tem, da bi se. ne primerjal v popolnosti z njim ; koga drugega dobro poznati, se pravi, poznati sebe samega. Osriek. Jaz mislim, gospod, kar se tiče orožja; če govorimo po splošnem mnenju, tedaj ga v tem ne prekosi nihče. H a m I e t. Kakšno orodje rabi V Osriuk. Bapir in težko sabljo. II a m 1 e t. To bi bilo torej dvojno orožje' ali dalje 0 s r-i e k. Kralj, gospod, je stavil ■/. njin žrebcev ; on pa je zastavil, kakor eujem, šest trat coskili mečev z vsemi pritiklinami, s pastjfvi, držaji in tako dalje. Tri podstave so resnično z.elo prijetne 13 — t!.«" — na oko, nožnicam jako primerne, neizmerno lične podstave in jako ukusno izmišljene. m. orle t Kaj pa imenujete pod s ta ve? H ojr a c i j (Hamletu). . Vedel sem, da se boste še zabavali nad njegovimi opomnjami, prednjo bo razgovor pri kraju. / Osrick. Podstavek/so držaji. / Hamlet. Ta izraft bi se bolj prilegal stvari, ee bi nosili ob strani topove; dotlej pa naj le ostanejo držaji. Toda dalje: šestero berberskib žrebcev proti šesterim francoskim učečem z vsemi pritiklinami in troje jako ukusno jzmiSIjenih podstav : to je francoska stava proti daiiski. Čemu pa sta vse to zastavila, kakor pravite^ /Kralj, gospod, je stavil, da ne bo imel Laerles v dvanajstih turah pred vami nič več kakor tri; stavil je dvanajst proti devetim; in poskusilo bi se takoj, ako bi blagovolila odgovoriti vaša visokost. Hamlet. In če bi odgovoril: ne ? O s r i c k. Jaz mislim, miloslivi gospod, ako bi se postavili s svojo osebo k poskusu. Pa ilet. Hodil bom tu p/o dvorani; če je njegovemu ve-ličastvu prav, Kdaj/je ravno moja ura, ko uživam malo svežega /.raka./ Prinesite rapirje: ako je Laertu drago in če ostane kralj pri svojem sklepu, tedaj hočem dobiti stavo Kanj, ako bom mogel: ako ne, tedaj ne odneseni drugega kakor s ran i o to in nadšte-vilae udarce. O s r i c k. Ali smem tako sporočiti ? H a m 1 e t. V tem smislu, gospod, z okraski po vašem nku.su. Osrick. Priporočam svojo udanosi vaši visokosti. Ha ilet. Zdravstvujte. — Dobro, da se priporoča sam : tega bi ne storil zanj noben drug jezik. Ta ldbie je izlctel t glavi Ha lie t. Obotavljal se je že krog materinih prsij, predno je sesal h njih. ..Na tak način si je on — in mnogo jednakih, v katere) je zateleban ta neslani vek — prilastil samo modri ton in zunanjo obliko občevanja: 1*1 neko penečo mešanico, s katero jadrajo pogumno skozi \ 13* Q najbolj bebaste in najrazmmnj še razsodke; a pilm poskušnie vanje hi .mehurji se rasipoeijo. '■ ■i\li!o:-iivi gospod, njegovo vdieasuvo je priporočilo po mladem Osricku in on um je naznanil, da ga pričakujete v dvorani. Pošilja me, da naj vas p rasam, če imate še zmirom veselje, boriti se z Laerlom, ali če wi Is (.ovale daljšima odloga. Hamlet. Jaz ostanem pri svojih sklepih, ravnajo se po kraljevi želji.yČe mu je ugodno, tedaj sem pripravljen zdaj ali kadarkoli; če bom tako zmožen, seveda, kakor sem,* Dvor so odpravljeni tu-sem. Kraljica želi, da bi nagovorili Laerta prijazni predno se pričneta boriti. Njen svet je dober. Iloraeij. Izgubile slavo, kraljevič. Mislim, da ne: odkar je bil odšel na Francoska, vadil sem se neprestano; dobim pri nejednaki stavi. 1 — 197 - Toda ne moraš si p reel oči t i, kako težko mi je pri srcu. H a m 1 e t. T\ikakor uo. Jaz kljubujem vsem skunjiim : p.j-sebna previdnost čuva celo nad padeem vrabceviin. Alco so zgodi zdaj, ne zgodi se pozneje; že se ne zgodi pozneje, zgodi se zdaj ; . če se zdaj ne zgodi, zgodi se kdaj pozneje. U.ovek mora biti pripravljen, to je vse. Ker nihče no vč. kaj osiavi, — kaj je ležeče na tem, če ostavi zgodaj ? Haj bo ! Kralj, kraljica, Laertes.' dvomiti, Osriek in rlriijrij sin-eiiislvci z rafiirji itd. nakupijo. Kralj. Daj, Hamlet! vsemi roko to od mene 1 Kralj jHiluči roko Lai-iT^vo v njkn llamkrovti. Hamlet (Laerful. Gospod moj, storil sem vam bil krivico, A zdaj mi oprostite kakor vitez, Tu vsi vedo in vi sami ste Stili, — m — Kako otožnost težka muči me. Kar storil sem vam..±iiLiji..kLir naravo .Jji-časfr-v-am je močno razburijo, Spriiujem javno, da je bila blaznost, Kdo žalil je JLaerta ? Hamlet? Ne! j2e-tečfe»~je .-od-salie-sam ega lB-on-,"irič več on stttar, Laertažali, Tedaf-TH-fitoril jhijjf" TTnmTnt; Hamlet Taji to! Kdo tedaj je storil? Blaznost, Ce je tako, je Hamlet sam razžaljen, Ker blaznost je sovražnica njegova. Tajitev vsega hudega namena Vsaj toliko očisti v vašem srcu, Kot da jjuščiiju l>i pesla] eez streho In brata svojega zadel bi z njo. L a e r t e s. I S tem zadostili ste naravi moji, Ki morala bi v stvari tej me najbolj Priganjati k osveti. A kljub temu — O spravi vedeti ne smem ničesar Po zakonih časti, dokler beseda -Starejših mojstrov ne odloČi jasno, Da rešena je moja čast. Dotlej Ponujeno ljubezen vašo sprejmem Z odkritim srcem in ne bom je žalil. H a m 1 e t. "Rad stopim v red, da izvojujem z vami jTo stavo bratovsko. He, dajte nama "TS-apirje sem! — 199 — Laertes. I meni jednega! t Hamlet. / Umetnost v bom vaša folija; aša bo se lesketala Ob moji neokretne s ti bleščeče Kot zvezda v temni noči. Laertes. Norčujete 4 Kraljevi«, H a m 1 e t. Ne, pri tej-le roki! Kralj. i Rapirje jin Sin Hamlet in dajte, mladi Osrick! , ali že poznate stavo ? Hamlet. Poznam jo dobro, vaša visokost, In stavili ste na slabčjso roko. Kralj. Ne obžalujem; prej sem vaju videl, Laertes pa se je med tem priučil, Zato je nama dal naprej. Laertes. Ta je pretežek, drugega mi dajte. Hamlet. Ta mi je v See, — sta li jednako do! Tripravlj nt a so na boj). \6 Osriok, Da, kralievič. Kralj. Postavite na mizo čase z vinom! Kedar zadene Hainlcl vprvič — vdrugič, In če povrne iretjikr.il udarec — Naj zagrme topovi na nasipih: Na zdravje Hamletovo pije kralj In v čašo vrže biser, vreden več 'Kot biser oni, ki so ga nosili Zapored štirje kralji v kroni danski^ Sem čase: bobnu naj pove trojaptsta, In boben naj topnfčarj.n—naznani, Nebesom_glas.-lopov, nebesa zemlji: N-ET^mvje Hamletovo pije kralji — »Začnita, in sodniki, vi paziti:! Hamlet (Laertu). Naprej, gospodi Laertes. Tedaj, moj kraljevič ! ^Borita Hamlet. c/ ' ' # .-■it iz sodijo! O s riu. k. Zadet očitno! - 201 — Kralj. Stojta! vina semkaj! Tvoj je ta biser. Tebi to na zdravje! Dajte mu čaao! (Trompete in iopori so glase za sceno). Hamlet. Samo še to pot Končam; dotlej kozarec v stran! — Naprej! . (Borita se). ^ja^ft^ iC'JSJUe ^,-KA^ Zadeti drugikrat kaj pravite ? Samo dotaknjeu in nič drugega! Kralj. Nas ain zmaguje. Kraljica. Vroč je in razgret. Tu, Hamlet, v. mojim robcem ae obriši! Kraljica pije zdaj na tvoje zdravje. H a m 1 e t. Miiostiva mati — Kralj. Ger truda, ne pij ! Kraljica. Jaz hočem, mož moj; prosim te, dovoli! (Pije). Kralj (wise). Ta časa je ostrupljena; prepozno! — m> — II a m 1 e t. Ne smem še piti, mati milostiva; Takoj. Kraljica. Daj, da obrišem tvoj obraz. Laertes. Kralj, zdaj-Ie ga zadenem. Kralj. Ne verujem Laertes (jase), In vendar se upira moja vest. Hamlet. Laertes, v tretjikrat! vi se igrate. Sunite, prosim vas, v, vso svojo silo; Bojim se, da se le norčujete, Vi mislile V Tedaj Zdaj se ™rujte!^^^^,^ Laertes rani Hamleta; natVi jHviiiotiUa v mz^vtosti -Hamlet rani Laerta. Kralj. Ločite ju, preveč sta že razgreta! Hamlet. Ne, še enkrat! (Kraljica oma O srick. Pazite na kraljico! Horacij. Oba krvava. — Kraljevič, kako je? Osrick. Kako vam je, Laertes? Laertes. Ujel sem se pravično v svojo zanj ko,. Izdaja moja me je pogubila. Hamlet. Kaj je kraljici? Kralj. Omedlela je, K<:r vidi kri, Kraljica. Ne, ne! Pijača ta, Pijača! Dragi Hamlet! Ta pijača! — Jaz sem zastrupljena! (Umrje). II a m 1 e t. O pobalinstvo! — Zaprite Urno vrata! — Iščite, Kje da tiči izdaja! (Laertes p. Laertes. Tukaj, Hamlet! Zastrupljen si, o Hamlet, ,Lu~&obeden Lek.vsega sveta-te ne reši; več, In v tebi ni pol ure več življenja. Orodje izdajalsko ti je v roki, Z ostj'6 Kastruplje.no. , &vtf»ea, Tega te reši liog ! Za tabo pridem. — Horacij, jaz umiram! — O kraljica Uboga, 7. Bogom* 4- Vam, ki obledeli In trepetaje gledMB vse to, Ki ste le žalofgre iieme priče — Horacij. Ne, ne misli tega : Ju/ nisem Danec temveč stav Rimljan; Tu v kelilm je še dovolj pijače. Hamlet. Ako si mož, daj ineui čašo ! Pusti!/ Za R6ga: jaz jo hočem ! — O Horacij, Kako bi preživelo me inxe--^' Oskrunjeni', i"'f vsi' ostane skrito! Če si kedaj me v svojem srcu nosil, Odreci se zveličunju še malo In dihaj mučno na tem grenkem svetu, Da razložiš usodo mojo bridko. (Vojaška godba v diiljnvi, s(i'i:-l,jiiii,j{&5$fom) Vi iz Angleškega prišli tu-sem, skazite, da polože na oder Mrliče vsemu svetu na ogled, A meni dovolite, da oznanim Na glas, kako se je vse to zgodilo./— In culi boste o dejanjih strašilih, / Krvavih in mesenih, o naključban* Usodepolnili, o umorih slepih..^ O smrtih, ki sta jih provzročila Nasilsl.vo in zvijača; o naklepih, Ki ponesrečeni so-se vrnili Na glavo hudodelcu samemu: Vse to vam lahko pričam po resnici. Fortinbras. J-V l'