Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 l)in celoleino 240 Din za inozernsivo me ečno 35 Din netle >ska 'zdaia celole no vjuno-slavili SO D n, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrsia mali oglasi po 1 50 ln 2D,veC|l oglasi nad 45 mm višine pr» Din 2-50, velllU po 3 ln 4 Din. v uredni51«o skušal to redukcijo v posameznih ministrstvih izvesti. Nato pa, je dejal, bo dal časnikarjem o rezultatih svojega dela obširne izjave. SESTANEK VODITELJEV OŽJE OPOZICIJE Belgrad, 25. okt. (Izv.) Danes dopoldne se jc vršil sestanek voditeljev ožje opozicije dr. Korošca, Ljube Davidoviča in Joče Jova-noviča. Na seji so razpravljali o nastopu v skupščini in o raznih poročilih o preganjanju pristašev opozicije po raznih pokrajinah. Belgrad, 25. okt. (Izv.) V nedeljo je kralj podpisal ukaz o imenovanjih v diplomatski službi. Imenujejo se: Za svetnika poslaništva v Berlinu g. Raj. ko Vintrovič, dosedanji generalni konzul v Bukarešti. Za svetnika poslaništva v Budimpešti Jevrem Tadič, dosedanji ravnatelj I. političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Za svetnika poslaništva v Londonu g. Pavle Ka-rovič, dosedanji načelnik tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Za svetnika poslaništva v Parizu g. Aleksander Cincar-Markovič, dosedanji svetnik poslaništva v Budimpešti. Za svetnika poslaništva na Dunaju g. Mom-čilo Jurišič, vpokojeni ravnatelj oddelka zunanjega ministrstva. Za generalnega konzula v Newyorku g. Gjoka Todorovič, dosedauji svetnik poslaništva v Londonu. Za tajnike poslaništev se imenujejo sledeči: V Budimpešti Nikola Vukovič, tajnik londonskega poslaništva. V Bruxellesu g. Stojan Živadinovič, tajnik zun. ministrstva. Pri Vatikanu g. Vojislav Jakovljevič, tajnik zun. ministrstva. V Carigradu g. Aleksander Gjoro-vič, tajnik poslaništva v Atenah. V Londonu g. Gjorgje Gjuričič, tajnik posl. v Bruslju. Za vicekonzula se imenujeta: v Marseillu g. dr. Ivo Audrič, tajnik v zun. min. in pisatelj. V Carigradu g. Ivan Albert Ilič, tajnik zun. ministrstva. Za pisarje v poslaništvih se imenujejo! V Atenah g. Ivan Frangeš, pisar v zun. min, Na konzulatu v Diisseldorfu g. Teobald Vo-dušek, pisar konzulata v Budimpešti. Pri Vatikanu g. Rastko Petrovič, pisar zun. min. Za arhivarja poslaništva v Budimpešti se imenuje g. Milan Ljubanovič, arhivar v zunanjem ministrstvu. Razen tega je imenovanih več uradnikov v zun. ministrstvu in sicer: Za .ravnatelja I. političnega oddelka g. Božko Hristič, svetnik pariškega poslaništva. Za načelnika dopisnega urada g. Ivan Vukotič, svetnik poslaništva v Tirani. Za tajnika zun. ministrstva g. Ste-van Milovanovič, tajnik poslaništva v Parizu. Za tajnika zun. ministrstva g. Peter Cabrik. dosedanji vicekonzul v Carigradu. Za pisarja v zun. ministrstvu g. Slavko Ko j ič, pisar poslaništva v Londonu. Za pisarja zun. ministrstva g. Radovan Milenkovič, pripravnik v zun. ministrstvu. Za pisarja v zun. ministrstvu g. Dušan Pečanac, pisar konzulata v Zadru. Za zapisnikarja v zun ministrstvu g. Jovan Petrovič, pripravnik v zun. ministrstvu. SPORI MED RADIKAlfv~OsfjEm Osijek, 25. oktobra. (Izv.) Med tukajšnjimi radikali je opaziti boj med dvema stru-jama. Na čelu cnc stoji veliki župan Božič, drugo pa vodi B r k i č. Včeraj sc jc vršila posebna konferenca z namenom, da sc spori med obema strujarna izravnajo. Konfcrcnci jc pirostoval glavni tajnik radikalne stranke dr. Momčilo Ivkovič. Sestanek jc bil zelo buren. Radi prevelikih nasprotij med obema strujama ni imela korffcrenca prav nobenega uspeha. RADIKALI PROTI ŠIBENIŠKEMU ŽUPANU. Split, 25. oktobra. (Izv.) Ker piši.' 'Dom«, da je šibeniški župan dr. Marko K o ž u 1 j izključen iz HSS, so šibeniški radikali takoj postavili zahtevo, da se mora dr. Kožulj odreči županski časti, ker nc uživa več zaupanja Radičeve stranke. Ta Zfhteva radikalov jc izzvala veliko nezadovoljstvo med šibeni-škimi Hrvati brez ozira na strankarsko pri. padnost, ki zahtevajo, da ostane dr. Kož:il| na svojem dosedanjem mestu in da nikakot nc sme odstopiti od županskega mesta. London, 25. oktobra. (Izv.) Cannboorlv jc sklenil ustanoviti novo napredno stranko, ki bo v najtesnejši kooperaciji z delavsko stranko. Freiburg, 25. oktobra. (Izv.) Snežni zameti, ki so pričeli v soboto in sc nadaljevali v nedeljo, trajajo šc vedno dalje ob temperaturi — 5 stopinj C. Ženski kongres na Bledu. (Od naše posebne poročevalke.) Bled, 25. oktobra. Bled stoji pod vtisom jugoslovansKa ženske skupščine. Hiše so okrašene z zastavami. Srbkinjc in Hrvatice so prišle večinoma žc včeraj — do 180 po številu. Ko je dospel vlak, je divjalo zunaj strašno neurje; ob silnem viharju je padal dež, sneg in toča. Gostje so se odpeljali z Lesec na Bled z avtomobili. Čez noč sc jc vreme vsaj za silo zjasnilo; jc pa občuten mraz. Stol je nizko zasnežen. PRVI DAN KONGRESA. Dopoldansko zborovanje. Danes dopoldne so se pripeljale na Bled slovenske udeleženke. Ob pol 11. uri dopoldne se je dvorana v hotelu Toplice napolnila z zborovalkami. Sredi dvorane blesti geslo Lady Abcrdceen: Stori drugemu, kar hočeš, da drugi tebi store. Na poziv podpredsednice Saveza gospe Franje Tavčarjeve je odšel odbor Saveza po Lady Aberdeen in jo med špalirjem delega-tinj spremil v zborovalno dvorano. Slovenke so jej poklonile šopek krasnih krizantem. Zborovalke so sprejele Lady Aberdeen, častitljivo damo, bivšo irsko podkraljico, s prisrčnimi ovacijami. Obenem so prišli v dvorano zastopniki občine z županom na čelu in župnik Oblak, da sc jej poklonijo. Nato je predsednica N2S, ga. P e t k o -v i č, pozdravila Lady Aberdeen najprej v srbskem, nato v francoskcm jeziku. Slavila je ogromne zasluge odlične gostinje na humanitarnem in feminističnem polju. Nato je predlagala, da skupščina izvoli I.ady Aberdeen za častno predsednico kongresa, kar je zbor z vzklikom sprejel in priredil Lady Aberdeen ponovne ovacije. Potem je predsednica ga. Petkovlc pozdravila ostalo skupščino in slavila delo jugoslovanskega ženstva in njegovih voditeljic. Ob spominu ustanoviteljice N2S Danice Hri-stič jc pozvala, zborovalke, da stoje počaste njen spomin. Zborovalke so trikrat zaklicale: Slava! Govornica se je na topel način spomnila tudi naših neodrešenih sestra na Primorskem in Koroškem, kar je napravilo na navzoče globok vtis. Ministrski predsednik Uzunovič je poslal kongresu brzojavni pozdrav in mu želel najboljšega uspeha. L a d y Aberdeen se v francoskcm jeziku na prisrčen način zahvali za lepi sprejem, sporoča pozdrave J2Z in posebej angleške narodne ženske zveze ter izjavlja, da častno predsedstvo z veseljem sprejme. Glavna tajnica mednarodne žen. zveze Van Eeghen v francoskem jeziku prisrčno pozdravlja kongres; sporoča prav posebne pozdrave organizacije čilskih deklet in prosi, da sme čilskemu ženstvu sporočiti pozdrave skupščine, čemur so zborovalke z vzklikom pritrdile. Nato so poročale v francoskem odnosno angleškem jeziku o ženskem gibanju: gdčna. Atanac kovic za Srbijo, dr, Zd. S m r e -k a r za Hrvatsko in Slavonijo, Zorka S v c -t a n o v i č za Vojvodino, ga, K r i s t i č za Bosno-Hercegovino, ga. Tavčarjeva za Slovenijo (v nemščini), dr. Jelka Perič za Dalmacijo. Lady Aberdeen, ki je vsa poroči'a poslušala z velikim zanimanjem, je v lepih besedah izrazila svoje priznanje nad velikim delom, ki ga na vseh poljih vrši jugoslovansko ženstvo. V ostalem je Lady Aberdeen na-glašala mirovno misel kot prvo izmed vseh, ki jo mora ženska propagirati. Nato je kongres z vzklikom sprejel predlog predsednice ge. Petkovič, da se pošlje udanostna brzojavka kralju Aleksandru in kraljici Mariji. Istotako je kongres odobril brzojavko vladnemu šefu g. Uzunoviču. Potem so se z vzklikom izvolile karice, overovateljice in tajništvo prcd-cdnlca Petkovič slavnostno sejo zaklju čila in pozvala navzoče, da se popoldne ude leže kongresnih prireditev. Prvi zdravstveni dom v Sloveniji. SLAVNOSTNA OTVORITEV LUKOVISKEGA DOMA. Ministrstvo za ljudsko zdravje je leta 1924 postavilo v svoj program asanirati s pomočjo svojih ustanov po celi državi vsako leto določeno število vasi in si je v ta namen zagotovilo v državnem proračunu potrebna denarna sredstva. Izbrala naj bi se najprvo ena vas za vzorno asanacijo, kjer bi se na nekoliko primerih pokazalo, kako naj se n. pr. vas preskrbi z zdravo pitno vodo .kako naj bodo urejeni cestni kanali, dvorišča, gnojišča, stranišča, greznice, stanovanjski prostori in podobno. Istočasno naj bi se v taki vasi postavil »Zdravstveni dom«, ki bi skrbel za povzdigo ljudskega zdravja v celi okolici. V Sloveniji so si izbrali za asanacijo Lukovico, kjer se je vsako leto epidemično pojavljal trebušni tifus. Z državno pomočjo in s prostovoljnim sodelovanjem prebivalstva je danes asanacija izvršena, vas je kanalizirana, greznice urejene, enako vodnjak, legar je ponehal in krona vsemu delu se je preteklo nedeljo otvoril »Zdravstveni dom«, ki je prvi v Sloveniji. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba vseh slojev prebivalstva zelo številna. Mecl udeleženci smo opazili načelnika v ministrstvu narodnega zdravja dr. Štamparja, poslanca Štrcina, sanit. ref. dr. Mayerja kot zastopnika velikega župana, inšpektorja dr. Katičiča, dr. Vukičeviča in dr. Markoviča, okrajnega glavarja vladnega svetnika dr. Ogrina, dalje dr.Dolšaka, dr. Polca, dr. Lapaj-neta, dr.Rusa, dr. Pirca in še več drugih gg. zdravnikov. Iz Cerkelj pri Krškem je prišla posebna dekutacija pod vodstvom župana g. Račiča, Ob 9 dopoldne se je vršil ustanovni obč. zbor Društva za narodno zdravje v Lukovici. Izvolil se je odbor z domačim zdravnikom g. dr. Trtnikom na čelu. Na občnem zboru je v daljšem govoru razložil pomen in namen novega društva g. dr. Pire. Ob pol 12 je domači župan g. Kersnik na krasno urejenem lukoviškem trgu pozdravil došle goste, predvsem" zastopnika ministrstva za narodno zdravje načelnika dr. Štamparja. Za pozdrav se je zahvalil dr. Štampar, ki je v lepem stvarnem govoru razložil delovanje ministrstva na asanacijskem polju. Po sprejemu so se gostje, šolska mladina in ostala množica z domžalsko godbo na čelu podali k Zdravstvenem domu, kjer je moravški dekan častni kanonik g. Bizjan ob asistenci dob-skega župnika-dekana g. Bešlra in domačega Viharna, kritična nedelj Po deževnih dneh koncem preteklega tedna je nastopila nedelja z izredno muhastim vremenom: viharji in nalivi so divjali v Sloveniji in sosednih deželah, ponekod je padala toča, drugod sneg, vmes pa je sem in tja med silnim pišem posijalo solnce. Vihar jc divjal posebno v Ljubljani in po Gorenjskem ter napravil precej škode, "vode, narasle še od prejšnjega deževja, so naraščale bolj in bolj. Sava je že pri nas ponekod prestopila bregove in na Posavju trgala velike kose zemlje. V Zagrebu pa je narasla od sobote ob 17. ure do nedelje ob 23. uri od 2.8G m na 3.50 m in naraščala še včeraj. Tudi potok Črnomerec je narasel ter napravil precej škode v Dolnji llici, okrog železniške proge in sploh na periferiji mesta. Pri nas je neurje zlasti hudo zadelo Celje zapisni-nakar je župnika g. Slaka slovesno blagoslovil novo zgiauuo. Po blagoslovljenju se je g. dr. Mayer v imenu velikega župana zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je zgradil dom in izvršila asanacija. S tem činom se je v odlični meri pomagalo prebivalcem tega kraja tako v zdravstvenem kakor tudi v gospodarskem pogledu, kajti kjer je zdravje, tam je sreča in tam so podani pogoji za koristen gospodarski razvoj. Poslanec g. Štrcin je izrazil svoje veselje, da se je v njegovem volivnem okraju zgradil prvi Zdravstveni dom. Inšpektor dr. Katičič je opisal, kako je prišlo do tega, da je ravno Lukovica dobila Zdravstveni dom. Bal se je, da bo naltjtel na odklonilno stališče, zlasti glede na prispevke. Vendar je bil njegov strah neupravičen, ker je prebivalstvo in županstvo celo akcijo z veseljem podpiralo. Inšpektor zdravstva v Ljubljani dr. Vuki-čevič se je zahvalil vsem, ki so kaj prispevali in opravljali kuluk. Tudi kamniški okrajni glavar g. Ogrin se je toplo zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je izvršila asanacija in zgradil Zdravstveni dom, posebno še ministru Milidiču, načelniku dr. Štamparju, inšpektorjema Katičiču in Vukičeviču ter šefu lrgienskega zavoda dr. Pircu. Pohvalil je ljudstvo, ki je radevolje opravljalo kuluk in ko-vdaril, da manjka še vodovod in pa nujno potrebna okrajna hiralnica in ubožnie.a. Domači zdravnik g. dr. Trtnik se je v imenu okraja zahvalil za Zdravstveni dom. Nato so si gostje pod vodstvom g. dr. Pirca ogledali novo zgradbo in pa higiensko razstavo, ki je naSla splošno priznanje in po-, hvalo. Po končani otvoritveni slavnosti je bil v salonu gostilne pri Slaparju slavnostni banket, ki ga je na čast gostom priredila občina Lukovica. Na banketu je g. župan Kersnik nazdravil ministru za narodno zdravje idiletiču. Načelnik g. dr. Štampar je v lepem govoru opisal zdravstveno politiko v naši državi. Preteklo bo še veliko časa, treba bo velikih gmotnih sredstev in obilo truda, predno bo izvršena asanacija po vseh krajih cele države. Vendar pa so se že dosegli prav lepi uspehi, ki vzbujajo občudovanje po tujih državah. Dosedanji uspehi naj nas spodbujajo k neumornemu delovanju za prospeh zdravja prebivalstva cele države. in okolico. Savinja je zopet prestopila bregove, uničila in odnesla, kar je dosegla. V Koprivnici na Hrvatskem je potok Koprivnica preplavil predmestje Brežanec. Celo predmestje (posebno Magdalenska ulica) je bilo težje prizadeto kakor pri prejšnjih letošnjih povodnjih, ker nasip, ki ga je voda takrat predrla, še ni popravljen. Nevarnost povodnji je grozila tudi sredini mesta, ki so ga obvarovali s tem, da so prebili nasip proli Dubovcu. Vsled tega je tudi v Brežancu okrog 14. uri začela voda upadati. Tudi bližnje vasi Grbaševac, Koladinec, Puščakovec in Kuzmi-nec so bile pod vodo, ker je potok Gliboki prectopil bregove. Cela okolica je bila blatno 3?".ero. Na Sušaku je Rečina že v soboto ponoči in še v nedeljo neprestano naraščala in v nedeljo poplavila obrežje. Napravila je precej škode, vendar več na reški strani, kjer je brej nižji. Kakor omenjeno, je pri nas ponekod padala toča. Tako je okrog 13. ure privršela drobna loča ali pravzaprav sodra nad Škofjo Loko in okolico. Po gorenjskih hribih in gorah je snežilo. Še bolj pa ponekod v a lahkih deželah. Tudi na Dunaju so popoldne med dežjem videli prvi sneg, ki je padrl gosteje in gosteje; zvečer in ponoči pa je že kar medlo. Dunaj je bil v nedeljo zvečer ves bel. Na srečo so se elementi to-pc1 razmeroma hitro izdivjali in je z včerajšnjim dnem nastopilo zopet mirno in lepo vreme. Upajmo, da bo nekaj časa trajalo. Hirtrovske pravlpce. Javnost že ves teden razpravlja o vstopu SLS v vlado. Vsa poročila časopisja, ki napovedujejo vstop in pogoje, pod katerimi naj bi SLS vstopila, so zgolj kombinacije. Niti ena vladna stranka, niti SLS ni o tej stvari še izpregovorila besede. Noben kompetenten faktor ni torej še povedal ničesar. Gotovo je le to, da so razgovori v teku. O vsebini razgovorov se javnost iz razumljivih razlogov ne obvešča. To je dejanski položaj in tako ga slika tudi vse nepristransko časopisje, Zerjavovski ljubljanski listi pa so porabili to priložnost za nesramno kampanjo o kapitulaciji SLS. Cele kolone izpolnjujejo z opisovanjem, kako je SLS prodala ves svoj državni program, opustila avtonomijo, opustila vse, za kar se je borila od postanka naše države. Vse to pisanje je golo natolcevanje. Jugoslovanski klub jo zadnje ledne sicer predmet splošne pozornosti, v javnosti se je sprožilo vprašanje njegovega vstopa v vlado, toda dr. Korošec jo izjavil, da do meritornih pogajanj sploh šo ni prišlo. Slovenska ljudska stranka se sploh nikomur ne ponuja, nikogar ne prosi, naj jo sprejme v vlado, in če bo prišel čas, da se ji bo zdelo primerno in prav, da pristopi k vodstvu države, bo to storila kakor še vselej, dosledna sebi in svetemu programu. Brez vsake koristi za Slovenijo SLS gotovo ne poj-de v nobeno vlado; za ceno svojega programa pa sploh SLS ni nikdar na razpolago. SLS nikdar ne bo posnemala SDS-arjev, ki se ponujajo vsem in vsakemu in mislijo, da je njihova strankarska oblast več vredna kot korist Slovenije. Nedeljsko »Jutro« tudi piše, da se je dr. Korošec pogodil za vstop v vlado na podlagi sporazuma, ki ga je sklenil lani Radič s Pašičem. Ugotavljamo, da je vest od začetka do konca gladko izmišljena. Na tak »sporazum«, ki ga je sklepal jetnik s svojim jetni-čarjem, SLS nikdar nc bo šla. Drugo tako jutrovsko žongliranje je « priznanjem centralistične vidovdanske ustave, ko piše, da »hočejo klerikalci priznati Vi. dovdansko ustavo« in daje temu priznanju značaj načelnega odobravanja ustave, To je grdo varanje javnosti. Priznali smo ustavo vsi državljani brez izjeme takoj, ko je postala državni zakon. Vsi državni uradniki so morali nanjo priseči in za vse državljane je stopila v veljavo. Tudi poslanci Jugoslovanskega kluba so jo priznali in nanjo prisegli, toda istočasno izjavili, da s to ustavo niso zadovoljni iii da jo treba zboljšati. Za zboljšanje vidovdanske ustave pa danes niso samo naši poslanci, tudi vsi Hrvatje in mnogi Srbi v vseh strankah jo zahtevajo. Sam Pašič je dejal, da bo treba ustavo izpremeniti. Le naše »Jutro« gloda še to staro, obrano kost, da more zraven rohneti proti klerikalcem. Popoln poraz opozicije proti Stalinu. KOMISAR ZA NOTRANJE ZADEVE ODŠLO VLJEN. — BORBA PROTI OPOZICIJI DO KONCA. — DRŽAVNA ZASTAVA. — UKOR OPOZICIJONALCEM Moskva, 25. oktobra (Izv.) V službenih krogih prevladuje prepričanje, da je treba iz-vojevati boj proti opoziciji do konca in to tem bolj, ker je opozicija odločena, da vztraja na svoji dosedanji politični liniji. Najboljši izhod iz teh načelnih razlik med voditelji ruske revolucije bi bil po mnenju vladnih krogov ta, če bi se opozicija zavedla svojih načelnih zmot in jih ludi zavrgla. To naj bi bila žrtev opozicije za rešitev in okrepitev boljševizma. Varšava, 25. oktobra. (Izv.) Rusko časopisje prinaša perečilo, da je dal odbor ljudskih komisarjev Bicloborodovu, doslej komisarju za notranje zadeve, neomejen dopust. Bieloborodovu sledi baje Siergiejewsky. Praga, 25. oktobra. (Izv.) Navzlic zaprekam, ki so nastale pri pogajanjih med zastopniki Češkoslovaške in Madjarske za sklenitev trgovinske pogodbe radi nekaterih nesprejemljivih madjarskih zahtev, obstoja vendar prepričanje, da se bodo ta pogajanja v kratkem in ugodno "aključila. Pariz, 25. oktobra. (Izv.) »Chicago Tri- bune« poroča iz Varšave o sklepu sovjetske vlade, da se uvede nova državna zastava, ki bo imela dve polji, in sicer rdeče in zeleno z zlatim robom. V sredini pa bo znak sovjetske Rusije. Ta sprememba se utemeljuje tako, da je rdeča barva preveč strankarska in da mora Rusija imeti tako zastavo, ki bo uživala ugled v vseh državah. Berlin, 25. oktobra. (Izv.) Polslužbeno sc demontira poročilo »Chicago Tribune« ia Varšave o izpremembi sovjetske državne zastave, Vse te vesti se označujejo kot izmišljene. Moskva, 25. oktobra. (Izv.) Centralni ko-mite in ccntralni kontrolni komite sovjetske Rusije je izrekel Trockiju, Zinovjcvu, K.ame-njevu, Piatakovu, Sokolnikcvu, Smilgi in Ni-kolovu ukor. Razen tega je bil Zinovjcv razrešen svojih funkcij pri III. komunistični in-ternacicnali in Trocky pri političnem biroju. Tudi Kamenjev je kot kandidat za politični biro propadel. fvsrcanje Budimpešta, 25. oktobra. (Izv.) Nemalo zanimanje je zbudila izjava tukajšnjega francoskega poslanika Clincheta novinarjem, v kateri izraža svoje prepričuje, cla bo sklenjena tekom kratkega časa med kraljevino SHS in Madjarsko cela vrsta pogodb. Zbližanje med imenovanima državama predstavlja prvo etapo na potu k srednjeevropskemu Locarnu. Budimpešta, 25. oktobra. (Izv.) Vso tukajšnje časopisje jo sprejelo izjavo francoskega poslanika Chlinchcta z velikimi simpatijami. Ta izjava se v tukajšnjih političnih krogih tolmači na ta način, da stoji v ozadju jugoslovansko -»madjarskega zbližanja Francija kot zainteresirana posredovalka. BAlimpešla, 25. oktobra. (Izv.) Poročevalcu »Pester Lloyd« je romunski zunanji minister Mitileneu izjavil, da je o poteku pogajanj med zastopniki Madjarske in kraljevine SHS stalno obveščen. Obenem je v svoji izjavi namignil, da lin po dovršenih pogajanjih med zastopniki imenovanih držav tudi Romunija sledila na potu jugoslovanske politike. IZ MADŽARSKEGA PARLAMENTA. Budimpešta, • 25. oktobra. (Izv.) V debati o zakonskem predlogu za ustanovitev zgornje zbornicc se jc oglasil k besedi tudi grof Ap-pony, ki jc poudarjal, da jc razlika med njim in vlado ta, da hoče on demokratično politiko, a vlada reakcionarno. (Mcdklici.) Po njegovem mnenju obstoja pravno magnatska zbornica šc vedno naprej, dasiravno jc zelo potrebna reform. Obenem ugotavlja grof Ap-pony, da ni v zakonskem predlogu za ustanovitev zgornje zbornice govora o kakšnem zastopstvu delavstva v tej zbornici. Preko delavstva ne bo mogoče iti. ZA STABILIZACIJO BELGIJSKEGA FRANKA. Bruselj, 25. oktobra. (Izv.) Pri otvoritvi kredita za stabilizacijo belgijskega franka sodelujejo sledeči denarni zavodi: angleška, francoska, federalna rezervna, japcn:ka, nemška državna, holandska, švedska, avstrijska nacionalna ter ogrska nacionalna banka. Tem se pridruži šc švicarska zvezna banka, F A ZO ČAR ANI RADIKALI. Osijclc, 25. oktobra, (izv.) Včeraj so se v Dalju vršile občinske volitve. Tamkajšnji občinski cdbor jc bil doslej v rokah radikalov. Prve volitve so bile od velikega župana razveljavljene, in to na pobudo radikalov, ki so upali, cla bodo pri ponovnih volitvah zmagali. Izid včerajšnjih občinskih volitev pa jc pokazal, da so dobili radikali okoli 150 glasov manj, kakor združene hrvatske stranke. S^lit, 25. oktobra. (Izv.) Vodstvo HSS jc sklicalo zaupniški sestanek za radičevsko okrajno organizacijo v Splitu. Na sestanku je prišlo do nesoglasij, radi katerih je izstopil iz stranke dr. Sokol, ki ima za razvoj Radičeve stranke v Dalmaciji jako velike zasluge. Čuje sc, da bo tudi dalmatinski posla-ncc HSS M a t i j c v i č , ki je v ozkih stikih z dr. Sokolom, izstopil iz Radičeve stranke ORKAN PRI BERMUDSKEM OTOČJU. London, 25, oktobra. (Izv.) Pred Bermud-skim otočjem sc jc radi razsajajočega orkana potopil parnik »Valcrijan«. Od vsega moštva sc jc rešilo pred smrtjo le 16 mornarjev. Halifat, 25. oktobra. (Izv.) Po poročilih z Bcrmudskcga otočja je divjal tamkaj strašen orkan, ki jc povzročil veliko škodo. Prod otočjem sc jc potopil angleški parnik. Kaj se godi doma Ljudska prosveta in izobrazba (K občnemu zboru Prosvetne zveze na 27. t m.) Poje« ljudske izobrazbe je še vedao neopredeljen. Gotovo je, da prava izobrazba ne tiči v znanosti in vednosti, temveč leži v človeški notranjosti, v duši človekovi je njeno kraljestvo. Tukaj goji in priliva olja oni prosveti, ki človeka napeljuje k versko nravnemu življenju. Le tista izobrazba je pristna, katera naredi človeka zmožnega, da sprejme nase vse dolžnosti, ki jih ima kot državljan in kot verni kristjan. Motijo se oni, ki vidijo v ljudski prosveti le neke vrste obliž za sodobne bolezui. Prava izobrazba gleda preko vsakdanjosti že v bodočnost. Zato njena naloga ni celiti rane, temveč utrditi človeka tako, da mu val časa rane uiti zasekati ne more. Kr'-'o sodijo oni, kateri smatrajo prosvetno delo le kot neke vrste duhovno dobrodelnost ali miloščino, s katero obdaruje inteligent priprosle-ga človeka iz naroda S tako sodbo se oskruni .jasno čelo prave ljudske prosvete. Delo izobrazbe je skoro paralelno z delom vzgoje. Tudi ona budi v človekovi duši speče zmožnosti ter jih usmerja proti večno resničnemu cilju. Na takem temelju deluje med slovenskim narodom Prosvetna zveza že 29 let. Dr. Krek je 1. 1897. položil to gorčično zrno v slovensko zemljo, ki se je tekom let razraslo v mogočno drevo. S svojim preroškim duhom je videl naš Evangelist, kako nujno rabi vsak narod enotne kulturne matice. Vse delo te matice je v prvih letih veljalo, da so se speče množice zbudile, da so dvignile glave in srca in pogledale v zarjo Vidove. Par let pred vojno, zlasti pa po vojni so voditelji naroda spoznali, da se mora prosvetna vzgoja gojiti i.e več v masah temveč posamezno. Zato se je izključno mladinska organizacija O. P. in Orliška podzveza začela sistematično baviti s smotrno mladinsko prosvetno vzgojo. In prav temu individuelnemu delu se ima 0. P. danes zahvaliti za :ako lepe vspehe. Množice ne druži enotna vez, ne enotni smoter, zato je to polje nerodovitno in težko vzpre-jemljivo za seme prave izobrazbe. Veliko večji so uspehi po manjših enotnih skupinah, kjer dm-ži skupino isti smoter. To novo smer prosvetnega dela je utrla tudi Prosvetna zveza s svojimi tečaji, gospodarskimi sestanki, s prosvetnimi večeri. Nujno potrebna je taka prosvetna individualna vzgoja takrat, ko se zbirajo in oblikujejo podeželski voditelji. Tu pridemo do one vrzeli, kalero bo treba na vsak način premostiti, če ne bo shsr postala usodepolna. V naših vrstah manjka podeželskih voditeljev; tako pogrešajo gospodarske, zadružne, obrtne, delavske in tudi prosvetne organizacije voditeljev po deželi. Izključeno je, da bi dandanes mogel vse to ogromno delo vršiti duhovnik Najvažnejša naloga je vzgoja malih podeželskih sodelavcev in vodnikov. Pač ne bi mogla Prosvetna zveza lepše proslaviti 30 letnega jubileja, kakor da otvori prihodnje leto K r e k o v o šolo, kjer naj se vzgajajo mladi bodoči delavci na zadružnem, gospodarskem, socialnem in prosvetnem polju. Naloga,c ki jo je iudi zadnji katoliški shod podčrtal, kliče po onih idealnih in požrtvovalnih ljudeh, ki bi priskočil na pomoč, da se po tridesetih letih pride do sistematičnega dela. Značilno je, da se je prav v teh dneh centrala nemškega Volksvereina obrnila s spomenico na vse bogoslovne fakultete v Nemčiji, naj se ustanovi posebna stolica za »ljudsko izobrazbo-. Ce v Nemčiji čutijo, kako potrebno je neko sistematično delo tudi na tem polju, potem je veliko večja vrzel pri nas Pod okriljem Prosvetne zveze delujejo na kulturnem polju Pevska zveza, ki vrši važno pro svetno delo, ki širi smisel za lepo pesem. Saj je dandanes edinole še naša pesem, poleg knjige, ki druži vse Slovence tudi preko meja in širnega morja. Ljudski oder pridno in vztrajno pripravlja novega gradiva našim podeželskim adrom. Nedavno poživljena in preorganizirana S. kr. ženska zveza pa utira pionirsko pot med naše ženst 'o. še ena organizacija je, ki isto tako vspešno a tiho in skromno vzgaja pod okriljem Prosvetne zveze slovenski narod, to je Sv. Vojska. Njeno telo je težavno in rabi močnih, Jeklenih delavce/. Tudi tukaj bo jutrišnje poročilo zabeležilo lepo uspehe. Širok je torej delokrog naše Prosvetne matice, zato se lahko vsakdo udejstvuje na tem polju! Odkritje Medvedovega spomenika. Maribor, 25. oktobra. Dan kakor v aprilu: solnce, dež, vihar. Ljudje pa kot vedno: vse zdržijo in premagajo, če jih vodi ljubezen. In tako je kljub nalivu zelo veliko Častivcev in osebnih prijateljev pok. dr. Medveda prišlo na njegov grob, kjer se je javnosti izročil nagrobni spomenik. Ob določeni uri so zapeli združeni moški pevski zbori iz Maribora pod spretnim vodstvom stolnega kapelnika g. Gašpariča žalostinko. Zastopnik odbora za postavitev spomenika gimn. ravnatelj g. dr. Tominšek je na to v poljudnih besedah razložil, kaj nam hoče naznačiti nagrobni spomenik z Medvedovo podobo in s simbolično prispodobo sejavca. Zahvalil se je vsem darovalcem in vsem, ki so prišli#k 'odkritju spomenika. Stolni župnik kanonik g. Ivan Moravec je nato v imenu odbora položil na grob venec in opravil za pokojnega molitev. Ob sklepu je združen moški zbor zapel v srce segajočo Pavčičevo »Narodno nagrob-nico«. Odkritja se je udeležil v zastopstvu presvetlega škofa dr. Karlina prelat g. dr. Tomažič, v zastopstvu velikega župana g. dr. Terstenjak In srečki poglavar Poljanec, mestni župan g. dr. Leskovar z gospo soprogo, tovariši, prijatelji pokojnega v zelo častnem številu. Pred in po slavnosti je bil bučen naliv, a dobro pol ure, v kateri se je proslava izvršila, je nebo popolnoma mirovalo. Ljudstvo je še dalje ostalo na pokopališču, molilo za rajnega in občudovalo umetniški spomenik. Usmiljenim srcem! Povodenj, ki je zadela dne 27. sept. z vso silo obširno žirovsko občino, je zadela nesrečne prebivalce poleg porušenih domov in gosp. stavb, razdrtih njiv, travnikov in gozdov ter drugih zemljišč in materiala tudi s tem, da je siromašnemu ljudstvu odneslo še tisto, kar so si tekom leta z žuljevimi rokami pridelali. Nekaterim je odneslo ves živež. Veliko je družin, ki so na tem, da bodo tekom zime izstradane! Saj nimajo ne doma, ne denarja, ne obleke, ne koščka kruha! Preti nami je z/iima. Bojimo se, da nam ogromne mase snega, ki padejo v naših krajih, preprečijo dovoz po edini preostali cesti — preko Logatca. Zato je izredno važno, da nam vse dobro ljudstvo pomaga z darovi, zlasti v obliki živil še pred zimo, da spravimo skupaj potrebna živila za tiste nesrečne ljudi, ki so si rešili le golo življenje. Prosimo, da nam pri zbiranju in odpošiljanju gredo na roko poleg usmiljenega ljudstva vsi merodajni faktorji. Prosimo, da se zbere predvsem najvažnejše, kot krompir, moka in slična živiia. Žirovci ne bomo pozabili dobrolljivosti listih, ki se nas usmilijo v težki nesreči. Prosimo, da se pošiljke pošljejo preko Logatca na »Občinski pomožni odbor za poplavljence v Žireh«. italijanske meje jo docela demoliran, enako kraj onstran meje. Preobrnjeni griči, s kamenjem zasuta polja na meter visoko — izpreinenjena vodna struga, sesuta poslopja ali vsaj razpokani, nagnjeni zidovi, gosti usadi: to je nekdanja Osojnica, preko katere je peljala lepa cesta čez razvodno točko Razpotje v Idrijo. Kar je ostalo po 12. novembru 1,920 (rapalska pogodba!), to je 27. september 1926 popolnoma razdejal. Kdo ve, če bodo Italijani svoj del ceste sploh hoteli popraviti, tudi ko bi ne bile ride onstran meje uničene in hrib skoro raztrgan... Ledine, oba Vrsnika, Brez-nica in Korita ne morejo z vozom niti v Idrijo niti v Žiri. Pojdi iz Osojnice v Rakuljk, Ledinico, Novo vas, posebno pa na Selo; ne boš spoznal, kje je hujše razdejanje Toliko in toliko hiš in poslopij ni, potov ni, polja in travnikov ni... Voda dere, koder sama hoče, prejšnjih strug ni. Grape hudournikov ti zijajo nasproti z novimi grožnjami... Vso težo razdejanja more čutiti in slutiti le oni, ki ve, kaj je bilo prej na teh mestih, kjer je zdaj kup razvalin, ali pa celo niti teh ne, ker je voda tudi nje s temelji odnesla. Kjo naj iščejo obrtniki svoje stroje, ki jim jih je odnesla voda s hišo vred? Prekinjeno delo, uničen obrat, naraščanje dolga, to so stvari, ki posegajo globoko v žirovsko gospodarsko življenje. Tudi ne zapazi navaden izletnik — obiskovalec v par urah velike nevarnosti v hribih, ki obdajajo Žiri krog in krog. Tu so začeti usadi pred bajtami, napokana zemlja, načete hiše. Kako bo na pomlad na tej razmočeni zemlji in teh načetih hribih in gričih? Resnično: Žiri gospodarsko niso več, kar so bile. G. poslanec Sušnik ni pretiraval, ko je v parlamentu povdarjal živo sliko opustošenja v ži-rovski občini. Prva stvar, za Žiri ravno tako nujno potrebna kot živež in obleka, pa je regulacija hudournikov in Sore. Brez ureditve voda je druga poprava iluzorična. O tem so se prepričali g. veliki župan dr. Baltič, narodni poslanec ing. Sernec in gradbeni vodja g. ing. Kraje. Ti gospodje so se za to vprašanje takoj zavzeli, dali izgotovit načrte, in če ne bo Belgrad zadrževal, bodo najpotrebnejše regulacije hitro izvršen. Potem šel bodo ljudje v ogroženih delih vasi in v bližini hudournikov mirno spali; kajti sedaj, ko so nasipi Račeve na več krajih predrti, pomenja ponovitev zadnje povodnji za Staro vas, Novo vas in spodnji del Ži-rov vse drugo nevarnost nego je bila 27. septembra. Zato pa je izvršitev varnostnih naprav ob Račevi najnujnejša potreba. Ziri po povodnji. Ce prideš iz Logatca v Žiri — no, saj od drugod se prav težko pride, z vozom že itak ne — ne vidiš koj na prvi pogled vseh onih razvalin, ki jih je povzročila zadnja povodenj. Kar oddahne si človek: »No, hvala Bogu, saj ni tako hudo!« Pa te popelje Žirovec do krajev, kjer so hudourniki divjali. Tu pa izgleda vse drugače. Nobena vojska ne opustoši kraja la tak način, kakor je tu napravila voda. Prostor kmalu od Žirov do Smrtna netreča na triglavskem pogorju. O triglavski nezgodi pl. Gorupa, v kateri je nadarjeni slikar plačal svojo vnemo za umetnost s svojim mladim življenjem, moremo poročati sledeče: Preteklo nedeljo, dne 24. t. m., so se planinci in lovci odpravili v najhujšem deževju in snežnem metežu iskat truplo ponesrečenca v Steno. Odšli so zjutraj ob 5., iskali ves dan in se vrnili ponoči, vsi premočeni in premraženi, toda brez uspeha. V gorah je bil močen snežen metež in nevihta, tako da je bila ekspedicija zelo težita. V ponedeljek, 25. t- m., je odšla ista ekspedicija zopet na Sev. Steno. Zjutraj je bilo vreme lepo, a vse gore so bile zasnežene in raditega je bila hoda izredno naporna in zelo nevarna. Proti poldnevu je prinesel veter v hribe gosto meglo, tako da ni bilo nobenega razgleda. Tudi ta ekspedicija se je vrnila brez uspeha. Isti dan sta se odpravila še dva moža na Škrlatico, a ju doslej še ni nazaj. Mnenje strokovnjakov je, da ej upanje, da bi ponesrečenca našli, minimalno, ker je vreme skrajno neugodno. Stene so radi snega jako nedostopne in se niti približno ne da dognati, kje se je nesreča zgodila. Gorup je odšel ali na Steno, ali na Pri-sojnik, ali celo na Škrlatico. Teren je v teh krajih tako raznovrsten in ej možnost prehodov tolika, da je iskanje razširjeno na zelo veliko ozemlje, zlasti, ker je ponesrečenec hodil po divjem terenu brez znanih steza. Navzlic temu se bo iskanje še ta teden sistematično nadaljevalo. Protestni shod železničarjev. V nedeljo se je vršil v Kolodvorski restavra« ciji dobro obiskan protestni shod železničarjev. Shod jo otvoril g. Juh in poudaril, da je shod sklican radi protesta proti nameravanemu jjp-daljšanju nestalnosti in proti nameravani odpustitvi železniškega osebja v območju ljubljanskega ravnateljstva. Za njim je dobil besedo g. Ivan Deržič, ki je razložil položaj: ^ Minister za promet je predložil narodni skupščini zakon za spremembo čl. 205. zakona o že-lezniškem prometnem osebju, da so nestalnost osebja podaljša za tri leta. Svoj predlog utemeljil, je s tem, da ga letošnji proračun pooblašča, izvršili reorganizacijo ministrstva. V to svrho mora podaljšati nestalnost osebja, izvesti premestitve in osebje reducirati. Govornik poudarja, da so železničarji ves čaa po vojni opozarjali ministre na vzroke, vsled ka-terih propada promet. Plačujejo se velike provi-zije za komisije in pri dobavah, varčuje se j>a pri premogu. Obračunske službe pri nas ni. O prometu med Češkoslovaško, Avstrijo in Jugoslavijo nam pošiljajo obračune z Dunaja .Državne delavnice za popravila vagonov ne dobivajo zadoslnih kreditov za nabavo potrebnega materiala, pač pa se še vedno sklepajo pogodbe V. zasebnimi podjetji, čeprav so ista zelo draga in ne izvršujejo svojega dela v redu. Ako bodo pri nas propadale železnice, bo propadalo tudi gospodarstvo. Redukcija naj se izvrši pri osebah, ki niso za službo kvalificirane, ampak so bile v službo sprejeta brez izpitov iz strankarskih razlogov. Nabava olja, pragov in drugega železniškega materiala naj se izvršuje korektno. Prometni minister mora iz tekočih sredstev plačevati samo tekoče izdatke, no pa tudi izdatkov, ki spadajo, v finančno ministr-stvo. Taki izdatki so pokojnim, anuitete za rimski dogovor, gradbe novih železnic, popravila strojev itd. Naša tarifna politika ni prava, ['god-nosti se nudijo tistim, ki jih rie zaslužijo. Na-pačno je, da imamo dve najvišji instanci: ministrstvo in glavno ravnateljstvo. Akti se pošiljajo iz ministrstva v glavno ravnateljstvo ;'n narobe. Rešitve se zavlačujejo dve do tri leta, kakor n. pr. vprašanje miloščinarjev, ki imajo po zakonu pravico do svojih prejemkov. Redukcija osebja je za promet škodljiva. V bivši Avstriji je prišlo na 1 km proge 13 oseb-uslužbeneev, v Češkoslovaški jih pride 10 in pol, pri nas pa ie 7.S. V letošnjem proračunu je 259 milijonov premalo določenih za plače uslužbencem. Uradnik, ki je zagrešil to napako, se ne kliče na odgovornost, ampak nasprotno. Minister zahteva redukcijo uslužbencev. Radi fega bo naše ravnateljstvo znižalo stalež oseb-a ta 800 do 1000 oseb. Ta redukcija pomeni katastrofo za promet v Sloveniji. — Koncem govora je naglasil, da bodo slovenski železničarji branili obstoj slovenskih železnic, kakor doslej Nato je predsednik Juh predlagal sledečo resolucijo: »Železničarji, ki so zbrani na protestnem shodu Društva Jugoslovanskih železničarjev in bro-darjev v Ljubljani dne 24. oktobra, najodločneje protestirajo proti podaljšanju nestumosti po čl. 205. zakona o državnem prometnem osebju. Osebje je na robu moralnega iu materialnega propada, ktr uprava ne upošteva zakonov in predpisov. Radi slabe uprave propadajo železnice. Osebje je nedolžno. Podaljšanje nestalnosti mora roditi po- ' polno propast prometa in škodovati življenjskim interesom ljudstva :n diž«ve.< Resolucija je poslala predse laiku ministrskega sveta, prometnemu ministru, predsedniku narodne skupščine, predsedniku Narodnega radikalnega kluba in predsedniku Hrvatskega scljač-kega kluba. Matija Munda: (Hrvatskemu tovarišu v spomin.) Zdi se mi, da ravno v tem tiči največja tragika, da nam kruta usoda neusmiljeno pobira ravno najboljše iz naših vrst. Prvi med najboljšimi, pokojni Pavle Šuman, ki počiva tam v planinski Solčavi, je bil zadnji med slovenskimi tovariši; Ti Stanko, ki si bil tudi prvi med najboljšimi izmed hrvatskih akademskih tovarišev, tudi Ti danes že počivaš tam na veličastnem zagrebškem Mirogoju. In kdo vama bo sledil prvi: Kaj hočemo drugo, kakor v globoki veri skloniti glavo in priznati: božje misli niso naše misli, božja pota niso naša pota. Nepričakovano je prišla vest o Tvoji smrti. Sem sebi nisem verjel, da nisi več med živimi Ti, ki si se pred par mcscci tako čil in zdrav udeleževal vseh zborovanj velikega kongresa hrvatskega katoliškega dijr.štva v Dubrovniku Ti, ki si še na tem kongresu tako navdušeno govoril številno zbranim tovarišem o »historiji in savremeni zadači ,Luči'«, katero si urejeval od lanskega leta naprej. Spoznala sva se takrat, dasi sva sc videla takrat prvič, vendar sva postala prijatelja. Ljubil si Slovence kot svoje brate. S krkim zanimanjem si me ob tej priliki izpraševal o življenju in delovanju slovenskega katoliškega dijaštva, o napredovanju katoliškega pokreta med slovenskim narodom! Kadar sem Ti govoril kaj o Slovencih, si bil vesel. Zdi se mi, da si bil celo Ti tisti, ki me je opozoril na misel, ki jo bo treba uresničiti v bližnji ali daljni bodočnosti, na misel velikega kongresa celokupnega jugoslovanskega katoliškega dijaštva v Belgradu. Tvoje misli so preko sedanjosti šle tudi v bodočnost. Bilo je v dneh letošnjega že imenovanega dijaškega kongresa v Dubrovniku, Zadnji dan, nedelja, je bil določen za izlete v bližnjo okolico S posebnim parnikom sc odpeljemo istega dne popoldne proti severu mimo Gruža na otok Lapad, kjer v skalnatem grobu že par let počiva rajni tovariš Labaš, član zagrebškega »Domagoja«. Med potjo smo na krovu parnika zmolili za dušo rajnega rožni vencc, nato pa se po skalnati poti podaii na kake pol ure oddaljeni grob nepozabnega tovariša. Nosili smo s seboj lavorov venec s trakom, ki je nosil napis: »Svomc drugu kongres kat. daštva 1926.« lebe, Stanko, so kot predsednika »Domagoja« določili, da ob priliki spregovoriš »svome dru-gu« par besed. Kako lepe besede si takrat govoril! kako od srca in s solzami v očeh smo zapeli takrat na raj"ikovem grobu žalostinko: »Libcra me Dcmire de mortc aeterna«, kako od srca so prihajale besede: rcquiem aeternam dona ci Domine«. Ali je pa takrat kdo izmed navzočih mislil, da bo čez tri mesece ob Tvojem zevajočem grobu Tvoj tovariš Stjepan Podolšak govoril Tebi noslovilnc besede, dn bodo čez ti i mcscce ob Tvojem odprtem grobu peli tovariši: »Libera me.,.« in »rccjuiem I aeternam ...«, da bodo čez tri mcscce na tvojo gomilo polagali lavorove vence, šopke rož, osvežene s solzami tovarišev in tovarišic? In vendar je prišlo tako, ker je moralo tako priti. Komaj 22 let je bilo našemu Stanku. Tam spodaj v Mostaru, v revni bajtici je tekla njegova zibelka, tam je dovršil tudi gimnazijo. Študnal je nato pravo, prvo leto v Belgradu, drugo in tretje pa v Zagrebu, kjer je postal kmalu eden najdelavnejših med hrvatskimi katoliškimi akademiki, predsednik »Domagoja«, urednik »Luči«, odbornik Podpornega društva. Samo par dni jc trajala njegova bolezen. Jcč-menec na očesu, operacija na kliniki, bolnica usmiljenih sester, povišanje temperature, vnetje možganske opne (menengitis) in odšel je na pot v večnost, potem, ko sc je še okrepčal z Njim, ki je »Pot, Resnica in Življenje«. »Hočemo Krista i Njegovo Evandelje u sav javni i privatni život; hočemo čvrst i sna-žan autoritet Kristova Namjestnika na zemlji kao i ostalih, Njemu podrcdenih, crkvcnih po-glavica — to jest naših biskupa; hočemo rc-kristjanizaciju našega hrvatskoga naroda, jer je samo u tome njegov spas, ponos i snaga; hočemo socialno pravednost i pobjedu krščan-skoga principa: Ljubi svoga bližnjega kao sa-moga sebe; a da to postignemo, hočemo pojc-dince bogate znanjem i praktičnim katolicizmom; hočemo u našim redovima mnogo lju-bavi i jedinstva! Eto, to hočemo. Svrstani u bojnu i ncsavladivanu falangu znat čemo sc boriti do pobjedc. Zrtva nam jc slatka. Ona je uvick bila najlepši ukras nas.« r^ Te leoc be- gsafflffsaggrrvi', ttananai — sede si zapisal v uvodniku prve številke letošnje »Luči«, kol program svojega dela. Jaz jih navajam danes kot Tvojo karakterizacijo. Tak si bil Ti, Stanko Kljajo. Nc samo »Domagoj«, ne samo »Luč«, no samo »Liga« in ne samo hrvatski Orel, ves hrvatski katoliški pokret je zgubil enega svojih najboljših bodočih delavcev. Takrat, brate, ko me popelje pot proti Zagrebu, takrat bom pa poromal na Tvoj grob, cvetko iz slovenskih tal vsadil bom na njem in zmolil očenaš za blagor Tvoje duše in za zmago ideje kateri si služil. Počivaj v miru, blaga duša! M. Soščenko: Star z&lec. Subskripcija za aeroplan je zadovoljivo napredovala. Neki kanclist, star zračni špe-cijalist, ki jc s takšnim zrakoplovom že dvakrat letel, jc prostovoljno hodil po vseli uradih in pisarnah in agitiral. Tovariši! — jc govoril, _ približuje sc nova doba. Vsak odbor za subskripcijo bo imel zračno prometno sredstvo v obliki aero-plana. No... torej... podpisujte! Uradniki so raui podpisovali. Nobeden se ni prepiral s špecijalistom. Samo v eni edini pisarni, v računskem oddelku, jc naletel na trdovraten odpor. Ta trdovratni človek jc bil Slovenci v Italiji Balilla. Fašizem jo zanesel politiko celo med nedolžno deco v ljudsko šolo. Vsak učitelj je odgovoren za to, da organizira otroke v svoji šoli pod faštstov-sko zastavo. Organizacija naraščaja se imenuje »Balilla« in sicer se v Balillo včlanijo dečki; deklice pa se udejstvujejo v krožkih »Piccole itali-ane ; (Male Italijanke). Učiteljem v krajih, kjer še ni teh organizacij, slaba prede. Nedavno je prepotoval goriško deželo videmski prefekt. Italijanski listi so poročali, da se je prefekt napravil na pot, da si sam na licu mesta ogleda škodo, ki jo je prizadela zadnja vremenska katastrofa. Prefekt je res pustil v najbolj prizadetih občinah po par sto lir. Zgodilo pa se je, da se je prefekt zanimal vsaj tako kakor za škodo na polju in v bregu tudi za »politično situacijo«. Posebno skrbno je povsod povpraševal: »Imate tu Balillo? Glejte, da uredite svojo račune čimprej!« Komaj so se Buča, Idrija in Vipava povrnile v svoje struge, že se je začel kazati sad prefektovega potovanja. Seveda iz Rima je prišel le odgovor na interpelacije poslanca Besednjaka, da je vlada nakazala 70.000 (sedemdesettisoč) lir. Sadovi pa se boljše kažejo na drugi strani: Po deželi vstajajo »Balille« kakor gobe po dežju. Poplave so prinesle »Balillo«. Vsaka slovenska vas ima že svojo »Balillo-. I)a je šlo tako hitro! V Idriji je učitelj italijanščine g. Tasolari razglasil v šoli, naj se otroci priglasijo za »Balillo«. Otroci so ostali na svojih mestih in molčali. Učitelj se je grizel ustnice od jze, pa si je znal pomagati. Otroke je poslal domov. Naslednjega dne se jo prikazal otrokom z uradnim papirjem v rokah. Razložil jim je, da je to vladni odlok, ki ukazuje, da se marajo vpisati v rBalillo« vsi otroci; sicer starši onih otrok, ki se ne vpišejo, izgubijo službo. Otroci so se prestrašili in so pričeli vzdigovati roke. Priglasili so se vsi. Kakšno zadoščenje za g. učitelja! Morala In uafe!j. - Besede mičejo, zgledi vlečejo. Najmanj kar morejo starši zahtevati od učitelja, ki mu izročijo svojega otroka, je, da stoji moralno visoko. Otrok vidi prej slabo kakor dobro. Žalibog se v zadnjem času na Primorskem dogajajo stvari, ki pričajo, da mnogo novih učiteljev, ki prihajajo v deželo, ni moralno na višini, ki jo zahteva pretežki učiteljski stan. če bi starši mogli napraviti križ čez obnašanje vzgojitelja njihovih otrok izven šole, nikakor ne morejo dovoliti, da bi njihova lastna kri postala žrtev živinskega nagona ljudi, katerim so otroke izročili. Ali je čudno, da n. pr. v Vrtojbi pri Gorici starši ne pustijo deklic v gotove razrede? V Kobaridu, v Kanomljah, na Vogrskem, v Biljah in Se drugod so se dogodile v šolah stvari, nad katerimi sc mora pošten človek zgražati. Šolska oblastva bi morala izvesti preiskavo do dna ln sicer nepristransko. Ljudje se bojijo z resnico na dan in rajši molčijo, ker jim prizadeti grozijo, da se bodo maščevali. Preiskava naj se ne izroči krajevnim varnostnim organom, ki so pod vplivom teh propalic. Nočemo se niti z daleč dotakniti časti italijanskega učiteljstva sploh. In ravno v intere.-u učiteljstva in italijanske šole bi bilo, da se ti ljudje spravijo kamor spadajo. Dejstvo je, da se na Primorsko pošiljajo v svojem poklicu najslabše kvalificirani učitelji! Na stotine jih nima niti zadostnih študijev. Šolski skrbnik v Trstu naj bi enkrat nekoliko pobrskal po dokumentih vseh učiteljev. Marsikatera stvar bi prišla na dan. Saj italijanski tisk v Trstu in Gorici sam priznava, da smatrajo italijanski uradniki premestitev na Primorsko za kazen. Mari naj postane pirmorska dežela kolonija kaznjencev? * VADEMECUM PERFEKTNEGA UČITELJA. Didaktični ravnatelji so poslali podrejenemu tičiteljstvu navodila, kako se mora vesti v šoli in izven nje; navodila naj tvorijo nekak vademecum perfektnega učitelja, kakor je bil nedavno izdan »Vademecum perfektnpga fašista«. Iz teh navodil posnamemo samo najznačilnejše točke: 1. Učitelj mora biti tudi v življenju izven šole na zunaj fašist; za svoje zasebno življenje je tudi odgovoren višjim oblastem. 2. Ob pričetku šolskega pouka mora učitelj pregledati učence, ako so dovolj snažni. Izmoli se nato molitev in zapoje kaka pobožna pesem. Obo'e mora biti seveda opravljeno v italijanskem jeziku. 3. Veronauk poučuje g. ka-tebet. V nižjih razredih naj se zaenkrat poučuje v materinščini; kjer katehet iz osebnih vzrokov nečo poučevati, naj poučuje učitelj. 4. Petje sme bili v prvih štirih razredih samo italijansko. Naj se ne pojejo samo običajne himne, ampak urijo naj se tudi pesmi nacionalno-fašistovskega značaja. Izberejo naj se po možnosti aktualne fasistnv-ske pesmice. 5. Pozdravljati se sme samo po rim-ljansko. Nihče ne sme v tem oziru dajati drugačnih povelj. Zato morejo učenci pozdraviti po rimljan-sko tudi kateheta, ko vstopi v razre l. fi. Med sabo se smejo učitelji razgovarjati samo po italijansko. * Uničevanje zasebnih knjižnic. O priliki preiskav imajo organi javne varnosti v idrijskem okraju navado, da uničijo vsem zasebnikom njihove knjižnice, ako niso sestavljene iz italijanskih del. Tako so med hišno preiskavo pobrali učite-!:em vsa slovenska strokovna glasila. Orožniki imajo posebno piko na lepo vezane knjige in se broširanih knjig ne lolijo. Kar je vezanega, gre vse na policijo. Ne pomagajo nič vloge na politična oblastva. Kakor se čuje, bodo prizadeti tožili idrijski policijski komisarijat, ker noče vračati knjig. One, ki so bile zasežene lansko leto, so baje končale v peči. Ali hi lo uničevanje narodnega premoženja? Odprava slovenščine iz obrtne nadaljevalne šole. V zadnjem času se dpla na lo, da se odpravi iz obrtno-nadaljevalnih teča:ev slovenščina. Italijanski učitelji so že v prejeklem šolskem letu nagromadili toliko obtožb proti slovenskim učiteljem, ki poučujejo v teh šolah, da je bilo proti večini izmed njih uvedeno odpustno postopanje. Nekatere izmed teh šol, so že čisto poitaMjanče-ne, od drugih pa za letos prvi letnik, prihodnje leto pa zadnji. Telovadno društvo r Idriji razpuščeno. Pretekli teden je bilo razpuščeno telovadno društvo v Idriji. Razpustu je sledila preiskava pri vseh članih. Ista usoda bo menda zadela v najkrajšem času tudi prosvetna društva na Primorskem, ki še živijo. Če se že telovadna društva, ki jim je namen tako očiten, razpuščajo, kaj naj pričakujejo šele prosvetna društva, ki so obdoižena »proii-državne propagande«, ker hranijo v svojih omarah še kako slovensko knjigo? Dnevne novice Doliskuje se nova Dr. OPEKOVA KNJIGA : Šestintrideset govorov za življenje s Cerkvijo. Knjiga podaja v znani, homiletiški obliki 1 i t u r -g i j o cerkvenega leta, tisto liturgijo, ki je — kakor pravi avtor v Predgovoru — visoka pesem našega verovanja; ki pridiguje mogočneje, ljubeznive je, uspešneje nego vsi pridigarji; ki uči moliti pobožneje, prisrčneje, vznositeje nego vse knjige molitvene; ki prihaja po nji Kristus s svojimi skrivnostmi in milostmi bliže k nam nego kjerkoli. .. — Za izpremembo so na nekatere praznike in godove navezani tudi drugi motivi: dogma-tični, apologetični, moralni. Knjiga jc izdatno obširnejša nego dosedanje dr. Opekove, ker ni kazalo enotne tvarine trgati na dva ali tri manjše zvezke. Izide po vsi priliki prve dni novembra, tako da jo bodo z novim cerkvenim letom duhovniki že lahko začeli rabiti javno, naši inteligentni lajiki, ki večkrat tožijo nad pomanjkanjem primernega duhovnega berila — pa brati zasebno. — S tem na novo publikacijo samo vnaprej opozarjamo; ko izide, prinesemo o nji obširnejšo oceno IZ&afi3H2Ha3BSKK'8asgK>KflBgBKK!2e K BR;* k Kralj na Štrosmajerjevi proslavi. Odkritja Štrosmajerjevega spomenika v Zagrebu 7. novembra t, 1. se bo udeležil po dosedanjih poročilih tudi kralj. k Odkritje spominske plošče k a'ju Tomi-slavu. V Metkoviču bodo v nedeljo 31. t.m. slovesno praznovali tisočlctnico hrvatskega kraljestva, Ob tej priliki bodo odkrili spominsko ploščo kralju Tomislavu. k Veliki župan ljubljanske oblasti gosp. dr. V. Baitič je nastopil svoj redni dopust. Za časa njtrgove odsotnosti ga nadomestuje gosp. načelnik Krcmenšek. k Pomočnik trgovinskega ministra. Za pomočnika ministra za trgovino in industrijo je imenovan dr. Mirko Kosič, bivši docent na juridični fakulteti v Ljubljani, pozneje profesor jur, fnkutetc v Subotici in glavni tajnik Trgovske zbornice v Novem Sadu. Dr. Kosič je že v soboto dospel v Belgrad, Dosedanji pomočnik trg. ministra Stepan Jankovič je upokojen. ■k Novi pomočnik ministra za pravosodje. Za pomočnika ministra za pravosodje je imenovan predsednik viš. sodišča v Kruševcu g, Milorad Pavlovič. -Ar Ravnatelj bolgajskcča muzeja g. petor S. Pavlovič je ra lastno proš"Mo upokojen. Na rjegovo mesto je imetiotan g. Dušan Stojičevie, profesor I. mejške ^imnszfle v Belgradu. k Javno vprašanje. Kolikor je nam znano, je državna uprava po mirovni pogodbi dolžna urediti predvojne avstrijske obveznice. Toda preteklo je že celih dolgih 7 let, a država ne izplačuje za cerkvene obligacije nobenih obresti. Česar ne da država, morajo pa župljani dajati iz svojih žepov. Ali bi že ne bil skrajni čas, da stori država svojo dolžnost? — Interesenti. . k Kongres združerja zasebnih nameščencev se bo vršil v dneh 30. oktobra do 1. novembra v Zagrebu in bo obravnaval pereča stanovska vprašanja. k Sarajevsko gledališče bo gostovalo v Češkoslovaški. Upravnik sarajevskega gledališča g, Branimir Nušič ie prejel iz Prage vabilo, naj pride v maju 1927 s svojo igralsko družbo na turnejo po Češkoslovaški, za k-tero naj pripravi tri naša nacionalna dela. Nušič se namerava vabilu odzvati. Sarajevski en-semb'e bo izoopolril z najboljšimi igralci in igralkami iz Belgrada in Zagreba. k Dr. Spahič bo ostal v zaporu. Kokor smo poročali, je bil aretiran ravnatelj sarajevske podružnice Slaveoske banke dr. Spahič, Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Sarajevu je potrdil, da ostale dr. Spahič v preiskovalnem zaporu. Snahičev zagovornik je proti temu vložil pritožbo, k Čuden pojav v vedi. Dubrova^ka Rijeka, iz katere izvira dobiva Dubrovnik vodo, je postala v petek v svojem zgornjem toku nenaravno zelena. Nekateri trdijo, da je ta čudna zelena barva nastala vsled poskusov asistenta belrfrrjskega geografskega instituta Antona Lažič, ki bi rad dognal, ali je Dubrovaška Rijeka samo nadaljevanje Trebinjšicc, k Krvava noč v Zp.grcbu. V noči od sobote na nede'jo je prišlo v Zagrebu v Trnju do spopada med tnmošnjimi Medjimurci. V mestu je šest Mcdjimurcev izpilo 15 litrov vina. (Junaci!) Ko so se vračali v Trnje, so začeli klicati na korajžo in razbijati po oknu neke barake, v kateri so stanovalci žc spali. Eden od njih se jc prebudil. Nič hudega sluteč je stopel ven pogledat, kaj je. Komaj je prestopil prag, sa go zgrabili štirje moški in ga pričeli tepsti. F.den ga je s krcpeljccm udaril po glavi in mu razbil črepinjo, drugi napadalec pa ga je zabodel v desno lice. Med tem so navalili razbesreli Medjimurci še na drugega stanovalca, ki je slučajno stopil iz barake in mu razparali trebuh. Napadalci so sc po tem EEESOEnB ~ g™!1— knjigovodja Teterkin, ki se jc ironično smehljal in vprašal špccijalista: Aeroplan? Hm,., kakšen pa bo ta aero-plan? Zakaj bi jaz — samo tako ne pet ne šest — za to razsipal denar? Jaz sem, očka, 6tar zajec ... Oprostite, — se je razburjal špecijalist. — Cisto navaden aeroplan . . . Navaden! — se je zaničljivo smejal Teterkin. — Hm, morda ne bo trpežen. Morda ga bo pri prvem poletu prevrnil veter — potem je moj denar izgubljen. Pa zakaj bi jaz tako lahkomišljeno denar ven metal? ... Jaz sem svoji ženi prebrskal že vse predale. Pa kako naj sedaj to naredim? Morda se propeler nc bo hotel obračati? Ha! Oprostite! — je rjul špecijalist. — Državna tovarna ga bo gradila. Tovarna... tovarna! Tovarna! — se je posmehoval Teterkin — kaj pa je na tem? Jaz sicer se še nisem vozil v nobenem zrakoplovu, toda jaz, očka, sem star zajec in se znam znajti. Marsikatera tovarna bo vzela denar, potem pa vendar iz vsega tega ne bo nič ... Ne mahajte toliko z rokami. Saj bom plačal. Ni mi žal plačati. .. Jaz pravim to samo zaradi pravičnosti. Toda plačati... prosim lepo. Jaz lahko plačam tudi za Milirutina... on je na dopustu ... Prosim lepo. Teterkin je izvlekel iz žepa svojo denarnico, plačal en zlati rubelj za sebe in 25 kopejk za Mihrutina, napisal svoje ime na podpiso-valno polo, še enkrat preštel denar in ga izročil špccijaiisiu. t Tu imate... toda samo pod pogojem, očka, da morem sam iti v tovarno. Lastno oko je vendar zmeraj boljše, kakor pa oko kakšnega tujca, Teterkin jc dolgo ncljaj mrmljal, potem pa je začel računati. Toda od razburjenosti ni mogel delati. Sel je kakor senca za špeci-jalistom, prežal nanj po hodnikih, zanimal se, kako napreduje subskripcija, koliko so clali in kje se bo gradil aeroplan. Ko jc denar bil zbran in aeroplan naročen, je šel knjigovodja Teterkin, mračno se smehljajoč, v tovarno. Kako jc kaj, bratci? — je vprašal delavce, ali stvar napreduje? Kaj hočete tukaj? — ga jc vprašal inženir. Kaj tukaj hočem? — sc je čudil Teterkin. Pa jaz sem vendar svoj denar dal za aeroplan, in zdaj mc šc izprašujejo... Tukaj se gradi aeroplan na subski ipcijo, očka . .. moram ga pogledati. Teterkin jc šel počasi po delavnici, pregledoval materijal, ga poizkušal celo z zobmi in kimal z glavo. Ej, bratci, morate narediti to stvar trpežno, je rekel delavcem. — Jaz sem star zajec, poznam vas ... Vsi ste lopovi. Potlej bo pa stvar klavrno izgledala, propeler sc nc bo obračal... Prosim vas, jaz sem na tem materijalno zainteresiran, Teterkin je še enkrat obšel celo tovarno. Obljubivši da še pride, jc odšel. Potem pa jc prihajal vsak dan, kadarkoli jc utegnil, včasih tudi po dvakrat. Prepiral sc jc, zmerjal, zahteval, da se izmenja materiial in pregledaval v inžcneijevi nišami načrte. Slišite!.., jc rekel nekoč inženir, ki ga je že minula potrpežljivost. Prosim lepo ... no, kako naj vam to povem . .. Mi bomo žc stvar napravili.., Nikar sc re vznemirjajte, nikar ne prihajajte zastonj, ali pa bomo prisiljeni odpovedati naročilo ... Saj boste kot zastopnik podjetja sami razumeli, da... Oprostite! — ga jc prekinil Teterkin, Jaz nisem nikakršen zastopnik ... kaj ste si tu le izmislili? Jaz sem pošten človek in sem vrgel ven svoj denar za ceroplan ... E .. . e , ,, — je vzkliknil inženir. Vi niste zastopnik? Koliko ste pa dali denarja? Koliko! Pa, dal sem en zlati rubelj. En rubelj? — sc je prestrašil inženir. En rubelj? In je odprl iniznico in vrgel Teterkinu en rubelj, iu ga imate nazaj, naj vas vrag vzame, Evo ga... Teterkin jc skomizgnil z rameni, Kakor želite ... Ako nočete, nc potrebujem vas, nc kapriciram se na to. .. Naročil bom aeroplan nekje drugje. Jaz sem star zajec , .. Teterkin je preštel denar, ga vtaknil v žep in odšel. Potem pa sc je vrnil in rekel: Še za Mihrutina! Za Mihrutina? — jc zarjul inženir obupno in divje. Za Mihrutina, stari zajec? Teterkin je prestrašen odprl vrata in zginil. Denar jc izgubljen — jc šepetal Teterkin. Lump me jc obral za 25 kopejk in (o hoče biti izobrazen človek, inženirl groznem dejanju razbegnili na vse strani. Zjutraj je policija dva od njih aretirala. ~k Zopet požar v Zagrebu. V nedeljo zjutraj ob 4 jc izbruhnil v Zagrebu pri Sv. Duhu požar v skednju gostilničarja Ivaniše. Gasilci, ki so dospeli šele ob 7, so mogli požar samo lokalizirati. Škoda znaša 50.000 Din. k Snmomor dečka. V Subotici se je obesil enajstletni sen železniškega uradnika Elemer Balaž. Vzrok samomora je neznan. Deček je bil vedno vesel in razposajen. k Otvoritev nove p'aninske krče na Primorskem Krasu. Hrvatsko planinsko društvo, podružnica »Velebit« na Sušaku otvori v nedeljo 31. t, m. ob 11 dopoldne novo planinsko kočo (zavetišče) pod Obručom {1377 m) nad historičnem Grobriškem poljem. Ta nova planinska postojanka bo izdatno olajšala planincem pot na gore Primorskega Krasa, katere so bile dosedaj le težko dostopne tujim planincem radi pomanjkanja primernega zavetišča, k Ito — zobna pasta najboljša. k Gospodje, no pozabite, da pri tvrdki Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite že cd 800 Din krasen, modern raglan ali suknjo. M SžBVO se je prijel že mars;kdo in obupaval, ker je slabo in drago kupil, Kdor kupi suknje ali raglane pri DRAGO SCHWAB V LJUBLJANI je nadvse zadovoljen. O Volivni imeniki za Ljubljanske občinske volitve so na vpogled somišljenikom v tajništvu SLS za Ljubljano vsak dan od 5 do 7 zvečer, ob nedeljah pa od 8 do 12 dopoldne. Somišljeniki! Uporabite priliko ter se prepričajte pravočasno, ako ste pravilno vpisani. Posebno pa opozarjamo one somišljenike, ki so se vrnili od vojakov in one, ki so dopolnili 21. leto, da si zagotove vpis v volivni imenik. Vsa v to svrho "potrebna navodila za vpis, prepis itd. daje tajništvo. O Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulat ČSR v Ljubljani sporoča, da se bo v četrtek, dne 23. oktobra t, 1,, vršila v uradnih prostorih konzulata na Bregu 8 med 8. do 12. uro recepcija v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Na to proslavo vabi konzul vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda, O Poroka, V nedeljo, 24. t. m., se je poročila v škofovi kapelici Mira Mikšič, hčerka imejiteljice ugledne ljubljan:ke trgovine O, Bernatovič, z g, med. univ. dr, Viktorjem Golubičem iz Kule. Poročal jc nevestin stari stric g. župnik Pavel Ovšič, Priči sta bila g. dr. Levin Pole, finančni svetnik v zastopstvu predsednika upravnega sodišča v Zagrebu g. Samuela Kocjana, in gosp. Matko Jevak, ravnatelj in solastnik »Levan-te«, ženinov svak. Novoporočencema vso srečo! O Krjižnica šentpeterskega prosvetnega društva je odprta vsako sredo od 6. do 7. ure zvečer in vsako nedeljo od 10. do pol 12. ure ■-iopolclne. Nanovo izišle knjige na razpolago. Zamudnike prosimo, naj vrnejo že dalj časa izposojene knjige, 0 Prijava rezervn!b častnikov. Mestni magistrat razglaša: Bivši rezervni častniki, rojeni leta 1876, do 1904. ter pristojni v Ljubljano, ki doslej kot taki še niso bili sprejeti odnosno prevedeni v našo narodno vojsko, naj se v svojem lastnem interesu zglase najkasneje do konca tega tedna v mestnem vojaškem uradu, soba št. 3, v Mestnem domu. O Godbeniki — vojni obvezniki, rojeni leta 1876. do 1904. in pristojni v Ljubljano, naj se nemudoma vsaj do konca tega tedna v svojem lastnem interesu zglase v mestnem vojaškem uradu, soba št. 3, v Mestnem domu. Zglase naj se tudi oni godbeniki, ki sicer niso služili pri vojaški godbi, ampak v kaki drugi edinici, vendar pa so godbe zmožni in bi se jih moglo kot vojne obveznike za slučaj mobilizacije uporabili pri vojaških godbah. — Od mestnega magistrata. © Za vojne invarde, vdove in sirote. Na novo nameravajo ustanovili trafike; v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 7, na Sv. Petra nasiou 71, Cesta na Rožno dolino 40, v Rožni dolini cesta V. št, 2 in v Spodnji Šišld na Jcrnejcvi ulici. — Takoj je lahko prevzeli prosto trafiko v Vel. Lipljanah št. 12, Re-flektanti, vojne žrtve, ki razpolagajo s primernimi lokali in kapitalom, naj se nemudoma javijo v pisarni Udruženja svojnih invalidov, Krajevni odbor v Ljubljani. — Odbor. O Udrušenje vojnih invalidov, vdov in sirot, krajevni odbor v Ljubljani, poživlja vse svoje člane in članice, ki so po povodnji oškodovani, da pismeno javijo v društveni pisarni, v koliko so prizadeti. Dopisu je brezpogojno pri'ožili potrdilo ocenjevalne komisije, ker bi bil sicer brezpredmeten. — Odbor. O Pripravniški izpiti na pošinem ravna-telj-tvu. Včeraj dopoldne so sc pričeli na ljubljanskem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu pripravniški izpiti za poštne in brzojavne pripravnike 1J. kategorije pod predsedstvom direktorja g. Alojzija Grcgoriča. Izpitom prisostvuie knt -/octnnnJL-brzojavnega ministrstva šef pcrsonn'netfa odseka poštnega ministrstva g. Lovrič. O Spoprijela sta se. Gospa G. je naznanila policiji, da je neki livar napadel njenega sina Karola na domačem dvorišču v Rožni dolini in ga s tako silo vrgel na tla, da je ta padel v nezavest. Livar je na policiji izjavil, da je mladega G. pozval, naj miruje, in ker ta ni hotel, sta se »spoprijela« ter padla oba na tla, pri čemer da se je G. le slučajno udaril. O Zobozdravnik dr. Puher zopet redno ordinira. O Ruskemu odboru v Ljubljani je uradništvo velikega župana ljubljanske oblasti mesto cvetja na krsto preminulega g. Nikolaja Smolenskega poslalo znesek 440 Din v prid siromašne ruske dece, O Prijeten gost. Brivec J. je v ntedeljo ponoči malo preveč pil in je uganjal v kavarni »Leon« vsakovrstne neumnosti. Ozmerjal je lastnika in natakarje ter ni hotel plačati cehe. Posredovati je moral stražnik. O Surovež, A. Furman, mestni uslužbenec, je naznanil policiji, da je neki hlapec, zaposlen pri stavbni zadrugi »Hera« za Bežigradom, tako neusmiljeno pretepaval in brcal v trebuh svoja konja, ki nista mogla izvleči težkega voza iz blata, da so se nad tem vsi ljudje zgražali. Kdor nima usmiljenja z ubogo živaljo, tudi sam ne zasluži usmiljenja. O Policijska kronika. Policija beleži sledeče aretacije: 1 radi postopanja, 1 radi javnega nasilstva, 2 radi pijanosti in 2 radi splošnega suma, ter sledeče ovadbe: 1 pretep, 3 razgrajanja, 1 falzificirani dvodinarski novec, 1 nedostojno vedenje, 1 prekoračenje policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Oblačila za gospode ln otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki I, MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. Maribor □ Izredno odlikovanje stare mariborske tvrdke. Po celi Sloveniji in še dalje je znana mariborska tvrdka orgel, katere lastnik jc naš zvesti pristaš g. Brandl. Država je pred meseci razpisala natečaj za načrte in proračun glede zgradbe velikih koncertnih orgel za zagrebški konzervatorij. Natečaja se je udeležilo veliko domačih in inozemskih tvrdk, a delo se je oddalo kot po načrtu najboljše izpeljano in glede proračuna najbolj sprejemljivo mariborski tvrdki Brandl, ki je že pričela z delom. K temu odlikovanju g. Brandlu iskreno častitamo! □ X. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v četrtek, 28. oktobra t. L, ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Poročila predsedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročila odsekov. □ Sam dr. Pivko se je čudil. V Slivnici pri Mariboru je imel 17. t. m. dr. Pivko shod, o katerem je sam izjavil v Belgradu, da je bilo s SLS pristaši vred zborovalcev komaj 21. Ko je pa čital dr. Pivko v Belgradu »Jutro«, se jc čudil na debelo poročilu o sijajno uspelem SDS shodu v Slivnici in v Spodnji Hoči, o katerem velja isto glede števila kakor o slivniškem. »Taboru« in »Jutru« je pač vsak SDSarski shod »sijajen«, in čim bolj je bil klavrn, tem bolj proslavljata njegovo »si-jajnost«. Resnica čez vse! □ Fotografije Medvedovega spomenica se dobijo v obeh prodajalnah tiskarno sv. Cirila v Mariboru. Pri večjem odvzemu popust. Čisti izkupiček teh spominov gre za spomenik, da se more račun čimpreje popolnoma poravnati. □ Borza dela v Mariboru. Cd 17. do 23. t, m. jc pri tej borzi iskalo dela 67 moških in 64 ženskih oseb, delo jc bilo ponujeno 48 moškim in 47 ženskim osebam, delo je dobilo 50 moških in 23 ženskih, odpadlo jih je 33 moških in 3 ženske, odpotovalo jih jc pa 43 moških in 2 ženski. Od 1. januarja do 33. oktobra pa je iskalo dela 5792 oseb, 58~9 osebam je bilo delo ponujeno, 2676 oseb je dobilo delo, 3294 oseb je bilo izbrisanih iz evidence in 726 oseb je odpotovalo, — Pr) tej borzi dobijo delo: 5 pečarjev, 1 delovodja ključavničarske stroke, 1 mizar, 2 krojača, 1 čevljar, 1 Žagar, 6 zidarjev, 3 tesarji. 10 pomožnih delavcev in 1 so4ar. □ Članek o Tegetthoffovcm spomen:'ku, ki smo ga prejeli za nedeljsko številko, žal zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. □ Porcka. V ponedeljek sc jc poročil v frančiškanski cerkvi gosp. Ivan Ulm, bančni uradnik, z gdčno. Ilzo Pfriemer, hčerko znanega mariborskega vinskega trgovca gosp. P. Pfriemerja, □ Neupravičena naVazila sfanovani. Stanovanjski urad jc dosedaj v neka) slučajih nakazal stanovanja, do katerih imajo izključno pravico hišni gospodarji. S tem se povzročajo samo nepotrebne sitnosti in razburjenja najemnikom, ki imajo vložene prošnje za dodelitev stanovanj ter hite v trumah ogledovat stanovanja, s katerimi urad sploh ne more razpolagati. □ Športne prireditve na praznik Vseh svetnikov. Tik za starim mestnim pokopališčem sc nahajajo športni prostori. Lani sc jc dogodilo, da so se vršile športne prireditve ves dan. celo popoldne med slovesnimi mo- litvami za rajne je prihajalo preko o^-aje glasno vpitje in hrup ploskanja, kar je seveda motilo vse, ki so svoje rajne v miru želeli počastiti in zanje moliti. Za letos prosimo športna društva, da za ta dan vse prireditve odpovedo. V slučaju, da se to ne bo zgodilo, bo treba pa na drug način poskrbeti, da se ne žali pieteta spomina umrlih. □ Če »Maribor« gol zabije. Včeraj je slavilo športno društvo »Maribor« svojo zmago nad »Rapidom«. Da so se te zmage veselili, je razumljivo. Svoje veselje so pokazali s tem, da so po mestu napravili obhod in prepevali. Ljudje, ki niso vedeli, kaj je, so se v večernih urah obhoda marsikje razburjali, a se pozneje, ko so videli, da ni nič »nevarnega«, znova pomirili. □ Pri mariborski zastavljalnici v Gosposki ulici štev. 46 se bodo prodajali zastavljeni predmeti od štev. 26.299 do 28.196, in dragocenosti od štev. 33.415 do 35.355, dne 10. novembra, ako se ne podaljšajo oziroma rešijo do najkasneje 6. novembra. □ Neda-no je bil aretiran v Mariboru znani industrijec g. P,, in siccr radi suma tihotapstva. V soboto pa je bil P. izpuščen iz preiskovalnega zapora. Vendar baje preiskava še ni ustavljena ter jo nadaljuje policija in carina. □ Pretep na ulici. Zidar Ferdinand K. sc je vračal v nedeljo zvečer vinjen čez Glavni trg in Tattenbachovo ulico domov. Med potjo je kričal iz vsega grla »Hoch!«. Pri vhodu v Tattenbachovo ulico so ga srečali trije neznani moški, ki so smatrali klice »Hoch!« za izzivanje ter so K. neusmiljeno pretepli. Napadeni je sicer klical na pomoč, toda preden jc strp-nik pritekel, so neznanci žc izginili. □ Dobri gostje. V neki kavarni je bil v nedeljo večer aretiran Josip V., ki si je privoščil to zabavo, da je pogostil celo družbo, nazadnje pa hotel s ccho pobegniti. Ker ga jc kavarnar ustavil, jc začel razgrajati ter razbijati kozarce. — Enaka usoda je zadela v Grajski kleti Alojzija Z. Ni hotel plačati, kar je zapravil, dokler ga ni plačilni natakar dal aretirati. □ Vtopljenec v Dravi. Brodar meljskega broda je opazil dne 24. t. m. ob 17. uri približno 50 m od levega brega Drave v vodi plavajoče človeško truplo. Ni mogoče ugotoviti, ali je bilo truplo moškega ali žene, Drava ga je prinesla iz večje daljave, ker jc že plavalo na površju. □ Splašeni konji. Mlinarskemu pomočniku Ivanu Trolu so se splašili konji, ker je privozil mimo njih precej naglo tovorni avto. Konji so zdirjali po Plinarniški in Meljski cesti po strmem dovozu proti tovornemu kolodvoru. Nasproti je privozil dvovprežen tovorni voz tvrdke Rogatsch. Voznik se je skušal pred zdivjanimi konji umakniti, toda zbes-nele živali so se kljub temu zaletele v nasproti vozeče konje. Levega konja so s tako silo zadeli z ojesom v trebuh, da so mu raztrgali drob ter zlomili levo zadnjo nogo. Konja so morali na mestu ubiti. □ Posledica naliva. V nedeljo popoldne je divjal nad Mariborom silen naliv. Voda je v Tomšičevem drevoredu vdrla v klet kavarne »Promenada«, Gasilci so zvečer vodo izsesali, naslednjega dne pa je pri popravljanju kanala voda klet vnovič napolnila in zopet je morala pomagati požarna bramba, ki jc vodo črpala z dvema turbinskima sesal-kama. Kavarna trpi znatno škodo, □ Nezgode, V Marijini ulici se jc v soboto zvečer zgrudil mesarski pomočnik Franc Toplak radi živčnega napada, — V Koroščc- vi ulici se jc težko poškodovala 74!etna za-sebnica Marija Irgolič, Padla je po stopnicah ter si razbila glavo in poškodovala desno roko, Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnišnico, □ Zatekel sc jc pes volčje pasme. Last Ofepša IDEAL-MILO Cisto, blago in izredno parfumirano. getthoff za nas. On se sklicuje na Kovačičevo knjigo o zgodovini Slovenske Štajerske in Prekmurja, ki molči o zaslugah Tegetthoffovih, in pa na robate izbruhe v Hansmannovi nemško-propa-gandni knjigi »Siidsteiermark«. — Kovačičeva knjiga nima namena, govoriti o avstrijskih vojnah ali o Egodovini Dalmacije in Primorja. Hansmannovi izbruhi pa so za objektivno sodbo o Te-getthoffu ravno toliko merodajni kakor dopis v »Jutru«. Tisti, ki priporočajo obnovitev tega spomenika, ne gledajo v Tegetthoffu ne Nemca in ne avstrijskega admirala, temveč le branilelja naše zemlje. L. 13GG. je izbruhnila vojna med Avstrijo in Prusijo, ki je našla zaveznika doli na jugu ob sinji Adriji. Italijanska mornarica, ki se za tiste čase latiko imenuje naravnost sijajna, je imela namen, udariti na našo Dalmacijo ter podpreti Garibaldov vpad na kopnem. Poveljnik italijanske mornarice je dva dni bombardiral otok V i s, »Malto«- Jadranskega morja. Zjutraj se prikaže pred otokom kontreadmiral Tegetthoff z avstrijsko, popolnoma neznatno in zanemarjeno mornarico, o kateri svet nič ni vedel. Ko je zagledal avstrijske ladje, jo italijanski admiral Persano porogljivo rekel: »Ecco i pescatori!« (Evo ribičev!) Proti o l nik ga dobi pri trgovcu Šoštariču na Aleksan- 1 redbam dlm!>jskega dvora, naj avstrijska morna- drovi ccsti. f Tegetthoff. Maribor, 24. oktobra. Tegetthoffov spomenik v Mariboru razburja »Jutrovega« dopisnika (st. 244, 22. okt.), ki v svojem strankarskem fanatizmu udriha po /'klerikalcih-, ker da avstrijskemu nemškemu admiralu pripisujejo velike zasluge za slovensko stvar! Prvi, ki jo obsojal odstranitev Tegetthoffo-vega spomenika v Mariboru, je bil rajni dr. Tur-ner, ki ga je »Jutro: ob njegovi smrti — celo do breztaktnosti — proslavljalo kot pristnega >svo-bodomisleca«. A rajni dr. Turner je ime! pač šir-ji pogled kakor agromerkurni mladini okoli -Jutra:. »Jutrov: dopisnik očividno nikdar ni bil v mariborskem muzeju, ker piše, da stoji Tegetthoffov spomenik nepoškodovan na dvorišču mestnega muzeja. Najbrž je kdaj pokukal skozi odprtine mestnega obzidja in tu videl, da stoje pod kapom neke postave, pa jc mislil, da je to Tegetthoff. Njegov doprsni kip pa stoji v veži muzejskega poslopja in se mu v obličju poznajo revolver-ski streli. Da se ta spomenik spravi zopet na svoje mesto, je priporočal že rr.jni dr. Turner kot svoje-fnsni predsednik »Zgodovinskega društva«. Njegovo besede so bile takrat bob ob steno. Kako je sedaj prišlo do akcije za obnovitev tega spomenika,* naj se dopisnik informira pri svojih somišljenikih, ki so odborniki Zgodovinskega in Muzejskega društva, da ga ne bodo strašili »klerikalni strahovi«. Dopisnik in vsi tisti, ki rohne proti temu spomeniku, očividno nimajo pojma, kaj pomeni Tc- rica osfane le v defenzivi, je Tegetthoff napadel italijansko mornarico ter s prvim napadom napravil zmešnjavo v jsovražnih vrstah. Oklopmca »Ferdinand Maks., na kateri je bil sam Tegetth >ff, se je zagnala z vso silo v glavno italijansko ladjo »Re d'Italia< in jo potopila, kar je povzročilo strašno paniko. Bitka je bila dobljena. Ako bi ne bilo Tegettboffove naravnost drzne akcije, bi bil zemlje lačni sovražnik že takrat osvojil Dalmacijo in najbrže tudi Primorje. Izgubili bi bili že takrat še več kakor sedaj in v naslednjih težkih borbah bi bili Slovenc-i v dunajskem parlamentu brez Dalmatincev in Primorcev — ničla! Tegetthoffu ob strani so se bojevali junaški Dalmatine! in prav na Tegetthoffovo prizadevanje se je t šolah avstrijsko mornarice uvedla srbohrvaščina. Na i Jutrovega- dopisnika in njegove somišljenike glede Tegetthoff o vega spomenika *tav* Ijamo ta-le vprašanja: Zakaj se ne bi smel postaviti na svoje mesto njegov spomenik? Ali zato, ker je Nemec? Potem odstranite tudi Tappeinerov spomenik na Slomškovem trgu! Ako ima ta zasluge za Maribor, jih ima Tegetthoff za ves narod, ker jo obvaroval našo zemljo robstva. Ali zato, ker je bil avstrijski admiral? Potem črtajte iz zgodovine imena Nikola Zrinjskl, Jurišič i. dr., ker so bili v avstrijski službi, potem naj Hrvati prekucnejo Jelačičev spomenik v Zagrebu, Ljubljančani in Ljutomerčani pa naj odstranijo Miklošičev spomenik, ker Miklošič je bil avstrijski >hof-rat«, po mišljenju avstrijski konservativec, njegovi sinovi so bili Nemci. Ni se mu postavil spomenik radi tega, ampak kot velikemu učenjaku-je/jkuslovcui Dopisnik namiguje na spomenik kralja Petra. Po pravici bi se nam roaali tujci, da za spomenik svojega kralja osvboditelja nismo zmogli niti postamenta, ampak smo ga postavili na podstavek odstranjenega Tegetthoffa. Kdor potuje po Franciji, zadene na spomenike, ki spominjajo na staro kraljestvo ali Napoleonovo cesarstvo, v Italiji najdeš stare spomenike iz dobe papeške vlade in raznih dinastij, na nikomur niso na potu. Naše brate na jugu in Nemce na Tirolskem je zadela ista usoda, da jih po barbarsko tlačt nadut tujec. Bilo bi tedaj velikega moralnega pomena, da se v Mariboru obnovi spomenik Tegetthoffu, po rodu Nemcu, brani(elju naše zemljo in zagovorniku našega jezika v šoli. Vpostavitev te^a spomenika tudi ni kaka politična demonstracija proti sicer zelo občutljivemu :>zavezniku . Italija je bila v trozvezi, pa je kljub temu trpela, da sa je postavil spomenik Tegetthoffu. Zakaj bi se sedaj ne smel postaviti nazaj na svoje mesto? Tiste dni, ko so po prevratu' pri nas podirali spomenike, so nas Italijani v Parizu - Nem-cem na ljubo - črnili kot barbare, ki prevračajo stare kulturne spomenike! Torej ne morejo zameriti, če hočemo sedaj to »popraviti-. Ako pa se že ne sme obnoviti Tegetthoffov spomenik, bo najboljše, da mestna občina postavi na Tegetthoffov postament dično figuro znanega mariborskega - slamorezca! Potem bo domovina rešena in jutrova dežela mirna. Aretacije. Tukajšnja policija je dno 20. t. m. aretirala Ivana Vcnkoviča, rojenega 1. 1893. v Žalcu in tja pristojnega, delavca, katerega so iskale orožniške postaje Slovenjgradec, Sv. Pavel pri Preboldu, Hrastnik, Sevnica in Celje radi raznih tatvin in goljufij. Oddan je bil v zapore okrožne sodnijc. — Dno 19. t. m. je bila aretirana neka brezposelna služkinja iz Guštanja na Koroškem radi tajne prostitucije in prestopka po 460. k. z.; oddana je bila v zapore okrajne sodnij«. — Dne 17. oktobra je bil tukaj aretiran neki Danislav Satler, po poklicu pekovski pomočnik, baje rojen 1. 1906. v Žalcu, pristojen v Celje, ker je prodajal zlato damsko dvopokrovno uro izpod faktične vrednosti. Fant je bil brez dokumentov in brez denarja ter izjavil, da jc najdel uro istega dne v škatljici v Gabcrjih na pragu gostilne Svetel. Lastnik ure in one osebe, ki bi vedele kaj v zadevi povedati, naj se zglasijo pri policijskem referatu o»raj-nega glavarja v Celju, •©■ Izgnan berač. Ivan Kralj, rojen 1. 1883. v Štorah pri Celju, pristojen v občino Dvori okraj Novo mesto, invalid 70% brez desne noge, bivši strojni ključavničar, oženjen, oče dveh otrok, je od sreskega poglavarstva v Celju izgnan iz območja mariborske oblasti za dobo 10 let kot nepoboljšljiv berač in pijanec, Mož je v pijanosti zelo aroganten. 4 Škofja Loka. ZADEVA PUŠTALSKEGA MOSTU. Že v poročilu o povodnji v 222. 5t. »Slovenca« smo namignili, kje leži krivda, da železobelonski most čez Poljanščico, ki so ga postavil šele lansko leto, 27. septembra t. 1. ni vzdržal pritiska razdiv-janegu valovja. »Domačini so vedeli, zakaj so zahtevali drugačen načrt.« Da domačini — in med njimi tudi odbor mestne občine škofjeloške — so videli silne vodne mase, ki so divjale tod 1. 1924. ob nalivu v Hrast-nici in odnesle stari leseni most. Voda je dosegla že takrat neverjetno višino in lokalni faktorji to se bali, da tudi novi most — pa naj bo tudi žel>-7.'i-lietonski — ob kaki prihodnji enako hudi povodnji ne bo zdržal, če ne bo višji kakor je bil stari in če ne bo zgrajen na en lok. Županstvo jc skušalo o tem prepričati gradbeno direkcijo in jo predlagalo, naj se postavi železobetonski most z euim lokom in 1 meter višji kakor je bil stari. Na vse te razlage, želje in predloge se Gradbena direkcija ni ozirala. Dasi je več tvrdk, ki so se udeležite ponudbene razprave za prevzem zgradbe, predlagalo ločne konstrukcije z eno samo odprtino čez celo strugo, je Gradbena direkcija vztrajala na uradnem načrtu, ki je predvideval steber v sredini struge, iž ust njenega zastopnika smo morali slišati besede: »Če takega' (mostu) nočete, ga pa sploh ne dobite.« Tudi tvrdka :-Slo«rad'-, ki je dobila naročilo za zgradbo mostu (in ga potem tudi zgradila po uradnem načrtu), je izrazila po svojem zastopniku ob priliki komisijonelne obravnave za stavbeno dovoljenje svoje pomisleke glede zgradbe srednjega stebra. Tvrdka je izdelala iz .lastnega nagiba načrt obokanega mostu, ki bi bil X enem loku premostil strugo; vkljub temu, da je bila ta konstrukcija cenejša, (kakor trdi tvrdka), je bil načrt odklonjen. Začelo se je tedaj delati po navadnem načrtu. Pri tem je dolelelo tvrdko še lepo presenečenje. Dočim drvi 100—201) metrov nad tem mestom Poljanščica po sami živi skali (tam, kjer je stala do letos slavna :.■hudičeva bi v ), tu niso mogli dokopati do nje. Kopali so baje 0 metrov globoko, potem so pa morali v tej globini zabiti pilote, da so na njih postavili srednji steber. Tedaj je prišlo /iovo presenečenje — to pot pravzaprav presenečenje — to pot pravzaprav presenečenje le za Gradbeno direkcijo. Ko je bilo že postavljeno ogrodje za gradbo mostne plošče, je prišla (lansko ■poletje) silna katastrofa, ki je pustošila od Žirov-skega vrha do Škofje Loke. Narasla Poljanščica je odnesla pripravljeno ogrodje in segala skoro 1 m nad višino srednjega stebra. Dovolj glasen opomin! In vendar: most je ostal po načrtu — pa je po pričakovanju domačinov padel po hudem boju 27. septembra 1926. Upamo, da dobimo drugega, ki bo držal dalje časa! še vedno povodnji. Zadnje dni je bilo prebivalstvo zopet v strahu za svoje življenje in imetje. Obe Sori sta zelo narasli, iz oblakov pa je lilo in lilo. Tistih, ki imajo svoje hiše blizu vode, res ni zavidati. Lahko se pa kaj pripeti komu drugemu. To je izkusil ob zadnjem hujšem nalivu v Selški dolini v noči od 9. na 10. t. ni. mizarski mojster in gasilec g. Feliks Bavdaž. Gasilno društvo je šlo ponoči reševat Kvevsov. (Komatarjev) mlin in pri reševalnem delu bi bili deroči valovi Bav-daža kmalu odnesli. — Puštalci so zopet odrezani od mesta, kamor morejo priti le čez brv v Bodov-ljali. Prvo zasilno brv pri županovem jezu je voda odnesla; ko je pozneje Poljanščica dvakrat zopet hudo narasla, so brv o pravem času potegnili na suho. Če bo vreme sedaj ugodno, jo bodo že postaviti nazaj. Te dni pa ni bilo niti s čolnom mogoče rez, ker je voda preveč drla. Za 1'uštalce in prebivalce sosednih vasi je župni urad v takih časih oskrbel mašo na Hribu. Maševal je g. župnik sam. G. kaplan Fr. Kek se je po srečno prestali operaciji vrnil med nas. Pozdravljamo ga z veseljem in mu želimo, da kmalu popolnoma okreva. Kočevje Nov radio. V Kočevju smo dobili že tretji radio-aparat. Kupil ga je namreč »Dijaški dom« že pred mesecem dni, pa je počival nekaj časa na pošti, ker se je v »Ljudski samoupravi« pobahal z njim neki gospod prej kot je bilo treba. Zadnje dni je precej deževalo. V premogovniških revirjih stoji voda zelo visoko, pa tudi Rinža sama je nenavadno narastla. Ako bo še deževalo, se je tudi pri nas bati povodnji. Ravnateljstvo pošte in telegrafa je razpisalo oddajo vožnje iz Kočevja v Nemško Loko in Zgornji Mozelj, potem v Stari Log ter iz Kočevja v Koprivnik. Reflektanti naj se javijo 17.. 18. in 19. novembra t. 1. v pristojnih občinah v Mozlju, Starem Logu in Koprivniku. novo cesto na pokopališče, ko je že enkrat zgrajeno odplavila zadnja povodenj! — Vsakemu 'n vsem gre hvala za trud in delo in za prispevke, zlasti načelniku odbora g. županu Jos. Sušteršiču. — Sprevoda i', ccrkve na pokopališče se je udeležila velika množica ljudstva vzl c dežju in viharju: šolarji organizacije, društva, venci, zastave. Blagoslovil jo domači župnik kanonik g. Brence ob asistenci g. Bonača. — Omeniti moramo dobro iz- vežbani moški zbor gas. društva pod vodstvom šol. upravitelja Al. Kržišnika. Častno jo rešil svojo nalogo. Posebno pa sta šegah v srca obe deklamaciji: »Soča — ali ti na to si pozabila« ter ljubka in izra- i žila »Atek je padel«. V cerkvi jc imel krasen gover g. kurat Bonač. Sloga vseh je uspeh, ki naj druži vse farane tudi v bodoče! Zato se e us'anovila ta dan tudi podružnica Zveze slovenskih vojakov. — F. K-n. Tretji kongres delavskih zbornic. Belgrad, 25. okt. (Izv.) Včeraj in dnes sc tukaj vrši III. kongres Delavcskih zbornic. Kongresa se udeležuje 218 delegatov. Vendar jc znala večina Socialistične partije Jugoslavije (SPJ) tčiko urediti, da je imelo glasovalno pravico samo 58 delegatov, in sicer v ogromni večini pristašev omenjene stranke. Ta sankcija jc potrebna zato, ker je SPJ na tem kongresu po svojem glavnem tajniku dr. Živku Topalo-viču, ki je obenem glavni tajnik centrale Delavskih zbornic, predložila takšne resolucije, ki nikakor ne slikajo natančno niti položaja in stanja v državi niti položaja našega delavstva. Ko je na včerajšnii seji kot prvi govoril sam tajnik g. Živko Topalovič, je v svojem obširnem referuiu o gospodarskem stanju v naši državi -.aglašal predvsem to, da je nujno, da nekatere industrije v naši državi propadejo, češ, da niso ustvarjene za naše razmere in da jim v naii državi ni obstanka. Po Topalovi-čevem mnenju je posledica tega ta, da bo pri industriji nad 200.000 delavcev odvisnih, ki se bodo morali z ozirom na to izseliti ali pa v naši državi propasti. Proti takšnemu pojmovanju jc nastopila večina delegatov. Kot glavni govornik je bil iz Slovenije član Del. zbornicc Klemenčič. Kongresa so se udeležili glavni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. Glaser, načelnik izseljeniškega komisariata v Zagrebu g. Aranicki, zastopniki oblasti, prvaki delavskih pokretov itd. Na kongres so poslale zastopnike organizacije SLS, socialistov, komunistov itd. Predsednik vlade je poslal kongresu pozdravni brzojav. Vlado so zastopali delegati ministrstev za socialno politiko, za trgovino, kmetijstvo, šume in rudnike, finance in zunanja dela. Kongresu so prisostvovali tudi nekateri poslanci. Od Jugosl. kluba sta se udeležila kongresa poslanca Fr. Smodej in Vlad. Pušenjak. Kongres je otvoril glavni tajnik centrale Delavskih zbornic v Belgradu. O splošnem gospodarskem položaju v državi jc obširno poročal Živko Topalovič. Bogdan Krekič je poroča! o zakonu o neposrednih davkih. Tajnik Del. zbornice v Ljubljani Filip U r a t n i k j je referiral o stanovanjskem zakonu in o zavarovanje delavcev. Stanko Jurin iz Ljubljane je govoril o položaju železničarjev, posebno z j ozirom na stanje prometa in redukcijo želez- I ničarjev. Razentcga so nastopili še trije govorniki. Delo komisij in glavna razprava. Danes je zborovalo 8 komisij, ki so raz- j pravljale o raznih vprašanjih dnevnega reda. I Poleg tega se je vršila tudi anketa železničarjev in rudarjev o njihovih strokovnih zadevah. Ob 3 popoldne se je začela glavna razprava. Razprava se je vodila tako, da se je skrajšala in se je o vseh točkah poročalo po vrsti brez debate. Šele nato so smeli posamezni govorniki k vsaki točki dnevnega reda govoriti po 10 minut. Proti predlogu SPJ so stavili zastopniki JSDS in neodvisnih sindikatov svoj predlog. Posebno je bila živahna debata o gospodarskem položaju. Imenovane skupine so stavile troje predlogov. Sprejel se je memorandum in referat dr. Topaloviča, tajnika centrale Del. zbornic. Ostali dve resoluciji sta se poslali osrednjemu tajništvu v vpoštevanje. Nadalje so se predložile tri resolucije o neposrednem davku. Pri tej točki je bil zanimiv nastop g. Topaloviča, ki je izjavil, da je trditev, da severni kraji plačujejo več davkov, nesimpatična. Kongres je sprejel resolucijo Krekiča, po j kateri se naj določi eksistenčni minimum prost ; davka v višini 30.000 Din. Nadalje se je sprejela resolucija o stanovanjskem zakonu in kakih 10 resolucij o zakonski in socialni zaščiti strokovnega delavstva, in sklep, da se pozovejo merodajni činitelji, da se nemudoma razpišejo volitve v zavode za zavarovanje delavstva. Mnogi govorniki so kritizirali celokupno delovanje Delavskih zbornic, češ da ne delujejo po demokratskih načelih. Z 700 letnica sv. Frančiška. Tudi naš tretji red Je lepo proslavil to slovesnost, morda lepše kot kateri drugi, ker je nastopil s svojim dobrodelnim odsekom. Čez 40 obdarovancev je solznih oči sprejelo lepa darila: obleke, čevlje itd. To praznovanje se je vršilo 7. oktobra v dvorani Hranilnice in Posojilnice v Metliki, združeno z malo akademijo, uličnimi deklamacijami in lepimi govori, posebno enim gdč. Mimice Koremove in marljive nabira-Irljice Bare Gornik iz Berčič. Lepo akademijo ie vodil g. prošt Gregor Cerar. Med odmori pa je po-peval nekak pevski zbor pod spretnim vodstvom izkušenega pevovodje, organista in cerkovnka Avguština Fabjana, ki nas tudi v cerkvi razveseljuje /. iničnim novim, mladim zborom. Elektrika nam v naSi temi še vedno ne sveti. Najbrž bomo morali počakati ozaljske, združene z ■\odovodom, kajti banka, ki je obljubila oživeti svoje zarjavele stroje, se je menda premislila. Božakovčanj so dobili novega učitelja in šol. upravitelja v osebi g. M. Martelanca, ki je na glasu kot dober šolnik in vnet narodni delavec. Deževje kar noče prenehati. Kulpa narašča in je že poplavila cesto med Radoviči in Rosalni-cami ter en mlin._ Tbopisi Preska pri Medvodah. Odkritje spomenika vojnim žrtvam. Če plakajo — naj pkkajo, saj vredni smo solza — so čutile duše onih, ko.iih spominu je bila posvečena nedrja 24. t. m. — Dasi je ves čas strašno lilo, posebno med odkritjem spomenika, se je vendar slavnost izvršila povsem določenem sporedu; a med petjem pesmi >Oj Doberdob nam je nebo milostno poslalo celo nekaj sojenih žarkov. — Spomenik, delo mojstra A. Vodnika i/, Ljubljane, s kipom klečečega vojaka, podpirajočega z roko glavo, razkritega k molitvi, s puško ob nogi delo akad. kiparja L. Dolinarja, napravi ja nad vse prisrčen vtis, kakor je napis 22 žrtvam: V spomin žrtvam svetovne vojne — postavili pre.ški župljani, to so vasi Preska in Vaše, Golobrdo. Go-ričane, Seničica in Žlebe — Posebne pohvale vredna je |>ožrtvovalnost faracov, ki so z žrtvami — saj so bili hudo prizadeti pa poplavah — postavili lep spomenik kot dokaz svoje ljubezni do po-kojnih.Kako požrtvovalno so gradili in dokončali V sobotnem »Slovencu«, smo čitali nekaj ugovorov proti novemu učnemu načrtu na osnovnih šolah. So pa šc druge stvari, ki jih poročevalec ni omenjal, dasi značijo zopet korak nazaj. Po predloženem načrtu je skrajšan pouk krščanskega nauka za eno tedensko uro v onem oddelku, kjer jc verstveno poučevanje najtežje, namreč v nižji skupini enorazrednic. V teh skupinah so zbrani otroci prvega, drugega in tretjega šolskega leta. Za to tako neenako skupino naj zadostuje samo ena tedenska ura verskega pouka! A'i so gospodje, ki so zagrešili ta načrt, tudi kaj premišljevali, kako je možno v posameznih tedenskih urah, zlasti če še katera odleti, doseči pri tako mešani mladini ono znanje, ki je potrebno!? Kdo ne ve, da je treba otroke ne le poučevati, marveč tudi vzgajati, pripravljati jih na pravilno in koristno udeležbo sv. maše, za vredno prejemanje svetih zakramentov i. dr.! Ako bi veroučitelj razdelil to uro na dve polovici, se vse tako zmanc, da nikjer nič ni. Čudno jc tudi to, da sta po vseh razredih in oddelkih (tudi v prvem razredu več-razrednic) uvrščeni po dve tedenski uri za verouk, samo v skupini, kjer sc je z otroki najtežje ubijati, pa, naj \bi zadostovala samo ena tedenska ura! Prosimo vse, ki imajo pri šolstvu govoriti, naj preskrbe, da se ta rapaka nem 1 ran popravi. Stvar ni tako malenkostna, kaVor bi se morda kakemu mestnemu opazovalcu zdela. S prikrajšanjem bi bilo prizadetih "a» mo v ljubljanski oblasti do sto šolskih zavodov najnižje vrste, Naše Neki urednik : Nar. dnevnika jo izjavil, da bo vsak dan napadal v svojem listu ..Te dijaštvo. Spravil se izadnji leden nad zastopnika s'o-.. t. akademikov v Svetu, češ. da paklira s sam. It krati. Pravi, da se za izprehod v Prago pač i . >i-kaj vtakne za klobuk. Dokler ne bo navedel dejstev, vsakdo ve, kako je treba ocenili tako pisanje. »Nar. dnevnik« hoče za vsako ceno delati razdor med slovenskim kat. dijašivoni. Če misli njegov dopisnik, da bo to dosegel s pobiranjem podpisov za spremembo volivnega reda SSLli, s čimer želijo komunisti zlesti z ostankom v Svet, se pač precej moti. Sicer pa je sprememba volivnega reda mogoča le, če se izrečeta zanjo dve tretjini občnega zbora. Brez pristanka odbora Sveta se nam zdi vsaka sprememba nemogoča. Slov. kal. I akad. društva so se postavila proti spremembi volivnega reda. Tudi izjave za spremembo doslej ni videl, niti podpisal noben njilov zastopnik. Izjaviti se za spremembo, preden vidi ali sliši tekst iz-prememb, je pač težko! Če hoče kdo nnše podpise, naj pride k našim društvom in naj nikar za vratmi lovi podpisov neinformiranih tovarišev. Časopisni boj za volitve v Svet slušateljev se je pričel. V tem boju povdarja v »Narodnem Dnevniku« z dne 25. 1. m. g. Ude, da se morajo vršiti le te volitve v znamenit Slovenstva. Mi že od nekdaj povdarjamo lo staliče iu z veseljem pozdravljamo nastep g. Udeta. Volitve morajo pokazati, da je naša univerza slovenska. Ker pa ne vemo, če je njegovo stališče tudi stališče vse grupe bivše liste B, predvsem mislimo tu »Klub Marksistov« — Flok levih, je vsako skupno nastopanje nemogoče, dokler ne dobimo jasne in oficielne izjave. Cgiitolfansi^o gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek. 26. oktobra: ZAPRTO. Sreda, 27. oktobra: JOY, igra. Red E. Četrtek, 28. oktobra: ZAPRTO Petek, 29. oktobra: DR. KNOCK, vojaška predstava. Izven. Sobota, 30. oktobra: SLABA VEST, narodna igra. Premijera. Red C. Nedelja. 31 oktobra: DRUGI BREG, drama. Izven. Ponedeljek, 1. novembra: HAMLET, žaloigra. Izv. OPERA. Začetek ob pol 20 uri zvečer. Torek, 26. oktobra: RIGOLETTO. Gostuje Mirko Jelačin. Red C. Sreda. 27. oktobra: I. INTIMNI OPERNI VEČFR. Na čast čehoslovašltega narodnega praznika. Izven. Četrtek, 28 oktobra: ZAPRTO. Petek, 29. oktobra: NIŽAVA. Gostuje An'ori Buk-šek. Bed D. Sobota, 30. oktobra: GROFICA MARICA Re' B. Nedelja, 31. oktobra: TANNI1 AF.USFR Iz er. Ponedeljek, 1. novembra: SEVILJSKI BRIVEC. Izven. Torek, 2. novembra: ZAPRTO. MarHs-®r&lz& tgle&iš-f 3 Torek, 26. oktobra ob 20: VERONIKA DESEl,ISFA. Ab. B. Src--- 27. oktobra ob 20: PLESNI VEČER. - e s1 unine Vnl; rije Kratine. Četrtek, 28. oktobra ob 20: MORALA. Ab C. 'ud?^.?--? oe$er v Ljubljani Nedelja, 31 eklobra ob 4. uri popol !ne- MLINAR IN NJEGOVA HČI. Pondeljek, 1. novembra ob pot 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI. ECnfi&e fm r Mlinar in njegova hči. Ljudska igro. Sri'«! E. R. upach. Za slovenske odre priredil .Voli I.m-bida. Ljudski o<'cr — VII. zvezek. Ljubljana J Založ la Jugoslovanska kn igarra v Ljubljani. Ce-nal8 Din. Ta splošno zn na igra. ki ie bila veli' o let razprodana, je zoret izšla v novi izdaji. P;-:if. Robida, zn - n i vešč',k jo igro tako predelal za ljudske odre. da jo bodo lahko uprizorili v i podeželski odri. Režiserju je treba pregledati uvodna navodila, prilagoditi ot' r zahtevam uprizoritve, in dvorana bo polna. Vsebina igre je kaj pri prosta: Bogati skopuh mlinar Porenta ne dopusti poroke svoje hčerke Marice z ubožnim mMnarskim lil -p-cem Konradom. Marico pobce jetika. mlinar tudi umre in Konrad ostane sum s svojo piščalko. Vmes je preple el p sate!j še prazno vero da gredo na i sveti večer v procesiji i a pokopali- če vsi oni, ki 1 jim je v prihodnjem letu usojena smrt. Ta babja veva je v šesli sliki celo pes avl,jena na oder. Toda Raupach jo je motiviral. Zd vojen i Konrad se uda ! pijači. V pijanost i se pu<'a na pokopališče, kjer | zaspi. V sanjah vidi mrtvaški sprevod, vsi zaviti v dolce rjuhe s svečo v roki. Meti temi spozna tudi Porenlo in Marico. Igra jc skozi in skozi napeta in akoraviio ni več n.iva, ugaja in vleče še vedno. V zbiiki Ljudski oder so izšli nadalje sloneči zvezki; Miklova Zala. Igra v dejanjih. Po Svetovi ;u)ves'i priredil M. Bajuk. Ljubljana 1923. Cena 18 Din. Tihotapec. Ljudska igra v 5 dejanjih. Po Jurčiču priredil M. Bajuk. Ljubi ana 1923 Cena 18 l)in. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v 4 de-janjih.*Po Schrottenbachu priredil Fr. Koblar. Ljubljana 1923. Cena 18 Din. Kampostelski romarji. Pevska isra v 3 dejanjih. Spisal dr. Ivan Pregelj. Cena 10 Din. V tisku sta igri Scapinovo zviiače. Komedija v 3 dejanjih. Po Molieru prevel N ko Kuret. Cena 18 Din in Revček Andrejček. Ljudska igra s petjem v 5 dejanjih. Za slovenske odre priredil A. Robida. Cena 18 Din. Pevske točke k tej igri so 20 Din. E, Navinšek: ^Ilustrovana lepa maska« izide koncem meseca. Ilustrovana leipa maska« v drugi izdaji bo spopolnjena v vseh zahlevah pravilnega maskiranja. Knjiga bo bogato ilustrirana z vsakovrstnimi tipi mask v naravnih barvah, dodatna popis značaja in navodila za uspešno in hiiro markiranje. Navodila so lahko razumljiva, tako da si zamore vsakdo brez posebnega tečaja ali šole prisvojiti posebno znanje v maskiranju. Knjiga bo kresno vezana in se bo dobila od začetka novembra t. 1. v samozaložbi. Priporoča se vsakemu igralcu, da si to knjigo nabavi. Prednaročila se sprejemajo že sedaj. Spor/ ŠPORTNA NEDELJA. V nedeljo je onemogočilo slabo vreme velik del športnega programu. Hazenska medmestna tekma Ljubljana : Zagreb je bila odpovedana že v soboto, odpadlo je tudi juniorsko lahkoaletsko tekmovanje, ki bi se dopoldne moralo vršiti na igrišču Ilirije, istotako hazenska tekma med rezervama Ilirije in Primorje in nekatere manjše nogometne tekme. V splošnem so se dali nogometaši še najmanj motiti po deževnem vremenu. Ponovna prvenstvena tekma med Pri morjem in Hermesom se je odigrala na igrišču Primorja v redu in ob zna'ni udeležbi publike. Zmaga je pripadla Her-inesu v razmerju 3:2. Hermes je s tem najbolj nazorno dokazal, da je bil izid 3:3 prve, po LNP povsem nepravilno anulirane tekme regularen in zeslužen Igra je bila živahna in zanimiva, Hermes je zopet v dobri formi ter vsaj v prvem polčasu odločno močnejše moštvo. Taktično posrečena igra napadalne vrste ter požrtvovalnost in hitrost obrambe so mu že pred odmorom pripomogle do rezultata 3:1. V drugem polčasu so bile moči izravnane, proti koncu, ko je posegel Hermes po zavlačevalni taktik1, da obdrži rezultat, je prevladovalo na igrišču Primorje. Obo moštvi sta nastopili z nekaterimi rezervami; Hermes je moral zamenjati vratarja Hab chta, branilca Serneca in napadalca Drakslerja, na strani Primorja sta manjkala Erman II in Dramičanin v napadu; rezerve Hermesa so odsotne ljudi 1. moštva zamenjale boljše. — Igro je vodil zadovoljivo ss. Ahčan. Odigrana je s tem poslednja prvenstvena tekma jesenske sezone v ljubljanskem I. razredu. Končno stanje prvenstvene tabele je sedaj naslednje: Ilirija vodi s 7 točkami (3 dobljene tekme, 1 neodločena), sledita Slovan in Hermes vsak s 4 točkami, nato Jadran s 3 točkami in končno Primorje z 2 točkama. V II. razredu je dosegla I. mesto Slavija, ki šteje 8 točk in gre v pomladno sezono s prednostjo 3 točk pred naslednjim klubom eko, ki je dosegel 5 točk, sledi jima Panonija s 4 točkami, nato Svoboda z 2 točkama in končno Krakovo z 1 točko. Rezerve I. razreda še niso odigrale vssh tekem' SK Ilirija je igrala v nedeljo v Beljaku s Villacher Sror.vereinom neodločeno 3:3. Igra'o se ob hudem deževju in skoro brez publike. Ilirija je podala dobro kombinacijsko igro ter bila po igri v polju precej boljša od domačega moštva. V Celju so bile prvenstvene tekme odpovedane V Zagrebu je gostoval v soboto in nedeljo dunpjiki profesionalni Simmering. Prvi dan je Gradjanskemu podlegel z 1:2. drugi dan >e bil izid neodločen 1:1. IIAŠK je v prvens veni tekmi zmagal nad C oali.io z 1:0, Viktorija nad Ilirijo s 3:0. V Belgradu: Jugoslavija : Jedinstvo 3 : 1, BSK Scko 6 : 1 (prvenstveni tekmi). Iliri.'a : G. A. K. (Gradec) 31. t. 111. in 1. XI. SK Ilirija odigra v nedetjo in ponecVjek dve zanimivi mednarodni lekmi. Za protivnika ima graške Atletike, opetovanega nogometnega prvaka Gradca in avstrijske Štajerske. Podrobnosti bomo še objavili. Polovico prebitka obeh tekem je odločil odlor SK I.irije v korist poplavljencem v Sloveniji. MARIBORSKI ŠPORT. ISSK Maribor : SD Rapid 4 : 0 (2 : 0>. Slabo vreme, ki je bi'o v nede'jo je da'o sklepali, da se prvenstvena tekma med najhujšima r valoma v Mariboru lie bo vi šila. Toda k'ji'b temu se je tekma odigrala in na igrišče je pri 'o kljub slabemu vremenu v. c t no 630 ljudi, ki so ves čas vztrajali, čeravno je dež prav neusmiljeno lil. Tekma je izoadla nepr čakovano z visoko zmago Maribora ter je pokazala, da prevladuje tehnika vsako fizičro nad moč. pa naj si bo še tako jaka. I,SSK Maribor : S K Mura 10 : 3 (3 : 2). S to tfVrno, si je družina ISSK Maribora priborila poli dansko v; venstvo. čeravno smo si jako že'ell \ 'deti ta dvo r' rolr.ika, vendar o njunih močeh • i» ■ "mo |.i :vz.?j> ."v sklepati, ker je bil teren, 'nt 'oni se je tekma igrala, skrajno slab I-v' o Mure so igrale l ose, kar je bilo na takem terenu porazno. Maritorova družina si je zasluženo priborila prvenstvo, ker je fakt čno predvedla dosi bol'So in koristnemu gro ISS££ Marib r : SD Rapid 4 : 3. Prvenslveno tekmo rezerv ol eh imenovanih klubov si ic Mari-borova rezerva le s težavo priborila sebi v korist. SK P'uj : TSK Merkur 0 :2. V Ptuju odigran« prvenstveno tekmo s! je priboril Merkur, ki je predvedel krasno kombinacijsko igio, zaslužene sebi v korist. IIARRY CRFB UMRL. Lani 22 avgusta se je pripet la Harrjrju Grebu, te^aj svetovnemu bek erskemu prvaku srednjo kite, avtomobilska nesreča. Moral je p;;sti'i boksanje, n e"ovo nasledstvo ie prevel Tiger Flo-vvers. Trkom svo e kurere se je boril Gieb petkraj s Tunnevem- premagal ga ie 22. 5. 1922 in 17. 12. 1923, nc -'l n je bil boj 19. 11. 1924, Tcnnev je pa zmagal 21. 2. 10: 3 in 81. 12. 1923 Prvenstva srednje leže si je priboril Gveb t. 9 1923 in ga je z uspelicni banil 3. 7 proti Miclsy AValkerju; ta je danes svetovni prvak polsrednje teže TO/RTVO V A T j EN NOGOMETAŠ. Fran ki poklicni nogomelaš Rajmrnd Briez, sedoj 2" lel slar, je 'ial od novembra 1T21 naprej 22 liliov k \i za rešitev drugih in ni zabt vol za to ni'i vinarja. Rešil je s tem življenje 100 o.fb, med n.j'mi predsednika neke južnoameriške republike in princa evropske vladarske rodovine. Nekoč so mu tekom 24 ur vzeli 3/« l ira krvi, tri krat po '/«. Pri vsem tem ie pa svoj poklic brezhibno in nemoteno opravljal. Predlagali so zanj . kr ž časlne legije. Če ga kdo zasluži, ca zasluži on. Go&p&aatstbo Iz kmstUske razstave v Ljutomeru. v dneh 17. in 18. oktobra t. 1. sc jc vršila v Ljutomeru razstava, odn. ogled vin, grozdja, sadja in drugih kmetijskih proizvodov, katera je končala s pcpolnim uspehom. Kljub ogromni zaposlenosti razstavljalcev s trgatvijo, setvijo in njunimi jesenskimi opravili je bila prireditev obiskana prav dobro. Razstava se je odlikovala zlasti po svoji raznoličnosti od enakih prireditev v sosednih okoliših ter je nudila verno sliko malone vseh kmetijskih proizvodov v ljutomerskem okraju. Dokazala je nesporno, da kmetski živelj v tem kraju koraka z duhom časa in da prleški kmet zamore uspešno tekmovati na polju umnega kmetijstva z drugimi kraji naše države. Razstava je bila razdeljena na tri oddelke in sicer v vinski in grozdni oddelek, sadjarski oddelek z brezalkoholno točilnico in kmetijski oddelek. Vse je bilo okusno ozaljšano in povsod je bilo opažati najlepšo harmonijo. Na razstavnem prostoru so sc po otvoritvi od strani zastopnika velikega župana g. ravnatelja Puklavca vršila strokovna predavanja od priznanih strokovnjakov g. Priola, profesorja na srednji vinarski in sadjarski šeli in očeta sadjarstva v naših krajih g, Levstika iz Celja, kar je podelilo prireditvi poseben strokovni značaj. Drugi dan razstave je bil posvečen predavanjem s skirpotični slikami o alkoholizmu in narodni higijeni, katera je vodil nenadkri-Ijiv govornik g, Puhar iz drž, higijenskega zavoda v Ljubljani. Njegova, izvajanja so učinkovala kot blagodejen de2 po dolgotrajni suši, ki poraja v rastlinstvu novo življenje. Napetost poslušalcev so povečale ganljive zgodbice iz analov umobolnic in kaznilnic, ki so privabile nekaternihom solze v oči. Ob razhodu se je šepetalo od ust do ust, da bi bilo umestno kaj enakega še večkrat prirediti. Vinski oddelek v ospredju je bil bogato založen z najžlahtnejšimi vini raznih vrst, letnikov in vrhov ljutomerskih goric, kakor Ka-menščak, Gresovčak, Slamnjak, Rinčet, Strmec, Železne dveri, Podhamer itd. Posamezni vinski vzorci so s svojo izvanredn finostjo posku-ševalce naravnost očarali. Neverjetno dehteča cvetlica ter nebeško harmoničen okus teh vin se skoraj primerjati ne da. Enako skrbno opremljen je bil sadjarski oddelek, kjer si mogel videti obsežen sorti-ment raznih žlahtnih jabolk, hrušk in drugega sadja, ki je bilo na razstavi ne toliko za širši konzum, marveč zaradi tega, da sc določijo pomološka ,imena. To jc bilo nujno potrebno, ker se le na podlagi informacij 0 rodovitnosti posameznih vrst, njih uspevanju v raznih legah in tleh, kakor tudi odpornosti proti boleznim in škodljivcem more sestaviti primeren defi-nitiven sortiment za ljutomerski okraj. Sadjarskemu oddelku priključen je bil brezalkoholni oddelek, kjer si razen okusnega sadja mogel poskusiti — menda prvič v življenju — grozdni sok v svoji prvotni naravni, okliki, ki se spremeni pozneje v opojno vino, ako smo kvasnim glivicam prepustili prosto pot, da so se mogle razvijati in delovati. Brezalkoholno vino je izviralo iz žlahtnine ter je bilo prirejeno po načinu Baumana iz Frei-burga (Nemčija) in sicer s pomočjo znonastega I sterilizatorja in Eggenbergerjevc priprave za shranjevanje brezalkoholnih pijač v sodih, I Na kmetijskem oddelku so bili zastopani , sadeži vsakovrstnih poljskih rastlin, kot se-' mena raznih žitaric in drugih pridelkov, ki jih je razstavila drž, semenogejska postaja v Beltincih, graščina Freudenau v Črncih pri Apačah in drugi napredni kmetovalci iz okoliša in trga. Zanimanci so imeli priliko pokusiti tudi domači polmastni sir »Trapist« od več razstavljalcev, med temi tudi od g. Albjzija Sla-Viča v Banovcih pri Ljutomeru, ki je bil posebno okusen. Pa tudi ostali razstavljalci so razstavili prav dober domači sir. Za uspeh prireditve gre hvala v prvi vrsti razstavljalnemu odboru, sestoječemu iz delegatov vinarske zadruge, sadjarske in kmetijske podružnice ter okrajnemu ekonomu, pa tudi vsem razstavljalcem, ki so prispevali v ta namen s svojimi kmetijskimi produkti ter vsem požrtvovalnim damam za okrašenje s cvctlicami. V znak priznara za dobro kakovost razstavljenih predmetov in uspešno delovanje na poliu umnega kmetijstva je gosp. veliki župan podelil nekaterim razstavljalccm posebne diplome. NAZADOVANJE NAŠEGA IZVOZA V SEPTEMB 1926. Po carinski statistiki smo v septembru tekočega leta izvoziti 371.832 ton (v septembru 19"5 4°| sl2 on) v vrednosti 649,225.863 Din (S67,583.498 Din) oz. 59.310.073 zlatih Din (79.840.169 zlatih Din). V primeri z septembrom preteklega leta ie na izvoz nazadoval za 49.9SO ton oziroma 218.357.035 Din ali^ 20,530.123 zlatih dinarjev. Po teži se je torej naš izvoz v septembru preteklega leta zmanjšal za 11.85% po vrednosti pa za 25.71 %. Od izvoznih predmetov prihaja na prvo mesto pšenica, katere smo izvozili za 150.8 milijonov Din, kar predstavlja 23% celokupnega izvoza v tem mesecu. Na drugem mestu je zabeležili izvoz gradbenega lesa za 62.4 milijonov Din, dalje hmelja za 4G.7 milijonov, jajc za 39 3 milijonov Din, svinj (živili) za 24.6 milijonov Din, goveje živine za 28.9 milijonov Din, pšenične moke za 22.9 milijonov Din, svežega mesa za 17.3 milijonov Din, ostalega žita za 14 6 milijonov Din, cementa za 12.5 milijonov Din, surovega bakra za 12.1 milijonov Din, suhih sliv za 11.6 milijonov Din, in drobne živine za 9.9 milijonov Din. V prvih devetih mesecih tekočega leta smo izvozili 3,666.207 ton v vrednosti 5.580,508.000 Din ali 509,252.232 zlatih Din. V primeri z izvozom v olgov arjajočem razdobju lanskega leta se je naš izvoz po teži dvignil za 13.51% vendar pa je po vrednosti nazadoval za 12.41% ali 1.125,472.000 Din. ZAGREBŠKA EOPZA V LETU 1923. V soboto se je pod predsedstvom generalnega ravnatelja Hrvatske es' omtne banke dr. Švrljuge vršil redni občni zbor Zagrebške borze. Iz poročila borznega sveta posnemamo sledeče interesantne podatke o poslovanju te borzo v 1. 1925. Celokupni promet Zagrebške borze je znašal v 1. 1925 4.450 milijonov Din napram 4.070 milijonov Din v letu 1924. Devizni promet se je v tem letu dvignit na 4.059 milijonov Din napram 3.831 milijonov Din v 1. 1924. Ce se upošteva, da so se v letu 1925 že' znatno poslabšale razmere v našem gospodarstvu, da se je dvignil dinar, medtem ko je nazadoval naš izvoz, potem moramo priznati, da je zagrebška borza znatno napredovala. V primeri z letoin 1924 se je posebno dvignil promet v devizah Newyork, London in Milano. Med tem, ko je bil proniet v <(evizi Milino povzročen vsled večjega izvoza v Italijo, moramo večji promet v devizah Newyork in London pripisati predvsem realizaciji inozom-skeh kreditov, inozemski špekulaciji in deloma večjemu pritoku izseljeniških prihrankov. Ti znaki kažejo, da zagrebška borza Htro zgublja svoj lokalni značaj in stopa v neposredne stike s svetovnimi finančnimi centri. — Efektno tržišče se v 1. 1925 ni razvijalo tako enakomerno, kot bi bilo pričakovati z ozirom iih nižjo obrestno mero pri denarnih zavodih in visokem obrekovanju efektov predvsem delnic, katerih dividende znašajo večinoma 10% kurzne vrednosti. Edino proniet v državnih papirjih se je znatno dvignil in si.er od 40 milijonov Din v letu 1924 na 208 milijonov Din v letu 1925. Ta dvig gre pred vsem na račun obligacij vojne odškodnine; proniet v tem papirju se je namreč dvignil od 33 milijonov na 246 milijonov Din. Na drugi strani pa je promet v delnica!) znatno nazadovat in sicer v delnicah denarnih zavodov od 52 na 44 milijonov Din, v delnicah industrijskih in trgovskih podjetij pn od 78 na 20 milijonov Din. Ta kriza efektnega tržišča je v ozki zvezi z depresijo našega gospodarstva, kakor tudi z nezaupanjem široke publike v naše vrednostne papirje, čeprav se isti razmeroma visoko obrestujejo. Tudi blagovni oddelek Zagrebške borze ne kaže onih rezultatov, kakoršnih se je pričakovalo. — Kakor vidimo, se težišče Zagrebške borze koncertrira v deviznem prometu. Precejšen del tega deviznega pro-metn odpade na Slovenijo, zato bi bilo potrebno, da so ljubljanski borzi vendar enkrat dovoli trgovanje z devizami in valutami, kar ne bi koristilo samo trgovstvu temveč tudi razvoju borze same. Naraščanje žitnih con. V zadnjem času se opaža na svetovnih tržiščih znatno dviganje cen vs»h vrst žita. V Evropi se je pšenica na vseh tržiščih znatno podražila. Poročila glede letošnjega pridelka so v zadnjem času manj ugodna. Tudi v Argenliniji sa pričakuje manj ugodno letino. Na dunajski borzi (kakor tudi na borzah sosednih držav) se opaža rastoča tendenca v cenah. Jugoslovanska pšenica (iz Banata) 77 kg teže se je Se prod kratkim prodajala po č. K 1.85 se prodaja sedaj po 2.00 č. K. Tudi cena koruze se je dvignila od č. K 1.08 na č. K 1.14M (vse za štep Dunaj). V splošnem so zadnja poročila o svetovni letini manj ugodna. Tudi na našem žitnem tržišču se je pretekli teden opazila živahnejša tendenca, ki je proti koncu tedna postala zelo čvrsta. Cene so sc dvignile za približno 10%. Za razvoj žitnih cen v Evropi je najvažnejša tendenca na ameriških tržiščih. V Chicagu so se cene pšenice naglo dvignile. Mod tem, ko je decemberska pšenica notirala 7. oktobra še 13K.37 se je ta cena do 22. oktobra dvignila na 115.37. Tudi cena ostalim vrstam žita ss je znatno' dvignila. Upali je, da se bo prijazna tendenca obdržala. Davčne eksekurije v III. četrtletju. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide dne 26. oktobra 1920 v štev. 98 Uradnega .lista izkaz o ekse-luicfjah, ki so se radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v III. četrtletju trga leta. Iz. tega izkaza je razvidno, da se je mobilarna eksekucija začela v 21.668 primerih in nadaljevala do rubeža v 5.057 primerili (ca 23%), do prodaje je pa prišlo v 52 primerih, to je okroglo 1% od celokupnega števila rubežeh. Zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža so znašali okroglo 9'/. milijona dinarjev, oni, ki so se mogli iz.tir.jati šele s prodajo pa okroglo 163.500 Dn. V imobiiarni eksekuciji se je vknji-žila zastavna pravica v 144 primerih za okroglo 2,650.000 Din. Dražbe nepremičnin so se izkazale v 79 primerih za okroglo 775.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar saino pristopil k draž-benemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba. Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga >Je-i.ruzalemčan« priredi dne 9. decembra t. 1., kakor je tudi lansko leto priredila, veliko razstavo vina . izključno iz Ormoži - ° * to ^ C - * < 3 p SS o ! 0< ■a 5 3- g. n s 2; 2- S sr o u H CJ oo s. ir: C S" P — o s e> S* p* 2 O « a 0) B Ln »a 00 ' 5? B T) ' O JO % I p 23 o ro. TU' 'J0> g.?- 2. t-B S <"> 8. c vi Et 79. O O 3 — w o n < M o> ^ — r? _ 00 s- Fr to tu u* ° % B' 5 o l 3 X < K - o n P >o a n £ O. N N a P < < 1=111: Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LODOV1K DARitGit Ljubljana, VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana, 7 odstot. invest. pos. 72—73, vojna odškodnina 310—317, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice '20—22, Celjska 193—195, zaklj. 195, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 94—98, 1'ra-Stediona 8(i(5—8G9, Kred. zavod 165—175, Strojne 73 den., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, Šešir 104 denar. Zagreb. 7 odstot. invest. pos. 72.75—73.50, agrari 43—43.50, vojna odškodnina 314.50—315.50, kosa 314.50-315, okt. 314.50—315, nov. 316.50 d0 318; Hrv. esk. 100-101, Kred. 100-102, Hipo-banka 55—56, Jugobanka 93—94, Praštediona 865 do 870, Ljublj. kreditna 150 den.. Srpska 130—131, Jiem. banka 337 den., Ujed. banka 95 blag., Narodna banka 4250 denar, Šečerana 435—480, Nihag 12 bi, Gutmann260 bi, Slavex 100—105, Slavonija 31.50-32. Trbovlje 300-310, Vevče 102 den, Na-šička 1250 denar. Dunaj. Don.-savska-jadr. 788.000. Zivno 744.000 Alpine 375.000, Kranjska industrijska 483.000, Trbovlje 383 000, Hrv. esk. 148.500, Leykarn 125.000, Hip. banka 70.000, Mundus 1.060.000, Slavonija 37.500. BLAGO. Ljubljana. Les: Drva bukova, suha, zdrava Meterska Ico vag. meja 22 den.; desKe — smreka, jelka, 18 mm, I, llč. III., fco vag. meja 500 den, bukovi plohi, neobrobljeni, 50, 60, 70, 80, 90, 100, 130 mm, od 2.50 m narpej, Ia, brez grč, fco meja li50 denar; bukovi plohi, od 40—130 mm, od 2.50 iu naprej, fco meja 520 bi. Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2 odstot., fco nakl. postaja 297.50 bi.; pšenica, 73-74, fco vag. nakl. postaja 292.50 bi.; koruza umetno sušena za X, XI, XII, fco vag. nakl post. 165 bi.; koruza nova v klipu, fco vag. nakl. postaja 85 bi. ;koruza nova, fco vag. nakl. postaja 125 blag.; oves novi. fco nakl. post. 157.50 blg.; rž 71-72, 2 odstot, fco vag. nakl. postaja 215; ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. postaja 160 blag.;ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. postaja 165 blag.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. p. 185 blag.; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 blag.; fižol belL 0.75 odstot, fco vag. nakl. post. 170 blag.; fižol prepeličar, fco vag. nakl. post, v vrečah po 50 kg 315 blag.; krompir, fco vag. slov. postaja 135 blag.;laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den.daneno seme prekmursko, vag. Ljubljana pariteta, pol vag. 420, zaklj. 420; seno sladko, stisnjeno, fco vagon slov. postaja 100 bi. Glasba Gozdič je že zelen. Nar. pesem, primerna za nagrobnico. Za moški zbor harmoniziral Josip Pavfiič. Izdalo in založilo pevsko društvo >Ljub-ljanski zvon v Ljubljani. Cena prvi partituri 5 Din, če jo zbor naroči za vse pevce le 1.50 Din. V tu-robne akorde odeta narodna pesem bo dobrodošla liašim pevskim zborom kot nekdaj Devova »Vigred se povrne. Naroča se pri založniku. Orel Šentpetcrski Orel. V sredo ob 8 v Prosveti Zanimivo predavanje. Predava g- prof. dr. Rožman. Točno! — Podpredsednik. Naznanila Klub esperantistov v Logatcu naznanja, da se Vrši vpisovanje v začetniški espcrantski tečaj v gredo dne 27. t. m. v Soli v Dol. Logatcu. Darovi Za poplavljence občine Žiri, so darovali sledeči uradi, korporacije in posamezniki naslednje zneske oziroma predmete: Gremij trgovcev Nova-vas Din 1000, Okrajno društvo industrijskih uradnikov Kamnik, Din 500, Divjak Franc in Divjak Andrej, Logatec po 200 Din; Županstvo Št. Vid nad Ljubljano Din 79 in večjo množino obleke in krompirja in drugih živil; Volk & Košmrl, Ljubljana, 1000 Din; Volk Anton, Ljubljana, 1000 Din; Pogačnik Franc, Ljubljana 1000 Din; Občinski urad Seice, 588.50 Din; Dr. E. Močnik, Celje, 100 Din. Marija Rupnik, šol. upraviteljica, Kamnik, 150 Din; Lazar Jožef & sin, Koroška Bela, 50 Din; Županstvo občine Rovte, 1000 Din; Avgust Agnola, Ljubljana .000 Din; Primožič Franjo, carinik, Virovi-tica. j>0 Din; Dr. Srečko Goljar, Št. Vid nad Ljubljano, 50 Din; Županstvo občine Rakek, 4001 Din; Seunig I, Ljubljana, 100 Din; Bunc i drug, Ljubljana, 100 Din; Uslužbenci cestne železnice v Ljubljani po Osvald Ivanu, 165 Din; Sokolsko gleda-liče v Radovljici, 200 Din; Klamer Martin, Dolenja vas pri Cerknici, 100 Din; Županstvo Cerknica 3020 Din; Adrija Fr. Šibenik, Ljubljana, zavoj čaja; Ivana Golob, Ljubljana, zavoj obleke in čevljev, neimenovani zavoj moških srajc; Marija Logarjeva, Ljubljana, dva zavoja obleke in zaboj moke (živeža); Mestni odbor Rudečega križa na Bledu, veliko zbirko obleke in čevljev; Ign. Vok, Ljubljana. 1000 Din; Fran Medica, Ljubljana, 60 Din; Alojzij Pavschin, Ljubljana, 500 Din; Lekarna Ba-liovec, Ljubljana, 20 Din; Žitni zavod, Ljubljana, 100 Din; Ljubljanska komercijalna družba 100 Din; I. Premelč, Ljubljana, 300 Din; Josip in Rajko Turk, Ljubljana, 50 Din; Alojzij Vodnik, Ljubjana, 1000 Din; Merkur Anton, Ljubljana PO Din; Kaluža Marija, Ljubljana, 50 Din; Dr. Jimko Lesko-vec, Dolnja Lendava, 100 Din; >Orient< Tovarna barv, Ljubljana, 500 Din; Dr. Ljudevit Štiker, Brežice, 100 Din; Dr. Jenko I, Ljubljana, 150 Din; Medic & Zanki, Ljubljana 100 Din; Dr. Fr. Frlan, Ljubljana, 100 Din; Dr. Juro Adlešič, Ljubljana, 100 Din; Dr. Košenina Peter, Ljubljana, 100 Din; Dr. Vladislav Pegan, Ljubljana, 80 Din; Pavel Urankar, Ljubljana, 150 Dni; Dr. Ivo Česnik, Novo-mesto, 200 Din; Dr. Brejc, Ljubljana, 300 Din; Fr. Kolman, Ljubljana, 300 Din; Dr. Alojzij Kobal, Ljubljana, 200 Din; Kegljaški klub »Sloga« Ljubljana, Din 500; Dr. Viktor Breskvar, Ljubljana, 50 Din; Dr. Jakob Mohorič, Ljubljana, 50 Din; Kunovar Ivan, Ljubljana, 20 Din; Brata Moskovič, Ljubljana, 200 Din; I. Naglas, Ljubljana, 1000 Din; Dr. I. Drobnič, Ljubljana, 30 Din; Dr. F. Novak, Ljubljana, 300 Din; Dr. Josip Režek, Novomesto, 50 Din; Kolber Fr, Radovijca, 100 Din; Dr. Vola všek, Ljubljana, 50 Din; Dr. Senčar in Šalamun, Ptuj, 50 Din; Dr. Alojzij Rakun, Celje, 50 Din, Dr. Juro Hraševec, Celje, 100 Din; Dr. Fr. Lipold, Maribor, 25 Din; Dolničar-Ritar, Ljubljana 50 Din; P. Stoje, Ljubljana, 100 Din; N. O. Kraševec, Ljubljana, 20 Din; Jugo-avto, Ljubljana, 2G0 Din; Dr. Oton Fetich, Ljubljana, 100 Din; Jože Mihelič, Ljubljana, 100 Din; Teo Korn, Ljubljana, 100 Din; Dr. Fr. IvanetiČ, Maribor, 250 Din; Dr. Števan Rajch, Kočevje, 25 Din; Dr. R. Krivec, Ljubljana, 301) Din; Dr. J. Zirovnik, Ljubljana, 200 Din, 200 Din; Dr. I. Benkovič, Ljubljana, 50 Din; Dr. I. Oblak, Ljubljana, 300 Din; Dr. E. Palovec, Ljubljana, 50 Din; Dr. F. Pirnat, Slov. Gradec, 100 Din; Hranilnica in posojilnica Dravograd, 200 Din; Fr. Martine, Ljubljana, 20 Din. Vsem navedenim darovalcem, kateri so se odzvali prošnji obč. pomožnega odbora za uboge poplavljence v Zireh, bodi tem potom izrečena najiskrenejša zahvala I Uboge žrtve poplave ne bodo tem dobrotnikom nikdar pozabile nudene pomoči, ter bo njih hvaležnost trajna. Vse ostale, kateri se še niso odzvali naši prošnji, pa prosimo, da se vsak po svoji moči odzove, kajti vsak še tako malenkosten dar bo v tej strašni sili, nesreči in pomanjkanju, dobrodošel ubogim in bednim poplavljencem občine Žiri. Kdor hitro da, dvakrat da! Zato ne odlašati, ker sila, beda in pomanjkanje teh revežev je velika, pomoč nujno potrebna. Izkaži se vsak brata v. nesreči in pomagaj po svoji moči, bodisi z denarjem, živežem, obleko ali s čimerkoli. Vsi na pomoč poplavljencem občine Ziri. — Občinski pomožni odbor za poplavljence v Zireh. Darovi za poplavljence. — G. velikemu županu drju. Baltiču so poslali nadaljne prispevke za poplavljance: g. Jernej Štele, trgovec v Spodnji ŠiSki 300 Din; Jugoslovenska banka, podružnica v Ljubljani 1000 Din; g. Alojz Vodnik, kamnoseški mojster v Ljubljani 1000 Din; uradništvo poštne hranilnice v Ljubljani (za Ziri in Polhovgradec) 491 Din; g. Anton Tonejc, kavarnar v Ljubljani 500 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani 10.000 Din; Pivovarna »Union« v Ljubljani, 2.500 Din; Mestna hranilnica ljubljanska, 25.000 Din; g. Dragotin Hribar, predsednik Kranjsko hranilnice v Ljubljani, 2000 Din. — Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena v imenu prizadetega prebivalstva najtoplejša zahvala. Pri mestni blagajni v Ljubljani so darovali V času od 16.—23. oktobra 1926 za poplavljence; Srečko Vršič, trgovec in posestnik, 100 Din; E. Ber-natovič, trgovka, 100 Din; Angeloslav Hrastnik, trerovec, 100 Din; Mery Kosler, Cekinov grad, lOO Din; Evangeljsko gospejno društvo, 250 Din; Hanuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, 500 Din; Ivan Vrtačnik, pekovski mojster, Tržaška cesta 100 Din; K oš a k Peter, gostilničar, 25 Din; Omizje pri Sokolu, Pred Škofijo, 15U Din; Podlogar, mestni uslubenec, 30 Din; I.auter, gostilničar, Kopitarjeva ulica, 20 Din; Štele Pavel, Poljanska cesta 3, autotaksi, 20 Din; Korn Teodor, kleparski mojster, Poljanska cesta, 20 Din; 1're-dovič Janko, trgovec in posestnik, 50 Din; Zalaz-nik, trgovec, Stari trg, 200 Din; Bainko Ignac, gostilničar in posestnik, Kete-Murnova cesta 50 Din; Keber Jožef, mesar, Kette-Murnova cesta 10 Din; Caserman Matej, krojač, Kette-Murnova cesta, 10 Din; Adamič, Kette-Murnova cesta,2 Din; More Emil, sodavičar, Kete-Murnova cesta 30 Din; Juvan Marija, Kette-\{urnova cesta, 10 Din; Juvan Franc,« Kette-Murnova cesta, 10 Din; Hartmann Peter, zastopnik pivovarne Puntigam, 10 Din; Akcijska družba za kemično industrijo, 20 Din; Petschnig Rajmund, svečar in medičar, Sv. Petra c. 10 Din; Rozman Franc, Sv. Petra cesta, 20 Din; Petrič Janko, župnik, Sv. Petra cesta, 20 Din; Zupančič Leopold, gostilničar, Ahaci jeva cesta. 20 Din; Podboj Ivan, trgovec, Sv. Petra cesta 95, 15 Din; Je-lenič Jernej, tov. Stara pot 1, 20 Din; Lavrič Andr, iz Šentpeterskega okraja, Din 10; Židan Alojzij, iz Šentpeterskega okraja, 10 Din; Vizintin, iz šent-peterskega okraja, 10 Din; Vodopivec, iz šentpeterskega okraja, 15 Din; Franzl Henrik, tovarnar pletenin, 100 Din; Reich Josip, tovarnar, Poljanski nasip, 30 Din: Kmetec Simon, posestnik, Resljeva cesta 13, 500 Din. — Skupaj 2.697 Din. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! Vremensko poroko Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 25. oktobra 1926. Višina baromelra 308-8 m Opazovanja Barometer Toploto v C' Rel. tlaga Veter In brzina v m Oblačnost Vrsta padavin ■51 5.1 t= n. krni čas » % 0—1C ob opazovanju »mm do 7" £ » 7 763*3 5-1 79 mirno 9 13-1 Liublfana (dvorec) 8 14 764-0 763-8 5-7 7-6 80 60 ESE 0-5 SSE 1-5 9 10 21 761-0 4'4 77 SW 0-5 5 8-8 4-0 Maribor 764-9 4-0 85 SE 5 . 2 20-0 8 2 Zagreb 764-8 4-0 73 SSE t-5 10 8-0 18 4 Belgrad 8 763*1 5-0 70 NW 9 6 3-0 26 5 Sarajevo 12 Skoplje 758-3 lg-0 59 S 3 5 30 Dubrovnik 7o8*3 16-0 58 N 5 1 18-0 26 9 Split 7589 14-0 54 NW 1-5 1 morje lahko 0-5 22 13 Praga 7 762-8 o-o SSW 15 10 megla 9-0 3 0 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za torek, dne 26. oktobra: Vreme se zopet poslabša; topljcJe, v višjih legah jngozapadni vetrovi. Povprečni barom, višji ko včeraj za 17.5 mm. čisto sobo oddam solidnemu gospodu ali gospodični. - Ilirska ulica 19/1. (desno), Deklica tti tv. na tudi gospodinjskih del, se želi izučiti v trgovini z mešan, blagom. Blagohotne ponudbe na upravo lista pod številko 7300. POŠTENO DEKLE išče službe v kršč. hiSi. Naslov v upravi: St. 7280. Deklica i5 ; osnovne šole, išče mesta UČENKE na deželi.-Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7276. INSTRUIRAM v vseh predmetih za hum. gimn. Naslov v upravi: št. 7350 Elektrotehniško zastopstvo Skodovih zavodov, Šelenburgova ulica it. 7 išče absolventa višje strojne šole. Nastop takoj. 7344 2cnhj v pritličju, po-OUMI slovna prostora, na Aleksandrovi c. št. 5 odda 1. nov. Uprava Paumgarten, {. nadstr. SOBO (meblov.), takoj oddam v bliž. glav. kol. 2 solidnima gospodoma. Naslov v upravi: št. 7373, SOBO s poseb. vhodom oddam takoj gospodu ali gospodični. — Naslov v upravi pod številko 7349. LOKAL na najprometnejši točki v mestu se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro: »LOKAL« št. 7374. HRASTOVE KOLE za ograjo kupim takof. J. H., Večna pot St. 17, p. Ljubljana. 7348 Radi uvedbe automobil-skega obrata je naprodaj dva para dobrih težkih konj z opremo, več tovornih in kočijskih voz v tvor-nici papirja BRATJE PIATNIK v Radečah pri Zidanem mostu. 7359 Razpisujemo dobavo 120 kubičnih metrov jamskega lesa Pogoii interesentom na razpolago. — Direkcija drževnega rudnika ZA-BUKOVCA, p. Griže -dne 22. oktobra 1926. Fotoaparat 6Va X 9 se kupi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod Itev. 7351. T. RABIČ *f Ljubljana H orskn Gramofonisti! Prihranili si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. V naši delavnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A, Rasberger, Ljubljana — Tavčarjeva ulica št. 5. Dvokolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje FLORJANČIČ, Ljubljana, Nunska ulica itev. 3. MRGR0 Tretji premen jen i natis. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Broširano Din 16--, vezano Din 20'—. Jugoslovanska l^jigarna Ljubljana Foto M. Japelj Maribor Aleksandrova c. St. 25/111. nudi lepe slike in zelo poceni -mL Najcenejše modroce - žimnice -otomane - divane - in vsa v to stroko spadajoča dela dobavlja FRANC JAGER Kolodvorska ulica 27. Popravila se točno, solidno in najceneje izvrše. VRTNARSTVO IVAN JEMEC Maribor — Razlagova U priporoča nagrobne in druge vence in šopke po nizki ceni. JABOLKA fina, namizna, sortirana, 8000 kg naprodaj. - Naslov na upravo lista pod »Jabolka« Stev. 7356. Dojne ovce Osti; Iziše, prodaja P. PREMELČ — v Loki ob Žusmu. 7360 Posestvo v Lazih pri Prežganju 1 y, ure oddaljeno od žel. post, Grosuplje, se proda po ugodni ccni. Hiša, gosp. poslopje, 30 oralov zemlje in precej sadja. -Več se izve pri Francu Bučarju, Mala Stara vas št. 3 — pri Grosupljem. Veleposestvo 120 oralov, dve hiši in gospodar, poslopje, vinograd okrog 12 oralov, se proda. - Natančneje poizvedbe : THIERRY — Sromlje pri Brežicah. Ceno naprodaj malo rabljen, kompleten PLETILNI STROJ štev, 6 H in nov BENCIN - MOTOR 4 HP. JANKO DOLŽAN, gostilna »Mali« GOLNIK, Križe (Gorenjsko). W5 Volno in bombaž za strojno pletenie in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlo PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4. Foto-aparat 9X12, »Ica«, Extra-Rapid Aplanad z vsem kompl, malo rabljeno, ceno prodam radi odpotovanja. — Naslov v upravi: St. 7316 Otroška posteljica železna, belo lakirana, z žimnico, ter rudeča plišasta garnitura, obstoječa iz divana, fotelja in dveh stolov, poceni naprodaj. Naslov v upravi: št. 7317. KLAVIRJlT Tovarna In zaloga klavir-lev, prvovrstnih instru incntov razlifinlh tvrdk, ka kor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popra vila. UglaSevnnJe in popru vila za Clash. Matico, Kon sorvatorij in za driiKa institute se Izvršujejo od mojo tvrdke. - Točna po strežba, zmerne cene. tudi na obroke. — IzdclnvnU'0 klavirjev R. \VAHMNEK. Ljubljana, Hllšcrlcva ul. 5. Velika 13 bita ~ naini&e cenej Zimsko perilo copate, rokavice, sveterje klobuke dežne plašče čevlje čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka Jakob Lah, Maribor samo Glavni trg 2 Knjigovodhinjo samostojno moč, z večletno prakso, ki je vešči tudi slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence, sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani, Nastop službe sredi decembra. — Ponudbe nt upravo »Slovenca« pod Številko 7366. dalje modemi raglani za dečke samo I Din680 | 600 I „ „---„ „ _ Grlčar § Olejač j samo I SiienbnrgoDa ulica št 20.3. j Zahvala. Ko nam je umrl dragi soprog, odnosno dobri in skrbni oče, gospod fgrsacij Štrekelj trgovski vrtnar smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da se ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Zategadelj izrekamo po tej poti srčno zahvalo »Pokrajinski zadrugi trgovskih vrtnarjev za Slovenijo« za vso pozornost, izkazano pokojniku; gospodom stanovskim tovarišem in drugim p. n. osebam za krasne vence in šopke, šišenski »Narodni čitalnici«, ker se je udeležila pogreba po odposlanstvu z zastavo; vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili ustno ali pismeno svoje sožalje ali ki so spremili našega ljubljenca na poslednji poti. V Ljubljani, 25. oktobra 1926. Žalujoča soproga IVANA in žalujoči otroci ANGELA, IVAN in STANKO. Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. Fellclta KallnSelc Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Ele ;antno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Za Jugoslovansko tiskarno v Liublianis Karol Ccfi, , izdaiateli: dr. Ff. Knlovee. Urednik: Joslo Fr. Knaflič.