XV. letnik.
V Gorici, 28. maja 1007.
21. številka.
stov enako-ljudstvo'
:xa.VBro dom (Sjii
izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	„Narodua	Tiskarna1*	(odgov.	L.	Lukeiič)	v	Gorici.
libaja vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Rokopisi *e no Trajajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa r.i celo loto 4 krone, za pol leta 9 krom. Za manj prumolno za celo leto S krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge delele izven Avstrije 6 K.
Bokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-torini It. 9.
Naročnino in naznanila s pr ej c m a upravniSlvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kalisču nasproti mestnem vrlu, pri Vaclavu Ununigartl v Korenjaki ulici in na Korenjskeni bregu (Riva Corno) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Nove laži Gabrščekove „Soče“. j
PredzadDja št. „Sočefc že zopet kar mrgoli nesramnih laži. Taka laž je n. pr. ; trditev, da se je v „Soči“ samo po- ! jašnjevalo, kaj je razporoka, a dn se nihče ni ogreval za njo. Pa Se kako se je „Soča“ ogrevala za razporoko I Slikala je z živimi barvami, koliko trpita Bodnijsko ločena zakonska, ker ne smeta skleniti novega zakona ; naštevala je prednosti, ki jih ima razporoka; imenovala je nerazdružljivi katoliški /aken »zastareli zakon srednjeveškega sistema* in trdila j je, da je nerazdrnžljivi zakon za mnogo tiseč ločenih pravo pravcato prokletstvo in največja nesreča (rSoča“ z dne 6. ' marca t. 1.)
Ro so se lani podpisavali protesti proti razporoki, je „Soča“ pozivala naše ijndstvo, naj nikakor ne podpisuje teh protestov, dnbovnike pa, ki so se potegovali za katoliški zakon, je imenovala sleparje.
Poglejmo sobotno „Sočo 1“ Na tretji strani strani trdi, da je razporoko le i stvarno pojasnjevala, da se pa ni za njo ! ogrevala; na četrti strani pa zagovarja t članka „Vera in politika" —razporoko. ; V tem članka Ee „Soča“ jezi, da so duhovščina poteguje za nerazdružljivost zakona, in čveka, da so bili vsi tisli, ki so i lani podpisavali proteste proti razporoki j — za razdružitev katoliškega zakona. Ko je zapisal Gabrščekov list to gorostasno laž in hudobijo, pravi, da so vodili duhovniki naše ljudstvo za nos, ko je pod-pisavalo proleste proti razporoki.	Za	kaline dostavlja	še opazko,	da ne	bo	po-	i
stava za razdružitev zakona nikdar silila, naj kdo zapasti svojo zakonsko polovico 1 Še to bi manjkalo! H konca svetuje 1 „Soča“ duhovnikom, naj se zavzamejo za odpravo celibata, češ, potem se bo smelo v Avstriji 60 tisoč duhovnikov in j redovnikov ženiti — in tako se proBti- \ tucija izdatno pofegubi. Dovolj o tej gnusobi 1
Dokazali	Emo, da je	„Soča“	bila do	!
zdaj vedno za	razporoko.	„Soča“	pa	je	'
glasilo narodno-napredne stranke in lastnina A. Gsbrščeka, ki je načelnik te stranke. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je postavil v seji 11. j aprila t. 1. Alojzija Štreklja za kandidata, j ki bo moral, kakor piše .Soča* z dne ! 25. aprila t. I., v zadevi razporoke tako j glasovati, kakor sklene zbor Gabrščeko- ! Tih zaupnikov. To naj volilci na Krasu in Vipavskem dobro premislijo, preden oddajo prihodnji četrtek svoj glas.
V sobotni „Soči“ čitamo : „V naprednih hišah je vera doma, pri nas se moli — pri klerikalcih pa ne, klerikalci ■o brezverci 1 To je res 1 Zalo pa tudi
ne bomo volili Plahajnarja, kandidata hinavcev, licemercev, brezvercev in krivovercev 1“
Očeta te predebele, preneumne laži svetujemo, naj pazi, da ga ne pobere „ta rogati*.
*
* *
„Sofau piše: „Politiknjoči duhovniki se smejejo med seboj, kako imajo ljudi za norca s svobodno šolo in razporoko. Nekdo jih je poslušal v vlaku Vipavske železnice, kako so se pomenkovali, kako se d& voditi ljudstvo za noB v politiki, če se le zine o nevarnosti za vero, čeprav ni nobene take nevarnosti".
To je zopet peklensko — zlobna laž, s katero slepi .Soča* volilce. Slične laži je rnzširjala pred tedni. Trdila je, da je vzoren župnik v hribih na volilnem shoda obsodil dr. A. Gregorčiča; trdila je tudi, da se je izrazil eden izmed klerikalnih* kolovodij v Gorici, da bi on ne glasoval za Gregorčiča, ko bi volil na Tolminskem. Obakrat smo „Sočo* pozvali, naj imenuje dotičnika; dostavili smo, da jo imenujemo že naprej nesramno Inžnico, če tega ne stori. „Soča“ je do zdaj molčala in tako ostala lažnica.
Tudi v tem slučaju kličemo „Soči“: Na dan z imeni duhovnikov, ki se smejejo med seboj, kako imajo ljudi za norca s svobodno šolo in razporoko 1 Na dan z imenom tiste osebo, ki je v vlaku Vipavske železnice poslušala duhovnike, kako (O se pomenkovali, kako se dft vodili ljudstvo za nos v politiki! Če bo „SoČa* zopet molčala, jo imenujemo zopet že naprej nesramno lažnivko in sle-pivko naših volilcev.
„Soča“ pravi, da Štrekelj ni Gabr-fčekov kandidat in da so ga postavili za kandidata volilci v Sežani in pri Rebku, oziroma da ga je postavilo ljudstvo I
Ubcgi načelnik narodne-napredne stranke, uboga stranka I Izvrševalni odbor te stranke je proglasil v seji 11. aprila kandidata Gabrijelčiča, Gruntarja i n Alojzija Štreklja ter pozival v volilnem oklica volilce, naj oddajo svoje glasove za te tri kandidate narodne* napredne stranke, jn glejte! Ta popolnoma diskreditirana stranka ntajujezdaj svojega kandidata Štreklja, ker se boji, da mu bo s svojim priporočilom le škodovala !
*
* *
Sobotna „Soča“ pravi tudi, da Štrekelj ne bo osamljen v državnem zboru, ter sanja o nekem klubu, v katerem naj bi bili zraven Štreklja še ljubljanski župan Hribar, koroški poslanec Grafenauer, štajerski poslanec Roblek, poslanec tržaške okolice dr. RybaF, potem pa še »trski in dalmatinski hrvatski poslanci. Ni treba menda še posebej po-vdarjati, da je vse to le volilni manever,
b katerim skuša „Soča“ slepiti vipavske in kraške volilce. Vsi zreli politiki uvi-devajo absolntno potrebo skupnega delovanj vseh slovonBkih poslancev. Tudi ljubljanski Žnpan Hribar je Še dva dni pred državnozborsko volitvijo na shoda v Ijubljenskem „Me8tnem domu“ izjavil: (.Neglašam pa danes znova : Za skupno delovanje vseli slovenskih poslancev v državnem zboru sem bil in sem in bom. S tem bi si nad narod dobil veljavo iu ugled na Dunaju. Želeti je, da bi njegova delegacija nastopala kompaktno. Ko je bil ministerski predsednik Badeni v Ljubljani in je pri nas že divjal domači boj, rekel mi je, ko sem bil pri avdijenci pri njem : Nam (to je vladi) jo všeč ta prepir, \am je pa v &kodoH. In prepir hoče list goriškega nadzdisžbarja zanesti * svojim Štre kijem tooi nr.ed slovensko delegacijo v državni zbor. Tudi tam naj bi cepili jugoslovanski poslanci svoje moči. Tadi v novem državnem zboru naj bi nsstal zopet klobčič brez veljave, brez veljave, brez ug eda, kakoršen je bil klub bivših poslancev O-karja Gsbrščeka. Plantana, Ferjančiča in dr. Ivana Tavčarja ?
Strašilo s Šnfteršičevo absolutno komando je prav navadno sleparstvo in brezvestno beganje volilcev. Zastopniki obmejnih Slovercev, istrskih in dalmu-tinsk h Hrvatov bodo imeli v bodočem jugoslovanskem klnbu ogromno večino. Oni bodo izbirali klubovega načelnika, oni bodo dolečevali klnbovo politiko.
Če se danes volivci izreko za dr. Laharnarja, ki bo deloval skupno z večino slovenskih poslancev, bo to-le njim v kori-t.
Izid volitev.
V Trstu.
J> ko p( menljiv je izid volitev v Trslu in n.epa okolici. V okolici je dobil dr. R be r 4518 glasov. Sccijalist Jernejčič 1444 Taučer 712.
Slovenski u«peh v mesta je razviden in naslednjih številk:
I. volilni okraj: Slovenci 1138 Italijani 1596, socijalisti 3228, krščanski socialci 246.
II. volilni okraj: Slovenci 1614 Italijani 3120, socialisti 1792, krščanski socialci 664
III. vrli!ni c kraj:	S(ovenci 660, ! Italijani 1946, socialisti 2683, krščan*ki socialci 499
IV. v« lilni okraj : Slovenci 486, itn- I lijani 997, sc cialisii 1127, kršOantki socialci 505.
Skupni: Slovenci 3897, Italijani 7669, 8ccial'sti 8830 kršč. socialci 1932.
Sknpen rezultat volilcev v mesta in okolici izkazuje 8415 slovenskih, 8371 ilalijemke narodnih 10.274 socia lističnih in 1932 kričan»kosccialnih glasov. Slovenci so dosegli torej v mesta in okolici več glasov, nego italijanski
narodnjaki ter so napredovali proti leta 1901 za 2000 glasov.
Vodstvo italijanske stranke je sklenilo, da se stranka ne udeleži ožjih volitev v Trstu, vsled česar bodo torej izvoljeni sami socijalni demokratje. Lahi posebno pritožujejo se na vlado in na njene komisarje in so priobčili izjavo, v kateri je rečeno, da se v znak protesta zoper vlado volitev ne udeleže.
Razmere glasov na Dunaju.
Interesantno je razmerje glasov na Dunaja, ki kaže, da je tam socijalna demokracija v relativnem upadku. Leta 1901 so dobili krščanski socia ci na l)a-naja 106.996 glasov, socialni demokratje pa 100223. Zdaj se je pa razmerje tako izpremenilo, da imajo kršč. soc. 184462, aoc. dem. pa 124.345 glasov. Kršč. boc. j večina, ki je znašala pred šestimi leti i samo 6773 glasov, se je zdaj zvišala na 60.407 glasov.
Ministri v stiski.
V najhujše stiske bo prišli pri volitvah ministri. Ministerska kandidatura je, kot ee sedaj vidi, nevarna stvar. Bylanet je podlegel socialnemu demokratu. To je obžalovati, ker je grof Byland mož na svojem mestu. V ožjo volitev so pa prišli, kar štirje ministri: D^rschatta, Koiytowski, Marchet in Fort. Ker je dr. Derschatta prišel samo kot zastopnik nemške ljudske atranke v kabinet, je dosledno, da v slučaja padca, izstopi. Marchet je dobil učni porlfelj kot zastopnik liberalcev; z njihevim po-ra7om nora pasti tudi on. Podobno je z Mladce e hi m F( rte m. Dcdščino poteh gospodih me rajo tudi v kabinetu nastopiti stranke, ki pridejo v večino.
Na Češkem.
Iz 75 čeških volilnih okrajev je znanih 69 izidov. Izvoljeni so : 4. Mla-dočeh 4 agrarci. 17 socialnih demokratov, 1 Siarečeh, 1 narodni socialist. Potreba je 42 e žjih volitev, pri katerih je udeležen h: 32 socialnih demokratov, 17 aprarcev. 6 katoliških agrarcev, 9 na-redn h secalistov, 11 Mladočehev, 2 dr-žavn« pra»nika, 1 brezbarven (grof Stern-berg), 1 klerikalec, 1 Staročeh. I realist, 2 radikalna i aprednjaka, 1 nemški naprednjak.
Volitve v šleziji.
V Š'ezili so izvolili 1 nemškega 8grarca, 1 poljskega konservativca. Potrebnih je 9 ožjih volitev in sicer 8 soc. di m. proti enemu avobodnema Vsenemcu enema nemškemu narodnjaka, proti 1 nemške ma naprednjaka, proti 3 nemškem agraroem, proti enema češkemu na-rednjaku in proti 1 poljskemu konservativcu. V ožjo volitev prideta tudi en nemški napnditjak in 1 kršč. soc.
Volitve v Bukovini.
V Bukovim je izvoljenih 5 Mlado-rnsinov. 1 svobode mislec, 1 konservativni Rrnin. 1 nemški naprednjak, 1 divjak in 1 romunski de mi krat. Potrebne bo 4 cžje vol t*e.
Na Nižjeavsrtijskem.
Izmed 64 mandatov na Nižjeav-strijskem so dobili trščanuki socialisti 40, socijalni demokrati 12, nemški naprednjaki 1 mandat. Potrebno je 11 ožjih volitev, pri katerih je udeleženih 11
krščanskih socialistov, 9 socialnih demokratov in 2 svobodomiselna Nemca. Bivši minister grof Byland Rheidl, oče volilne reforme, je podlegel Bocialnemu demokrata Bretschneiderjo.
Na Predarlskem.
Na Predarlskem bo vsi Štirje kandidati krščanski socialisti.
Na Moravskem.
Na Moravskem je bilo izvoljenih v 30 čeških volilnih okrajih : 4 kopromisni kandidati krščanskih socialistov in konservativcev, 3 socialni demokratje, 2 Staročeha, 1 agrarec. Potreba je 20 oijih volitev, pri katerih je adeleienih 14 socialnih demokratov, 11 klerikalnih kompromisnih kandidatov, 6 Mladočehov, 4 agrarci, 2 Staročeha, 1 realmt in 1 samostojni kandidat. — V 19 nemških okrajih je bilo izvoljenih 5 nemških naprednjakov, 2 nemška „vdlki8chu, 2 socialna demokrata. Potreba je deset ožjih volitev, kri katerih so udeleženi: 7 socialnih demokratov, 3 naprednjaki, 2 Vae-nemca, 1 agrarec in 1 samostojni kandidat. —
Izid državnozborskih volitev na Goriškem.
Ker „Prim. List“ ni še priobčil natančnih izkazov o izida volitev v posameznih občinah, priobčujemo danes še enkrat popolnjen izkaz. S Krasa pa, žal, še danes nimamo vseh izkazov.
Volitve v gorah.
KJ
:5 S
u	u
•O	TJ
Bovec	 176	139
Breginj........................... 64	75
Cerkno........................... 645	328
Čezsoča........................... 53	59
Drežnica......................... 120	6
Grahovo.......................... 299	238
Kobarid........................... 60	141
Kred.............................. 95	64
Libušnje......................... 255	23
Livek............................. 83	43
Log.............................. 113	17
Sv. Lucija....................... 360	153
Ponikve.......................... 176	52
Sedlo	 65	17
Soča	 7	53
Srpenica	 20	32
Šebrelje	 162	10
Šentviškagora ....	153	131
Tolmin	 385	328
Trenta	 49	—
Trnovo	 37	32
Volče	 225	62
Žaga............................... 3	71
Ajba	 176	62
Anhovo	 276	17
Avče	 104	11
Banjšice	 148	3
Bate	 135	35
Deskle	 104	54
Kanal	 249	134
Kal	 182	155
Lokovec	 296	25
Ročinj	 117	48
Idersko	 80	26
Goriška okolica.
KJ
«3
o	«	-E	S
u.	O	<n	-s
Št. Andrež	 163	28	6	105
Bilje ........................151	29	35	35
Čepovan.......................102	99	—	—
Dornberg 	 360	23	8	—
Št. Ferjan	167	45	161	—
Grgar......................... 98	2	104	—
Kojsko 	 358	402	47	—
Miren	 219	106	3	59
Opatjeselo................... 177	35	89	16
Št. Peter.....................134	118	36	9
Podgora...................... 263	133	44	215
Prvačina...................... 52	112	74	—
Renče.........................164	155	13	—
Solkan 	 291	118	49	56
Sovudnje .................. 172	50	20	23
Šempas..................... 110	4	50	—
Gor. Tribuša ....	9	1	*^3	—
Trnovo.......................130	10	67	j
Vrtojba......................143	62	175	99
Vogersko ....................152	33	—	—
Osek.........................133	!	44	—
Ozeljan......................40	88	61	—
Kras.
Avber		U rt rt 3 . ?	Gregorin	*° Štrekelj	° Kermolj
Berje		. 52	7	32	2
Brestovica . . . .	. 71	—	67	26
Dutovlje		. 46	58	73	—
Gabrovica ....	. 63	—	38	—
Gorjansko . . . .	. 28	—	119	11
Koblaglava . . . .	. ?	?	?	?
Komen 		. 130	—	246	
Kopriva		. 41	7	38	—
Lokev 		. 11	212	—	—
Mavliinje		. ?	?	?	?
Nabrežina . . . .	8	87	17	208
Naklo		87	60	289	13
Pliskovica . . . .	. 127	16	17	—
Povir		40	150	—	23
Repen 		67	75	111	—
Rodik		23	—	6	—
Selo 		37	—	35	—
Sežana		79	180	12	37
Skopo 		7	5	96	—
Slivno		. ?	?	?	?
Šempolaj		?	?	?	?
Škrbina . . . .	?	?	?	?
Štanjel		110	—	93	—
Štijak		93	2	74	—
Štorje		2	84	63	—
Temnica		. 129	8	127	8
Tomaj		117	62	—	—
Velikidol		. 85	—	5	—
Vojščica		. ?	?	?	?
Zgonik 		. 31	53	129	53
Ajdovščina ....	38	—	113	—
Črniče		. 226	—	128	—
Gabrije		43	—	84	—
Gojače		46	—	46	—
Kamnje		100	—	15	—
Sv. Križ		262	2	173	—
Lokavec 		81	—	117	—
Rihenberg ....	298	—	221	—
Skrilje		115	—	38	—
Šmarje 		101	—	149	—
Vrtovin		83	—	58	—
Dol-Otlica ....	. 169	—	13	—
Volilni boj.
Iz Šmarij.
V nedeljo popoldne ob 27a vršil se je volilni shod v Šmarjah sklican od draštva „Sloge“. Shod se je vršil v župnišča. Žapnik otvori shod, katerega se je udeležilo od 150 do 180 udeležencev; zahvali došle za obilno udeležbo in predstavi velečislanega gospoda dr. Brecel-ja, zdravnika iz Gorice, nakar pozove zhrane da izvolijo predsednika, podpredsednika in tajnika. Predsednikom je bil izvoljen župnik, ki se na tem zanpanju zahvali, opomni pričajoče na mirno in dostojno vedenje. Odda besedo govorniku g. dr. Brecelj-nu, katerega govor so zbrani pazljivo in z velikim zanimanje poslnšali in odobravali. Ker se ni dragi nihče oglasil za besedo, pojasni predsednik današnji boj katoliške stranke nasproti liberalni, ter pozove zborovalce, da se izjavijo, za kterega kandidata so. Izjavili so se za dr. Petra Laharnarja; pozvani naj vzdigne roko, kteri je za Alojzija Štrekelja, ni vzdignil nihče roke. Ko je predsednik volilce pozval, da se 23. maja vsi udeležijo volitve in volijo za državnega poslanca dr. Petra Laharnarja, za katerega so se ravno kar izjavili, razpusti shod, ki se je mirno razšel, kakor se je tudi povsem mirno vršil. Liberalce je naš sijajno nspeli shod zbodel, da so klaverni tuhtali kaj početi; potem pa je njih general g. Filip Stabelj telegrafiral rnapredni“ v Gorico in od tam mn je poslala dr. Puca, da jih je danes opucal pri njih zanpnem shoda po blagoslovu ob 3. pop. Kako jih je pucal — ali opacal povejo že sami; mi pa imamo veliko upanje da 23. L m. bo izbrisan pečat sramote, kterega so občini dne 14. maja pritisnili podivjani liberalci z njih gonjo. —
Shod v Vel. Žabljah.
V soboto zvečer se je vršil lep votiven shod v Vel. Žabljah. Predsedoval je Bhodn g. župan Vrtovec. Navzoči so bili na shoda skoro vsi vrli volivci iz te občine. Govorila sta dr. Brecelj in župni upravitelj Černigoj. Zbor je soglasno pritrdil kandidaturi dr. Petra Laharnarja.
Shod v Lokavcu.
V nedeljo ob 11. uri dopoldne se je vršil voliven shod v Lokavcu v dvorani g.župana Vidmarja Predsedoval je g. župan Vidmar. Bilo je navzočih
nad 100 volivcev. Govorila sta gg. dr. Brecelj in župan Vidmar. Kandi-dutura Laharnarjeva je bila »prejeta soglasno.
Shod v Gabrijah.
V nedeljo ob 5. ari popoludne se jo vršil voliven shod v Gabrijah v hiši g. Poljšaku. Prišlo je na shod več ko polovica volivcev iz Gabrij. Zunaj pred zborovalnim prostorom pa so razsajali pijani liberalni fantalini pod vodstvom dveh učiteljev. Shod je bil lep in Labar-jeva kandidatura soglasno in z navdaie-njem sprejeta.
Shod v Kamnjah.
V pondeljek popoladne se je vršil v Kamnjah veličasten voliven shod. Bilo je nad 200 zborovalcev. Predsedoval je g. žapan Vodo pivec. Govorila sta dr. Brecelj in župnik Kosec. Shod je bil veličasten, miren, dostojen in Li-harnarjova kandidatura je bila soglasno in ob velikem navdušenja sprejeta.
Shod v Rihembergu.
Lep voliven shod se je vršil v pondeljek popoludne v Rihembergu v dvorani hotela Ličen. Govorila sta gg. dež. odbornik prof. B e r b u č in drž. poslanec Josip Fon. Bilo je navzočih nad 250 mož, ki so se soglasno izrekli za dr. Laharnarja.
Liberalen agitator v Črničah.
V Črničah je prodajal na binkošlno nedeljo neki kraški učitelj svojo liberalno _modrost. A naredil je slab „gšeft.M Vrli Črničanje ne kupujejo tako Blabe robe. Najprej je začel razlagati svoj nevangelij" v eni gOBtilni, — a tu je dobil take po ušesih, da je s svojim pristašem starim Klepcem pobegnil v drago krčmo. A vbogi revež je prišel iz dežja pod kap. Komaj je odprl svoja naprednjaška usta — že je zadel pri naših možeh na tak odpor, da je kar utihnil.
Gospod učitelj K. in Črničanje nismo tako neumni, da bi verovali v vašo modrost — pustite nas pri miru I Sicer pa bi ta učitelj imel’najmanj vzroka agitirati zoper Laharnarja, saj ve, da mu je dolžan hvaležnosti on in še nekdo drngi v Sežani.
Lep shod v Kostanjevici.
Društvo „Sloga“ je sklicalo za nedeljo dne 19. maja shod volilcev v Kostanjevico ob 10'/a uri zjutraj. Na shodu, ki se je vršil v prostorih g. Maksa Furlani, zbralo se je do 200 mož, samih volilcev domačinov in iz bližine. Shodu je predsedoval g. naduč. v p. Trampuž. Prvi je govoril urednik Kremžar o programu „Sloge“. Govoril je nad eno uro in poslušalci so ga večkrat prekinili z odobravanjem. Drugi je govoril Lukežič o delovanju naših poslancev, ki so delali res za ljudstvo. Potem je govoril domači g. vikar Bratina ter pozval navzoče, da se trdno oklenejo naše stranke, ki dela na programu krščanstva. H koncu je govoril še predsednik g. Trampuž, ki je prepričeval navzoče o res rodoljubnem delovanju Laharnarjevem kot bivšem glavarju v Sežani. Z živio-klici na Laharnarja se je lepi shod o poiudne zaključil. — Kostanjevica je pokazala, da 23. t. m. bo vsa za dr. Laharnarja.
Shod v Temnici.
V nedeljo ob 3. uri pop. se je vršil volilni shod „Sloge“ v Temnici na dvorišču g. Rogelja. Nekateri pijanci so klicali za našimi pristaši, ki so šli na shod živio Tuma, živio Kopač itd. Na shod, na katerem je bilo do 120 volilcev, je prišlo tudi par Štre-keljcev, ki so v začetku nekaj ugovarjali, potem pa popolnoma utihnili. Shod je otvo-ril g. vikar Pipan, ki je predlagal za predsednika shoda 1. Pahorja, ki da besedo uredniku Kremžarju, ki v živi besedi nariše liberalno stranko, ki je za svobodno šolo in razporoko. Drugi je govoril Lukežič ter pojasnil krivične napade na Laharnarja v zadevi nabrežinskih dogodkov. Za tem govori še Vuk o liberalni stranki, ki je na koncu svojega življenja. Shod je bil lep ter je pokazal, da Štrekelj ima malo iskati v Temnici. Vsi na volišče 23. t. m. za dr. Petra Laharnarja I
Shod na Vojščici.
V nedeijo ob 8. uri zjutraj po sv. maši se je vršil volilni shod „Sloge“ na Vojččici in sicer pred župniščem. Sliod, na katerem je bilo navzočih do 150 mož volilcev, je otvoril č. g. vikar Čigon, ki je pozdravil navzoče ter je bil obenem predsednik shoda. Najprvo je govoril Lukežič ter primerjal zmožnosti dr. Laharnarja in Streklja, ki ne bo mogel biti, ako bo izvoljen, kos Bvoji nalogi. K tem besedam se je oglasil nek slaboznani
kocinaoti pek i ženskim in jokajočim glasom, ter se korenito o<mešil in v enomer kričal živio Štrekelj. Drednik Kremžar ga je tako znfrknil, da je mož nakrat utihnil Kremžar govori o nalogah prih. državnegu zbora ter o poslancih, ki so do sedaj izvoljeni. Pozival je Kraševce, naj ne delajo izjeme na Slovenskem, kier so izvoljeni doBedaj poslane5, ki ne prisegajo na liberalen program. Zt njim je govoril Cotič, o nžitnini, Vak pa o zvišanju duhovskih plač. G. predsednik zaključi shod z živio klici na dr. Laharnarja. Vojščica bo volila tudi dr. Laharnarja dne 23. t m.
Shod v Gabrovici.
Č. g. kurat Nemec je sklical volivni shod po sv. maši dne 20. t. m. V novi še nedodelani hiši se je aešlo do 100 mož in mladeničev. Č. g. kurat otvori shod in da besedo g. uredniku Kremžarju. Nekateri domači napredni kričači so takoj pri prvih govornikovih besedah začeli kričati in ukljoh večkratnemu opominu niso potolažili, temeč razgrajajoč takč nesramno vedli, da bo je shod prenesel v župnišče, kjer se je zbralo okoli 80 zavednih volivcev, ki so potem mirno in nstrajno posijali govornike: Kremžarja, Lnkežiča iu Rutjo. — Kan-didatara dr. Laharnarja sprejeta soglasad z veliko navdašenostjo. Napredni kričač^ ki so hoteli shod preprečiti Bi pač lahko štejejo v čast, da jih je zavedno ljudstvo obsodilo. — Vzbudili so le ogorčenje med vso zbrano množico — da, otroci so jih obsodili. — Nam ste koristili, ker s podivjano drnhaljo noče nihče. „Nepo-svečeni škof-1, oj kam ti jadraš? — Tvoja surovost in tvojih pomagačev je obsojena I
Shod v Štanjelu.
Volivni shod v Štanjelu se je vršil 19. t. m. Na prostornem dvorišči v župnišču se je zbralo do 250 zavednih volivcev. Shod je uspel krasno. Gospod dr. Dermastija je jako lepo govoril o načelih in programu „Sloge“ ter priporočal kandidata g. dr. Laharnarja, ki krepko stoji na lem programu: Govoril je tadi č. g. domači karat Gleščifi. — Zborovalci so navdušeni za kandidat« proglasili dičnega dr. Laharnarja. Z bornimi živio-klici se je zaključil shod.
Shod v Škrbini.
V nedeljo ob 5h popoldne se je vršil lep voliven shod v Škrbini v hili vrlega somišljenika g. P i p a n a. Ko so se naši somišljeniki in tadi dragi Skrbinški volivci zbrali na dvorišča Pipanove hiše, prihrumi četa pijanih barab pred zboro-valni prostor ter hoče vdreti na zboro-vališče Naši možje so tolpo vrgli nazaj in zaklenili vrata. A liberalni tolovaji so začeli tolči po vratih in odpirati jih, dokler vrata niso šla s tečajev ter se odprla. Po kratkem boju so naši možje divjake izrinili ven ter podprli vrata s koli, da niso padla pod udarci liberalnih napadalcev. Vse te prizore pa je opazoval smehljaje in s cigareto v ustih župan Dugulin ter ni niti mezinca ganil, da bi pomiril razdivjane barabe, dokler niso naši sam; napravili reda. In potem je imel ta človek toliko predrznosti, da se je udeležil našega shoda. Shodu je predsedoval vrli naš somišljenik g. Pipan.
Urednik Kremžar je najprvo v krepkih besedah ožigosal liberalno podivjanost ter obnašanje škrbinskega župana, ki s tem ne dela časti občini. Zoor volivcev, ki jih je bilo nad 150, je vihirao odobraval besede govornika ter soglasno izrekel nezaupnico svojema žapana. Klici : Če ima župan kaj čaati, se bo po tej nezaupnici odstranil. Ker se župan ni odstranil, so se čuli klici: Župan torej nima časti 1 Potem je govornik razpravljal o pogubnih liboralnih načelih ter škodljivem delovanja liberalne stranke ter razložil kmetski in delavski program naše stranke. Možje so navdušeno pritrjevali.
Z« tem je govoril Lukežič o kandidatu Štrekelja, katerega kandidira surova in podivjana liberalna stranka. Noben pameten in pošten mož ne sme 23. t. m. oddati svoj glas kandidata take moralao propale stranke, stranke razuzdancev kakor bo se tukaj pokazali. Kandidat te podivjane stranke pa tudi ne bo kos svoji nalogi, ako bo izvoljen, ker ie nemški ne zna dobro.
Za besedo je poprijel bivši gosp. župan Pipan ter v lepih besedah vspod-'oujal navzoče da 23. t. m. oddajo svoje glasove našema veleučenema ia zaslužnemu rodoljuba dr. Petra Ltharaarja.
Tem besedam so sledili navdušeni živio-klici. —
H koncu je govoril Se domači gosp. župnik Remec ter rekel: Ne verujem, da boste Škrbinci šli 23. t. m. za temi snroveži, ki tukaj tako razsajajo. Vsi na volišče. Pokažimo da smo Škrbinci še krščanski možje 1
Nato je gosp. predsednik zaključil lep shod.
Ves čas shoda je druhal zunaj razsajala in vpila ter tolkla na razne ko-aitrene inštrumente. ŽupaD Dugulin pa je bil na shodu in se temu smejal. Lep žapan tak. Škrbinci, zapomnite se ta dan in o prvi priliki obračunajte korenito s tem človekom, ki spada vse kam drngam, ko na županski stolec. Liberalci s svojim surovim obnašanjem so veliko zgubili.
Shod v Svetem pri Komnu.
Popoldne ob 4V2 nri otvori shod g. notar dr. Kotnik v hiši g. Jazbeca. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Abram, posestnik. Govoril je g. urednik Kremžar in Slo je gladko dostojno. — Ljudstvo bilo mirno. Med govorom se je pa atihotapila komenska podivjana napredna in začela govornika motiti. Na razne medklice so dobili od govornika krepke odgovore, kar jih je popolnoma osmešilo. Najhujši je bil nek Tančer (Ivanogradec). Čast vrlemu predsedniku g. Abrama in domačemu gospodarju Jazbecu, ki sta preprečila, da se na shodu ni izvršilo kaj hujšega. Na poziv g. dr. Kotnika naj se ločijo na eno stran oni, ki so za Laharnarja na drugo oni, ki so za Štreklja bo pokazali „napredni,u da se boje in šli so VBi na liaharnarjevo stran. G. Rustja govori o naprednem programu, katerega so pa sami naprednjaki obsodili in napredn i program je zletel v vodnjak. Buren smeh. G. Rustja predlaga, ker vidi, da bo vsi na Btrani dr. Laharncrja naj se zakliče vrlemu našemu kandidatu »Živijo 1“ in čujte, strmite podivjane! iz »napredne* bo se vjeli in tudi oni klicali »živijo!“ O napredni kričači, ste li doživeli kje večjo blamažo? Sami ste se obsodili. Bojite se resnice — in v vaši zaslepljenosti ste sami pokazali — da ste vrea nevedneži največjega Kalibra. — Čast našim vrlim možeml Vaša neostra -šenoat mora inponirati tudi nasprotnikom. Slava vami
Blamaža socialistov in liberalcev.
(Iz Velikega Dola.)
Dne 20. t. m. bo v veliki naglici pridrvili z vozovi in bicikli naprednjaki iz Nabrežine, Komna, Šempolaja, Zgonika kakih 35 oseb, da bi napravili pri nas shod. Sklicatelj shodi« Kosmina, župan iz Šempolaja je napovedal shod 'Takoj se je nabralo polno dvorišče ljudi pri Gugiču, gostilničarju. Sklicatelj otvori shod. Naši izvolijo predsednika g. vikarja. 'Ta nastopi ter izjavi, ker ni shod pri nas več potreben, ko smo že vsi odločeni ga zaključi. — Nek soc. dem. Mozetič iz Nabrežine je vseeno se silil govoriti, a naši mu niso dali besede in vsi bo morali jo odkuriti z dolgim nosom, ter poslušati zabavljice in smeh od naših. Čast vrlim moškim Občinarjem, ki se ne dajo premakniti v zvestobi do našega kandid&ta.
Beg blamiranih generalov iz Pliskovice.
Dobro leto je odkar je nameraval imeti v naši občini Bhod »kmečki kandidat Al. Večerina, iz Tomaja", pa smo ga lepo spodili. Sedaj na bink. nedeljo pop. pa nas je doletela izvanredna velika čast — visoke goste smo imeli v svoji sredi. Sem od Komna se je pripeljal z par mladeniči iz Skopega — čujte sam dr. Treo, ki je sicer imel pri nas pred 6 leti shod; |ali nikdar nikoli več naj se ne prikaže. Ustavil je v gostilni pri g. županu — tu je zvedel, da naši možje ne bodo pustili shoda držati na noben način. Hitro se nas je zbralo kakih 80 mož volilcev, trdnih kot skala za našega častnega občana, veleučenega gosp. dr. Petra Laharnarja. Ta lepi advokat se nam je predstavil, rekoč: »Jaz sem dr. Treo“. Tu se oglasi eden naših mož, saj sem tudi jaz dohtar — da, lahko vsi spričajo, da sen? »dohtarjev Janez". Velik smeh ! Nato jo je kmalu odkuril spet proti Komnu — ali oj presrečna Pliskovica — še ni bil ta iz vasi, ko pridrdra koj za njim 9am general »Kramarjev Drejc“ — ta jo pa mahne kar doli v društveno krčmo, kjer se zbirajo naši liberalčki. Mi možje kar vsi za njim — še drugi so prišli. Razun par
njih, se niso prikazali na dan naši Štrekeljevci. Tam nH dvorišču — na vratih nam je očital Drejc: čemu da je naša stranka šla po kandidata tako daleč v Bukovino, ko pač imamo tako izvrstnega domačina, za kmeta vnetega moža. Rekli smo mu, da ga že dobro poznamo — pa kot zagrizenega liberalca in pravega brezverca. Med drugim nam je tudi rekel, kako strastno da agitirajo duhovniki — tedaj da so tudi oni prisiljeni pa njih stranka da dela »v korist in blagor ljudstva 1“ Ali ubogi Drejc jih je slišal take, da je kar zelen postajal — še govoriti mu nismo pustili niti privatno; da tako brezobzirni smo in bomo za take hujskače in pohujšljivce naše mladine. Tudi o umazani, smrdljivi »Soči** jih je slišal zadosti — gorje po-hujšijivcem! Ko je videl, da pri nas ne opravi nič, je ves potrt stisnil roko našemu Gaserju in pa Kovaču, svojima pristašema ter se odpeljal proti Krajnivasi. Spremljali smo ga po vasi ter v slovo prav fino izžvižgali: Živijo Laharnar !
Po volitvah.
Dr. Gruntar in „Soča“.
1. »Ljuba moja, kaj si strila, da propasti me pustiš?
Saj si trdno mi obljubila, da ti mene izvoliš 1“
2.	»»Oh,	je res, moj srček zlati,
obljubila sem ti mandat;
ali kaj ti hočem dati,
ko mi vse vzel črni je škrat?**
3. »Take Bte napredne ljubce, v ustih vam se med cedi: pride drug — pa druge snubce vaše srce poželi..
4.	»»Ob,	nik&r, moj zlati srček,
to ni,	to ni, to res ni 1
Tvoja sem pa pij ga vrček,
pa kak c vrček privošči si . .
6. »Kleta stvar, mi je agitacja obrnila narobe žep: pfui vsa tvoja mahinacja I nikdar *eč — ta moj je sklep.u
„„0h, moj . ,(jok in škripanje z zobmi se čuje v daljavi...)
S hribov nad Gorico,
»V hribih se dela dan, v hribih žari . , .<
Podal bi rad ali ko o volitvah v 4 gorskih županstvih goriške okolice I Ža-lostno-vesela je ta slika: — vesela, da je padel liberalizem pri nas in kakor upam, si je potolkel vse ode, da ne bo mogel več vstati ter med našim dobrim ljudstvom divjati... Žalostna pa je slika, ker se še vedno dob6 možje, ki nimajo o disciplini in organizaciji, o slogi in politiki pravega pojma : naj jim vsaj te volitve zbistrijo pogled v našo bodoč-noBt . . .
Zdaj pa čopič v roke in začnimo I
1. Čepov a n.— »Čepovan je manifestiral. Naš shod je bil krepak odgovor .. . vsem obrekovanjem ... Zborovalo je 300 odločnih, zavednih volivcev... Predsednik d& na glasovanje g. Gabrijelčiča ... se sprejme skoro soglasno in z velikim oduševljenjem*. Tako je pisala »Sočau o shodu 6, maja. — In 14. maja? Prišli bo .odločni, zavedni volivci", pa dali večino kršč.-soc. možu, »Slogi-nemu“ kandidatu g. J. Fonu. Gabrijelčič je dobil vkljub vsemu „oduševljenjn“ in trganju podplatov čez dan in po noči le 96 (ne 99 I) glasov I In ko bi bilo prišlo do ožje volitve, bi bila polovica teh ali še več stopila na našo fronto proti pristnim liberalcem žl la Mlekuž. In ta je prvi del moje slike: veseli dogodek, da je padla čepovanska liberalna šanca — za vselej 1 Živeli Čepovanci, liberalni matadorji Vas ne bodo še strli in podrli I Z Bogom na delo
— naprej, dokler ne izgine od Vas vsaka sled strupenega liberalizma ...
2. Grgar. — Ah, ubogi liberalci! Cela 2 glasa ste shranili v Grgarju za svojega kandidata, čeprav so 5 maja .izvajanja govornikov napravila najboljši vtiBu .. . Grgarci se niso premislili za oči tega liberalca, pač pa za skritega
— in to je škoda : zakaj ne stojč možje trdno in stalno pri tem, kar enkrat rečejo in obljubijo? Nad 200 je dobrih, katoliških mož v Grgarju — in vendar je dobil g. Fon le 98 glasov 1 To je bila pomota, to je bila spletka — župana Do-ljaka, ki je prevzel predsedstvo na Fo-novem shodu, potem pa agitiral za »agrar-ca“ Štreklja. Dragi moji, danes vel|a : a I i c e 1 mož, a I i n i č — ali odločno na krščanski strani, ali pa nisi kriatijan I
— Čast pa Ravničarjem in vsem Grgar-cem, ki se niso dali ujeti na sladke besede in obljube ...
3. Trebuša. —
O Trebuša, kdor te skuša —
večen mu je spomin tvojih strmin.„ Tako je nekdo pel in si žele ravne ceste. A glejte! Ta kraj, ki tako nujno potrebuje pomoči vrlih poslancev, pa voli proti takim?! Je skoro gotovo usoda trebuške grape taka, da nikjer prave strune ne ubere .... — Dan po vo-litvi primahali so nekateri delavci iz Trebuše ; ponosno so se držali, češ, mi smo naredili s svojimi 103 glasi poslanca; a glej, spaka, ne mine še 12 ur — pa jo splaval trebuški poslanec po vodi in ni pustil za Beboj nobene ceste ... Da, Tre-bušarji, vi niste prave zadeli: kdo je temu vzrok, ne vem. A zapomnite si to: če bo trebuška poSta nosila v Trebušo »Sočo* in »Primorca* na kilograme, in če ne pogledate nikoli višje, kaj neki še drngi delajo zunaj Trebuše: — onda ostanete vedno isti politiki, kakoršne ste se skazali zdaj ... Čast pa onim 9 možem, ki so le BliŠali, da drugod gre drugače, pa so tudi volili — drugače.
4. Trnovo. —Konec slike I Bodi ta vesel! Ja, to lahko rečem, da se je Trnovo najbolj obneslo pri zadnjih volitvah ! Treba namreč pomisliti, da je od nekdaj Trnovo najtrdniša trdnjava liberalcev; da so Voglarji največa opora na-pol-liberalca R. — in vendar je ta t r d-njava padla) U30 glasov za kršč. kandidata in le 10 za naprednjaka ter od vseh delavcev 1 celi mokrač ! I ! To je zmaga ! — Nič nt pomagalo, da so agitirali razni agitatorji; da so pošiljali cele kupe »kmetov** na vse kraje: — padla je liberalno-kmečka stranka. In če zdaj ječi in vzdihuje in se jezi, tega ste krivi Vi, krščanski delavci in kmetje! A ravno zato čast vrlim krščanskim volivcem — v prvi vrsti Lokvarjem in Laz-narjem, od katerih so šli volit skoro vsi, kar jih je doma; čast tudi Nemcem in Rijavcem, Zavrharjem In vsem onim Trnovcem, ki so volili g. Fona : glejte, zdaj ae je pokazalo, kje je večina ljudstva, kje je prava stranka I Dajte še v bodoče tako — in še boste zmagali.
Vaš prijatelj.
„Soča“ v smrtnih težavah.
Pred volitvami so se nekateri volivci nekje na deželi pogovarjali in ugibali, kako bo neki pisala »Soča,** katera je zdaj tako gotova zmage, ako bi njeni kandidati propadli in bi bili izvoljeni »Slogini** kandidati. Oglasi se eden izmed njih in pravi: »Soča* bo v takem slučaja kakor znorela pisala, da so njeni kandidati zato propadli, ker je ljudstvo Se zeltf zabito in nevedno, ker je pod vplivom spovednic, prižnic, farovžev itd. Zato pa, da liberalcev čaka še ogromnega dela, da ljudstvo vsaj do prihodnjih vo-iitev potegnejo za Beboj itd.
Kakor je razvidno iz pisave sobotne »Soče** se je to prerokovanje do pičice izpolnilo. »Soča** piše res v takšnem in v Se mnogo bolj pobalinskem tonu. Ona hoče dati razumeti svetu, da so volivci zato volili »Slogine** kandidate, ker se jih je v cerkvah strašilo s peklom in milijoni hudičev, ako ne bodo volili katoliških poslancev i. t. d. »Soča* hoče s temi izmišljenimi Btrašili, katere cerkvam podtika, zakriti res prava strašila, katera so naše ljudstvo po pravici ostra-šila pred liberalci. In ta strašila, katera »Soča** takd skrbno skriva so:
Prvič, oni tisoči ubogih otrok v Parizu, kateri vsled razporoke — ki je naSim liberalcem tak6 pri srcu — niti ne ved6, kakih atarišev pravzaprav so!
Drugič, skrajno pohujšanje in nemoralnost med francoskim narodom, zlasti med mladino, in ki se še bolj množi vsled svobodne t. j. brezverske šole, katera je tudi v programu »Sočine1* napredne stranke. Torej, francoska razuzdanost, ki je že mogočne narode uničila in jih bo še uničila, je bila ono opravičeno strašilo pred liberalnimi kandidati, ki so kandidirali na program svobodne — razuzdane šole! I
Tretje strašilo pa so bili liberalci in njih agitatorji, ki so po večini tudi sami razuzdanci in kot takšni pri poštenem in zavednem ljudstvu brez kredita. Vsak pameten volivec je dobro vedel, da blago, katero mo ga takšni malopridneži ponujajo, je gotovo malovredno.
Da, da, »Soča**! Liberalci so sami prava strašila zlasti na socjalno gospodarskem polju; in kot takšna strašila se ne skrijejo niti za pekel in za miljone hudičevi!
»Soča1* razsaja, kakor bi se bila samo goriškim liberalcem zgodila takšna sramota. Ali ne vč, da Iak6 se je zgodilo vsem liberalcem po vseh deželah? Kdo je pa tam strašil?
Krščanski socijalci so agitirali zase le s svojim vzornim dosedanjim delom na socijalno-gospodarskem polju nikakor pa ne s peklom in hudiči. Tudi demo-kratje niso strašili s peklom in milijoni hudičev, ker sami nič ne verujejo, in vendar so povsod liberalce pometli.
Liberalcem se je zgodilo tak6, kakor se mora zgoditi drevesu, ki ne rodi dobrega sadu, katero se poseka in v ogenj vrže.
Sicer pa, mi »backi** vemo, da je sedanje Gabrščekovo divjanje, samo njegov tiskarsko-trgovski manever. Oa kot kramar dobro v6, da pomeni sramotni poraz goriške napredne stranice luknjo v njegov žep in to ga tako skeli. Zato on roti in trobi, naj se vse kar liberalno leze in gre, zopet zbere na novo vztrajno delo in boj, da bo tako po šestih letih za gotovo pokončan klerikalni zmaj. Toda, kdo naj to veruje? Vsaj je še pred kratkim enako napovedoval, pa zgodilo se je ravno nasprotno.
Tudi liberalni babjeverci se bodo naveličali verovati vražarju — Gibrščeku 1
Kratka pa resnična prigodbica.
Dne 16. t. m., kakor hitro se je raznesla vesela novica po soški dolini, da je naš velezaslužni mož g. dr. Gregorčič zopet voljen v državni zbor z večino glasov je posestnik Karol Lenardič na Pečinah pri Kan&lu razobesil slov. zastavo na eno naj večjo črešnjo na čast novo izvoljenemu državnemu poslanca. Ta zastava je ponosno vihrala na drevesu, ter oznanjevala daleč na okrog po soški dolini veselo novico do prvega binkoštnega praznika pozno v noč.
Ravno drugega dne, na drugi praznik ae je znašla ta zastava ne vemo kako, na vodnjaku v Bredi kanalskega trga. Čuval jo je kolosalni Neptun, ki stoji na vodnjaku in junaško gleda dol na Aetna kanalska dekleta, ki hodijo po vodo. —
Zastava ki je bila namenjena v čast g. držav, poslanca dr. Antona Gregorčiča je celi božji dan ponosno vihrala na sredi trga kanalskega, ne da bi koga motila. Šele pozno v noč so prišli nekateri fantje iz Kanala — predmestje, in sneli zastavo ter jo vročili lastnika na Pečini. Med potjo so fantje klicali t enomer: Živijo Anton Gregorčič!
Ta resnična pripovedka nam jasno 8pričuje, da Kanalci niso tako zagrizeni liberalci, kakor bi eden ali drugi mislil, ker sicer bi bili zastavo odnesli in jo morda lahko vrgli v Sočo, ker so vedeli v kak namen, da je razobešena. Ker se pa zastavi ni zgodilo nič hu-dega, gre vsa čast vrlim Kanalcem I
Iz kobariškega okraja.
Po voli tv i. — Prelep pogled pokazal se je gledalcu v sredo zvečer pri sv. Antonu nad Kobaridom. Oirog 8 ure je najprej zagorel velikanski kres na Vršnem, v rojstnem kraju našega dičnega poslanca; takoj potem je zaplapolal kres na Kamnem; Se ni ta prišel do višine že se je razsvetilo na Libušojem; takoj na to nasproti na Livku; ko je tu pogorelo pa se je pokazal velikanski kres drežniški na laderakem vrhu ravno nad Kobaridom, kjer so se pričele dvi gati tudi prekrasne rakete v zrak — našteli smo jih nad 30. Povsod pa so po kali topiči ter oznanjali veselje nad pošteno zmago. OJ 8. do 10. ure je bila kobariška dolina razsvetljena; od 8. do 10. ure pokali so neprenehoma sedaj tu, sedaj tam topiči in še po 10. uri se je dvignila zadnja raketa v zrak in se razlegel zadnji pok topiča in odmevalo je od vrhovi : Živijo dr. Gregorčič ! Živijo naše zavedno ljudstvo :
Kako smo majhni! — Kobariški nadučitelj Bogataj, ko je zvedel, da je propadel dr. Gruntar, prepovedal je dekanovi služabnici hoditi po vodo r šolsko poslopje. To je gotovo storil v zahvalo, da so mn dahvniki spravili sina v malo semenišče in ga tam redili toliko let. Sadaj, seveda je lahko visok — nekdaj pa se je drugače lizal okrog duhovnikov.
Kako surovi smo! — Libu-šenski pismonoša, kobariški Plavčan, ndaril je nekega zavednega moža v Kobaridu močno za uho, ker je ta zaklical: Živijo Gregorčič! — Videla se bosta najbrže pred sodnijo, mislimo pa da sa ne bo tako lahko izmotal iz te zadeve.
kakor bo je nekdaj, ko je neko glnho-nemo siroto oklofutal, ker je zahtevala stoje pismo. Ta mož je tndi pridno agitiral po libnšnjskem županstvu in v pon-deljek pred volitvijo po SmaBtih podpisoval glasovnice za dr. Gruntarja, namesto, da bi šel po svojem poslu; — imel je zamude več kot pol-Irngo uro! Kaj pravi na to slavna c. kr. poštna direkcija? Ali zato plačuje Belskega pismonoše, da podpisuje glasovnice in agitira ali zh to, da raznaša strankam poštne pošiljatve? Ta mož jih je že več skuhal, pa prizanesli smo mu
— sedaj pa mn bomo gledali na prste
— saj imcmo dosti domačinov, ki bi radi prevzeli to službo.
Agitatorji. — Najhujši liberalni agitator v celem okraju je bil kobariški Podzeljan »peto kolo pri polomljenem liberalnem vozu“. Obljuboval je — grozil je; delil liberalne umazane cunje — podpisoval glasovnice; — pretil, da nobenemu ne proda več ničesar, kdor ne bo volil napredno. Nekemu Drežničanu ni hotel dati po volitvi sirka ! — Prav 1 Možje zedinimo Be in napravimo konzumno društvo ter pokažimo Kobaridcem fige in kmalu se bodo pričele delati Kobaridcem pajčevine po trebuha. Na noge I — Njegov prvi pomnčnik je bil neki Miha Šekli iz Lader, ki je že 19 let sam premišljeval o zasebni lastnini, — ki sedaj živi v divjem zakonu I Ni čuda, da je ta agitiral, kajti če ni nthče za razporoko — on je I Če ni nihče za to, da se cerkvam vzame premoženje — on ;e I Pomagali so tema dvema posebno nčitelji, posebno goreča sta bila vrsenski n kamenski — ni čada, ker imajo v 1 beralnem programa — prosto šolo I Tem vsem so pridno pomagale kobariške i ame, pred vsemi pa smaška učiteljica, Vi je agitirala od hiše do hiše — ali je iudi ona za prosto šolo? Pozabiti pa ne imemo libušenjskega „Kramarja“, ki je tekal od Tolmina pa — do Bovca, ki ni imel miru ne po noči ne po dnevi. To jo tisti mož, kateremu so duhovni —
1 osebno dr. Gregorčič — vzgojili sina z« c. kr. profesorja. Kaj pa je lepšega kot hvaležnost! Bog živi vse liberalne sgitatorje I — V Kobaridu so liberalci s tako silo gonili ljudi na volišče, da so se mnogi moraii zakleniti v hiše, da bo imeli mir pred nasilniki.
čau namreč pravi zdaj, „da naše ljudstvo ni še zrelo za splošno volilno pravico”; to nesramno glaBilo goriike kapitalistično - advokatske stranke imenuje ogromno večino slovenskih volilcev na Goriškem »duševno zaostale backe (ko-štrnne) in korumpirane znitčaje“.
S takimi sramotilci našega ijudstva naj slovenski volilci korenito obračunajo prihodnji četrtek ter volč „Sloginega“ kandidata dr. P. Laharnarja. S tem bo strla strahovlada Gabrščekove bande in gorišsih zmerjavcev, s tem odsečejo dižavno/.borski volilci hidri goriškega prepira in razpora tretjo in zadnjo glavo.
Naši gorjani in goriškl okoličani so svojo dolžnost že izpolnili.
Nnroduo - napredna stranka — razbita. — Prvi udarec dne 14. maja je razbil goriško narodno-napredno stranko. V boj ožje volitve na Krasa in na Vipavskem ne stopajo naprednjaki več kot stranka, ampak pod znanim slepilom: Kmetje volite kmeta! Tako je razvidno iz zadnje „Soče“l Ladja se jim je potopila in gospodje se rešujejo na d e-skah, ki so odletele in plavajo na površja. Potopil se je izvrševalni odbor zaupnikov cele dažele, si je imel dajati navodila poslancem, potopili so se tudi vBi lepi načrti za prihodnjost. Poveljstvo je v Bili prevzel edino le Andrej Gabr-ščak, ki kliče kmete na pomoč.
Umrla je v trga Vipavi dne 14. aprila g. Jožefa Š m a c sestra rajnega g. Šmuca, kurata v Vel Žabljah. Pokojnica je bila velika dobrotnica »Slovenskega Alojzijevišča“. Priporočamo jo v molitev. N. p. v m. I
— V Anhovem je bilo razmerje glasov sledeče: Dr. Gregorčič 276, dr. Gruntar 17.
Loterijske številke.
18. Maja.
Dunaj................. 9	62	54	2	17
Gradec................ 69	68	8	1	86
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica — tekallšče Ir. Josipa št. 2 (lastna
hlSa,
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k■ uor na nove maše in godove, kolač t. na birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršnje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Saunig in Dekleva
ulica Municipio št. 1. Gorica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače. Črevljarje in tudi za umetno vezanje (reka-niranje). V zalogi sc tud: nahajajo angleška dvokolesa »llelical Premier« in slamorezni stroji, samokresi in razne puške, lastna mehaniška po-pravljalnica.
MED
jako dober za pecivo ali zdravilo kg K 1'20 zpihani pomladanski . . . . kg K 160 čebelni pitanec............kg K 1*20
Na debelo
v originalnih posodah se cena izdatno zniža.
J. Kopač,
svečar v Goric'.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gor c
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na i»želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob */» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja In iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Novice.
C. kr.
privil.
Volitve uti Krasu. — Z ozirom na nočitveno agitacijo in strahovanje, katero razvijajo liberalni agitatorji v ajdovskem, komenskem in sežanskem okraju, ni nemogoče, da pri današnji ožji volitvi zmaga liberalni Gabrščekov kandidat Alojzij fetrekelj. tvoje somišljenike opozarjamo, naj radi lega ne zgubijo poguma, ker Štrekljeva zmaga bi bila le navidezna. Večina glasovnic, ki so namenjene Štreklju, imajo kandidatovo ime prilepljeno, kar je ininislerstvo z naredbo z dne 8. matča označilo kot neveljavno. Vsled protesta, ki se vloži proti izvolitvi Štrekeljevi, odštejejo se Štre-i elju vsi neveljavni glasovi in državni /bor proglasi brez nove volitve kot izvoljenca dr. P. Laharnarja, ki dobi pri današnji volitvi največ veljavnih glasov. Živio poslanec dr. Laharnar!
Dan 14. maja je bil dan sodbe in ostre obBodbe goriSkega nadzdražbarja GabrSčeka, bil je pa ob enem tudi dan zadoščenja za toli obrekovanega dr. A. Gregorčiča. GabrSčekovi kandidati so dobili 4533 glasov manj kakor KSlogini“ in Gregorčič je zni8gal z večino 2704 glasov, čeravno je bil nadzdražbar dekreti ral, da „nesreča goriškib Slovencev* ne (tne biti več izvoljena. Te številke govore jasno in dokazujejo, da odobrava velika večina goriških Slovencev program „Sloge“ in njenega predsedniku dr. Gregr.
Poražen in strt je bahač in komedijant, ki je vae obrekovanje, vse zmerjanje, vse laži, ves terorizem, vsa demo-ralizacija : ljudstvo je govorilo in obso-dilo gorifike zdraibarje in zmerjavce. Ti ljudje si hladijo zdaj svojo jezo z žaljenjem zavednih goriških Slovencev. „So-
krojaški kroji. •
25 let obstoječa Mira trojima
prve vrste za vsaki stan
GORICA — na Travniku — GORICA
Trgovina z gotovimi oblekami in rnanufak-tn rni m blagom iz inozemskih in avstrijskih to-varen vseh vrst.
~ Blago na meter po zmernih cenah = Edina zaloga oprave k uniformam
za gospode c. in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje in ognjegasce; za častito duhovščino:	ovratnike
mašne kape, cinguluui itd.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
M. Poveraj v Gorici
na Travniku.
Štev. 1341 Op.
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralna ulica štev. B.
Priporoča preč. duhov-ščn svojo d^lavnco cer-k enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov td., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaišue nirnberškega in drobnega baga ter tkanin, preje in nlttj.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Elina obuvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
OGLAS.
V deželni trtnici v Podturnu so še na razpolago naslednje vrste-vrtnih rastlin za presajanje:
Jagode »Docteur Morere« z debelim plodom po		4-—	K	100
„ »Marguerite Libreton«	11	4-—	11	11
Paradižniki rudeči, debeli, zgodnji	u	0-50	11	11
„ »Optinus« rudeči, debeli, gladki				
grazdati	ti	0-50	11	11
Zelena (šelna) praška velika	11	0-50	11	11
Malancane vijolčaste, pritlikane, zgodnje	11	0-50	91	11
Paprika štirivoglata ameriška	11	0-50	11	11
ričizgitib.
10VND i1RQ7RQ i ,Centralna posojilnica* 1
JHNlln U IlnUIIH S	registrovana zadruga v Gorici, ulica Vetturini št. 9.	c
zastavil I. četrtletja t. j. mesecev,
januarija, februarija in marca 1900
začne v
pondeljek, 10 junija 1907,
ter se ho nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke, in pondoljke od ‘J. ure zjutraj do 1 popoludne.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
V GORICI. 7. maja 1(J07.
registrovana zadruga v (gorici, ulica Vetturini St. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečno odplačilo v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
no menice po 6°|0, no vknjižbo po S'|2°
Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.