revija DOPPS - BirdLife Slovenia 
NOVICE 
BAZA FOTOGRAFIJ 
Fotografije so sredstvo, ki pomaga udejanjati 
naše poslanstvo. Fotografije nam najlaže pri-
čarajo izjemno raznoliki ptičji svet in hkrati 
tudi povečujejo priljubljenost ptic med ljud-
mi. Na društvu imamo veliko število slik. ki 
so nam jih prostovoljno podarili člani - foto-
grafi. Do sedaj ta zbirka ni bila vzorno ureje-
na, zato smo se odločili, da vzpostavimo 
bazo, ki nam bo delo olajšala. S pomočjo 
Bojana Marčcte in Dejana Lipovca smo bazo 
že naredili, sedaj pa nas čaka dolgotrajno 
vnašanje številnih podatkov. Če je kdo med 
vami pripravljen prispevati svoj dragoceni čas 
in dodatno prispevati k delovanju našega dru-
štva z vnašanjem podatkov, naj pokliče na 
društveni telefon. Zelo vas bomo veseli! A. F. 
SKOMINE PO SVOBODI NAM 
BODO PONOVNO ZBUDILE 
PTICE 
Tradicionalni nagradni fotografski natečaj 
Svoboden kot ptica, ki ga že sedem let prire-
jamo skupaj z družbo Mobitel, slovi po kva-
litetni udeležbi. Domači in tuji avtorji nas 
navdušijo s svojimi izvrstnimi posnetki. Ob 
nastajanju te novice ravno zaključujemo 
letošnje zbiranje fotografij natečaja. Številne 
pošiljke iz mnogih držav so tudi letos zago-
tovilo. da bo natečaj uspešen. Letos bo zani-
miv še posebej zato. ker so ob 
Mednarodnem letu celinskih voda tema 
natečaja samo vodne ptice, kar še dodatno 
poenoti kriterije pri izboru in zmanjša razli-
ke med udeleženci. Tako bo pri izboru zanes-
ljivo napeto. 
Ptice nas bodo s svojimi podobami na raz-
stavi tudi letos očarale. Pridite sijih ogledat 
še vi. Otvoritev razstave »Svoboden kot 
ptica« bo 12. oktobra ob 11 uri v Krajinskem 
parku Sečoveljske soline pri poslovni stavbi 
Solin d.o.o. Vljudno vabljeni! T.M. 
VROČE JE TUDI NA POPISIH 
PROJEKT DOLOČANJA MEJ 
PREDLAGANIH SPA-JEV 
Čas množičnih popisov je že davno mimo, 
nekateri neutrudni popisovalci pa še vedno 
vztrajajo kljub molčečnosti ptic in komajda 
znosni vročini. Poleg območij, kijih v dru-
štvu redno spremljamo, se popisi nadaljujejo 
tudi na več območjih, predvidenih za gradi-
tev vetrnih elektrarn. 
Na vseh že od začetka julija vlada poletno 
razpoloženje. Petje penic. škrjancev in strna-
dov je potihnilo, tako da celo v najzgodnej-
šem jutru iz zavetja vej ni slišati drugega kol 
pridušeno čebljanje mladih pevk. Še frfotajo-
če šviganje med grmi zamre, takoj ko se 
sonce dvigne nekoliko više. Je pa opoldan 
čas, ko oživijo ujede. Nič zato. če so to že 
ničkolikokrat videne kanje, postovke, srše-
narji... Redni obiski pa človeku razkrijejo 
tudi najbolj prikrile trenutke. Tak dan ti osta-
ne za vedno v spominu. Takšen je bil vroč ju-
lijski popoldan, ki gaje le za trenutek shladi-
la vročinska nevihta. V nekaj minutah so se 
v zrak dvignile, tako se je vsaj zdelo, vse 
ujede hkrati. Bile so postovke, kanje, sršenar-
ji. beloglavi jastrebi in planinski orel. ki ni 
bil nič več kot lučaj oddaljen od mene. V 
jasni in topli noči. ki je sledila, so pele in 
ploskale podhujke. Prek njihovega bivališča 
vodi makedamska cesta, še dolgo v noč raz-
grela od vročega sonca. Ko so katero izmed 
njih na tej cesti zalotili avtomobilski žarome-
ti. seje bila toploti s tal pripravljena odpove-
dati komajda še pravi čas. Pa naj gre za beg 
pred kolesi ali začudenimi in radovednimi 
ornitologi. 
Prve preletnice so za zdaj edine, ki dajejo 
slutiti, da bo kmalu skupaj s selivkami odšlo 
tudi poletje. Vrste se seveda izmenjujejo, 
ptice kot take pa ostajajo, ne meneč se za 
letni čas. In vendar ne tako zatrdilo, kot osta-
nejo enkrat in za vselej vkopane vetrnice. Te 
se ne umikajo niti pticam na selitvi. U.K. 
Po nekaj začetnih težavah smo se konec po-
letja lotili projekta, ki sodi v sklop pripravlja-
nja strokovnih izhodišč za vzpostavljanje 
omrežja Natura 2000. DOPPS je bil izbran 
za izvajalca tega projekta s strani Agencije 
RS za okolje in prostor, ki je zadolžena za iz-
vedbo projekta Natura 2000 na državni 
ravni. Cilj projekta je določiti natančne meje 
predlaganih SPA-jev. kar je osnova za učin-
kovito uresničevanje varstvenih ukrepov za 
ohranjanje ugodnega stanja ptic in njihovih 
habitatov. V okviru projekta bo treba pregle-
dati celotno mejo vseh območij in določiti 
njen potek glede na parcelne meje, rabo 
zemljišč in dejansko stanje v naravi ob upoš-
tevanju ekoloških zahtev kvalifikacijskih vrst 
ptic in drugih vrst s Priloge I Ptičje direktive. 
Odseki meja območij, ki so problematični 
bodisi zaradi močnih ekonomskih interesov 
bodisi zaradi prevladujočega neprimernega 
habitata za omenjene vrste ptic. bodo pregle-
dani ludi na terenu, potek meje pa po potre-
bi dodatno argumentiran. Poudarili je treba, 
da pri projektu ne gre za nikakršno krčenje 
predlaganih SPA-jev, temveč le za prilagaja-
nje njihovih meja upravno-administrativnim 
zahtevam. Opredelili bomo tudi varstvene 
ukrepe za ohranjanje štirih kvalifikacijskih 
vrst ptic z različnimi ekološkimi zahtevami 
na štirih različnih območjih, kar bo rabilo 
kot model za ustrezno načrtovanje vrstno 
specifičnih ukrepov v prihodnje. Upamo, da 
bomo z izdelavo projekta državnim naravo-
varslvenikom olajšali dosledno uresničevanje 
določil Ptičje direktive in uspešno vključitev 
v Evropsko unijo tudi po tej plati. L.B. 
svet PIK: 34