PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 221 (8314) TRST, torek, 19. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskana partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VDORU V LIBANON IN GROŽNJAH SIRIJI Arabska federacija bo zavrnila vsak napad na svoje ozemlje Ministrski svet Arabske federacije zaskrbljen zaradi spora med libanonsko vlado in palestinskimi gverilci - Vlfaldheim obsodil izraelski napad KAIRO, 18. — Ministrski svet Arabske federacije, ki se je sestal V Kairu, je preučil nastali položaj na Bližnjem vzhodu po izraelskih terorističnih napadih na Sirijo in Libanon in zadnji kazenski ekspediciji Izraelcev proti Libanonu. Ob zaključku seje so objavili sporočilo, v katerem ministrski svet Arabske federacije pravi, »da katerikoli napad na katerikoli del ozemlja, ki pripada eni od treh držav članic federacije, bo tolmačen kot napad proti federaciji in bo odločno zavrnjen«. To je prvi odkrit opomin Egipta, Libije in Sirije, ki sestavljajo A-tabsko federacijo, izraelskemu napadalcu po številnih protestih in obtožbah v zadnjih dneh, ki jih la sam ravnatelj največjega egiptovskega dnevnika «AI Ahrama« označil za »navadne fraze«. Ministrski svet Arabske federacije meni, da morajo vse arabske vlade Prevzeti svoje odgovornost! in tesno prispevati za varnost in pravice arabske nacije. Poleg tega je v sporočilu rečeno, da so palestinska revolucija in njene oborožene sile del arabskega revolucionarnega gibanja. Svet Arabske federacije izraža svojo podporo tudi bejrutski vladi v prepričanju, da bo znala, kot doslej, preprečita spo- pad med libanonsko vojsko in palestinskim osvobodilnim gibanjem. V Bejrutu pa je libanonski zunanji minister sklical na posvet predstavnike 14 arabskih držav, ki so tam akreditirane. Po posvetu je zunanji minister izjavil, da je predstavnikom arabskih držav o-brazložil sedanji položaj v Libanonu. Čeprav ni neposredno omenil palestinskega osvobodilnega gibanja, je dejal, da je na posvetu obrazložil tudi vzroke, ki so privedli libanonske oblasti, da so sprejele nekatere preventivne in obrambne ukrepe. Pri tem je omenil izredno stanje, ki so ga proglasili preteklo soboto, «ko je bil sovražnik že 20 km v notranjosti libanonskega o-zemlja*. Libanonske oblasti pravijo. ........ NA POBUDO MINISTRA ZA DELO Pogajanja za delovno pogodbo kemijske stroke Razpustitev Političnega gibanja delavcev «MPL» RIM, 18. — Na pobudo ministra za delo Coppa se bodo v sredo obnovila Pogajanja med delodajalci in sindikalnimi organizacijami za obnovitev delovne pogodbe kemijske industrije. Prva pogajanja so se začela že preteklega maja in so bila že dvakrat pre-Idnjena zaradi trmastega stališča delodajalcev do delavskih zahtev, kar je izredno zaostrilo položaj in privedlo že do mnogih stavk. Zelo resen položaj je nastal v zadnjih dneh tudi v tovarnah sladkorja, kjer je prav tako v teku sindikalni boj za obnovitev delovne pogodbe, delodajalci so v zadnjih dneh v nekaterih tovarnah enostavno ustavili obratovanje in velik del uslužben-cev začasno odpustili. Zato je v zadevi posredoval minister za delo Cop-Do ki je sklical za jutri popoldne Sestanek na ministrstvu med predstavniki industrije sladkorja in sindikati, da bi se dogovorili o nadaljevanju pogajanj za obnovitev deiovne Pogodbe. Italijanska zveza bolnišniških zdravnikov pa je danes napovedala Vsedržavno stavko primarijev, pomočnikov in asistentov v vseh italijanskih bolnišnicah za 26., 27. in 28. september. Italijanski zdravniki zahtevajo obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. CGIL, CISL in UIL so napovedal sredo 24-urno splošno stavko v i Murinu, da bi opozorile oblasti na Vprašanje draginje in zaposlitve v Urinski pokrajini. V vsej pokrajini bo stavkalo približno 800.000 delavcev v Industriji, javnih službah in drugih Panogah. Dopoldne bo na Trgu Solfe-hno delavski shod. Stavki so se priložili tudi časnikarji. Politično gibanje delavcev (Movi-kiento politico dei lavoratori), ki ga le ustanovil in vodil bivši predsednik ACU Labor, je na skupščini sklenilo, vstopila v socialistično stranko. Seja izvršnega biroja ZKJ BEOGRAD, 18. — Izvršni biro ZKJ je danes pod predsedstvom Tita razpravljal o aktualnih notranjih in zunanjepolitičnih vprašanjih in vlogi Zveze komunistov. Izvršni biro je posebno opozoril na potrebo, da se okrepi konkretna borba za uresničenje sprejete politike, posebno akcijskega programa II. konference Zveze komunistov ter da se zaostri partijska disciplina in odgovornost komunistov glede izpolnjevanja nalog. Poudarjena je bila nadalje potreba po enotnosti in krepitvi Zveze komunistov na načelu demokratskega internacionali-zma in po odstranitvi tistih članov Zveze, ki ne sprejemajo in ne izpolnjujejo linije ZKJ. Sklenjeno je bilo, da se članstvo zveze seznani s tem stališčem in sklepi. da je ta ukrep imel namen pre-1 jateljstvu in sodelovanju, ki je bila prečiti žrtve tako med Palestinci kot med Libanonci. Radio palestinskega osvobodilnega gibanja pa je danes obsodil libanonsko vojsko, da je obkolila palestinske gverilce, da jim prepreči povratek v južni Libanon. Radio je poudaril, da so se začeli močni oddelki libanonske vojske s podporo tankov in težkega topništva danes zjutraj pomikati proti južnemu Libanonu, kjer nameravajo zasesti položaje, ki so bili doslej v rokah arabskih gverilcev. Radio je tudi zahteval ukinitev izrednega stanja v Libanonu, »ki ni bilo proglašeno za boj proti izraelskemu napadalcu, temveč za odpravo gverilcev*. Po vseh znakih sodeč je libanonska vlada, v strahu pred novim; izraelskimi vdori na svoje ozemlje, prišla navzkriž s palestinskim osvobodilnim gibanjem. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Bejruta pa se zdi, da se bodo libanonske oblasti in palestinski gverilci le dogovorili in našli izhod iz sedanjih težav, v katere so zabredli zaradi izraelskih terorističnih napadov. Nocoj so sporočili, da se bodo že to noč začela med njimi pogajanja, katerih se bo udeležil tudi glavni tajnik Arabske zveze Riad, ki bo prispel iz Kaira. V Bejrutu je dnevnik «A1 Nahar» napravil prvi obračun žrtev sobotnega vdora Izraelcev v Libanon in ugotovil, da so Izraelci ubili 80 civilistov, 15 libanonskih vojakov in 46 vojakov ranili, da so uničili 150 stanovanjskih hiš ter mnogo mostov in telefonskih zvez. Izraelski vdor v Libanon je obsodil tudi glavni tajnik OZN Wald-heim. Njegov glasnik je izjavil, da Waldheim obsoja nasilje in kršitev dogovora o prekinitvi ognja, kar vse škoduje mirni in pravični rešitvi položaja na Bližnjem vzhodu. Po svoje so obsodili zadnji vdor Izraelcev v Libanonu tudi Američani, ki pa zvračajo krivdo za te dogodke tudi na palestinske gverilce. podpisana med obema državama preteklega aprila. Velik del pogovorov so posvetih tudi sedanjemu napetemu položaju na Bližnjem vzhodu. Poleg tega je 4, Bakr podpisal s sovjetskimi voditelji novo trgovinsko pogodbo. Ustanovljena Zveza arabskih republik TRIPOLIS, 18. — Tukaj so se zaključili pogovori med egiptovskim predsednikom Sadatom in libijskim predsednikom Gedafijem, ki sta podpisala dogovor, ki postavlja za dokončno združitev obeh držav v eno samo državo pod imenom Združena arabska republika. Poleg tega sta predsednika podpisala še vrsto orugih listin, ki so v tesni povezavi s napovedano združitvijo. 25.000 LJUDI V CERKNEM - PRIMORSKI PARTIZANSKI METROPOLI Mogočna proslavapetindvajsetletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji Sekretar izvršnega biroja ZKJ Stane Dolanc poudaril željo, da bi se odnosi z Italijo razvijali še hitreje in uspešneje ob spoštovanju sprejetih sporazumov — «Položaj slovenske manjšine se izboljšuje, mnoga vprašanja v zvezi s tem pa še niso rešena* — Dr. Joža Vilfan odprl novo šolo - spomenik NOB — Obsodba vsakega terorizma, onega proti socialistični Jugoslaviji še posebej A"! r' |j ■ mm v fes i - 4 “v. - -1 Pogled na del ogromne množice, ki se je v nedeljo zbrala v Cerknem na proslavi 25. obletnice priključitve Primorske Jugoslaviji Sovjetsko-iraški pogovori v Moskvi MOSKVA, 18. — Iraški predsednik Ahmed Hasan Al Bakr je zaključil svoj obisk v Moskvi, kjer se je pogovarjal z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Iz poročila sovjetske agencije »TASS* se je zvedelo, da je iraški predsednik v petih dneh bivanja v Sovjetski zvezi razpravljal z Brežnjevom, Kosiginom in Podgornim o utrditvi sovjetsko-iraških političnih in gospodarskih odnosov, na osnovi pogodbe o pri- BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit iiniiiiiiiii BUNDESTAG BO ŠE TA TEDEN MORAL GLASOVATI 0 ZAUPNICI VLADI V ZRN napovedan razpust parlamenta Predčasne volitve bodo 19. novembra V skladu z zahodnoncmško ustavo bo moral Brandt prejeti nezaupnico - Šele nato bo lahko predsednik republike razpustil parlament in sklical nove volitve V Cerknem je bila v nedeljo osrednja manifestacija ob 25. obletnici uradne priključitve Primorske k Jugoslaviji in otvoritev nove šole - spomenika NOV. Veličastne proslave se je udeležilo okrog 25 tisoč ljudi iz vseh krajev Primorske, s Tržaškega in Goriškega, mnogo mladincev ter bivših borcev in aktivistov, ki so se borili in delovali na Cerkljanskem. Cerkno, nekdanja partizanska prestolnica, je vse prisrčno in tovariško sprejelo in pokazalo, kako je po osvoboditvi napredovalo ter kako sl v svobodni domovini gradi lepšo prihodnost. Svečana proslava in otvoritev nove šole je bila obenem tudi lepa priložnost za srečanje soborcev, za ogled znamenitih partizanskih krajev in obisk pri partizanskih družinah, na katere se bivši borci vedno spomnijo z veliko hvaležnostjo. BONN, 18. — Zahodnoneroški I šla nepričakovano. Zahodnonemška kancler Will,v Brandt bo prihodnjo sredo postavil v parlamentu vprašanje zaupnice ter s tem začel postopek, ki bo privedel do razpusta Bundestaga ter do sklicanja predčasnih volitev. P0 Brandtovem predlogu naj bi bile nove volitve 19. novembra. Brandt je napovedat odprtje vprašanja zaupnice v pismu predsedniku zveznega parlamenta Von Has-selu. Kot predvideva ustava, bo glasovanje o zaupnici dva dni pozneje, v petek. Ker je predvideti, da kancler ne bo prejel zaupnice, saj vladna koalicija med socialdemokrati in liberalci ne razpolaga več z večino, b0 predsednik republike Gustav Heinemann imel možnost, da v roku. 21 dni razpusti parlament in skliče nove volitve, za katere ustava določa, da smejo biti dva meseca po razpustu Bundestaga. Napoved, da bo sam Brandt povzročil padec svoje vlade, ni pri- Hanoi osvobodil tri Američane Danes začetek 26. skupščine združenih narodov NEW YORK, 18. — Tukaj se bo ju-Ji začela 26. glavna skupščina Zdru-^nih narodov. Skupščina se začenja ^ znamenju mednarodnega terorizma, je prispelo v stekleno palačo v Yorku že mnogo groženj proti ' ^ganizaciji in posameznim državnim Negacijam, ki se bodo udeležile skupščine. Zato je ameriška policija po-*rbela «za strogo nadzorstvo*. 1 r-v zgodovini OZN, bodo od delegatov, ko bodo stopili v stekleno pa-**č0, zahtevali, da pokažejo akreditiv-0° izkaznico s sliko. Poleg tega pa-I *Tulja oboroženih agentov stalno nadzoruje področje okrog sedeža OZN. Po tragičnih dogodkih v Munchnu « glavni tajnik OZN Waldheim pred-l*gal, da se da na dnevni red tudi ! ^Drašanje terorizma. Ta predlog je že JAaj zbudil precejšnjo polemiko in vse *aže, da se bo okrog njega vnela ze-ostra razprava. Na dnevnem redu tedanja so še nekatera druga važna ! 5>rašanja, kot na primer sprejem v I združene narode nove azijske države Vgla deša, vprašanje jedrskih po-•IfUsov, mednarodne razorožitve itd. ustava predvideva možnost predčas nega razpusta parlamenta samo v dveh primerih: odstop zveznega kanclerja ali glasovanje nezaupnice. Brandt se je odločil za drugo pot: da ne bi prišlo do presenečenj, se bodo socialdemokratski poslanci po vsej verjetnosti glasovanja vzdržali, tako da bo demokrščan-ska opozicija, ki šteje prav toliko poslancev, kot vladna koalicija, zavrnila zahtevo po zaupnici in s tem dala predsedniku republike možnost, da v skladu z ustavo razpusti parlament. Predčasne volitve so v zvezni republiki postale nujne, potem ko so nekateri poslanci že tako pičle Brandtove večine prešli k opoziciji. Oba nasprotujoča si tabora sta tako imela enako število mest v Bundestagu, kar je ustvarilo nevzdržen položaj. Tako vlada kot opozicija sta soglašali da v takem stanju je nujno sklicanje novih volitev: volivci sami naj odločajo, kdo naj bo na čelu bonske vlade: ali Brandt s podporo socialdemokratske in liberalne stranke, ali pa sedanji vodja opozicije Bar-zel, ki predseduje demokrščanski stranki, s podporo tako imenovanega «bavarskega» krila zahodnonem-ške KD. Sam Brandt je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil svoj sklep in napovedal, da bo predsedniku republike predlagal, naj skliče nove volitve 19. novembra. Mandat sedanjega parlamenta bi moral zapasti oktobra 1973. Brandt je na tiskovni konferenci v polemiki z Barzelom zagovarjal popolno pravico svoje vlade, da zastopa ZRN na vrhu evropske deseterice, ki bo 19. in 20. oktobra v Parizu, čeprav bo parlament takrat že razpuščen te- bo manjkal šemo en mesec do vohtev. Kancler je odločno zavrnil poskus opozicije, da bi omejevala avtonomijo njegove vlade. Poudaril je, da so v vsakem razdobju v tej ali oni državi Evrope kake volitve: oktobra bodo volili na Norveškem in na Danskem, novembra v ZRN in Nizozemski, spomladi pa v Franciji. Ko bi vlade, ki bi se znašle pred volitvami, ne smele odločati, potem bi bil edini izhod v tem — je dejal Brandt — da ni enostavno ukinili volitve. Kancler je tudi napovedal, da bo njegova vlada na pariškem vrhu sprožila vrsto konkretnih predlogov za uresničenje politike gospodarske stabilnosti v Evropi’ ter glede drugih vprašanj. Na koncu je še omenil mednemška pogajanja in napovedal, da bodo priprave za pogodbo med ZRN in NDR še dolge ter (te po vsej verjetnosti jih ne bo mogoče zaključiti pred volitvami 19. novembra. BEOGRAD. 18. — Danes je odpotovala v Rim delegacija jugoslovanske zvezne skupščine ;ia ruino zasedanje mterpariarr.entarne unije. Delegacijo vodi podpredsednik zvezne skupščine in prt ust oni k nacionalne skupine interparlamentame unije Peko Dapcertč. Osrednje slovesnosti so se udeležili tudi predsednik skupščine SLS Sergij Kraigher, predsednik CK ZKS Franc Popit, predsednik re-pubhške konference SZDL Janez Vipotnik, predsednik Zveze združenj borcev NOB Janko Rudolf, član sveta federacije, delegati jugoslovanskih republik in pokrajin, delegacije Slovenske kulturno - gospodarske zveze, zastopstvo borčevskih organizacij iz Slovenije, s Tržaške- J ga in Goriškega. I Na Cerkljanskem so se bojevali tudi številni borci s Tržaškega in Goriškega, nekateri so tam žrtvovali svoje življenje, o čemer pričajo imena na spomeniku padhm v Cerknem. Zaradi vsega tega so se naši ljudje lepo odzvali na poziv za zbiranje prispevkov za šolo - spomenik in v velikem številu udeležili proslave v Cerknem. Na množičnem zborovanju je imel slavnostni govor sekretar predsedstva ZKJ Stane Dolanc. V svojem govoru, ki ga je množica v najbolj pomembnih točkah odobravala z močnim aplavzom, je Stane Dolanc med drugim pozdravil izjave italijanske vlade o prijateljskih odnosih z Jugoslavijo in o spoštovanju meddržavnih sporazumov. Pri tem je poudaril: »Upravičeno pričakujemo, da bodo te izjave rodile otipljive sadove, da bodo nerešena vprašanja čimhitreje razrešena in da bo v smislu teh izjav naša narod- (Nadaljevanje na 6. strani) SPANSKA VLADA V ZADREGI Še ni odločitve usodi ustašev Najbolj verjetno je, da bodo vseh devet teroristov izročili Švedski MADRID, 18. — Španske oblasti še niso sklenile, kaj naj ukrenejo z devetima ustaškimi teroristi, ki so se preteklo soboto predali policiji na madridskem letališču, kamor so prispeli z ugrabljenim letalom švedske družbe SAS. Poleg trojice, ki je preusmerila letalo, je v rokah španske policije še šest ustašev, ki so jih švedska sodišča obsodila na različne zaporne kazni zaradi umora jugoslovanskega veleposlanika v Stockholmu Ro-loviča in napada na konzulat SFRJ v Goteborgu. HANOI, 18. — Severni Vietnam je včeraj osvobodil tri ameriške vojne ujetnike Markhama Gartleya, Norri-sa Charlesa in Edvvarda Eliasa — prva dva pripadata mornarici, tretji pa letalstvu — ki se bodo v pri hodnjih dneh vrnili v domovino. Trojico so severnovietnamske oblasti izročile delegaciji ameriških pacifistov in svojcev osvobojencev. Člani delegacije in trije vojaki so prespali v nekem hotelu v sre dišču Hanoia, danes pa so Američanom pokazali nekatere predele severnovietnamskega glavnega mesta, ki jih je ameriško bombardiranje najbolj prizadelo Kot poroča radio Hanoi, je žena poročnika Gartleya, ki so ji pokazali uničene hiš im povseim porušeno bolnišnico, izjavila, da gre za »grozno uničenje*, mati poročnika Charlesa pa, da je vojna nesmiselna in da jo je treba ustaviti. (Na sliki: trije osvobojeni vojaki med svečanostjo, med katero so jih izročili delegaciji ameriških pacifistov.) ....................... so pohvalili med drugim tudi delovanje zamejskih pevskih zborov. V Cerknem je bila v nedeljo osrednja proslava 25. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji in otvoritev šole - spomenika NOB. Slavnostni govor je imel sekretar biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ki je med drugim omenil dobre odnose z Italijo ter poudaril zahtevo, da se spoštujejo pravice slovenske narodnostne skupnosti. Veličastne manifestacije se je udeležilo o-krog 25 tisoč ljudi, med katerimi tudi veliko število zamejskih Slovencev. Zastopstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze je prejelo spominsko darilo in priznanje za nabiralno akcijo za šolo - spomenik NOB v Cerknem. Napetost na Bližnjem vzhodu se iz dneva v dan stopnjuje. Po sobotnem vdoru v Libanon, grozijo sedaj Izraelci z vdorom v Sirijo. Spričo tega se je sestal v Kairu ministrski svet Arabske federacije (ki združuje E- gipt, Libijo in Sirijo), ki je resno opozoril Izrael, «da bodo napad na katerikoli del federacije smatrali za napad na federacijo in ga zavrnili«. V Libanonu pa je položaj še vedno zelo resen spričo sobotnega in nedeljskega napada izraelske vojske na južni del države. Po neuradnih podatkih so Izraelci ubili več kot 80 r;vilistov. Spor med ugandsko vlado. Veliko Britanijo in Tanzanijo $u je zaostril. V južnozahodne pokrajine Ugande so vdrle oborožene skupine, ki so v prvem trenutku zasedle tri mesta. Ugandska vlada gen. Amina trdi, da ie njeno ozemlje napadla tanzanijska vojska. Nadalje obtožuje Anglijo, da skuša strmoglaviti Aminov režim, ker noče sprejeti več kot 50.000 ugandskih Azijcev, ki jih je Amin pregnal iz dežele. Ugandsko vlado podpira med drugimi tudi Libija. Včeraj sta dve ugandski letali bombardirali neko tanzanijsko mestece ob jezeru Victoria. V Gorici je policija v nedeljo preprečila misovcem provokacij-sko zborovanje: ob 25-letnici ponovne priključitve mesta k Italiji so pripadniki MSI potožili venec na spomenik padlim, za kar so imeli dovoljenje, govor pa jim je preprečil funkcionar kvesture. V goriški palači Attems se je včeraj začelo zasedanje na temo »Kaj poja Evropa«, na katerem V Gradežu so se ob udeležbi zdravnikov iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške začeli Jadransko • alpski zdravniški dnevi. Prisotne je pozdravila poleg predsednika deželnega odbora dr. Berzantija tudi članica IS SRS Tomičeva. V Trstu se je začel simpozij o naravi, kateremu so zaradi prisotnosti dveh ameriških znanstvenikov, ki sta po mnenju »Skupine Indokina« v službi Pentagona, univerzitetni študentje, fiziki in drugi oporekali z manifestacijo najprej na univerzi in nato pred miramarsklm centrom, katerega so oboroženi oddelki policije strogo zastražili. In še končno vest iz Rima: predsednik republike Giovanni Leone bo S. oktobra prisostvoval v našem mestu otvoritvi novega sedeža deželnega sveta. Položaj devetih ustažev preučuje sedaj vojaško sodstvo, ki mora ugotoviti, kakšna kazniva dejanja so zagrešili na španskih tleh. V obveščenih krogih trdijo, da jih bodo obdolžili »nasilnih dejanj* in »ogrožanja varnosti letalskega poleta*, vendar je še nemogoče reči, ali bo prišlo do procesa, ali pa bodo španske oblasti vrnile ust>;e Švedski. Vlada v Stockholmu je ze napovedala, da bo zahtevala izročitev, doslej pa špansko zunanje ministrstvo še ni prejelo zahteve. Švedsko veleposlaništvo v Madridu je pojasnilo, da želijo v Stockholmu prej izvedeti, kakšne obtožbe bodo španske oblasti sprožile proti teroristom. Vsekakor pa je že sedaj kljub pomanjkanju uradnih vesti mogoče ugotoviti, da ustašev prav gotovo ne bodo izpustili na svobodo ali jim nudili politično zatočišče. Španska vlada je menda pripravljena izročiti vseh devet ustašev Švedski, vendar pa nastajajo v tej zvezi težka vprašanja tudi zaradi tega, ker med Španijo in Švedsko ni pogodbe o ekstradiciji. Holandska kraljica obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 18. — Ni vabilo predsednika republike Tita bosta 20. septembra prispela na uradni obisk v Jugoslavijo kraljica Holandske Julijana in njen soprog princ Bernard v spremstvu zunanjega ministra Norberta Schmelzerja. Pismo Titu Dragi naš tovariš Tito! Petindvajset let je minilo, odkar je tudi mednarodna javnost priznala resnico, ki jo je zapisalo II. zasedanje AVNOJ, da je Primorska sestavni del Slovenije in SFR Jugoslavije. Primorsko ljudstvo se je s svojimi rojaki iz vse Slovenije in iz bratskih republik zbralo v Cerknem k svečani proslavi 25. obletnice tega, za razvoj naše socialistične skupnosti izredno pomembnega dogodka. Kot je bilo Cerkno v NOB «prestolnica» partizanske Primorske, tako so se tudi danes stekala sem pota tisočev borcev, delavcev in mladine. Na tem veličastnem srečanju borcev, ki so s puško v roki izborili svobodno Primorsko, delavcev, ki danes kujejo svetlo perspektivo tega dela naše domovine in mladine, ki zavzeto sprejema in oživlja naše svetle revolucionarne tradicije ter jih uresničuje tudi v sodobnih razmerah, želimo ponovno izpričati našo odločnost, da na vsakem koraku naše poti vztrajamo na načelih samoupravnega socializma, bratstva in e-notnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti naše Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tudi današnja manifestacija naj vsakomur pove, da je sončna Primorska del Titove Jugoslavije, saj v njej vidi svojo edino perspektivo in svetlo bodočnost primorskega delovnega človeka. Dragi tovariš Tito! Sporočamo Ti. da čvrsto stojimo v vrstah delavskega razreda in delovnih ljudi socialistične Jugoslavije in da bomo tudi v prihodnje 2 vso zavzetostjo, u-stvarjalno energijo in požrtvovalnostjo prispevali h graditvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, k uresničevanju smisla ustavnih sprememb, ki so jamstvo, da bo delovni človek renično odločal o svoji in družbeni usodi Udeleženci proslav« 25-letnice priključitve Primorske k SFR Jugoslaviji NA POVABILO PREDSEDNIKA DEŽELNEGA SVETA RIBEZZIJA Predsednik republike Giovanni Leone bo 5. oktobra uradno obiskal Trst Prisostvoval bo svečani otvoritvi sedeža deželnega sveta Predsednik republike Giovanni di. Gre za število sob, za nujne Leone bo prispel v Trst prihodnjega 5. oktobra. Prisostvoval bo svečani otvoritvi novega sedeža deželnega sveta. Uradno vest so sporočili včeraj iz Rima. V Trst je Leoneja že pred nekaj meseci povabil predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi. V prihodnjih dneh bodo objavili točni program obiska predsednika republike v našem mestu. Leone se bo sestal z zastopniki oblasti na prefekturi in predvidevajo, da bo obiskal tudi županstvo. Po skoro desetih mesecih od kar je bil izvoljen za predsednika, bo to prvi Leonejev obisk v naši deželi. Leone je bil uradno pri nas avgusta 1968, ko je bil predsednik vlade. Tedaj se je sestal z Ber-zantijem in z drugimi deželnimi ter krajevnimi predstavniki, ki so mu prikazali gospodarski položaj Trsta. Odkar je bila v letu 1964 ustanovljena avtonomna dežela, je bil predsednik Saragat dvakrat pri nas. prvič leta 1966, drugič pa leta 1968. še prej so našo deželo obiskali predsedniki Einaudi, Gronchi in Segni. ItalcanM dobi napravo UNIVAC 1106 V začetku prihodnjega leta bodo na glavnem sedežu državne ladjedelske družbe Italcantieri v Trstu namestili nov elektronski elaborator vrste UNI VAC 1106. Italcantieri je danes največji proizvajalec novega ladjevja na Sredozemlju. Razpolaga s tremi velikimi ladjedelnicami, od katerih je ena kakor znano v Tržiču, in šteje skupno 12.000 zaposlenih ljudi. Omenjene tri ladjedelnice predstavljajo približno 80 odst. celotne ladjedelske zmogljivosti v Italiji. Italcantieri projektira in gradi ladje do 350.000 ton, poleg trgovskih ladij pa sestavlja tudi bojne e-note za površinsko in globinsko plovbo. Z novim elaborator jem bo Italcantieri pospešila bodisi gradnjo ladij kakor tudi upravno in trgovinsko poslovanje. UNIVAC 1106 v Trstu bo neposredno povezan z glavnimi oddelki vseh treh ladjedelnic Italcantieri. Predstavniki upokojencev pri predsedniku IACP Te dni so se sindikalni predstavniki upokojencev, ki so člani treh delavskih zbornic CGIL, CISL in UIL, sestali s predsednikom zavoda za ljudske 'niše IACP dr. Stasijem. Razpravljali so predvsem o sklepu IACP, da dodeli v bodoče del stanovanj tud upokojencem, ki jih je v Trstu kar precej (blizu sto-tisoč). Sindikalisti so dr. Stasija opozorili na to, da morajo ta stanovanja ustrezati sodobnim pojmom o stanovanjih za priletne lju- storitve, ki jih zahteva starost, pa tudi pogoje družinskega In socialnega značaja. V mislih imajo, na primer, zdravstveno oskrbo, hišno pomoč in pod. Predsedniku IACP so sindikalisti orisali tudi položaj v obstoječih naseljih ljudskih hiš, kjer vlada precejšen nered in se je razpasla nesnaga, posebno še od kar ni več hišnih vratarjev in čiščenje opravlja neko zasebno podjetje. Dr. Stasi je sindikalistom obljubil, da se bo zanimal za zadevo ter skušal ugoditi njihovim zahtevam. • Na starem sedežu v Ul. Colautti se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto. -.J.,*? Fmm TEŽKA IZBIRA MED 128 SIMFONIČNIMI SKLADBAMI Gledališča k a i H & t llll,lllll,ll<*ll,«IIIIIVIIIIIIlll,llllflllll>lllHimilllUIIIIIIII,l|l«ll,M|l|lll»l>ll>Mlltll|lBlllllllllll*tllllllllHl|llllllllllMlUIIIIIIIIauillllllllllllllll|lU OD VČERAJ V MARSEILLU Tridnevno posvetovanje o skupni pomorski politiki na Sredozemlju Na posvetovanju so zbrani predstavniki vseh pomembnejših luk z loka od Livorna do Barcelone - Prva kontejnerska ladja Tržaškega Lloyda ne bo plula po Jadranskem morju ^ Marseillu se je včeraj začelo tri-.Nevnp zasedanje o «Primorski po-'kiki na Sredozemlju*, ki ga organizma koordinacijski odbor sredo-fftciskih luk in na katerem nastopa- Predstavniki italijanske in fran-•Nske vlade, številni funkcionarji, L^topniki pristanišč z obalnega lo-J? od Livorna do Barcelone, zar SrPniki številnih zbornic iz zale-k« ter pomorski operaterji. .koprdinacijski odbor sredozemski luk je bil ustanovljen po šestdnevnem izraelskem napadu na a-s5P&ka tla v letu 1967. S to pobudo 7 predstavniki obmorskih prista-z obalnega loka med Livor-jS*h in Barcelono nameravali omi-’ posledice nepričakovane zapo-' Sueškega prekopa, zaradi kate-se je blagovni promet po mo v dobri meri preusmeril iz k^dozemlja na proge za severno j'Topo. Med glavnimi pobudniki Je tudi predsednik neodvisne usta-!?Ve za genovsko luko prof. G. J^Snino. Ta bo imel prav danes ^jše poročilo o dosedanjih prizadevanjih in uspehih koordinacijske-^ odbora in o smernicah za nje-delovanje v prihodnosti. Med j?P(’he koordinacijskega odbora uvr-opazovalci zlasti dejstvo, da ^ bila Genova in Marseille vklju-v nia pristanišč, ki se jih re- dno dotikajo ladje na progi Evropa — Avstralija, v sklopu sporazuma «Australia - Evrope Container Service*. Poprej so namreč ladje plule na relaciji severna Evropa - Avstralija mimo Gibraltarja in ne da bi torej niti v eni, niti v drugi smeri vstopale v Sredozemsko morje. Vsakemu zemljepisa! je znano, da se Sredozemsko morje z jadranskim jezikom najgloblje zajeda v evropsko celino, kljub temu pa se naše morje, da ne rečemo naša luka (in tudi Benetke ter deloma Ravenna) ne omenja na zasedanju, ki naj postavi trdnejšo osnovo za «pomorsko politiko na Sredozemlju*. Toda s tem še ni rečeno da Trsta ni zraven. Pri »Australia - Eunopa Container Service* sodeluje namereč tudi Tržaški Doyd, ki je po prizadevanju državne družbe Finmare pred kratkim vstopil v ustrezni sporazum, pri katerem sodelujejo ladjarji iz Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Francije in Nizozemske. Uoyd se je moral ob vstopu v sporazum obvezati, da bo doprinesel primeren ladijski prostor in na tej o-snovi so v ladjedelnici Muggiano v La Spezii (preobrazba tukajšnjega lad-jedelstva po sklepih medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje je prenesla na Tirensko morje tudi nova ladijska naročila, kakor je pred leti neki vidni zastopnik tukajšnjega javnega življenja spremljal v Genovo že izdelane ladje) začeli graditi prvo Lloydovo ladjo za prevažanje kontejnerjev. Tudi tej ladji ni usojeno, da bi plula po Jadranskem morju, saj se bo na Sredozemlju dotikala le Marseilla in Genove, ob pomolu VII. pa bodo rajši pristajale še naprej razne «pensacole». Kakor koli že, gre za pomembno pridobitev za Tržaški Lloyd in za nekoliko manjšo pridobitev za Trst: nova ladja tržaške družbe bo namreč usposobljena za prevažanje po 1.508 kontejnerjev po 20 čevljev. Izmed 6 skladišč na njej bo eno opremljeno s hladilno napravo, ki bo med plovbo urejala temperaturo 100 kontejnerjem od —29 do +12 stop. C. Enota, ki jo bodo izročili komitentu še v tem letu, je 225,8 m dolga, 30,5 m široka in 16,4 m visoka. Njen ugrez je preračunan na 11,55 m. Pri polovični obtežitvi jo bo pogonski stroj (turbinski reduktor vrste AEG — De Schelde z močjo 32.450 KM) poganjal s hitrostjo 23,65 vozla. Projektirali so jo pri CE.TE.NA, in sicer v neposrednem sodelovanju s Tržaškim Lloydom. Ladjo bo upravljala posadka 45 mož, sicer pa se na njej vgrajujejo najsodobnejše avtomatizirane naprave za plovbo in za var nost ljudi in tovora. Bolj ko se približujemo jeseni, , bolj prihajajo v ospredje sindikal- j na vprašanja. Vsebino dogajanju I ne dajejo samo prizadevanje za I obnovo delovnih pogodb in spori, ki nastajajo med strankama, ampak tudi snovanje nove sindikalne organizacije, ki naj premosti razdelitev na posamezne sindikalne centrale in še za korak približa končni uresničitvi dejansko sindikalno združitev. V skladu s sklepi sindikalnih organizacij, da tudi na pokrajinski ravni sestavijo federacijo, bodo v prihodnjih dneh imela vodstva treh sindikalnih konfederacij, CGIL, CISL in UIL prvi sestanek, na katerem se bodo sporazumeli o izbiri novega vodstva. Na isti način kot se bodo pokrajinska vodstva združevala v federacijo treh konfederacij, tako se bodo v drugi fazi združevala tudi vodstva posameznih kategorij. Dokler ne bodo sklicali razpustitvenega kongresa, bodo tri sindikalne organizacije i še naprej delovale, vendar pod 1 vsp večjim pritiskom enotnih strem-I Ijenj delavcev, zlasti nekaterih naj-: bolj odprtih kategorij za ta proces, : kot je za primer kovinarska. Ob tem pa prihaja do nasprotij z delodajalci v vedno večjem številu kategorij. Zaradi razbitja pogajanj na vsedržavni ravni med sindikalnimi organizacijami gradbenih delavcev in delodajalci, bo 27. septembra vsedržavna stavka. 19. septembra v Vidmu pa se lx>dn pogovorili o sklicanju stavk na deželni ravni. Pogajanja za sklenitev delovne pogodbe za gradbince so se prekinila zaradi nesmiselne zahteve delodajalcev, da bi se predstavništvo kategorije predstavilo na pogajanja brez kakršne koli vsebinsko pomembne zahteve, torej praznih rok. Sindikati so odgovorno vodili pogajanja in so za prekinitev pogajanj krive organizacije delodajalcev ANCE, Assocemento in ANDIL. Goriško zastopstvo sta v Rimu sestavljala Donda in Bat-tistel. Za novo pogodbo se bijejo tudi kemični delavci, tekstilni delavci iz Podgore pa se pogovarjajo o sestavi svoje tovarniške pogodbe. V teli dneh se bodo sestala tri vodstva kategorije jestvinarjev in renco delegatov 28. in 29. septembra v Rimu, to pomeni kategorije, ki v podjetjih za izdelavo slaščic, mesnih izdelkov, likerjev in podobno zaposluje okoli 1.500 delavcev in delavk. Delegati jestvinarjev bodo razpravljali o sindikalnem združevanju. Končno naj omenimo še usmeritev pozornosti pokrajinskih vodstev sindikalnih organizacij na neprestano višanje stroškov življenjskih potrebščin in na kvarne posledice tega pojava predvsem za delovne ljudi. Da bi kar čimbolj zajezili draginjo, so sindikalisti sporočili svoje predloge vladnemu predstavniku, prefektu Molinariju, v poslednjih dneh pa so se sestajali tudi z občinskimi voditelji v Gorici. V NEDELJO V SPOMINSKEM PARKU Neofatistom ni dovolila govora, ker zanj niso imeli dovoljenja Pozdrav z dvignjeno roko je očitna apologija fašizma V pristnem fašističnem duhu so goriški neofašisti v nedeljo dopoldne priredili svojo proslavo 25-letnice prihoda italijanske vojske v Gorico. Brez slehernega sramu so v pozdrav dvignili roko. Prednjačil je Baiocchi, eden izmed voditeljev, nekdanji dolgoletni občinski svetovalec, kateremu je stranka zaupala vodilno vlogo na tej nostalgični prireditvi. Ob 11. uri se je skupina okoli 30 udeleiencev in med njimi občinska st>etovalca MSI Coana ter Pe-droni zbrala na Korzu ter na čelu z vencem odkorakala k spomeniku. Po polaganju venca je Baiocchi dejal: *Sami mi, pripadniki italijanskega socialnega gibanja, proslavljamo...» Več kot toliko ni MLADINSKI KROŽEK Gorica priredi v sredo, 20. septembra ob 20.30 v prostorih kluba «S. Gregorčič*, svoj prvi občni zbor. Vsi, katerim je pri srcu mladinska problematika, toplo vabljeni! se pripravila na vsedržavno konfe- MEDNARODNO ZBOROVANJE O ZBOROVSKEM PETJU Pevsko in glasbeno kulturo je treba v naši deželi še bolje razviti Postopna uvedba zborovskega petja v šolah - Priznanje delovanju slovenskih zborov na Goriškem, Tržaškem in v Furlaniji V dvorani pokrajinskega muzeja Attems na Korzu v Gorici je bila sinoči ob 18. uri uradna otvoritev III. evropskega zborovanja o zborovskem petju, ki letos obravnava temo «Kaj poje današnja Evropa*. Zborovalce, med katerimi so bili poleg predstavnikov sodelujočih držav Srednje Evrope, Bolgarije in Poljske tudi predstavniki krajevnih oblasti in drugi gostje, ie najprej pozdravil Gino Cocianni, predsednik pevskega društva tCesare Au-gusto Seghizzi*, ki organizira to zborovanje kot uvod v letošnje enajsto mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki se bo začelo v četrtek, 21. in zaključilo v nedeljo, 24. t.m. v Gorici. Govornik je najprej omenil uspeh nilllMMIIIMIIIIIIMHNIIIIIMIIIIIIMHIIIIIHIIIIIimuMlIlllllUIIHI POMEMBNA GOSPODARSKA POBUDA Včeraj so v Krminu odprli razstavo domačih vin Odprta bo do 1. oktobra - Strokovnjaki bodo ob zaključku razstave vsako vino posebej ocenili Vina iz goriške pokrajine so dobro znana daleč naokoli, še posebno tista iz goriških Brd. Zato se kmetje stalno trudijo, da bi tukajšnja vina vedno bolj uveljavili in jih tako tudi lažje razprodajali. V palači Tacco v Krminu so prav v ta namen včeraj odprli vinsko razstavo krminskih vin, ki bo odprta do 1. oktobra. V zgradbi, ki so jo za to priložnost primemo uredili, razstavlja svoja vina trideset krminskih vinogradnikov. Pokušnje vin se lahko udeleži vsakdo, posebej pa je namenjena izvedencem, ki bodo lahko pravilno ocenili in ovrednotili vina iz krmin-ske okolice. Da bi izrekli pravično oceno, so organizatorji sklenili posvetiti po en večer vsakemu vinu. Ob zaključku razstave bodo sestavili posebno lestvico, iz katere bo razvidna ocena; vsebovala bo opis barve, vonja in okusa posameznega vina in seveda točke, ki jih je vino prejelo. Enologi bodo ob zaključku imeli konferenco, s katero bodo udeležencem in kmetom obrazložili tudi druge značilnosti, ki pridejo v poštev pri gojenju trte, pretakanju in shrambi vina. Na razstavi, ki nosi naslov »O-vrednotimo krminska vina* bo gotovo še enkrat potrjena kvaliteta krminskih vin, ki jih že vsa povojna leta z velikim uspehom pridelujejo tamkajšnji slovenski vinogradniki. Sestavljen častni odbor srečanja o gledališču Sestavili so častni odbor letošnjega srednjeevropskega kulturnega srečanja, ki se bo pričelo 30. septembra ter bo posvečeno gledališču. Sestavljajo ga predsednik vlade Andreotti, predsednik deželnega odbora Berzanti, predsednik deželnega sveta Ribezzi, goriški prefekt Molinari, nadškof CocoUn. rektor tržaške univerze Origone, nadalje so v odboru vsi veleposlaniki na srečanju sodelujočih držav, med njimi tudi jugoslovanski veleposlanik Mišo Pavičevič, župani in pokrajinski predsedniki Pordenona, Trsta, Vidma, Gorice in drugi. Kakor smo že poročali, bodo poleg običajnih »mitteleuropskih* držav sodelovale še Poljska, Švica in nekaj znanstvenikov iz Belgije. Stavkovno gibanje kovinarjev SAF0G Sprejem obveznosti o nadaljnjem razvoju livarne SAFOG, obrati z državno udeležbo ter zvišanje števila zaposlenih, priznanje enotnega tovarniškega sveta, podelitev pra vftnih kvalifikacij in zaslužka za akordna dela, to so bile tri poglavitne teme, ki so prevladovale v pogovorih med enotnim tovarniškim svetom in ravnateljstvom SAFOG, da bi podjetje doseglo nadaljnji vzpon in izboljšalo tudi razmere delavcev. Zaradi odklonilnega stališča ravnateljstva podjetja do razvojnega programa podjetja, ki mora nujno temeljiti na poprej omenjenih treh osnovnih smernicah, je enotni tovarniški svet sklical za danes stavko kovinarjev, ki bo pri vsaki izmeni bila zadnjo uro dela. V svojem pozivu na stavko pa se obrača tudi na delavce, naj v svojih oddelkih razpravljajo o proizvodnih težavah, ki nastajajo zaradi slabo premišljenih in kratkoročnih vlaganj, nepravilnih tehnoloških oprijemov in izneverjenja že odobrenih načrtov. Kon«c tedna v Gorici kongres združenja ogroženih jezikov in kultur V Gorici bo v soboto in v nedeljo kongres zveznega odbora za etnično jezikovne skupnosti in deželno kulturo v Italiji in mednarodne zveze za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM). Kongres bo v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija 55. Kongres se bo pričel v soboto popoldne ob 16. uri. v nedeljo pa se bo delo kongresa nadaljevalo v predpoldanskih urah. Na dnevnem redu imajo poročilo o kongresu AIDLCM, ki je bil letos julija v Celovcu, kjer so tudi spremenili mednarodne statute. Tajnik dr. Gustavo Buratti bo poročal o delovanju zveze po seji odbora, ki je bila januarja v Reggio Ca-labrii. Sledila bodo poročila o stanju slovenske, nemške in furlansko . ladinske manjšine v deželi Furlanija - Julijska krajina in izmenjave mnenj o položaju raznih manjšin v Italiji. Člani zveze in drugi, ki bi se radi udeležili tega sestanka, naj se za podrobnosti pozanimajo pri Dušanu Križmanu, Gorica, Ul. Trie-ste 7. Sobotni in nedeljski sestanek sovpada s kongresom Italijanske sekcije «Lingue intemazionale de l’en-seignament de Teducation et de la cul ture populaire*, ki bo v dvorani Attems naslednji ponedeljek in torek. prvih dveh takih zborovanj lani in leta 1970 ter napovedal, da so že stekle priprave za prihodnje zborovanje leta 1973, za katerega so določili temo »Mladina in zborovsko petje*. Nato je pozdravil zborovalce goriški župan De Simone, ki je poudaril pomen zborovskega petja in tekmovanje pri zbliževanju in sodelovanju sosednih narodov in držav. Goriška občina si za dosego tega cilja prizadeva po svojih močeh. Priporočal je, naj bi teme tega zborovanja še bolj poglobili in jih valorizirali tudi praktično. Izkušnje vseh treh konferenc naj bi neposredno posredovali delujočim pevskim zborom in s pripravo ustreznih tečajev posredovali in okrepili pevsko zborovsko tradicijo tudi mladini. Predvsem je potrebno uvesti v večji meri zborovsko petje tudi v šole. Zaključil je s pohvalo desetr letnega prizadevanja društva »Seghizzi* na področju mednarodnega zborovskega petja in njegovega uspeha. Deželni odbornik za kulturo Giust je poudaril važnost tega zborovanja in tekmovanja pevskih zborov, ki mu bo sledilo. Povedal je tudi, da na področju dežele že deluje 40 centrov za celodnevni pouk na osnovnih šolah in da v njih uvajajo tudi mladinsko zborovsko petje, kar je rodilo že uspeh. Zborovalcem je zaželel mnogo uspeha pri njihovem delu na letošnjem 3. zborovanju ter poudaril, da deželna uprava pričakuje od njega važne napotke za delo na tem področju, predvsem pa za nadaljnjo poglobitev medsebojnega spoznavanja sosedov ln za_ vse večjo uveljavitev kulture in njenega izraževanja preko zborovskega petja. Po tem uvodu je prof Vito Levi iz Trsta, ki predseduje zborovanju, podal besedo pevovodji Giuseppeju Radolu iz Trsta, ki je podal prvo poročilo na temo: »Zgodovina zborovskega petja na področju naše dežele* Omenil je prve začetke zborovskega petja v Ogleju, raz- voj gregorijanskega petja, tržaške zbore »Palestrlniani* ir »Illersberg* ter zbor »Cesare Augusto Seghizzi* in cerkveni zbor »S. Ignazio* iz Go rice, ki ga vodi dirigent Stanko Jericijo. Potem ko je obravnaval furlanske vilote in benečanske strambote, se je dotaknil tudi delovanja slovenskih pevskih zborov, ki so dali važen doprinos zborovskemu petju v vseh treh pokrajinah (Gorica, Trst in Videm) ter so se zlasti razvili po dirugi svetovni vojni, se pravi po padcu fašizma. Izrecno je omenil ko.istno delovanje zbora Sv. Ignacija v Gorici ter zbora »Jakobus Gallus* iz Trsta, ki ga že dolgo let uspešno vodi U-bald Vrabec; temu je dodal še Moški oktet iz Trst, ki ga vodi Sancin, od skladateljev pa je pohvalil Pavla Merkuja za njegove glasbene kreacije. Drugo poročilo je podal dirigent Pio Fernandez iz Rima, ki je na tem zborovanju govoril o zborovskem petju v Italiji. Zaključili so s predvajanjem nekaterih zborovskih posnetkov iz Evrope v izvedbi italijanskih zborov. Danes se bo zborovanje nadaljevalo ob 10. in ob 16.30 uri, v sredo ob 18. uri pa ga bodo zaklju-z ustreznimi sklepi. Delovanje folklorne skupine «Santa Gorizia» Delovanje goriške folklorne skupine »Santa Gorizia* je zelo živahno. Te dni je končala turnejo po Španiji, v nedeljo so plesali v Mon-tebellunu. V prvih dneh oktobra bodo predstavljali našo deželo na vsedržavni folklorni manifestaciji v Assisiju. Skupina pod vodstvom učitelja Ezia Riosija je tudi prisostvovala na sredozemskem festivalu v Murci, kjer so bile prisotne še Belgija, Francija, Bolgarija, Grčija, Filipini in Španija. Po vsej verjetnosti bo folklorna skupina potovala prihodnje poletje v Severno Ameriko čili iimiiMiimiiii NESREČA NA TRŽAŠKI CESTI Na mokri cesti je zdrsnil in silovito treščil ob drevo Mladenič, doma iz Postojne, ima notranje poškodbe V soboto popoldne je mlad Jugoslovan, Damjan Nemec, stanujoč v Postojni, silovito trčil s svojim avtomobilom v drevo ob Tržaški cesti, v bližini hotela ACI. Nemec je s svojim prinzom varil iz Gorice proti mirenskemu mejnemu prehodu, ko mu je avto zdrsnil na mokrem asfaltu. Policija je imela precej dela, da je povlekla mladeniča iz avta, ki je bil dobesedno uničen. Nesrečneža so takoj prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili prebitje lobanje in močan šok. Posneje se je stanje Nemca poslabšalo. Zdravniki so mu ugotovili še poškodbo na jetrih in so si zato pridržali prognozo. Z motorjem podrl upokojenca In zbežal Včeraj opoldne je na Svetogorski cesti neki motociklist podrl 77-let-nega upokojenca Salvatoreja Rua-sa iz Ul. Ascoii 25. Russo je v bolnišnici povedal, da se je peljal s kolesom proti mestu, ko ga je od zadaj dregnil motociklist, ki je po nesreči zbežal. Upokojenca so zaradi raznih udarcev pridržali na zdravljenju za 15 dni. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Dane.« ves dan U) ponoči ie dežurna lama AUa Salute, UL Cosulich m 72-489. V Bračanu aretirali pet prekupčevalcev mamil Videmski finančni stražniki so v soboto zaplenili kilogram in pol h. Mamilo je bilo skrito v mercedesu, ki je bil parkiran v Bračanu, v bližini Krmina. Stražniki so bili na sledeh prekupčevalcev že nekaj dni, vendar so čakali primeren trenutek, da bi jih prijeli. V avtu, kjer je bilo skrito mamilo, sta bila dva mlada Jugoslovana, ki živite na Dunaju. Poleg njiju so finančni stražniki malo kasneje aretirali še tri njihove prijatelje, ki so bilj v nekem hotelu v Čedadu. Vrednost zaplenjenega opija znaša približno poldrugi milijon. Vseh pet mladih prekupčevalcev so finančni stražniki prijavili sodišču, avtomobil so pa zaplenili. so v 18-let- Padel Je z motorjem in si zlomil ključnico Pozno popoldne v nedeljo goriško bolnišnico pripeljali nega Minini - Štruklja Antonija, ki se je malo prej ponesrečil na cesti, ki iz Krmina pelje v Caprivo. Minini - Štrukelj je policiji izjavil, da se je z motornim kolesom peljali po omenjeni cesti, ko ga je neki prijatelj podrl z drugim voeti-lom. Izjave mladeniča so bile precej dvoumne, kajti policajem se je zdelo, da je bil malo vinjen. Mladenič je dejal tudi, da ga je v bolnišnico pripeljal neki prijatelj, o nobenem pa ni znal povedati imena. Zdravniki so ga zaradi zloma ključnice pridržali na zdravljenju za 30 dni. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Dane« ves dan in ponoči fe dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. uspel razviti svoje misli, po kateri naj bi samo MSI ostal zvest duhu dogodkov pred 25 leti, medtem ko naj bi jih vsi ostali po njegovem mnenju najbrž zatajili, ker je takoj posredoval komisar kvesture ter prepovedal govor, za katerega niso imeli dovoljenja. Nastalo fe kratko prerekanje med misini ta policaji ter karabinjerji, ki so nastopili odločno, nakar je Baiocchl zaključil svoj nastop z besedami: »Pozdrav vsem padlim». Ob besedi epresente» je dvignil roko v fašistični pozdrav, nekaj najbolj doslednih fašistov pa mu je odgovorilo na enak način. Za to priloi-nost je bil spominski park močno zastražen. Organi reda so bili pripravljeni, če bi skušali misovci proslaviti tudi obletnico pogromov. Budnost so okrepile tudi demokratične stranke, ki so pozvale svoje pripadnike, naj se zberejo na sedežih, če bi jih bilo treba braniti. V nedeljskem obnašanju neofa-šistov je bilo dovolj elementov, zaradi katerih bi morali pristojni krogi nastopiti proti očitni apologiji fašizma. Uradna proslava Uradna proslava 25-letnice prihoda italijanske vojske v Gorico na podlagi mirovne pogodbe je bila v soboto v občinski sejni dvorani, kjer so govorili župan De Simone, nekdanji predsednik mladinske organizacije AGI prof. Antonio Bisiach ter sedanji predsednik Giuseppe Agati. Podelili so prapor mladinske organizacije v varstvo občinske uprave ter sklenili poimenovati neko ulico po čBviziji Mantova, ki je takrat prikorakala v mesto. Svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki vladnih in krajevnih oblasti. V uradnih govorih je bilo poudarjena odprte vloga Gorice ob meji, njena prizadevanja za razvoj in sodelovanje. Pri Ločnlku zavozil s ceste V noči od nedelje na ponedeljek je pri Ločniku z avtom zavozil s ceste 63-letnd Severino Bregant iz Ulice Toscanini 34. Bregant se je peljal z avtom iz Ločnika proti Gorici, na odseku, kjer se ceste spušča naflabno navzdol, se je zaletel v obcestni električni drog. Policiji je izjavil, da ga je nasproti vozeči avto oslepil z žarometi in da je zaradi tega izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom. Bregant se je v bolnišnico zatekel komaj včeraj zjutraj. Zdravniki so mu ugotovili raizne poškodne na prsnem košu in so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni. Včeraj zjutraj se je zatekel v goriško bolnišnico zidar, 24-latni Giancarlo Cecchet, doma iz Fo-gliana. Ul. S. Michele 34. Dežurnemu zdravniku je Cecchet povedal, da se je v nedeljo ponoči peljal s prijateljem VValterjem Lebani jem iz Gradišča proti Zagraju, iz neznanih vzrokov pa so na mostu zdrsnili in se zaleteli ob železno ograjo. Po nesreči ni Cecchet čutil no benih bolečin, vendar se je včeraj zjutraj počutil zelo slabo in se je zato zatekel v bolnišnico. Zdravnik, so mu ugotovili zlom enega rebra in udarec po prsnem košu. Pridržali so ga za 25 dni. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 »Anche se volessi lavorare che faccio?* E. Cerusico in M. Zavoli. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «L’organizzazione sfida l'ispettore Tibbs*. S. Poitier in B. Nayr. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.00 «11 corsaro delTisola verde*, B. Lancaster in N. Cravat. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Tarsan e la fontana magica*. L Barker in B. Joyce. VITTORIA 17.30-22.00 »n vichingo venuto dal sud*. L Buzzanca in P. Tiffin. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSlOR 17.30 »Addio gattaccio crudele*. Tom in Jerry. Risanka. PRINCIPE 18.00 »La grande guerra*. Alberto Sordi in Vlttorio Gassman. \ova Gorn SOČA (N. Gorica) »Dnevnik jezne gospodinje*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) »žena bandit*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE »Dva brez žene*, ameriški film — ob 20. ŠEMPAS »Mali veliki človek*, ameriški barvni film — ob 20. KANAL »Usoda ene ženske*, ameriški film - ob 20. DESKLE »Bitka za Rim*, italijansko-nemško-ameriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. Iz goriškega matičnega urada V Gorici se je dne 18. septembra rodilo 9 otrok, umrlo je 5 oseb. ROJSTVA: Dennis Fabrizio, Gian-marco Pozzecco, Massimo Battisti, Fe-derica Sterle. Roberto Di Bert. Fran-cesca Piva, Fabrizio Zidarich, Massimo Bregant, Claudio Ferlan. SMRTI: upokojenec 70-letni Emilio Cechet, gospodinja 80-letna Adalgisa Franco vd. Veseovi, invalid 48-letni Carlo Corubolo, upokojenka 73-letaa Maria Fiegl, upokojenka 85-letna Maria Luigia Gorian. V NEDELJO NA SLAVJU V CERKNEM OB 25. OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE JUGOSLAVIJI Sekretar predsedstva ZKJ Stane Dolanc med govorom Slavnostni govor v Cerknem ob 25-letnicl priključitve Slovenskega primorja k Jugoslaviji je imel sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Iz govora povzemamo glavne misli. Stane Dolanc je ■voj govor začel: »Danes je v partizanskem Cerknem praznik. Praznik pa je tudi v vsej Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. Pred 25 leti je slovenska Primorska prvič v svoji zgodovini zaživela svobodno in skupaj z vso Slovenijo in Jugoslavijo pričela ustvarjati pogoje za zgraditev nove družbene ureditve, za poln nacionalni in socialni napredek. Tedaj je bila formalno potrjena samoodločba primorskih Slovencev, sicer že plebiscitarno sprejeta med narodnoosvobodilno vojno, da je slovenska Primorska neodtujljiv del Slovenije in s tem nove federativne skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. »V zgodovini slovenskega ljudstva ■o svetle strani posvečene veličast- nemu boju primorskih Slovencev za njihov nacionalni in socialni obstoj. Fašizem kot najbolj mračna ideologija, kar jih zgodovina pozna, je 25 let s surovimi metodami in sredstvi zaman skušal izkoreniti slovenski živelj na prostoru, kjer le-ta živi že tisočletja. Grozotno je bilo trpljenje, ki so ga primorski Slovenci preživeli v tistih hudih časih: 34 smrtnih obsodb, 6 tisoč let zapornih kazni, ki so jih posebna fašistična sodišča izrekla nad Slovenci in Hrvati, požigi slovenskih domov, Narodnega doma v Trstu, koncentracijska taborišča in konfinacije, potujčevanje slovenskih imen, prepoved slovenske besede, rušenje gospodarskih osnov — vse to ni moglo zatreti nacionalne in socialne zavesti primorskih Slovencev. Kljub vsemu je bil odpor zoper tujo in vsiljeno oblast čedalje močnejši, odločnejši in vsak dan bolj organizi- «Delavci in slovenske narodno zavedne organizacije na Primorskem STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Vas vljudno vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1972-73 REPERTOAR V ABONMAJU 1. Luigi Pirandello: 2. Filibert Benedetič: 3. Ferdinand Raimund: 4. Dieter Forte: LE PREMISLI, GIACOMINO! PRAVILA IGRE KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK MARTIN LUTHER IN. THOMAS MtlNZER ALI UVOD V KNJIGOVODSTVO 5. Pregelj - Mejak: TOLMINCI 6. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA IZVEN ABONMAJA Ljudski oder: Vojmil Rabadan: KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE Mali oder: Ted Whitehead: ALPHA BETA Otroška predstava: Saša Škufca: JANKO IN METKA OSTALA GOSTOVANJA Balet SNG iz Ljubljane Dramsko kazalište »Gavella« Iz Zagreba Mladinsko gledališče iz Ljubljane Mestno gledališče ljubljansko Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice Vrste abonmajev Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (okoliški - popoldanska predstava na dan praznika) Cene abonmajev za sedem predstav Parter I. Parter IL Balkon premiera 13.500 Ur 9.500 Ur 3.000 Ur ponovitve 7.000 Ur 6.000 Ur 3.000 Ur Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 Ur. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 Ur. Po isti ceni nudimo a-bonma tudi invalidom. Abonma red okoUški stane 7.000 Ur. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeU prevoz. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1973. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM 50-ODSTOTNI POPUST! VPISOVANJE ABONENTOV OD 18. SEPTEMBRA DO VKLJUČNO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20. TEL. 61-792 TER PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA (VSAK DAN. RAZEN NEDELJ IN PRAZNIKOV. OD 8. DO 14. URE). UL. PETKONIO 4, TEL. 734-265. Prosimo cenjene abonente lanske sezone, da potrdijo svoje abonmaje do vključno sobote, 23. t- m. POSTANITE ABONENT STALNEGA SIOV. GLEDALIŠČA! Izpolnite kupon In odpošljite ga na naslov: STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, Ul. Petronlo 4 - 34138 TRST STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST - sezona 1972-73 NAROČILNICA Priimek in Ime Naslov _________ Vrsta abonmaj’a _ Podpis STANE DOLANC: «Naša skrb bo vselej veljala vsestranskemu razvoja našib narodnih manjšim Primorska je bila v dobi fašizma zgled vsem demokratičnim silam - Doslednost KP Jugoslavije Vsa Primorska se je strnila v OF - Plebiscit primorskega ljudstva - Velik napredek po osvobo-* ditvi - Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so lahko za zgled - Dejanska in formalna demokracija so bile med najbolj organiziranimi silami, ki so se bojevala proti fašizmu. V antifašistični fronti tridesetih let v Italiji so te slovenske organizacije imele pomembno mesto. Žrtve Slovencev v tem boju so postale zgled vsem demokratičnim silam v fašistični Italiji in v stari Jugoslaviji. Bazoviške žrtve — Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič — pa niso postali samo slovenski heroji, temveč tudi heroji antifašističnega boja v Italiji in v Evropi v času, ko sta bila fašizem in nacizem na vzponu svojih moči in ko se v mnogih evropskih deželah še niso zavedali njune nevarnosti in zločinskosti.:« Ko je nato Stane Dolanc ugotovil, da so tedanji jugoslovanski režimi bore malo storiU za pravice Slovencev pod fašistično Italijo in da so raje paziU na svoje razredne interese, kar se je dokazalo tudi ob zasedbi Slovenije in Jugoslavije s strani fašističnih sil, ko so isti politični krogi vse do konca vojne sodelovali z okupatorjem, je nadaljeval: »Tudi zaradi tega je danes že vnaprej obsojen na poraz vsakdo, ki s stališča starih ali novih meščanskih ideologij ponuja slovenskemu narodu tako imenovano narodno spravo in razne svoje zamisU o slovenski družbi in državi. Narodne sprave s fašisti in njihovimi sodelavci ni bilo in je tudi nikoli ne bo! Za Slovence obstaja samo ena zamisel slovenske družbe in to je samoupravna socialistična Slovenija v okviru SFRJ. To je koncept, ki izhaja iz programa slovenskih komunistov.« Ko je ugotovil, da je bila KPI edina politična sila, ki je javno deklarirala svoj odnos do nacionalnega vprašanja in da ni ostala le pri deklaracijah, pač pa je svojo politiko že pred vojno dosledno in u-spešno izvajala, je nadaljeval: »Odnos slovenskih in jug. komunistov do naših narodnih manjšin, pred vojno je bil odnos skupnega boja zoper fašizem in za nacionalno in socialno osvoboditev ... Leta 1941 je KP Jugoslavije pozvala vse jugoslovanske narode k vstaji. O-svobodilna fronta slovenskega naroda je že v temeljnih točkah svojega programa odločno pozvala na neizprosno oboroženo akcijo proti o-kupatorju in to akcijo opredelila tudi kot izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. Napočil je zgodovinski trenutek, ko je splošna vstaja zajela ves slovenski narod — od Koroške do Slovenskega primorja. Primorski Slovenci so še bolj začutili, da je prišel čas za dokončno uresničitev njihovih nacionalnih in socialnih teženj ter za združitev z matico.« Sklepi Kočevskega zbora Govornik je nato poudaril, kako so se prve partizanske akcije na Primorskem začele že leta 1941, leta 1943 pa je vstaja zadobila že širok razmah, ko so partizanske čete, odredi, brigade, divizije in korpus postali »že močan vojaški faktor v boju zoper okupatorja«. Poudaril je tudi izreden političen in vojaški pomen prekomorskih brigad, ki so jih sestavljali predvsem primorski Slovenci in istrski Hrvati, ki so jih italijanski fašisti odgnali v Afriko ali pa izgnali v koncentracijska taborišča. »Od leta 1943 naprej se je več kot 15 tisoč pripadnikov prekomorskih brigad izkrcalo na jadranskih otokih in na jadranski o-bali in kot del jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske z zmagoslavnim pohodom sklenilo svoj boj z osvoboditvijo Trsta, Tržiča, Gorice, Kanalske doline in slovenske Koroške« — je pribil govornik. V svojem nadaljnjem govoru je Stane Dolanc poudaril, kako so hkrati z vojaško vstajo na Primorskem nastali tudi narodnoosvobodilni odbori, kako so po dolgih letih znova oživele slovenske šole, saj je junija 1944 bilo na Primorskem že 3*0 partizanskih šol s skoraj 400 učitelji in več kot 16 tisoč učenci. Uspehi in žrtve narodnoosvobodilne vojne v slovenskem Primorju so logično privedli do sklepov Kočevskega zbora v oktobru 1943. leta o priključitvi Slovenskega primorja k Sloveniji in Jugoslaviji, do sklepa, ki ga je potrdilo tudi H. zasedanje AVNOJ. Nato je govornik spregovoril o rezultatih gospodarskega in družbenega razvoja po osvoboditvi. Med drugim je rekel: »Ko danes. 27 let po končanem boju gledamo slovensko Primorsko, lahko mimo in s polno odgovornostjo ugotavljamo, da boj in žrtve niso bile zaman. Ta lepi del Slovenije je v obdobju 25 let dosegel velike rezultate v gospodarskem, kulturnem in družbenem razvoju. Zrasla so nova mesta. Iz skromnih industrijskih in obrtnih obratov so nastale najsodobnejše tovarne. Zrasle so nove šole in druge kulturne u-stanove. Zgrajeni so bili novi turistični objekti. Luka Koper je med največjimi jugoslovanskimi pristanišči. Nastali so sodobni kmetijski o-brati in nova trgovska središča. Delež primorskih občin v slovenskem družbenem produktu se je povečal od 11 odst. v letu 1959 na 15 odst. v letu 1970. Samo še dobra tretjina prebivalstva v desetih primorskih občinah živi od kmetijstva, kar dokazuje nagel gospodarski razvoj tega območja, število zaposlenih se je samo v družbenem sektorju od leta 1958 povečalo za skoraj 30 tisoč.« Stane Dolanc je še rekel, da so primorski delovni ljudje v letih svobode dosegli rezultate, na katere so lahko ponosni in da so ti uspehi najlepša oddolžitev žrtvam boja. Nato je nadaljeval: Mednarodne obveznosti »Mirovna pogodba z Italijo in londonski memorandum nista izpolnila vseh pričakovanj naših narodov in še zlasti ne slovenskega naroda. Jugoslovanska vlada je s podpisom teh državnih pogodb pokazala svojo pripravljenost, da z veliko žrtvijo prispeva k popuščanju mednarodne napetosti, utrditvi miru in stabilizaciji v Evropi. Ob zagotovilu, da bo naša narodnostna manjšina v okviru mednarodnih obveznosti dobila vse pogoje za nemoten narodni, gospodarski in kulturni razvoj ter popolno zaščito ovojih pravic«. »Pravica do vzdrževanja zvez med manjšino in matičnim narodom je praviloma že zdavnaj priznana in spoštovana v mednarodni praksi civiliziranega sveta. V med- državnih odnosih pa skrb za narodnostno manjšino na tujem pri nas ni nikdar bila in ne bo dolžnost in pravica samo našega naroda ali samo ene naše republike. Vse naše manjšine zunaj naših meja uživajo podporo vseh naših narodov, vse naše socialistične skupnosti. To naj vedo vse prizadete države in politični dejavniki, to naj vedo Slovenci, Hrvati, Makedonci in Srbi v zamejstvu. Naša skrb bo vselej veljala vsestranskemu nacionalnemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju naših narodnostnih manjšin, kjerkoli živijo. Naša želja pa je da se tudi njim zagotovi enakopraven položaj z drugimi manjšinami in državljani, kakor so enakopravne narodnostne manjšine pri nas«. »Vemo, da se položaj slovenske narodnostne manjšine v Italiji zboljšuje. Pozdravljamo prizadevanja demokratičnih sil v Italiji, ki se zavzemajo za globalno zaščito slovenske manjšine, saj so še mnoga vprašanja v zvezi s tem nerazrešena. Sedanji položaj slovenske manjšine v Italiji je tudi rezultat dobrih odnosov med državama. Naša manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji ■ C* /f ^ . Jt Predsednik pokroviteljskega odbora za zgraditev šole - spomenika dr. Joža Vilfan Izroča priznanja za največje prispevke. Za SKGZ sprejema priznanje njen predsednik Boris Race, ob njem sta Ed-nuind Košuta Iz Gorice in dr. Viljem Cerno iz Beneške Slovenije •iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiimiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinifntiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiit L. ŠENTJURC NA KOMEMORACIJI 47 PADLIH TEČAJNIKOV Idejno usposabljanje je skrajno potrebno V okviru proslav v Cerknem so se v nedeljo poklonili tudi spominu 47 tečajnikov partijske šole, ki so padli 28. januarja 1944. Na tej slovesnosti je govorila članica sveta federacije Lidija Šent-jurc, ki se je spomnila pripravljenosti mladine nekoč, ko je šlo za osvoboditev dežele in ko se nih če ni. zanašal na drugega, pač pa je sam, prostovoljno sprejemal nase vse breme in vso žrtev, kajti »veličina borcev NOB je bila prav v tem, da ob jasni zavesti nujnosti in žrtev ter s pogledom v prihodnost niso nikdar omahovali in čakali, kdo bo šel prvi, ampak so se zavedali, da je izid bitke in zmaga odvisna ne samo od komandanta, ampak od vsakega borca in vsakega aktivista posebej in vseh skupaj«. In tako «moramo biti tudi danes — je nadaljevala Lidija Sentjure — čeprav v drugačnih razmerah neprestano budni in pripravljeni delati in se boriti ter ne dopustiti, da bi nas zavedlo lagodno malomeščansko in oportunistično pri-šepetavanje, češ da je pri nas mir in da bo že kdo drug namesto nas uredil vse probleme in težave, nasprotstva in napake.«... »Revolucija teče in vsi , skupaj in vsak izmed nas posebej je tudi danes kot samoupravljavec vojak revolucije in na to nas prav danes opozarjajo naši padli tovariši«. Da hi zmogli vse to pa je potrebno poglobljeno poznavanje problemov, potrebno je znanje. »Zato — je nadaljevala — zadnje čase tako vztrajno naglašamo potrebo po poglobljenem marksističnem znanju, ki nam daje orientacijo za razumevanje zgodovinskih procesov razvoja družbe in interesov delavskega razreda«. Ko je nato ugotovila, da je bilo zadnja leta na tem področju o-paziti zaostajanje in da je zato o-šibela idejna borba z raznimi tujimi ideologijami, je nadaljevala: »Da ne bo nesporazuma: Smo za demokracijo, vendar za socialistično demokracijo, katere bistvo je vodilna vloga delavskega razreda, organiziranje najširših delovnih množic za čuvanje in razvi- janje socialistično - družbenih odnosov in za stabilnost socialistične, samoupravne družbene ureditve. In smo za najširšjo diskusijo, vendar ne za tako, kakršna se je začela uveljavljati zadnje čase, da so se tiskale in širile vse mogoče zmedene teorije, komunisti pa se nismo jasno opredeljevali za naša marksistična stališča, tako da večkrat celo na sestankih ZK, v našem tisku, tudi medinskem in študentovskem, na RTV in drugod ni bilo jasno, za kaj se komunisti zavzemamo, katera misel vodi naprej in kaj zavira naš razvoj, kaj služi razrednemu sovražniku«. »To se je še posebej pokazalo v napačnem tolmačenju pojmovanja demokracije in narodnostnega vprašanja. Zato je prišlo do nesigumosti, kaj je prav in kaj ne do razpihovanja nacionalizma in separatizma na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji in drugod, kar je vedno bolj izkoriščal razredni sovražnik doma in sovražne sile v tujini. Sedaj postaja vedno bolj jasno, da so se nekateri tako imenovani ideologi, ki so imeli polna usta demokracije, svo bode delovanja in borbe za interese svojega naroda, povezovali in se udinjali bivšim ustašem, belogardistom in četnikom ter njihovim sedanjim gospodarjem, ki jim gre za to, da bi zavrli razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in oslabili pozicije socialistične Jugoslavije v svetu. Izkoriščali so našo omahljivost in oportunizem, pa tudi neznanje in nezadostno pripravljenost za idejno borbo. Za idejno borbo pa je potrebno marksistično znanje in kritičen odnos do raznih ideologij, ki jih večkrat plasirajo tudi nekateri naši publicisti kot nove, modeme, napredne in kot nadomestilo marksizma«. Svoje misli je Lidija šcntjurc zaključila: «Ponesimo tud’ te misli o potrebi po nenehnem učenju, navajanju na samostojno in ustvarjalno razmišljanje, dialog in idejno borbo, na obračunavanje in z oportunizmom in malomeščansko lagodnostjo kot naročilo ob tem srečanju s padlimi tečajniki šestega partijskega kurza«. nista več jabolko razdora, rrarveč postajata čedalje bolj dejavnik prijateljstva, razumevanja in sodelovanja«. »Sedanja jugoslovansko - italijanska meja je vse manj meja, ki ločuje, in čedalje bolj meja, ki spaja in dopolnjuje različne nacionalne kulture in gospodarstva. Italija je dandanes na drugem mestu v naši trgovinski izmenjavi s tujino. Okrog 30 milijonov ljudi prestopi vsako leto to mejo v obeli smereh. Vse pogostejši in čedalje bolj vsestranski so vsakodnevni stiki med prebivalci o-beh držav. Vse bolj živi in plodni so naši politični, gospodarski, kulturni in znanstveni stiki«. «Dobri sosedski in prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Italije pomembno prispevajo k pozitivnemu razvoju v Evropi in na svetu. Dosegli so tako raven, da so lahko vzor miroljubnega in prijateljskega sodelovanja med državami z različno družbeno ureditvijo in da so celo boljši kot pa so dandanes odnosi med nekaterimi državami z enako družbeno ureditvijo«. «Želimo, da bi se odnosi s so sedno Italijo razvijali še hitreje in uspešneje. Za to obstajajo vsi pogoji in z naše strani vsa pripravljenost«. »Jugoslavija je in bo v celoti upoštevala sprejeta sporazuma, ki predstavljata nerazdružljivo celoto. V obeh listinah so obveznosti in pravice določene enakovredno za oba partnerja«. »Izjave tako prejšnjih italijanskih vlad kot tudi sedanje o prijateljskih odnosih z Jugoslavijo in o spoštovanju obstoječih meddržavnih sporazumov pozdravlja-— Upravičeno pričakujemo, da bodo te izjave rodile otipljive sadove, da bodo nerešena vprašanja čim hitreje razrešena in da bo v smislu teh izjav naša narodnostna manjšina deležna največje možne zaščite«. »Prepričani pa smo tudi da poizkuse iredentistov in neofašistov, ki želijo kaliti odnose med Jugoslavijo in Italijo in ki pri tem u-porabljajo že preživele metode in odpirajo vprašanja, ki že zdavnaj več ne obstoje, obsoja ne samo naša javnost, temveč tudi vse italijanske demokratične politične organizacije in sile«. Govornik je nato prešel na področje širših mednarodnih dogajanj in med drugim poudaril, da cv letošnjem letu, ko se je se-, stala mednarodna konferenca za varstvo človeškega okolja in razglasila toliko zvenečih načel o varstvu človeka, zraka, vode in zemlje, ameriška groba sila v Vietnamu, Laosu in Kambodži dobesedno uničuje ljudi in vse dobrine, ki jih je človek ustvaril. Izraelska soldateska cinično seje smrt med ljudi, ki jih je pregnala z njihovih ognjišč, portugalski kolonialisti in rasisti v Južni Afriki in Rodeziji ravnajo z domačim prebivalstvom kot s sužnji«. Mednarodno povezovanje desnice »Hkrati pa nešteti milijoni ljudi hočejo mir, napredek in razvoj ter zahtevajo enakopravnost v mednarodnih odrosih. To postaja čedalje močnejša zahteva svetovne demokratične javnosti, zahteva, ki je dobila novo potrditev na zadnjem zasedaniu predstavnikov 71 neuvrščenih držav v Georgetovv-nu. Ko je še poudaril, da »Jugoslavija je in ostane neuvrščena socialistična država«, »pobudnik, soustvarjalec in pobornik politike miru in enakopravnosti, aktivnega in miroljubnega sožitja«, je nadaljeval: «Priča smo tudi mednarodnemu povezovanju skrajne desnice. Gre za fašist;čne elemente, ki so v našem prostoru in ne samo našem, pred zadnjo svetovno vojno in med njo prizadejali neizmerno veliko gorja Prav gotovo ne gre za gibanje, ki bi samo moglo u-staviti napredek v svetu, '''oda akcije tega gibanja neposredno o-gražajo človeška življenja, neposredno so uperjene zoper popuščanje napetosti v Evropi, zastrupljajo mednarodne odnose, s tem pa ogražajo mir na svetu«. Ko je ožigosal akcijo palestinskih skrajnežev v MUnchnu in poudaril, da je KPJ že pred de te- setletji obsodila individualni ror, je nadaljeval: »Na nevarnost mednarodnega terorizma opozarjamo že nekaj let. Opozarjali smo ob napadih na naša diplomatska predstavništva, ob podtaknjeni bombi v našem letalu, ob nedavnem vdoru skupine ustaških zločincev v Jugoslavijo itd. Vsa ta hudodelstva in še druge teroristične akcije so pripravili fašistični zločinci v državah, ki sicer sebe cenijo kot vzor demokracije. Uradni krogi ten držav govore o prijateljskih odnosih z Jugoslavijo, hkrati pa mirno in prekrižanih rok gledajo na takšno teroristično dejavnost. Kako naj naši narodi razumejo takšno politiko in takšno demokracijo?« »Ali je res šele napad na tako imenovane svete olimpijske igre prebudil tudi tiste, ki v meščanski demokraciji vidijo ideal družbenih odnosov? Ali pa mogoče tudi še sedaj mislijo, da je obsodbe vredno le tisto nasilje, ki ogroža njihovo pojmovanje svobode, demokracije in življenja? Ali pa celo mislijo, da je življenje človeka — pripadnika ene rase, politične miselnosti ali države več vredno kot kako drugo življenje? Ali je, po njihovem, nasilje zoper socialistično Jugoslavijo, zoper našega človeka nekaj, kar njihovega pojmovanja demokracije ne prizadeva in je zato dovoljeno ali še celo opravičljivo, ker gre pač po njihovem za nasilje zoper socialistično državo, zoper socialistično družbeno ureditev, za nasilje proti komunistom?« »Takšno pojmovanje nasilja in njegove posledice pa bodo prej ali slej občutili tudi na lastni koži, kar se je v zadnjih dneh tudi že zgodilo. Naj vedo vsi, ki s takšnimi akcijami ali politiko zoper Jugoslavijo mislijo ali želijo nadaljevati, da bodo jugoslovanski narodi znali presoditi, kdo so naši resnični prijatelji in kateri niso, in da bo naš delavski razred, da bodo vsi naši delovni ljudje znali braniti pridobitve naše revolucije, svojo samoupravno socialistično Jugoslavijo, svojo nacionalno in socialno svobodo.« Svoja izvajanja je Stane Dolanc zaključil z ugotovitvijo, «da delavski razred Jugoslavije in vsi delovni ljudje vedo, da pomeni uresničevanje poglavitnih načel resnične demokracije ustvarjanje takih družbenih odnosov, v katerih bo delavec razpolagal z rezultati svojega dela«-Ker nekateri to politiko ZKJ ocenjujejo kot »radikalizacijo v negativnem smislu«, je govornik poudaril, da «pri tem ne gre za noben radikalizem. Gre za dosledno izpolnjevanje že zdavnaj sprejetih sklepov, za zvestobo programu ZKJ. Na tej poti nas ne bo ustavil noben sovražnik, niti notranji niti zunanji, če bomo enotni, močni in revolucionarni v naši politiki, v našem delu, v naši akciji. Naša prihodnost je odvisna od nas samih, od vseh naših delovnih ljudi« — je zaključil Stane Dolanc. TOREK, 19. SEPTEMBRA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika: 12.50 Trobenta in elektronske orgle; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Veliki detektivi; 19.10 »Martin Krpan« — ■dramatizacija; 20.00 šport; 20.30 Za-ndonai: »Francesca da Rimini«; 22.55 Melodije v polmraku. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 I. Svevo: »Una vita«; 13.30 Kronika. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12 30, 14 30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pepo’danska glasba; 10.15 Z nami je...; 10.35 Pisana glasba; 11.00 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Počitek ob glasbi; 17.00 Deželni program; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.40 Domači pevci; 19.00 Baritonist D. Zlobec; 20.00 Melodije; 20.30 Prenos RL; 21 00 Glasba v večeru; 21.40 Glasba sprint; 22.00 Zborovsko petje; ’<3n J?-- 23 nn Skladbe P. Ramovša; 23.35 Ritmi. NACIONALNI PRCGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče: 13.15 Program z A. Lupom; 14.00 Ital. pesmi; 16 20 Poletni program za mladino; 18 20 Zakaj in kako?; 18.45 Sindikalna rubrika; 19.10 Lisztove skladbe; 19.30 Neapeljska pesem; 20 20 Gluck: »Orfej in Evrid ka»; 22.20 Povratni vozni listek. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 in 9.35 Orkestri; 9.50 Fogazzaro: «Picco-lo mondo antico«; 10 05 Pesem za vsakogar; 10.45 Počitniški program z Bongiomom; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj? 15.00 Plošče: 16 00 Glasbeno - govorni spored; 18.00 Ibert, Pade-revski in Paganini; 19.00 Francoščina na vesel način; 20 10 Povratni vozni listek z Marchesi-jem: 20.50 Plošče; 22 40 Aiianel-lo: «L’eredita detla priora«. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Na sporedu sta Marcello in Hasse; 12.20 »I solisti dd Torino«; 13.00 Rimski - Korzakov, Rahmaninov in Ra vel; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.45 Italijan in pečenka; 19.15 Koncert; 21.30 Martini: «L’impresa rio delle Canarie«. FILODIFUZIJA 8,00 Koncert za začetek; 9.00 Rahmaninov, koncert št. 4.; 9.40 Sodobna ital. glasba: Jachino " trije madrigali, Bertolotti — pce-ludij; 10.20 Vzporedna glasba; 12.20 Russel, sinfonietta opus 52; 12.30 Operna glasba; 13.30 Adolf Henselt. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila; 9.10 Operna matineja: 10.05 Radijska šola; 10.35 Slov-narodne; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turistični napotki; 13.1® Violinist Igor Ozim; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači god ci; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Melodije; 15.40 «Na poti s kitaro«; 16.4" Bizet: iz 2. dej. «Carmen»; 17.0® «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom Leon Young; 19.00 Aktualnosti; 19-1" V torek na svidenje!; 19.45 P°Je Braco Koren: 20.00 Lahko noč, 0 troci!; 20.15 Ansambel H. Burka ta; 21.00 Melodije; 21.30 Radijska igra — G. VVeissenborn: «Harlem ska balada«; 22 26 Lahka glasba; 23.15 Popevke; 00.05 Literarni nok turno — M. Hausman: Za b8' sipom. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev; nik; 21.00 Processo a un atto valore; 22 00 Sodelovanje nnl?0'^ v političnih dogajanjih; 23.® Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Francij8 pod nemško zasedbo; 22 15 T* film: «Prividi». JUG TELEVIZIJA 10.35 in 15.45 TV v šoli; 1140 18 16.35 Ruščina: 12.00 Splošna & brazba: Jesenice; 16.55 TV vf tec; 17.10 Anglešč:na; l®-8 Grimm: Z'ata goska; 19.05 R>sa8, ka; 19.30 Od zore do mraka; 20-jj Iz sveta oblikovanja: Osnove . H del; 20 25 Odkritje televizije; 21-®*1 TV dnevnik: 2135 Pajkova 188 tika - film: 23.15 Dvorak: Dun ky trio; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: RdP®, in stroj za čiščenje snega; 21L Poročila; 21.30 Upanje - ^ 22.20 Usodno nebo. Ne*8 Horoskop dobrava jo delovnega načrta. . oseba bo potrebovala vašo port108 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prvi uspehi vas ne smejo navdušiti; r,e bo šlo vedno lahko. Prijeten večer s starimi znanci. BIK (od 21.4. do 20.5.) Manj avtoritarnosti in več humanega odnosa. Srečno boste izpeljali svoj program. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pozor pred napakami, ki jih lahko povzroči raztresenost. Besedičenje na vaš račun naj vas ne vznemirja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Že v jutranjih urah velike težave osebnega značaja. Nepredvideno razpoloženje v večernih urah. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste bolj odolčni, boste še danes premagali resno oviro. Z neko osebo se bodo vaši odnosi poslabšali. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaš napredek bo vedno večji, če ne bo ste trmasti. Nepravilne reakcije na dogajanja vas utegnejo odtujiti 0-koJici. $ TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Začenja se razdobje velike sreče, izkoristite ga do kraja. Ne bojte se odločnih korakov v ljubezenskih zadevah. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne vztrajajte, če vaši kolegi ne o- STRELEC (od 23.11. do Vztrajnost in odločnost vas prej ali slej privedli do ospo8^. Vzdušje poravnave v družinske!11 kolju. KOZOROG (od 21.12. do 20.1) solidnosti v življenju nikar ne čakujte udobne starosti. Spričo ke preizkušnje se boste izkaza11, VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ^ ba bo podvzeti novo pobudo ž8 jjj reditev poslovnih nesoglasij- ge treba precenjevati neke vesti, k1 zdi na prvi pogled neprijetna. tv ko-s ivi jim -• se bodo uresniči*1 RIBI (od 21.1. do 19.2.) Ne. čenjajte diskusij, ki jim niste v Vaši načrti teku dneva. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 19. septembra 1971 TRIESTINA V C LIGI V PRVI TEKMI PRVI NEUSPEH V tržaškem moštvu je odpovedal napad, nezanesljiv pa je bil tudi vratar D’Ambrogio SEREGNO — TRIESTINA 2:0 SEREGNO: Battistini, Santi (For-rerio), Oorbetta, Capelletti, Dorici, Della Giovanna, Arienti II., Mazzoleri, Vanazzi, Fagnani, A-rienti I., Spreafico. TRIESTINA: D'Ambrogio, Fri- Serio, De Gasperi, Macchia, De Lu-ca, Soichilone, Bertoli, Brusadel-li, Riizzato, D’Alessi, Truant (Zam-Paro). (12 Cantagallo). SODNIK: Lattanzi iz Macerate. STRELEC: Fagnani v 24. min. p. >• in v 3. min. d.p. V svoji prvi prvenstveni tekmi C lige je Triestina doživela pekoč Poraz, ki je popolnoma zaslužen, saj je prikazala izredno slabo igro. Opravila ni niti enega nevarnega Prodora, tako da je bil vratar Se-regna celotno srečanje brezposeln. Nasprotno pa je imel vratar D'Am-arogio polne roke dela, pri tem pa J* je še slabo izkazal, tako da bi Mio mnogo bolje, če bi ga trener *amertial. Tržačani so nastopili brez svojih dveh standardnih igralcev Rive in »astinija, izključenih v tekmovanju Ja italijanski pokal. Napad je bil šibak, kar je odražal tudi položaj ta sredini igrišča, kjer so bili Bru-Sadelli, Sdchilone in D'Alessi res Prizadevni, pri tem pa so se spuščali v razne nepotrebne finese. Poleg tega je Seregno takoj v zajetni fazi srečanja nevtraliziral D’Alessija, gonilno moč Triestine. Prež svojega režiserja so se tržaški igralci zmedli, napadalci so Je itak slabi in nasprotnik je zlahka obvladal položaj na igrišču. V začetku srečanja je bil Sere-®io precej previden, tako da je prepustil nasprotniku vajeti v začetku srečanja. Triestina pa ni znala (ali Pa ni mogla) tega izrabiti in je ***iiiumiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinmii«i B IZIDI Arezzo — Lecco 1:1 Varese — Ascoli 1:0 Bari — Brindisi 1:0 Cesena — Brescia 1:0 Como — Reggiana 3:1 Genova — Perugia 2:1 Foggia — Monza 1:0 No vara — Mantova 0:0 Catania — Reggina IVO1 Catanzaro — Taranto 3:0 LESTVICA ' Catanzaro, Catania, Cesena, Foggia, '4rese, Bari, Como in Genoa 2, Lec-Mantova, Arezzo in Novara 1, Brindisi, Perugia, Ascoli, Brescia, Mon-**. Reggina, Reggiana in Taranto 0. Pari prihodnjega kola: Brindisi -Novara, Catania - Brescia, Catanzaro ' Ascoli, Cesena • Genoa, Foggia -Reggina, Lecco - Bari, Mantova -Monza, Perugia - Como, Reggiana -‘toanto, Varese - Arezzo. A SKUPINA CL1 IZIDI Belluno — Verbania 1:1 Cossatese — Rovereto 2:1 Berthona — Padova 0:0 Parma — Legnano 0:0 Piacenza — Alessandria 0:0 Seregno — Triestina 2:0 Solbiatese — Pro Vercelli 1:1 Trento — Vigevano 2:1 Cdinese — Savona 1:0 Venezia — Cremonese 0:0 LESTVICA Seregno, Cossatese, Trento in Udi-ese 2, Alessandria, Cremonese, Le-Jjano, Padova, Pro Vercelli, Verba-Belluno, Derthona, Parma, Pia-^Uza. Solbiatese in Venezia 1, Roleto, Savona, Vigevano in Triestl-0. jPari prihodnjega kola: Alessandria -jMluno, Cremonese - Derthona, Lepilo - Udinese, Padova - Cossatese, tr° Vercelli - Trento, Rovereto - Se-®8no, Savona - Venezia, Triestina -JMbiatese, Verbania ‘6vano - Parma. kmalu igrala podrejeno vlogo. Igralci niso bili sposobni, da bi reagi rali na pritisk Seregna, ki se je stopnjeval vse do drugega gola, nakar so domačini počivali, saj so se prepričali, da igrajo proti nasprotniku, ki ne bo znal izrabiti njihovega trenutnega popuščanja. Tri-estini je v drugem polčasu zmanjkalo moči in napad se ni predramil niti takrat, ko je Petagna zamenjal Truanta, ki je v vlogi napadalca delno razbremenjeval napadalca Bertolija, s svežim Zam-parom. Medla igra bi kmalu privedla celo do tretjega gola, ko je Frigeri v obrambi preusmeril žogo, na katero se je že vrgel D’Am-brogio. Dobro pa je igral De Luca, o katerem so mnenja precej deljena. Občutila se je odsotnost Rive, katerega je nadomeščal Macchia. Največje razočaranje pa je gotovo pripravni D'Ambrogio, ki je popolnoma odpovedal in nosi vso krivdo za oba prejeta zadetka. Srečanje je bilo lepo in borbeno le v prvem polčasu, ko sta obe strani predvajali res dober nogomet. Pri Seregnu se je izkazal predvsem Fagnani, realizator obeh golov. Prvega je dosegel iz razdalje kakih 40 metrov. DAmbrogio je hotel ustaviti žogo, ta pa je prav v zadnjem trenutku spremenila smer in obtičala v mreži. Podvojitev je Fagnani dosegel takoj v začetku drugega polčasa, ko je prehitel vratarja Triestine (ki mu je šel naproti) in je poslal žogo v nezavarovano mrežo. « « • Medtem ko je Triestina z dvema prejetima goloma obtičala na dnu lestvice, je Udinese zmagal proti Savoni in deli tako prvo mesto s še tremi moštvi. V prvem dnevu prvenstva so dosegli malo golov, komaj trinajst. Precej je bilo presenečenj, kot se večkrat zgodi ob začetku prvenstva. Tako je Alessandria, letošnji veliki favorit za prestop v B ligo, le izenačila proti Piacenzi v piemontskem derbiju. Zmagala pa je Cossatese, ki prvič nastopa v C ligi. NOGOMET RIM, 18, — Mednarodnega nogometnega srečanja med Italijo in Jugoslavijo najbrž ne bodo prenašali po 'televiziji zaradi stavke osebja RAI-TV v vsej turinski pokrajini. Tiskovni urad RAI-TV pa je spd- ker so uradni začetek tekme preložili za eno uro. Italijanska nogometna zveza se je namreč bala, da bi se tekma zavlekla in bi se končala v mraku. DANES ZAČETEK , OLIMPIADE V SKOPJU NOGOMET V MLADINSKEM PRVENSTVU Jugoslovansko moštvo v 1. kolu proti Anglij i Skupno bo nastopalo 62 držav, katere so razdelili na osem izločilnih skupin (Od našega dopisnika) SKOPJE, 18. — V Skopju so slovesno odprli 20. šahovsko olim-piado, na kateri sodeluje 62 moštev, ki so jih z žrebom uvrstili v naslednjih osem izločilnih skupin. 1. Kuba. Luksemburg, Sovjetska zveza, Dominikanska republika, Finska, Belgija, Danska; 2. Ciper, Jugoslavija, Brazilija, Japonska, Švica, Peru, Anglija; 3. Poljska, Libanon, Škotska, Madžarska, Indonezija, Maroko, Norveška, Bolivija: 4. Argentina, Otočje Guemsey, Nova Zelandija, Islandija, Francija Mehika, Zvezna republika Nem čija; 5. Hongkong, Malezija, Irska, Mon golija, Češkoslovaška, Izrael Španija, Portugalska; 6 Wales, Singapur, Malta, Turčija, Švedska. Kanada, Demokratična republika Nemčija, Italija: 7. Bolgarija. Avstralija, Nizozemska, Albanija, Portoriko, Angola, Kolumbija, Irak; 8. Farski otoki, Deviški otoki, Tunizija, ZDA, Iran, Avstrija. Romunija in Filipini. Po končanih predfinalnih partijah bosta prvi dve moštvi iz vsake skupine uvrščeni v prvo finalno skupino, v kateri se bodo ekipe borile za zlato, srebrno in bronasto kolajno. Jugoslovansko moštvo, v katerem so: Gligorič, Ivkov, Ljubovič, Ma tanovič. Matulovič in Rukavina, se bo jutri v prvem kolu srečalo z Anglijo. B. B. NOGOMET Na nogometnem turnirju Zarje sta se v finale uvrstili enajsterici Portualeja in CMM. Izida: Portuale - Edera 1:0, CMM . Inter SS 3:1. Samo ekipa proseškega Primorja osvojila v prvem kolu obe točki Gaja, Union in Vesna ostali praznih rok - Visoka zmaga Brega med naraščajniki Prlmorje-Union 1:0 (0:0) | krilil nasprotnikovega srednjega na-1 dosegli še en gol in to iz enajst-PRIMORJE: Kemperle, Blazina,: padalca in je tudi pomagal pri gra-S. Husu, Verginela, Šegina, Kapun ditvi akcij. Šegina je igral proste-(Timeus), Milič, V. Husu, Locasto, I ga branilca zaradi poškodbe Verše. Štrekelj Zanella. UNION: Stigli, Bencich, Pisacco, Esposito, Lombardi, Boschetti, Coz, Cok, Colja, Paludetto, Babuder, 12. Glionna. Strelec: v 20. min. d.p. Valter Husu. Sodnik: Rotolo. Koti 8:4 za Primorje. V prvi tekmi mladinskega nogometnega prvenstva je Primorje v slovenskem derbiju oremagalo U-nion z 1:0. Zmaga Prosečanov je povsem zaslužena, saj so pokazali v ključnih trenutkih srečanja več borbenosti in požrtvovalnosti. «Rdeče - rumeni* so se predstavili na igrišču s precej drugačno postavo kot lani. Verginela, ki je igral krilca, je sedaj nastopil v vlogi stoperja. S svojo igro je povsem zadovoljil, saj je vedno nad- ..............................................m... EBSnHB NA MEDDEŽELNEM TROBOJU V TRSTU Zaradi precej hladnega vremena doseženi le poprečni rezultati Na končni lestvici je zmagal Veneto pred domačini in Tridentinsko KOŠARKA RIM, 18. — FIBA je sklenila izvesti potek letošnjega ženskega evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo od 8. do 16. oktobra v Vami in Burgasu v Bolgariji, nekoliko drugače, kot doslej. Iz dveh izločilnih skupin se bodo namreč uvrstile v finalno skupino po tri ekipe, in ne le po dve. Mrzlo, čeprav lepo vreme, je preprečilo, da bi bili v nedeljo doseženi boljši tehnični rezultati na troboju deželnih reprezentanc Veneta, Tridentinskega in Furlanije-Julijske krajine. Zmagala je po pričakovanju vrsta iz Veneta. V moški konkurenci so ji bili najnevarnejši domačini, med dekleti pa ekipa Tridentinskega. Osrednji točki sta bili seveda met kladiva in skok v višino. Nastopila sta državni rekorder Vecchiato in Del Fomo, oba olimpijca iz MUnchna. Vecchiato je očitno končal z letošnjo sezono. Izreden rezultat nad 74 m iz prejšnjega tedna ga je menda zadovoljil in po trdem predolimpijskem treningu si bo Videmčan verjetno privoščil daljši počitek. Vecchiato je v nedeljo privabil na stadion nekaj stotin gledalcev, kpnčni rezultat pod 68 metri pa je pomenil razočaranje za take izjemne atletske »izvedence*. Del Fomo je z lahkoto preskočil letvico na 210 cm in jo je takoj zvišal na 219 cm kar bi bil nov italijanski rekord. Vsi trije poskusi so pokazali, da v nedeljo Videmčan ni bil zrel za to višino. Bolj deželnega značaja je bil moški tek na 200 metrov, ki je prinesel tudi dvojno zmago. Prvi je bil na cilju (s prednostjo nekaj centimetrov) Odo-rico. Tako on, kot Marion, sta dosegla isti čas 22"2. Na isti razdalji je med dekleti zablestela tudi državna reprezentantka Zangirolami, ki je s 24”4 za kar 7 desetink popravila svoj o-sebni rekord. Lepo zmago bi lahko dosegla domača hitra štafeta, tretji tekač Ma- Arezzo — Lecco X Ascoli — Varese 2 Bari — Brindisi l Brescia — Cesena 2 Como — Reggiana 1 Genoa — Perugia l Monza — Foggia 2 Novara — Mantova X Reggina — Catania 2 Taranto — Catanzaro 2 Venezia — Cremonese X Ravenna — Sambenedet. x Crotone — Cosenza 1 KVOTE Edina trinajstica dobi 223.270.700 lir, Piacenza, Vi- | 53 dvanajstič pa prejme po 4.212.600 lir. 1. - 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 1. Calatrava 2. Pirate Lady 1. Apricale 2. Farro 1. Garioli 2. Bosco 1. De Carolis 2. Earl 1. Geraciaro 2. Rudy 1. Sora Amelir 2. Gemone 2 1 2 1 2 2 2 2 X 2 2 X KVOTE 12 — 1.935.682 lir 11 — 73.880 lir 10 — 7.000 Ur rion pa je začel prezgodaj teči in to- trov ekipa Zadra, na 4x400 metrov variš s palico ga ni mogel več ujeti, pa je bilo najlvtrejše Sarajevo. Organizacija ni bila kos sicer ne pretežkemu delu. REZULTATI: moJk, | PASSARLANO, 18. - V Passaria- Lokostrelstvo 200 m Odorico (F-JK) 22”2 nu se je nadaljevalo svetovno i. v* -o«., * ‘prvenstvo v lokostrelstvu. Poleg P,ccmo (Veneto) 56'5 £ga je bik) na sporedu tudi ev!j ropsko prvenstvo, ki se je zaključilo z zmago Šveda Karlssona v skupini prostega streljanja. V drugi skupini pa je zmagal Šved Jo-hansson, Italijan De Poian pa je bil tretji. Tudi med ženskami je zmagala Švedska z Grandquistovo. Nordijski tekmovalci so odnesli prva mesta v vseh kategorijah in so biU daleč najboljši. , » , 400 m ovire 3000 m zapreke Gretter (Trid.) 9'22"2 višina Del Fomo (F-JK) 210 cm 800 m Rigoni (Veneto) 1’54"3 kladivo Vecchiato (F-JK) 67,78 m 5000 m Lenarduzzi (F-JK) 14'39"5 palica Rossetti (F-JK) 430 cm 4x400 m Veneto 3'22”8 krogla Ferroni (Veneto) 15,01 m 4x100 m Veneto 42"9 troskok , JJpnia (F-JK) 14,33 m ToOtlfMfcieto 103, Fnrlanlja - Ju- lijska krajina 87, Tridentinska 51 . , •Hj"»M»«*»"rtiMiHiuimi|.iiiiNiii»»i»ifi»ni»itM»iiiiiii»uiuuuiiiiiinuiiiiiniiiiiuiuimwMiiniMi»M»»iii»uiii žensk** 1*1*'* *—*•*>• ■«— t«*., ■*.« ženske 200,m . Zangirolami (Trident) 24”4 disfc —OraeseBi (Veneto) 39,84 m 800 m Mutschlechner (Trident) 2’12” daljina Martini (Veneto) 5.32 m 100 m ovire BigareUo (Veneto) 15”4 kopje Fenos (F-JK) 41,96 m 4x100 m Veneto 50”1 Točke: Veneto 57, Tridentinska 51, Furlanija - Julijska krajina 39 Skupni rezultat: Veneto 160, Furlanija - Julijska krajina 126, Tridentinska 102. K. B. Na državnem prvenstvu v Beogradu Zelo dobri rezultati jugoslovanskih atletov BEOGRAD, 18. — V drugem dnevu državnega jugoslovanskega a-tletskega prvenstva so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Postavili so tri nove državne rekorde: Kocuvan v teku na 200 metrov z 20”8, Spasojevič v troskoku s 16,27 m in Rajherjeva v teku na 3.000 metrov z 9'3r'6. V teku na 800 metrov je zmagal Medjimurec, na 5.000 m Korica, na 400 m z ovirami Stefanovič, na 3.000 m z ovirami Jokič, v skoku s palico Lešek (Klaidlvar), v metu diska Gredelj, v kladivu Štiglic, v štafeti 4x100 m in 4x400 m pa Crvena zvezda. Med ženskami je na 200 metrov zmagala Pavličič, na 800 metrov Vera Nikolič, v skoku v višino Snežana Hrepevnik, v štafeti 4x100 me- Poleg tega je Primorje nastopilo tudi brez G. Husuja, Ferfolje in Černjave. Na sredini je zablestel Štrekelj, medtem ko je Milič vse preveč »držal* žogo in preigraval. Med tistimi, ki so se najbolj potrudili, moramo omeniti še mladega Valterja Husuja, ki je dosegel zmagoviti gol. Če bo vedno tako požrtvovalen, se bo razvil v dobrega krilca z izrednim pregledom nad igro. Union je nastopil brez standardnega vratarja Serviglianija, branilca Malalana in napada.ca Lappija. Podlonjerci so bili kos Primorju le v prvem polčasu ko so opravili nekaj nevarnih napadov, nato pa so popustili. Mad njimi se je najbolj izkazal kapetan Paludetto V prvem polčasu je bila igra precej uravnovešena z akcijami zdaj na eni, zdaj na drugi strani. V nadaljevanju pa so se Prosečani razigrali in so z golom Valterja Husuja v 20. min. d.p. osvojili celoten izkupiček. M. K. Cremcaffe — Gaja 2:0 (0:0) GAJA: Kralj (Škabar), Milkovič, Milič, Brass, Crissani, Križmančič, Benčina, Kalc. Grgič, Ramanazzi, Ražem (Grisoni). Na blatnem igrišču pri Sv. Sergiju je morala Gaja v prvem kolu poražena z igrišča, s klasičnim izidom 0:2. Takoj naj povemo, da se naši nogometaši niso znašli na tem terenu in je bila zato njihova igra dokaj poprečna. Jasno je bilo, da moštvo še ni uigrano: preveč je bilo namreč napak pri navadnih podajah, pri strelih v vrata itd. To se bo seveda dalo odpraviti z rednim treningom. To tekmo pa je treba čimprej pozabiti, kajti preveč je bilo napak na eni in drugi strani, da bi lahko objektivno ocenili naše moštvo. Tekma se je začela v znamenju izenačenosti. Nevarnih akcij v tem delu ni bilo in polčas se je seveda končal brez gola. V drugem delu pa so igralci ekipe Cremcaf-fč igrali hitreje in so že v 10, minuti dosegli prvi gol. Gaja je skušala odgovoriti, a zaman. V napadu se je zataknilo. Nasprotno, pa so prav na .NA MEDNARODNEM ATLETSKEM MITINGU —r- Dva italijanska rekorda v Rietiju Postavila sta ju Arese (800 m f '46 '6) in Del Buano (3000 m 7’49"4) RIETI, 18. — Na nedeljskem mednarodnem atletskem mitingu v Rietiju so italijanski tekmovalci dosegli kar dva nova italijanska rekorda. Arese je pretekel progo 800 metrov v 1’46'’6 (prejšnji rekord T47”l), Del Buono pa je takoj nato potrdil svojo odlično formo in je zmagal s časom 7’49”4 v teku na 3000 metrov, pred Tunizijcem Gam-moudijem. Prejšnji rekord na 3000 m je pripadal Arese ju s 7’51”2. V teku na 800 metrov je zmagal Finec Vasala, ki je poskušal postaviti nov svetovni rekord, vendar mu je namera spodletela. V teku na 100 in 200 metrov je zmagal Italijan Menne« (10”2 in 20”3). Na 100 m je prebitel Burtona in Sovjeta Komeljuka, na 200 pa Mat-thewsa in Evamsa. Tu je dosegel enak čas kot v finalnem teku v Mtinchnu. V teku čez ovire je zmagal Liani pred Američanom Ri-chem, v metu diska pa je bil riaj-boljši De Vincentiis, ki je zagnal disk 59,26 m daleč. V skoku v višino Sovjet Tarmak ni šel preko rezultatu 2,11 m in je tako prepustil zmago Italijanu Schi-vu, pred Azzarom. V metu kopja pa je prevladal svetovni prvak Janis Lusis s 84,68 m, v skoku s palico pa je zmagal Francoz Tracanelli s 5,10 m, medtem ko se je moral Williamson ustaviti pri petih metrih. Čeprav je najavil svoj prihod tudi svetovni prvak Seagren, se v zadnjem trenutku ni udeležil tekmovanja. V skoku v daljino pa je premočno zmagal Senegalec Dia Mansour, ki je že v prvem skoku dosegel znamko 7,30 m. Med ženskama je bil najbolj pričakovan tek na 3000 metrov, kjer sta nastopali Sovjetinja Ljudmila Bragina in Italijanka Paola Pigni. Pignijeva se je upirala Sovjetinji vse do zadnjih dvajsetih metrov, ko je Bragina silovito potegnila in prav v zadnjem trenutku premagala svojo nasprotnico. metrovke. Ladi Milkovič je napravil napako v kazenskem prostoru, sodnik je dosodil enajstmetrovko in Cremcaffč je tako povečal vodstvo na 2:0. Pred koncem tekme je Grisoni zamenjal Ražma, Škabar pa vratarja Kralja. A izid je ostal nespremenjen. b.L Giarizzole — Vesna 3:0 (2:0) STRELCI: p.p. v 9. min. Arrabi-to, v 25. min. Marcolongo, d.p. v 27. min. Bonazza. POSTAVI. VESNA: D. Košuta, Zuliani, Štefančič, D. Košuta (k), Tence, Tamaro, Majcen, Sodomaco, Dagri, Lonza, Zucca. 12. Vattovani. GIARIZZOLE: Rocco, Perini, Can-none, Cattaruzza, Schimd, Stefani, Arrabito, Lenarduzzi, Glubaz, Marcolongo (Dusich), Bonazza. SODNIK: Oretii iz Trsta. Vesna je v prvem kolu mladinskega prvenstva slabo startala. Križani so namreč proti Giarizzolam zgubili kar z 0:3. Takega poraza ni nihče pričakoval, čeprav je znano, da imajo Giarizzole dober naraščaj. Gostje so zmago zaslužili predvsem zato, ker so igrali bolj koristno. V obrambi so bili dobro organizirani, na sredini igrišča pa so takoj izkoristili možnost razvoja protinapadov. In prav s to taktiko so dosegli vse tri gole. Križani pa so bili pomanjkljivi predvsem v napadu, kjer niso znali prodreti skozi nasprotnikovo obrambo. Poleg tega so zagrešili tudi v obrambi grobe napake, kar jih je seveda drago stalo. Novega trenerja Sedmaka, ki je z veliko požrtvovalnostjo prevzel vodstvo te mlade ekipe, čaka seveda ogromno delo: izpiliti bo moral tehniko posameznikov, poostriti ritem treningov (večja pozornost telesni pripravi). Sicer pa smo prepričani, da mu bo to uspelo, saj nihče ne dvomi o njegovi sposobnosti. Izkušenosti v nogometu mu gotovo ne manjka. b.l. NARAŠČAJNIKI Cremcaffe — Breg 0:8 (0:4) BREG: Ota, Novello, Klun, Lovri-ha M., Zaifran, Košuta, Ferluga, Kraljič, Bržan, Strnad, Kuret. ♦CREMCAFFE*: Žaro, Kodarin, Pe-tronio, Stpcovaaz, “Barfoli, "Gher-sila, Cisek, Santalesa, Balzano, Syile-;-Pascdžio. "'.C-Sodnik: Cicconi (Tržič). Strelci: 4 Kraljič, 2 Ferluga, Strnad, Kuret. Brežanski naraščajniki so v prvem kodu predprvenstvenega tekmovanja za pokal Pacco zabeležili visoko zmago proti tržaški enajsterici Cremcaffč. Nasprotniki so bili, proti vsem pričakovanjem, zelo slabi, tako da so naši fantje brez težav nasuli v njihova vrata kar štiri zadetke v vsakem polčasu. Mladi in neizkušeni vratar nasprotnikov je kriv za nekatere od teh golov, vendar deli krivdo s svojimi soigralci, ki so le redkokdaj prekoračili sredino igrišča. Obramba rplavih* praktično ni bila zaposlena. Vratar Ota je imel v vsej tekmi morda štirikrat žogo v rokah. Srečanje je bilo torej pravi samogovor «plaivih», ki so z dovolj lagodno in tekočo ter nedvom- no praktično igro popolnoma nad-krilili neobstoječe nasprotnike ter si tako za gotovih prvi dve točki letošnje sezone. V tem prvem nastopu je najbolj zadovoljila napadalna vrsta. Sredini igrišča manjka Je uigranost in to, da se nekateri'krilci privadijo na svoje mesto, medtem ko se ne moremo izraziti, o vratarju in obrambi, ki sta prak tično prisostvovala igri kot »gledalca*. Šele v prihodnjih tekmah bomo lahko spoznali dejansko- moč «plavih». IST ZIMSKI ŠPORT WASHINGTON, 18. — Ameriški senat je odobril zvezno posojilo v višini dveh milijard in pol lir Den-verju, za gradnjo športnih naprav v tem kraju, kjer bodo čez štiri leta zimske olimpijske igre. •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIllltlllllllllllMIIIUmillMIII Jugoslovansko nogometna prvenstvo 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Sarajevo — Dinamo 1:0 Vardar — Beograd 2:2 Sloboda — Partizan 2:1 Radnički — Sutjeska 2:0 Hajduk — Bor 4:0 Velež — Borac 1:0 C. zvezda — Čelik 5:1 Željezničar — Spartak 2;1 Vojvodina — Olimpija LESTVICA 4:1 Crvena zvezda in Radnički 9, Željez-ničar in Velež 8, Beograd, Sarajevo. Sloboda in Čelik 7, Vojvodina, Sutjeska in Partizan 6, Hajduk, Borac, Bor in Spartak 5, Vardar 4, Olimpija 3, Dinamo 1. Pari prihodnjega kola: Spartak - Dinamo, Borac - željezničar, Čelik -Velež. Bor - Crvena zvezda. Olimpija - Hajduk, Sutjeska - Vojvodina, Partizan - Radnički, Beograd - Sloboda, Sarajevo Vardar. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Zagreb — Rudar (T) 6:0 Mura — Karlovac 5:2 Kozara — Maribor 2:0 Rudar (Lj) — Trešnjevka 3:0 Orijent — Split 1:1 Mercator — Rijeka 1:0 Istra — Šibenik 1:0 Segesta — Varteks 1:0 Sloboda — Jedinstvo 2:0 LESTVICA Zagreb 10, Segesta 9, Varteks, Mura in Orijent 8, Šibenik, Karlovac in Istra 7, Maribor. Rijeka in Mercator 6, Kozara, Jedinstvo in Split 5, Rudar (Lj), Sloboda in Trešnjevka 3, Rudar (T) 2. Pari prihodnjega kola: Jedinstvo -Zagreb. Segesta - Sloboda. Šibenik -Varteks, Rijeka - Istra, Split - Mercator, Trešnjevka Orijent, Maribor - Rudar Lj., Karlovac Kozara, Rudar T. - Mura. SNL IZIDI Izola — Aluminij 2:0 Ilirija — Kovinar 3:0 Slavija — Triglav 6:4 Železničar — Ljubljana 3:0 Drava — Nafta 3:2 Kladivar — Koper LESTVICA ,1:1 Ker bo nogometna tekma Italija — Jugoslavija antlcipirana za eno uro In se bo torej začela ob 16.30, bo odhod avtobusa v Turin jutri, ob 7.00 Izpred potovalnega urada Aurora v Trstu, Ul. Ci-cerone 4. Navijači Iz Devina naj bodo na trgu ob 7.30. Uredništvo Drava 6, Ilirija in Izola 5, Železničar in Ljubljana 4, Slavija in Nafta 3. Kladivar 2, Triglav, Aluminij, Koper in Kovinar I. Pari prihodnjega kola: Izola - Aluminij, Kovinar - Ilirija, Slavija - Triglav, Železničar - Ljubljana, Drava -Nafta, Kladivar - Koper. ZCNL IZIDI Jadran — Adria ta Slovan — Tolmin 0:0 Primorje — LTH 4:1 Sava — Litija 1:0 Usnjar — Vozila 2:1 Piran — Zagorje LESTVICA 2:1 Primorje 6, Vozila, Slovan, Sava in Usnjar 4, Adria in Jadran 3, Litija. LTH, Piran in Tolmin 2, Zagorje o! Pari prihodnjega kola: Adria • Piran, Usnjar - Zagorje. Litija . Vozila, Primorje - Sava, Tolmin -• LTH, Jadran - Slovan. SS EMIL FRELIH: ^ Posebno pozornost vzbujajo, tudi med današnjimi arhitek-svojstvene, večstopndčaste strme strehe, ki omogočajo dežju /J^r odtok, hkrati pa so izvrstna izolacija proti vročini. Tajci £®Jo, kot vse kaže, poseben čut v prilagajanjih gradenj svo-J,*hu podnebju. Razen velike palače je tu še več kraljevih palač, vsaka zase jbitektonska posebnost, ki kljub mešanici stilov nosijo svoj-tajski izraz, v katerega so pomešani tudi Indijski in ki-vpliv. Dekorativni kipci kitajskih figur pred vhodi stop-in na robovih palač to najbolje potrjujejo, še bolj pa j®7ek ostrmi, ko stopi na tlakovana tempeljska dvorišča Wat r°- Keo, kar pomeni — Samostan smaragdnega Bude. Fantazijsko razkošje orientalskega blišča se do onemoglo-razdaja očem, da ne veš, kje naj bi se najprej ustavil in bi podrobneje ogledal. Vsekakor pogledi obtiče na visokih, jbleščečo glazuro kričeče obarvanih fantastično grotesknih ■^•hnitih stražarjih Yaks s pošastnimi maskami na obrazih, J? *toje ob vseh šestih vhodih tempeljskega dvorišča. Nešteto ^^hjših in večjih stavb, hodnikov, vež, paviljonov in balaustrad so znaki razkošja, ki ga Je v domišljiji možno zaobjeti le v eksotičnih pravljicah Tisoč in ene noči. Tudi tu se prepleta fantastična vzhodnjaška arhitektura plemenite mešanice indijske, kitajske in kmerske s siamsko, ki raste iz kamnitih tal do veličastnih, k nebu privzdignjenih keramično glaziranih streh kačjih oblik. Saj res! Budisti spoštujejo kačo, ker je spoštovala tudi Budo. Ko je v davnini ždel zatopljen v premišljevanje, ga je zaščitila pred žgočim soncem tako, da se je vzpela nad njegovo glavo in mu naredila senco. Svetišča, strupe, mavzoleji in arkade so obarvani z mavričnimi lakiranimi barvami rdečega mdndja, bledimi in temnimi, zelenimi, modrimi, vijoličastimi, črnimi in koruzno rumenimi toni v blaznem pobliskavanju z obrizgano pozlato. Prijetna vznemirljivost, ki jo občuti človek ob nenavadni orgiji barv in oblik, je tudi mene spremljala ves čas občudovanja In bilo mi je, kot da vse to ni resničnost, pač pa le očem spretno pričarana kullserija na gledališkem odru. Nenadoma sem zaslišal z vrha nekakšno melodijo: ob robovih streh svetišč visi na stotine medeninastih in bronastih zvoncev, ki že ob lahnem pišu vetra zvonko zazvonijo. V tem svojevrstnem razkošnem labirintu se le s težavo spoznaš, toliko Je nakopičene na enem mestu azijske estetike in njene umetnosti. Kakor v posvetnem prostoru, so tudi tukaj pristopi k templjem dekorirani z originalnimi kamnitimi kipi Iz Kitajske. Na tisoče kipov je bilo pred davnimi časi pripeljanih s trgovskimi ladjami na zares čuden način. Tajske ladje so namreč vozile na Kitajsko svoje blago, da pa se ne bi vračale domov s prelahkim tovorom, so jih Kitajci obtežili z grotesknimi kamnitimi skulpturami. Tajski kiparji, ki so bili specializirani bolj za skulpture Bud, so smatrali kitajske kipe, prepolne hudomušnosti, za prikladna dekorativna dopolnila k templjem in palačam. Razen demonov in čuvajev templjev je več vrst grozljivih soh monkejev In legendarnih tigrom podobnim lionov, med posebnosti pa sodijo čudne bron ate figure bitij, ki so pol ljudje in pol živali ali pol žene In pol ptice. f yasgm « Arhitektonsko bogastvo svetišč v Bangkoku (foto E. Frelih) Prostor z vsemogočimi oblikami in barvami obkroža Panteon, ki mu že osrednji stolp s krono na vrhu označuje kraljevsko veličino. V njem je shranjenih osem kipov kraljev čakri dinastije, od prvega do osmega Rame. Maha Mandapa, lesena pozlačena zgradba iz tikovega lesa, izrezljana in obložena s steklenimi ogledalndmi mozaiki in intarzijami biserne školjke, je biblioteka z zgodovinskimi originali prve tajske pisave in drugih svetih knjig indokitajskega, tibetanskega in ceylomskega budizma. Zlato pagodo, pozlačeno od vrha do tal, Je dal leta 1885 zgraditi kralj čulalongkom nad malo stupo, v kateri je zazidana relikvija. Se štiri manjše pagode obkrožajo veliko zlato pagodo, štirje sloni ob njih pa predstavljajo belega slona, ki prinaša srečo. Tu so še Viham Yot — molitvena dvorane, s stolpom, katere streha je okrašena s porcelanastimi rožami, sestavljenimi iz keramičnih in porcelanastih črepinj. V Phra Naku pa so shranjene žare s pepelom tajskih kraljev Posebno pozornost vzbuja še slikovit nizek zvonik, ki ga smatrajo za najlepšega v Tajski, in pa strehasto obzidje, na katerem je poslikana z več sto metrov dolgo fresko, pripoved epa Ra-majane. Na dvorišču, nedaleč od knjižnice, poganja iz kamnitih tal staro «bo» drevo s kipom Bude v razmišljanju, ozaljšano s pisanimi trakovi in gorečimi dimnima svečami Na žrtveniku so položeni raznovrstni sadeži in riž. Budisti verujejo, da bo dre-vo«bo» večno zelenelo in ga smatrajo za najstarejše drevo na svetu. Sadijo ga in gojijo ob vsakem templju v spomin na Budovo razsvetljenje. Občutje nakopičenih vtisov stopnjuje veličastni tempelj Emornld Bude v pozlati prefinjene tajske arhitekture in lesketajočih se steklenih in bisernih vložkov Intarzije Mitološki bronasti ldoml-levi, ki stoje pred štamdri vhodi v tempelj s svojo likovno abstrakcijo živalskih stražarjev in temno barvo n«kalko mistično odstopajo od zlatih bogato cizeliranih sten. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, liubbane Gradišče 10/11 nad telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpi a trgovski 200 finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožaha 200 lir »Mali oglas» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ph oglasnem oadelku eli upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P-• Glavni urednik Stanislav Renko . . Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZfT • r V Cerknem proslavili 25-letnico priključitve Primorske k Jugoslaviji Predsednik delovnega odbora za zgraditev šole - spomenika NOB Jože Oblak otvarja svečanost v Cerknem. V ozadju prapori partizanskih enot Združeni pevski zbori in rudarska godba iz Idrije med izvajanjem pevskih točk na proslavi v Cerknem (Nadaljevanje s 1. strani) nostna manjšina deležna največje možne zaščite*. Slovenci, ki živimo v Italiji, smo z velikim zadovoljstvom poslušali tudi jasne besede sekretarja najvišjega organa ZKJ ter spodbuuno zagotovilo; «Vse naše manjšine zunaj naših meja uživajo podporo vseh naših narodov, vse naše socialistične skupnosti*. .Ko je govoril o mednarodnem položaju, o ogrožanju miru, o mednarodnem povezovanju skrajne desnice in terorizmu je Stane Dolanc poudaril, da bodo znali jugoslovanski narodi presoditi, kdo je njihov. resnični prijatelj, in tla bodo znali braniti pridobitve revolucije. (Njegov govor objevljamo skoraj v celoti na 4. strani). Kratek nagovor je imel na zborovanju podpredsednik skupščine in predsednik pokroviteljskega odbora za zgraditev šole - spomenika dr. Jože Vilfan, ki se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so šolo zgradili, delegatom šestih slovenskih šol. ki so se najbolj odlikovali pri zbiranju prispevkov, predstavniku JLA, delegaciji Slovenske kulturno - gospodarske zveze, predstavnikoma delovnega kolektiva tovarne Salonita iz Anhovega ter tovarne ETA iz Cerknega pa je izročil spominska darila in priznanje. Dr. Jože Vilfan je v svojem nagovoru dejal, da otvoritev nove šole potrjuje pomembnost obletnice priključitve Primorske, saj bo šola uvajala mladino v življenje in gojila slovensko besedo. »Tisto slovensko besedo, ki je bila več kot dvajset let preganjana in pregnana iz šol, javnega življenja, da, tudi s pokopališč. Slovenska beseda, ki so jo bili trgali iz src in pameti mladih rodov, ki pa je vstala in zmagovito zadonela. Borili smo se tudi za duhovne in kulturne dobrine in je prav, da 25. obletnico proslavimo z novo šolo*. Ključe nove šole je izročil načelnici pionirskega odreda, ki se je v imenu učencev in učiteljev zahvalila vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je velika akcija vseslovenske solidarnosti uspela. Množično zborovanje se je začelo točno ob 11. uri z državno himno in ga je odprl predsecnik občinske konference SZDL Idrija Jože Oblak, ki je sporočil, da se tovariš Tito ni mogel odzvati vabilu zaradi državnih poslov, da pa je obljubil, da bo obiskal partizanske kraje na Primorskem. V presledkih med govori so sledile recitacije in nastop pevskih zborov. Moški pevski zbor, ki so ga sestavljali zbori »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, »Peter Jereb* iz Cerknega, »Valentin Vodnik* iz Doline ter posamezni pevci iz tržaške okolice, je zapel: »Vstajenje Primorske*, »Pesem o svobodi*, »Pesem o Titu* in »Zapojmo slavospev* mladinski zbor iz Idrije pa je zapel »Smrt v Brdih* in »Lepo je v naši domovini biti mlad*. Zborovanje se je zaključilo s pozdravnim pismom predsedniku Titu in z Internacionalo, ki so jo zapeli moški in mladinski zbori ob spremljavi godbe na pihala iz Idrije. Med številnimi prapori mladinskih brigad, družbeno-političnih in borčevskih organizacij smo opazili tuod prapore tržaške sekcije Združenja bivših političnih internirancev ANED, Združenja bivših političnih preganjancev ANPPIA in sekcije partizanskega združenja ANPI iz Križa. Ko se je zborovanje zaključilo, se je reka ljudi usmerila proti novi šob- Nekaj časa je bila prava gneča, ker so si vsi hoteli čimprej ogledati šolske prostore in naprave ter razstavo pionirske organizacije. Ravnatelj šole Jože Štucin in člani profesorskega zbora so imeli dobro mero potrpežljivosti, da so vsem razkazovali učilnice, telovadnico, kabinete itd. Zunanjost šole res ni nekaj monumentalnega ali spomeniškega, kar nikomur ne služi, je pa zelo funk cionalna, lepo urejena, svetla in sodobno opremljena, da so jo otroci že vzljubili. Osemletno šolo v Cerknem obiskuje okrog 500 učencev, na njej pa poučuje 35 šolni- kov. Blizu šole je dijaški dom, v katerem je deležno vse oskrbe nad sto šolskih otrok iz oddaljenih zaselkov in vasi. Po ogledu nove šole so mnogi izkoristili priložnost za ogled nekdanjih sedežev partizanskih enot, kurirskih postaj, bolnišnice Franje, tiskarne Slovenija itd. Osrednja manifestacija je bila nadaljevanje prireditev, ki so se začele v Cerknem že v soboto popoldne, ko so se v mestu zbrale mladinske brigade, ki so obiskale partizanske mamice in znamenite partizanske točke. Pred množičnim zborovanjem ju bil na dvorišču podjetja ETA zbor 15 mladinskih brigad, katerim je govoril komisar republiškega glavnega štaba za splošni ljudski odpor Albert Jakopič - Kaj-timir, ki je podčrtal vez mladine s tradicijami narodnoosvobodilne vojne. V okviru proslav 25. obletnice priključitve Primorske pa je bila v nedeljo dopoldne v Brdcih pri Cerknem tudi svečana počastitev padlih tečajnikov partijske šole. Na slovesnosti je govorila članica sveta federacije Lidija Šentjurc, ki je med drugim poudarila, da je potrebna nenehna budnost ter poglabljanje markističnega znanja. OZN IN PRAVICA 00 AZILA Avstrijsko upravno sodišče je odbilo priziv znanega juž-nolirolskega terorista Georga Klotza, ki se je pritožil proti sklepu avstrijskega notranjega ministrstva, da se ne sprejme njegova zahteva po političnem azilu. V svoji razsodbi je avstrijsko upravno sodišče, menilo, cla je Klotz italijanski državljan ter da je igral pomembno vlogo v južnotirolskem o-svobodilnem gibanju. Dunajsko sodišče ga je obsodiio na 15 mesecev zapora zaradi raznih piekukoi v zvezi s posest,u orožja in eksploziva. Avstrijsko sodišče meni, da Klotz ne more zahtevati političnega azila, ker se konvencija o beguncih ne more izvajati v prid ljudi, ki so osumljeni, da so sodelovali pri dejanjih, katera nasprotujejo ciljem in načelom Združenih narodov. V statutu OZN je namreč rečeno, da je treba reševati vse madnarodne spore z miroljubnimi sredstvi. Kot že rečeno, je sodišče menilo, da je Klotzov priziv neosnovan. Sodišče meni da so dopuščene skrajne akcije proti nezakoniti vladavini le v skrajnih primerih. In tudi v teh primerih se te akcije lahko izvajajo le proti ljudem, ki so odgovorni za krivice, ne pa proti drugim, ki s tem sploh nimajo opravka. Zato sodišče ni sprejelo Klotzove zahteve. Lep zgled v današnjih časih za mnoge države, 'c» s svojo politiko podpirajo resnični kriminal. NIX0N IN MAMILA Predsednik Nixon je izjavil, da bo odrekel vsako gospodarsko in vojaško pomoč ZDA tistim državam, Katerih v’ade podpirajo trgovce z mamili. Med svojim govorom skupini ameriških diplomatov je še pripomnil, da bo vsaka vlada, ki bi se resno lotila boja proti nezakoniti trgovini z mamili, lahko računala na vso pomoč ZDA. Ameriški predsednik je podal te izjave ob odprtju konference o mednarodnem nadzorstvu nad mamili. Namere ameriškega predsednika so hvalevredne, toda sprašujemo se, kdaj bo vlada ZDA odrekla svojo pomoč sajgonski vladi, kjer trgovina z mamili cvete ter je v preteklosti celo ogrožala duševne in fizične zmogljivosti pripadnikov ameriške vojske. Ni nobena tajnost, da je bil precejšen del ameriških vojakov v Južnem Vietnamu dober odjemalec mamil, ki so jih prodajali v tej državi. SREČANJE V BELGIJI MED BENEŠKIMI IZSELJENCI IN MATIČNO ORGANIZACIJO V Daminesu ustanovljena sekcija Društva slovenskih izseljencev Kongres izseljenskih organizacij Beneške Slovenije bo poleti prihodnjega leta - Ponosne izjave ljudi, ki so jih izčrpali belgijski rudniki DAMINES, september. Šesto kilometrov je od mesteca Orbe v Švici, kjer je osredji sedež društva stovenskih izseljencev do Daminesa v Belgiji, blizu zloglasnega Marcinelle in Charleroia, kjer so sloviti evropski premogovniki. Pot popelje od Orbeja do Daminesa čez dobršen del Francije. Takoj no vstop« v Belgijo, potnik opazi tipične nizke hišice, največkrat zamazane s premogom. Povsod so veliki kupi ostankov premoga, o-grorane črne tovarne, ceste, ki peljejo v rudnike. Tak prizor se je nudil članom vodstva osrednje organizacije društva slovenskih izseljencev iz Orbeja, ko so prišli v Damines. Tu jih je pričakalo kakih šestdeset beneških Slovencev, z nasmehom na ustnicah. Zadovoljni so bili, da se srečajo z voditelji društva slovenskih izseljencev, ki so prišli iz daljne Švice, da bi se pogovorili z njimi o njihovih pravicah, da bi jih opogumili (čeprav imajo že sami dovolj poguma), da bi jim pomagali da dokončajp težki boj za izvojevamje pravic slovenskih izseljencev v tujimi. Znan voditelj slovenskih izseljencev iz Slovenske Benečije nam tako opisuje svoj prihod v Damines: «Zdi se mi, ob prihodu, da se je občina Grmek preselila v Belgijo, 'saj je večina naših rojakov in tudi članov društva (skoraj stotina l.iiuidi) prav iz te občine. Star invalid, ki je delal 24 let v rudniku, ki je oddaljen kak kilometer od 'kavarne’ tajnika naše krajevne sekcije, nam je izjavil: «če bi samo polovica teh naših ljudi živela na svojem domu in če bi tam živela v isten duhu bratstva, z isto politično in stanovsko zavestjo, kot jo ima tu, bi prav gotovo že iz-vojevala vse svoje pravice. Sedaj razpolagamo vsaj z društvom ki brani naše interese.* Na sedežu novoosnovane sekcije društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije so se zbrali vsi člani vodstva te sekcije, začenši od predsednika Alfreda Picigoja, ki je rudar po poklicu, do tajnika Daria Kamalaca, blagajničarja Antonia Lauretiča ter dveh svetovalcev Josipa Vogriča in Ivana Kli-naca. Za predsedniško mizo so se vsedli skupaj z njimi predstavniki iz Švice, katerim je bil na čelu predsednik društva slovenskih izseljencev Marko Petrič. Predsednik sedanje ter nato dal besedo predsedniku osrednje orgainizaoije Petriču. Prej je še spregovoril Silvio Feletič iz osrednje organizacije, ki je pozdravil izseljence v Daminesu, ker je tudi on doma iz Grmeka. Med drugim je dejal: «Vsi mi delavci izseljenci, bi lahko skupaj izvojevali mnogo več, toda otresti se moramo tistega občutka manjvrednosti ter izolacioni-stičnega egoizma, ki je še vedno močna komponenta miselnosti naših ljudi iz Benečije. Hiše v vaši občini se praznijo, ceste, ki povezujejo razne vasi vaše občine postajajo vedno podobne suhim hudournikom, življenje v vaših dolinah zamira. Vaša naloga ter naloga vseh nas izseljencev pa je, da jih spet oživimo, da zahtevamo pravico od naših pristojnih oblasti, da bi naše vasi spet ponovno zaživele v državi, ki trdi da je demokratična in moderna, toda, ki ima vlado, ki je strašno centri-stična in konservativna. V nadaljevanju zasedanja- je predsednik Petrič poročal o celotni dejavnosti organizacije od začetka do danes. Govoril je o začetnih tehničnih in gospodarskih težavah, o prvih srečanjih skupaj s furlanskimi izseljenci, o prvem deželnem srečanju izseljencev leta 1969 vse do ustanovitve sekcij slovenskih izseljencev v Švici in v Kanadi, v Argentini in v Italiji. V svojem govoru je omenil razna druga srečanja ter še posebej videmsko manifestacijo, kjer so izseljenci korakali po mestnih ulicah s transparenti v slovenskem jez;ku. Omenil je tudi zahtevo deželnemu svetu dežele Furlanije - Julijske krajine, da se prizna beneška narodna manjšina. Petrič je nadalje obvestil navzoče, da bo prvi kongres Društva slovenskih izseljencev prihodnje poletje v neki vasi Beneške Slovenije. Poročilom je sledila diskusija. Neki rudar je izjavil: «Delal sem 25 let v rudniku ter sem 66-odstot-ni invalid zaradi silikoze. Ne bom se niti mogel več vrniti domov, ker nimam nikogar več. Moj dom se ruši, toda prosim vas vseeno: Bojujte se z vsemi svojimi močmi, da bi se razmere spremenile v naših krajih, da bi naši sinovi ne bili več prisiljeni, kot mi stari in betežni, da bi morali delati vse življenje v temi.* Nekdo drug: «čas da se zbudimo. Zakaj bi morali vedno mi bi Picigoj je odprl za- prenašati vse krivice, ne da ...............................................................................................iiimiiihimiiii.mm PO VDORU SOVRAŽNIH SIL V JUGOZAHODNE POKRAJINE DRŽAVE Anin dolži Anglijo in prevratniškega poskusa Tanzanijo v Ugandi Tanzanijski predsednik Njerere pravi, da so v Ugando vdrli politični nasprotniki Aminovega režima - Prispelo v Anglijo prvo letalo z izgnanimi Azijci KAMPALA, 18. — Neki ugandski vojaški glasnik je danes izjavil, da so vladne sile ponovno zavzele tri ugandska mesta, k ležijo v jugozahodnem delu države in ki so jih v prejšnjih urah zavzele invazijske sile, ki so baje prihajale iz Tanzanije. Glasnik je nadalje potrdil, da so ugandske letalske sile uničile sovražne postojanke v mestu Bukoba, ki leži ob obali je- Iz letala, U je prispelo iz Kauipaie v Anglijo, izstopajo azijski begunci zera Viktorija na tanzanijskem področju. Ne ve se še, če je bilo pri tem kaj človeških žrtev. Mesto Bukoba leži 32 km južno od meje v severozahodnem delu Tanzanije. Vsa ugandska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Glasnik je še pojasnil, da so vladne sile ponovno zavzele mesto Mbarara. Pri akciji so sodelovale čete, ki so jih prepeljali z letali tor bataljon «Simba» (lev). Te vojaške enote so se tudi polastile mestec Kiotera in Kalisiso, ki ležita južno od Masake ter se sedaj pomikajo protj mestu Mutulula, ki toži na meji med Ugando in Tanzanijo. Po izjavah predstavnikov ugandske vlade so imeli sovražniki pri teh bojih najmanj 25 mrtvih, medtem ko je življenje zgubilo 9 ugandskih vojakov. Življenje v Kampali je bilo davi normalno, čeprav so vojaške oblasti postavile cestne bloke ter kontrolirajo posebno osebne dokumente Evropejcev in Azijcev. Včeraj so ugandske oblasti priprle 14 britanskih državljanov, ki pa so jih danes ponoči izpustili na svobodo. V tem trenutku je še skoraj nemogoče orisati politični in vojaški položaj v Ugandi. Kot je znano, je general Amin, ki je pred časom strmoglavil režim predsednika Obo-teja, ukazal, naj se iz Ugande izseli več kot 50 tisoč Azijcev, ki imajo angleške potne liste. Rok za izselitev bo potekel v prvih dneh letošnjega novembra. Ugandska vlada obtožuje Tanzanijo in Anglijo, da sta pripravili zaroto, katere namen je, da se strmoglavi vlada generala Amina ter se tako prepreči izselitev Azijcev iz Ugande. Obtožbe proti Tanzaniji so še posebno ostre, ker se je prav v to državo zatekel bivši predsednik ugandske republike Obote. Z njim je dobilo zatočišče v Tanzaniji tudi več ti-sočev ugandskih političnih izgnancev. General Amin je izjavil, da so Ugando napadle oborožene sile iz bližnje Tanzanije. Tanzanijski predsednik Nierere zavrača te obtožbe ter pravi, da so v Ugando vdrle osvobodilne sile ugandskih begun- cev. Obtožb© glede domnevne zarote je zavrnila tudi angleška vlada. V tej zvezi je predstavnik Fo-reign Officea izjavil dobesedno: »Do sedaj še nismo prejeli avtentične verzije izjav, ki jih je domnevno podal predsednik Amin. Te obtožbe, pa naj prihajajo od kogarkoli, mj odločno demantiramo. Nismo povezami s komerkoli in nimamo opravka s tem, kar se dogaja v Ugandi*. Danes je letalo »boeing 707» neke angleške družbe pripeljalo na letališče Stansted blizu Londona 193 Azijcev. Gre za prvo skupino azijskih beguncev iz Afrike, ki jim je Velika Britanija nudila zatočišče. Za jutri pričakujejo še eno letalo angleške družbe «BOAC», ki bo pripeljalo še neko drugo skupino beguncev. Verjetno bo neko tretje letalo pripeljalo begunce tudi v sredo. Ko so stopili iz letala, so se Azijci tresli zaradi precejšnjega mraza, ki je sedaj v Angliji. Bili so utrujeni. Obtožili so ugandske vojake, da so jih okradli. Begunci so izjavili, da Tanzanija ni napadla Ugande, temveč da so to storili ljudje, ki se upirajo režimu predsednika Amina. Angleško zunanje ministrstvo je potem sporočilo, da so v Ugandi še vedno priprti štirje angleški časnikarji. Režim gen. A-mina pa odločno podpira Libija. Tanzanijske vojaške oblasti so okrepile svoje vojaške oddelke na meji z Ugando. Ukrep je bil sprejet potem ko sta dve ugandski letali bombardirali obmejno mestece. Pravijo, da so zaradi bombardiranje izgubile življenje štiri osebe, več pa je bilo ranjenih. Kakšna je gmotna škoda se se ne ve. ZAGREB, 18. — Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu se je pričel danes proces proti bivšemu časnikarju Hrvaškega tednika Anti Busicu, zgodovinarju dr. Franju Tudjmanu in upokojencu Dragotinu Ščukancu, ki jih javni tožilec dolži kazenskega dejanja proti narodu, vonunstva in sovražne propagande proti Jugoslaviji. kdajkoli reagirali? Ali smo morda nairod, ki je manj vreden od drugih? Ali nismo morda enakovredni našim prijateljem Italijanom?* In še eden: «če bomo šli tako naprej smo na dobri poti. Velja pogum, morda bomo kmalu ugledali naš cilj.* V nadaljevanju debate je podtajnik organizacije Društva slovenskih izseljencev Di.no Del Medico pojasnil navzočim deželni zakon o izseljenstvu. Gre za zakon, ki je še nepopoln in ga je treba izboljšati. Govornik je nato obravnaval razna vprašanja, ki so povezana z dejavnostjo organizacije v prid izseljencev pri deželnih oblasteh. Nadalje je obširno obravnaval vprašanje vojaških služnosti, ki tarejo veliko večino občin v Beneški Sloveniji. Na kraju je predsednik Petrič podaril sekciji krožnik iz keramike s simbolom društva. Potem pa se je nadaljevala diskusija. Posegli so vmes stari rudarji, katerih roke ao črne od premoga, ki so ga izkopali v svojem življenju. Dolgo časa se niso mogli upreti krivici, ki so je bili deležni, ker je bil fašistični teror hujši od njihove želje po boju in lepšem življenju. Tedaj se niso mogli še upirati nasilju, ki jih je skušalo zbrisati z njihom slovenskim jezikom s površine zemlje. «Hočem se naročiti na 'Emigranta',» pravi eden izmed njih, drug pa dodaja: «Plačal bom naročnino tudi za svojo hčerko, ki je v Švici, za mojo ženo, ki je v Italiji in za sina, ki je v Nemčiji.* Izjave se vrstijo: «Biti Slovenec v Belgiji pomeni biti bolj spoštovan od drugih naših sodržavljanov.* In še: «če bi imeli več šol v našem jeziku, bi bilo manj izseljencev.* Mlada mati iz Grmeka pa pristavlja: «Jaz sem svojo hčerko vedno učila materinščine.* V tem prazničnem razpoloženju se je zaključilo srečanje več kot 60 novih članov društva v Daminesu. Prejšnjo nedeljo so se člani vodstva še enkrat srečali, da bi pripravili načrte za prihodnje delo med beneškimi rojaki, ki jih je v Belgiji še na stotine in stotine. D D M Veličasten sprejem Farah Dihe v Pekingu PEKING, 18. — Več kot 100.000 ljudi je danes pozdravilo iransko cesarico Farah Dibo, ki je obiskala kitajsko prestolnico v spremstvu svoje matere in iranskega zunanjega ministra Amir Abasa Ho-ve.ide ter drugih vladnih teheranskih osebnosti. Iransko cesarico in ostale gos*f je sprejel na letališču sam predsednik kitajske vlade Čuenlaj skupaj z drugimi člani vlade in diplomatskimi predstavniki. Na le" tališču je bilo navzočih tudi kakih 3.000 mladincev in mladink V pisanih narodnih nošah narodnih manjšin. Na transparentih je pisalo: «Živelo prijateljstvo med kitajskim in iranskim narodom* ter «Prisrčna dobrodošlica vašemu cesarskemu veličanstvu*. Iransko cesarico je pozdravila skupina deklic. Sledil je pregib* častne straže sestavljene iz treh rodov vojske, nato pa je godba zaigrala himni obeh držav. Med potjo po mestu je iransko cesarico pričakala stotisočglava množica, ki je priredila pisan spored plesov. Množica je vihtela na tisoče iranskih zastavic ter s pahljačami raznih barv pisala razna pozdravna gesla. Opazovalci menijo, da je Kitajska priredila tako svečan sprejem iranski cesarici, ker si skuša pridobiti Iran za svoje politične namene v zvezi s Sovjetsko zvezo. Kitajci so nadalje zelo zainteresirani za iranski petrolej. Korejski minister v Beogradu BEOGRAD, 18. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je sprejel danes v navzoC' nosti zveznega tajnika za zunanjo trgovino Muhameda Hadžiča korejskega ministra za zunanjo trgovino Kya Ung Taa, s katerim se je izgovarjal o nadaljnjem razvojo gospodarskih in političnih odnosov-Med razgovorom je korejski minister poudaril, da njegova vlada daje velik pomen odnosom z Jugoslavijo ter seznanil Bijediča z razvojem Demokratične republike Koreje in pobudami za združitev obeh korejskih držav. Tito sprejel predstavnika KP Indije BEOGRAD, 18. - Predsednik ZKJ Tito je sprejel danes v Belem dvoru predsednika nacionalnega sveta KP Indije F. A. Dangeja in člana izvršnega komiteja Farukija, ki sta gosta predsedstva ZKJ, in se zadržal z njima v prijateljskem razgovoru, katerega se je udeležil tudi tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Pred sprejemom pri Titu je Stane Dolanc imeli daljši razgovor s funkcionarjema Kp Indije o delovanju obeh partij na notranjem in mednarodnem področju. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Izraelski strokovnjaki prišli prepozno v Miinchen? MUENCHEN, 18. — Po pisanju tednika «Quick», bi bilo mogoče rešiti izraelske talce, ki so jih imeli v svojih rokah palestinski teroristi, če bi neka posebna ekipa izraelskih strokovnjakov pravočasno prišla v Mtlnchen. Po pisanju tednika «Quick» je izraelski načrt predvideval spuščanje v letalo nekega posebnega plina, ki bi omamil teroriste. Da bi jim preprečili, da bi, preden bi zaspali, uporabili orožje, bi piloti letala izvedli nenadna strmoglavljenja VOZNI RED LETAL Obiavljamo vozni red odhodov in prihodov letal na letališče v Ronkah veljaven od 1. junija do 29. septembra. uuuuu u u pmiuu uu io.uo Lvatm v- . odhod ob 18.25, prihod ob 19.15 (ob sredah in petkih) odhod ob 7.00, prihod ob 9.05 (vsak dan/ odhod ob 12.30, prihod ob 12.55 (vsak dah/ odhod ob 16.55, prihod ob 17.20 (vsak dah/ odhod ob 20.10, prihod ob 20.35 (vsak dah/ odhod ob 20.10, prihod ob 22.05 (vsak dan/ odhod ob 12.30, prihod ob 14.10 (vsak dahi odhod ob 9.20, prihod ob 10.05 (vsak dan/ odhod ob 9.20, prihod ob 12.05 (vsak dah/ odhod ob 9.20, prihod ob 13.45 (vsak dam odhod ob 16.55. prihod ob 18.35 (vsak dam odhod ob 16.55, prihod ob 19.50 (vsak dah/ odhod ob 16.55, prihod ob 20.40 (vsak dah/ odhod ob 7.15, prihod ob 8.15 (vsak dahi odhod ob 14.00, prihod ob 15.00 (vsak dahi odhod ob 19.40, prihod ob 20.40 (vsak dahi odhod ob 20.00 (po italijanskem času) , prihod ob 19.55 (po jugoslovanskem času/ - ob sredah in sobotah) odhod ob 14.35 (po italijanskem času). ' prihod ob 14.55 (po jugoslovanskem čas - ob sredah in petkih) odhod ob 15.30 (po jugoslovanskem času prihod ob 17.55 (po italijanskem času - 0 sredah in petkih) odhod ob 6.45 (po jugoslovanskem času)’ prihod ob 8.45 (po italijanskem času - 0 sredah in sobotah) » odhod ob 9.00, prihod ob 9.55 (vsak dah odhod ob 15.40, prihod ob 16.40 (vsak dahi odhod ob 21.25, prihod ob 22.25 (vsak dam odhod ob 8.10, prihod ob 11.50 (vsak dah odhod ob 8.55, prihod ob 11.50 (vsak dah odhod ob 10.10, prihod ob 11.50 (vsak dam odhod ob 15.10, prihod ob 19.35 (vsak dah odhod ob 16.45, prihod ob 19.35 (vsak dah odhod ob 18.50, prihod ob 19.35 (vsak dah odhod ob 14.35, prihod ob 16.15 (vsak dah odhod ob 7.05, prihod ob 8.50 (vsak dah odhod ob 8.25, prihod ob 8.50 (vsak dah odhod ob 11.25, prihod ob 11.50 (vsak da odhod ob 15.50, prihod ob 16.15 (vsak dah odhod ob 9.45, prihod ob 13.30 (vsak dah odhod ob 12.45, prihod ob 13.30 (vsak dah odhod ob 13.15, prihod ob 14.05 (ob sred?1. in petkih' Odhodi Ronke - Milan. DC - 9S: Ronke - Turin. DC - 9S: DC - 9S: CAR : DC - 9S: Ronke - Benetke. F - 27 : Ronke Genova. F . 27 : F - 27 : F - 27 : Ronke - Firence. F - 27 ; Ronke ■ Bologna. F - 27 : Ronke - Neapelj. F - 27 : Ronke - Palermo. F - 27 : Ronke - Ancona. F - 27 : Ronke - F’oggia F - 27 : Ronke - Bari. F - 27 : Ronke • Rim. DC - 9S: Ronke - Zagreb. DC - 9S: DC - 9S: Convair: Ronke - Beograd. CAR : Prihodi Beograd - Ronke. CAR : Zagreb • Ronke. Convair: Rim - Ronke. DC - 9S: DC - 9S: DC - 9S: Bari - P,onke. F - 27 : Foggia ■ Ronke. F - 27 : Ancona - Ronke. F - 27 : Palermo - Ronke. F - 27 : Neapelj - Ronke. F - 27 : Bologna - Ronke, F - 27 : Firence - Fonke. F - 27 : Genova - Ronke. F - 27 : Benetke - Ronke. F - 27 : F - 27 : F - 27 : Turin • Ronke. DC - 9S: Milan - Ronke, DC - 9S: CAR : DC - 9S: DC • 9S: a k dah} DC • 9S: odhod ob 20.30, prihod ob 21.15 (vsak £*aI’