(zastavica, zagonetka) je kratkočasnica z natančno a skrivnostno označenim, skritim jedrom. Jedro izluščiti pravimo uganko rešiti, uganiti. Ugankino jedro je čestokrat v jako trdi Iuščini. Zastavljalcu treba v tacem slučaji uganjevalcu pomagati. Pomoč bodi nejasno napeljevanje k stvari, kojo uganka zakriva. Iz pomena ugankinega razviden je njen namen. Uganko je treba uganjevati, rešiti. Pri ugibanji pa je treba misliti. Nanien ugankin je tegaj, siliti uganjevalca misliti, prikleniti pozornost njegovo k neki dosedaj neznani stvari, katero želi in hoče duh spoznati. Da se s tem naporom dulia uin bistri in duh vadi globoko niisliti, je pač jasno Zaradi Uganka. Pomen, namen in metodična obravnava. tega svojstva svojega je našla uganka svoj prostor tudi v šolskih berilih. In tu je gotovo na svojem mestu! Najbolje sta z ugankami preskrbljena Razinger - Žumrov ,,Abecednik" z 19 in ,,Prvo berilo in slovnico" z 18 ugankami. Prav želeti bi bilo, da so druga, po vsebini obširneja šolska berila vsaj v toliki meri ž njiini preskrbljena. Razven zgoraj omenjenega namena ima uganka še drug, nič manj važen smoter: Razvedriti duha. Poleg bistrila je uganka tudi razvedrilo. To mi pritrdi gotovo vsak g. tovariš. S kakim veseljem uganjujejo otroci in kako srečen je rešitelj. In cela šola se veseli, da je luščina prebita in jedro izluščeno. Da se ugankin namen doseže, treba jo metodično prav obravnavati. Po mojem liinenji naj se to stori tako-le nekako: Izbral sem si v metodično obravnavo uganko iz nAbecednika": Hrast ima dvanajst vej; na vsaki veji so po štiri gnezda: v vsakem gnezdu je po sedem mladib ptičev, in vsakemu ptiču je drugače ime. Kaj je to? Po ,,Abecedniku" sta se prej obravnavala berilna sestavka »Čas", kateri posebne natančnosti tirja. in „Letni časi". Dosti ložja bi bila navedena uganka, ako bi sledila koj berilnemu sestavku nČas". A izgubljena bi bila ž njo dana prilika, oba berilna sestavka v celokupini ponoviti. In uganka na prcdzadnji strani ,,Abecednika" tirjaj že nekoliko več napora. Prav je torej tako! Obravnava: Govorili in brali smo zadnjič o letnih časih. Koliko letnih časov ima leto? — (Štiri) — Povej, kako se imenujejo letni časi! — (Ponilad, poletje, jesen in zinia.) — Naštej jih še Ti! - Še Ti! - In še Ti! — Kateri letni čas je prvi? - Kateri drugi? — Tretji? — Četrti? — Imenuj mi tretji, prvi, četrti, drugi letni čas! — V katerem letnem času imamo sneg? — (Po zimi.) — V katerem cveto cvetice? — (Spomladi.) — V katerem žito zori? — (Po letu.) — V katerem grozdje in sadje dozori? — (V jeseni.) Vidim, da poznate letne čase. Delili sino sedaj leto na štiri dele, nanireč, na žtiri letne čase. Učili pa smo se, leto še drugače deliti, namreč na mesece. Povej, koliko niesecev ima leto? — (Dvanajst.) — Znate jih tudi po imenu našteti. Naštej nii mesece leta po vrsti! — (Prosinec, svečan, sušec itd.1 — Naštej jih še Ti! — Še ti! — In še Ti! — Kateri je prvi mesec v letuV — (Prosinec.) — Kateri drugi? — Tretji? itd. Leto ima dvanajst mesecev. To zapišem na šolsko tablo. (Učitelj zapiše na levo polovico table: Leto inia 12 mesecev. Po sredi table pa potegne ločečo navpičnico.) Mesec je že precej časa. Irna trideset dni. (V številjenji otroci še niso dospeli do tega števila, veiuler je dobro, da se jim na računskem stroji pokaže 30 kroglic, da vsaj nekoliko pojma dobe o tej veličini.) Ker je mesec tako dolg, delimo tudi njega na štiri dele. Kako se imenujejo ti štirje deli? — (Tedni.) — Koliko tednov ima toraj mesec? — (Štiri.) — Mesec ima štiri tedne. To zapišem na tablo. (Učitelj zapiše pod prejšnje: Mesec ima 4 tedne.) Teden ima več dni. Koliko dni iina teden? — (Sedem.) — Kateri so dnevi tedna? (Ponedeljek, vtorek, sreda itd.) — Naštej še Ti dneve tedna! -- Še Ti! — In še Ti ? — Kateri je prvi dan v tednu? - (Ponedeljek.) — Kateri drugi? — (Vtorek.) — Kateri tretji, četrti, peti, šesti, sedmi? — Inienuj tretji dan v tednu? — (Sreda.) — Iuienuj šesti dan! — (Sabota.) — Imenuj četrti dan! — (Četrtek.) — Kateri dan v tednu ne smemo delati? — (V- nedeljo.) - Kateri dan v tednu ne smemo mesa jesti ? — (V petek.) — Kateri dan nimate šole? - (V četrtek.) Teden ima sedem dni. Zapišem tudi to na šolsko tablo. (Se zapiše pod prejšnje.) Kakor ste videli se vsak dan v tednu drugače imenuje; prvi je ponedeljek, drugi vtorek, tretji sreda itd. — Vsakemu je toraj drugače ime. Najdaljši čas je leto, krajši mesec, še krajši teden in najkrajši dan. — Za tein uvodom se koj zastavi uganka tako-le nekako: Pazite dobro; sedaj Vas bom nekaj vprašal. Videli bodemo, kdo izmed Vas zna bolje misliti. Poslušajte! — Poznam hrast, kateri ima dvanajst vaj; na vsaki veji so po štiri gnezda: v vsakem gnezdu je po sedem mladih ptičev, in vsakemu ptiču je dragače ime. Kaj je to? ¦— Da si to zapomnite, zapišem Vam na šolsko tablo. (Na desno stran ločeče navpičnice se zapiše uganka.) Preberi mi prav glasno zapisano! - Še Ti! — Glejte, to je uganka. — Sedaj Vam pa dam nekoliko časa v premislek. Vsak naj dobro premisli, kaj bi neki to bilo ? — Med tem časom se ne dovoli nikomur govoriti; tudi onemu ne, ki bi bil morebiti že rešil uganko. Skazilo bi se s tem veselje celi šoli. Po preteku kacib treh do petih minut naj se vpraša: Kdo izmed Vas že ve, kaj je to? — Več učencev vzdigne roke. — Da je stvar zanimivejša, vpraša naj se nalašč učenca, od katerega ni upati prave rešitve. Odgovoril bo morebiti: To je naš hrast v logu. — Tako? — Vi imate hrast v logu? Ali si že katerikrat preštel veje na Vašem hrastu; koliko vej ima? — (Dvanajst.) No. poglejva dalje! Ali je na VaJem hrastu tudi kaj gnezd? — (Da.) — Koliko jih je na vsaki veji? — (Na vsem hrastu je jedno.) — Tako, samo jedno gnezdo je na Vašem hrastu? Mi smo pa rekli, da so na vsaki veji štiri gnezda. Ali je torej Vaš hrast prav ? — Učenec spozna, da ni. — Drugi učenec bo kaj druzega napačnega povedal. Učitelj ga ravno tako prepričaj, da ni prave pogodil. A besedice nezadovoljnosti ali celo graje naj ne čuje nikdar tak otrok. Poguin bi mu vzela za vselej. Med učenci se dobi slednjič tak, ki uganko prav reši. Bistro misleč otrok je že prej spoznal, kako se ono na tabli na obeh straneb ločeče navpičnice ujema. Ta bo odgovoril, da je ta hrast — leto. Praviš, hrast je leto. Pisano je: Hrast ima dvanajst vej. Kakšnih dvanajst vej pa ima leto? — (Leto ima dvanajst mesecev.) — To se ujenia. Poglejva, če se bode naprej tudi. Rekel si, da veje so meseci. Zapisano je: Na vsaki veji so po štiri gnezda. Kakšne štiri gnezda pa ima mesec? — (Stiri tedne). — Ali ima res mesec žtiri tedne? - (Res.) — Poglejva dalje! Pisano je naprej: V vsakem gnezdu je sedem mladih ptičev, in vsakeuiu ptiču je drugače ime. Gnezda so torej tedni. Kakšni pa so oni mladi ptiči, katerih je v vsakem gnezdu sedem in kateriin je vsakeinu drugače ime? — (To so dnevi v tednu.) — Ali ima teden sedem dni? — (Ima jih.) Je pa tudi vsakeniu drugače ime? — (Da, vsak ima drugačno ime.) — Naštej dneve tedna, da vidimo, če ima res vsak dan drugačuo ime. (Ponedeljek, vtorek, sreda itd.) — Res, vsak dan ima svoje ime in vsak drugače. — Glejte, vse se je ujemalo. Ta je uganko prav rešil. Hrast je leto, ki ima dvanajst niesecev, veje so mesci, ki imajo po štiri tedne; gnezda so tedni, ki imajo po sedeni dni. vsakeinu dnevu v tednu pa je drugače ime. Povej mi Ti: kdo je ta hrast? — (Leto.) — Koliko vej ima hrast? — (Dvanajst.) — Kaj so vejeV — (Meseci.) - Koliko mesecev inia leto? — (Dvanajst.) — Dvanajst vej, dvanajst mesecev. Ujema se. — Kaj so gnezda na veji? — (Tedni.) — Koliko gnezd je na vsaki veji? — (Štiri.) — Koliko tednov ima mesec? — (Štiri.) — Štiri gnezda, štiri tedni. Ujema se. — Kaj so mladi ptiči v gnezdib? •(Dnevi tedna.) — Koliko mladih ptičev je v vsakem gnezdu? — (Sedem.) — Koliko dni ima teden.? — (Sedem.) — Sedem niladih ptičev, sedem dni v tednu. Tudi se ujema. In kakor smo prej videli, je tudi vsakemu ptiču — dnevu drugače ime. Tako se reši ta uganka. Beri mi uganko s table! — Reši jo tako, da postaviš mesro hrast — leto, mesto veja — mesec, mesto gnezdo — teden in mesto ptičev — dan. TJčenec bere: Leto ima dvanajst mesecev: v vsakem meseci so štirje tedni ; v vsakem tednu je sedem dni in vsakemu dnevu je drugaie ime. Beri tako še Ti! — Še Ti! — Še Ti! itd. — To uganko imate tudi v svojih berilih. Odprite jih! — Beri jo! — Reši jo tako, kot snio jo rešili prej na tabli! — To stori več učeucev. Kdo zna povedati uganko na pamet? S tem je obravnava končana. Ta uganko se lahko porabi za spisno nalogo. V prvo naj se doslovno prepiše in potlej naj se reši, kot zgoraj. Tako obširnih razprav, kot zgornja je pri ugankah malo, ker so iste navadno krajše, in ker večkrat nimajo tako imenitnega in obširnega jedra. Pri vsaki ukanki v obče pa bodi uvod, ki napeljuje otroka k stvari, katero uganko zakriva. S tem se duh uganjevalčev približa jedru in omogoči rešitev. Vsako uganko reši otrok sara, nikdar učitelj. Rešitev se glasi v polnem stavku. Zahtevaj se dokaz, da se rešitev s pogoji ujema. Kjer iina uganka moralično jedro, naj se isto izkoristi. Uganke naj se navadi otrok na pamet. Frančišek Rant — Trata.