leto-vear x1il
STEV.—number 32.
Chicago, lil., »o bo ta, 7. februarja (Feb. 7) 1920.
OMU al CWbia>.	Sy ak i« tke
d for i« ESm 11 m7 A«l oT^OclT 3, ISt7, *utkoria«i •• Jua« 1
w Mra»k (No. I4a) authori,^ by tli
_U»c« for mMh a|
FRANCOSKA VLADA SPREJ -ME PRIDRŽKE AMERlfiKE OA SENATA.
v«k
praiaikev
drlj
, Xt l lit 8liUtln>tt
daUf
Holidaya.
Hli l U W
(:las1lo slovenske narodne
(Tradallkl ta upravnUkl pre •tori; NOT A Laoašalt a v.
Offlaa af pafcUeaMea:
MM bo. Lavašale •»» Tflepkoan LawadaU MM.
zaplenjene ladje na javni dražbi.
V .J- -2 _ ^ |	J « v ' . J» J;
s tem ČINOM BO REŠENO VPRAŠANJE ZAPLSNJENXS| LADU V AMERIKI.
Po.l OffUo «f
Francoski privatni interesi žele kupiti zaplenjene ladje v Bra silij U
I Washington, D. 0. — Dolgo rasa je trajala feontrovenza, kaj itaj «e ^Afodi z zaplenjenimi nem ftkitui ladjami. Mnogi državniki in strokovnjaki ao priporočali, da ostanejo zaplenjene ladje lastni na Združenih držav, da vlada sa n« obratuje velrko trgovsko mor nSrico, da ima tako v »lučaju >ajne na razpolago »voje trans in ne ladje. Prjvatui plovbeoi Interesi so bili proti temu načrta in so agitirali, da «e zaplenjene ladje prodajo privatnim paro-1,rodnim družbam. Zdi se, da je »srodna prohilbicija odločila, ikaj »e zgodi z zaplenjenimi nemškimi ladjami. Na vladnih »ladjah je prepovedano točenje opojnih pijač, če tudi.so zunaj trimilji\ega pasa ob ameriškem obrežju. Znano pa je, da pasaži rji ne ljubijo ladij, na katerih eervirajo le vodo, čaj, 'kavo in razne sladke pijače, zaradi tega bi imela vlada izgubo z obratovanjem pasožir-»kih ladij, ker bi ne mogla delati koiikurčnee privatnim interesom. Zdaj poročajo, da bo John Bar-ton Payne, predsednik plovfcene-ga odlbora, z dovoljenjem predsednika prodal zaplenjene nemške pasažirske ladje na javni dražbi tistemu, ki največ jtanje ponudi. Prodaja prične že prihodnji teden.
London. — Poročevalec "Tirne-za" javlja iz Pariza, da je franeo-»ka vlada sklenila sprejeti'pridržke v mirovni pogodbi, katere Je predložil Lodge v ameriškem senatu. Vlada se zdaj posvetuje, kako bi spravila svoj sklep v jav. nost.
silen vihar divja ob vzhodni obali.
MORJE JE POPLAVILO OBREŽJE.
Hiše, hotele in druga poslopja je pogoltnilo morje.
New York, N. T. — Na vzhodnem obrežju od države Maine pa doli do virginjukih rtov je zadiv-jal -vihar, ki je napravil na mi-Ijone dolarjev škode. Skoči štiri in dvajset ur je bučal strašni or kan. ki je na nekaterih mestih divjal s hitrieo osemdeset milj uri. Petnajst let ne pomnijo ljudje tako silnega viharja in take poplave obrežja. fctilni valovi so zagrnili letovišČarske hišice, na vidne Ihiše, hotele in druga poslopja in morje jih je pogoltnilo. Tam, kjer so stala poslopja, je nk nekaterih mestih malo razvalin, na drugih pa ni .sledi, kje so stala poslopja.
V Wildwoodu je silni orkan vrgel trideset ribiških ladij ua sit-ho. Iz Laurela, Del., je došlo poročilo, da je počilo pet mlinskih
nove kolitroverze glede mih pogodbe.
GREVJEVO PISMO MOaOCB POVZROČI OSTER ODGOVOR PREDSEDNIKA.
Or»y je zaupal senatorju Hiteh-oooku britske naaore o mirovni ■	poodbi
<Pariz, 6. feb. — Bivši črnogorski kralj Nikolaj, ki se* ia vedno smstra zs 'kralja, je odšel v Albanijo in od tam usmersva s po-ufcčjo naklonjenih Albaneev, čr. aagorukih monsrhistov in Ualljft-if\ udreti v Črno goro.
pHiiija je ponudiU štiri miljone dolarjev za "Lewiathana" in ne-, ksj manj kot trideset miljonov dolarjev za skupino ladij, obstojno iz tridesetih ladij.
I*rodane Udje morajo pluti z ameriško zastavo, tako da jih lahko vlada rekvirira v slučaju potrebe.
Parii. — Francoska vlada se je obrnila nu odškodninsko 'komisijo, ds dovoli, da imata Francija in ameriška republika prednost pri kupovanju zaplenjenih nem-fckili ladij v brazilskih vodah. Komisija se bo mogočo ozirala na željo francosike nrlade.
AMERIŠKI SOCIALISTI SO SE ODLOČHLI ZA TRETJO INTKUTAOIONALO.
Chieago, llb — Člani Ameriške *"«ialistične stranke so pri sploš »«em glasovanju — ki je bilo kon-. ' aiio pred nekaj duevi — sprejeli i. večino poročilo manjšine z zad' ' "> konvencije, ki se glasi, da Hiranka stopi v tretjo (moakovko) Internaekmalo. Za poročilo manjšine je bilo .oddanih 3475 glasov, /a poorčilo veČine pa 1444 glasov.
Konvenciji, ki se je vrlila *ad. "j" jesen v Chieagu, sla bila pred '•»žena dva načrta. Prvi načrt je da se stranka ne pridruži ni kamor tolika časa, dokler se ne kristalizirajo mednarodne rasr ""•re. Ta načrt so podpirali Stc<l Algernon	Berger in
"•dem voditeljev in je bil sprejet "« konvenciji, J),rugi načrt, ki je '»'I zavržen, je priporočal, ds Hišnic« takoj stopi v moskovsko Int, rngielonalo. Oba načrta sta na referendum in rezultat ka " • da je Članstvo aprejelo zavrli* ""•'■rt manjšine.
TOŽENA STRANKA JE JCON CALA ZASLIŠANJE PROTI SOCIALISTOM.
Albany. N. Y. — Legislaturni iM»rotni odsek j« 6. t. m., zaklju i I saaliianje prič proti petim ao • iaHatičnim poalanc«»m. Ostsls je *e eoa ssma priča — neki Ilarria. bi Vil aonradnik "Milwaukee Lca I derja" — ki pa pošlje zapriaeše-* »»o kjavo. Prihodnji torek prične govorništvo zaaHftavati svoje • bo trajsla k eal
žko ljudi postalo Žrtev poplave. 'Orkan ni prizadel Coney Islan-du in Kocka way ju. Valovi so se razlili prek bregov iu pobrali so sabo hiše, hotele in druga po-, slopja na obrežju.
Z veliko težavo so rešili lastnika hotela Orienital in njegovo soprogo. Morje je odneslo hotel. V zgonjem nadstropju je bil EU-vvard Kelly, lastnik hoteis, uje-gova soproga in Edward 0'Con-nor. Prišli so ognjetfasci na pomoč, toda voda je bila tako vito-ka, da so se komaj rrfiili s pla-vanjem. Na srečo je došla policija z rešilnim čolnom, ki je srečno dokončala rešilno akvijo. Valovi ho odnesli tudi hotel Pasadena In paviljona Murray in Morrrison.
Veliko Škodo je trpelo letoviw*<' Seabright v Ncw ,Ferseyju. ftkodo ,-enijo na dve sto tkoč dolar j« v.
Povsod je zapadel Judi *»u*g in •v ilinr je napravil velike žamete. Inko da je bil na nekaterih mestih ustavljen ves promet.
1« Norfolka, Va., poročajo, da so letovišča na morskem <*brežju hudo prizadeta. Samo dvoje le tovtf5 _ Oceanview in Willough-l)V — imata škodo, ki presegs tri četrt Inke miljona ^olarjm , /sd nje letovišče je »dej epM odre-/ano od obrežja, ker so vslovl iz-kopaH iksnsl med letoviščem jn o-»režjem.
Washington, ri. 0, — V političnih krogih govore, da predsednik ni zadovoljen z (Jre.vjevim tsT anioni in da mogočo odgovori nanj v nekaj dneh. Nekateri političar* ji pravijo, da do zdaj nihče ne ve, kakšne korake podvsame predsednik zaradi Greyje<vega pi-ama. Znano je le toliko, da predsednik ni zadovoljen s tem pismom.
Nekafteri sodijo, da pre*dsi«dnik svetuje senatorjem, ki sq za sprejem mirovne pogodbe brez pridržkov, ds ne odnehajo od svoje pozicije za uobeno ceno. Če se to zgodi in Lodge iu ujegovi oporniki tudi vztrajajo na svojem sts-lišču, tedsj prav zanesljivo ne bo mirovna pogodba še tako kmalu sprejeta.
V delavskih ikrogih lovore, ds politfčarji starih strar^ i^šč zavlačujejo sprejem mirovne pogodbe, da lutnjo koncentrirajo misli ameriškega ljudstva. Že od nekdaj je bila političarjem starih strank priljilbljena reč, da so se v volilni kampanji posluiilt za a-gitacijo vprašanja, ki je bilo v zvezi z zunanjo politiko brušenih držav. Vprsšanje uvosninake eolnine je igralo že v nekaterih volilnih kampanjah važno ulogo.
SENATOR NEW!ERRT JE po TROSIL 1200,000 ZA SVOJO IZVOLITEV.
Orand Hapids. Mkh. - Kr. c" Dsiley, poaebni pn>sekutor pri ob ravnavi proti senatorju Newl»er ryja, ki je obtežen voHIne korup eije, je izjavil v petek, da je N*w herry potrošil 1200,000 za svojo volilno kampsnjo, medtem ko po zakonu ne sme ks«didat izdat več kot $3,750.
osredotočijo ua zunanje politiko, -pozabi na tefttfrt*? Iff so
0	ms potrebne. Leto« ae ta igra he 'bo gladko ponovila, ker bodo delali in farmarji posegli v volilni fl>oj s svojim progrsmom, pri katerem igra zuiiatija mM||| poatranirko reč, jisdro programa pa tvorijo nujno potrelbne refor* me v interesu smeriškegs ljudstva. Organizirani delavci se tudi ne vtikajo v spor, če je lord Urey ravnal pravilno, ko je na ves glss povedal, kako sodi o mirovni pogodbi In o Lodgovlh pridržkih. Ts spor prepuHto politi-carjem starih strank, da ga refcijo po svoji -volji.
Političarji starih strank \1h Iz rahljajo ilreyjevo 'pismo vsak po sVOje in delsjo esključke us pod sgi svojega razmišljanja.
\mM Or^y je povodsl svoje mnenje i udi setmtorju Hitekeoe •ku, kf vodi senatorje, kateri sloje na stslkšču, ds se mirovns pO gmlbs sprejme brez pridritteov,
"I^ord Orey mi je |s»v<vlsl, d« >orxlon ne ugovarja pridržkom." je n*kel senator IliiHn ^-k, ko je lul iuiervjiivan \ četrtek zveštr. Pri intervjuvu s<» Hkcheoeku za-nt svili še več vprašanj, na katere js spretuo odgovoril, koncem konca je pa dejsl, ds je člen X. zkljuČno ameriška ssdevs.
lioptiblikanski apedeljonalol t*' seveda tudi prH>rsvljsjo za |»ar-
1	s men t srno bitko. Prvo sejo so .rlMlržavali v četrtek, na kateri *o sklenili, ds ne bedo nastopili pro-
zavezniki se bodo morda p060v0rili.
V fariiu spoznavajo, da ja iiroši-
tev semakih zločineev težak * . problem sa Namčijo.
SODIfiCE ZA NEMCE V SVIOl?
London, 6, feb. —» Is Berlina prekn Ženeve , poročajo, da l»o nemška vlada predlagala zavesnl-kbm ds se naj obtoženi Nemci zagovarjajo pred sodiščem v Avl-cl- ' >/"'
Berlin, 6, feb. — (irof Berus lorf, bi\4i poslanik v Združenih državah, je dejal danes, ko je bil dbtVščeu, da tudi njega zshteva-jo pred zavezniško sodišče: "Jas se podam prostovoljno in grem ^ čez neinško mejo, če Je tre*
sriz, ,6. feb. — Zavezniki so vili drugo noto nemški vladi in s to noto nameravajo uglasiti pot is sedenje konfusuoeti, ki je nastala vsled zahteve, da Nemčija izroči vojne sločinee, ki so bili v službi bivšegs kajserja.' Zavezniški poslaniki sposnava^
B- tako se poroča iz diplomatič-krogov, ampak potrjeno še nI ds je izročitev HUti oseb fizič>
'tis Nemčijo, ds se izročitev
fii, se dahko zgodi, ds odstopi se-datlja nemška vlsds in v Nemčiji uastsue kaos, kateregs si ps en tenta ne želi. Unteuts bo zahtevala, da Nemčija pripozna 228. člen v. mifovni pogodbf, ki določa isro čile v vojnih zločincev zavezniškemu sodišču; dalje mora Nemčija sprejeti uradno listo, ki vsebuj* imeita obtoženih Nemcev. Kadar Nemčija zadosti temu dvojemu, tedaj bodo zavezniki smatrali, da Je mmenjeni člen izveden v prln-ripu.
Uradna lista je že na potu v Berlin. Odnesel Jo je dr Viljem M ayer, us mestnik odsto|>ivšegn nemškega poslanika Lersuerja. Mayer Je dobil navodila iz Berli na. ds sprejme listo in jo prinese nemški vladi t to ae je godilo. Msyer je sinoči zapustil Psrte.
Itorlin, «. fd). Ncmšks vlsds je včersj izdsls bledeče poročilo: Vlada je danes razpravljala o po ložaju, ki je nastal zaradi Izročitvene note in Vsled resignacije bs-rons Lersuerjs, ksterl je mlklmifl Hprcjtm note. Vlsds je |>rejfle ne-uradno vsebino note In na pod lagi tega poročila je zaključila, da ostane tis stsllšču. ki je Izrs Žeuo v noti, katera je bila poslans v Pari« 25. jsnusrjs t. I. in kstere je t»> objav I jen s Nemška vlada je blls ob času jtodpiss vsrsslske p«, giallte trdno prepr^sna. ds je Izročitev obtoženih oseb v NemčiJij
Guerilsko bojevanje med krvaiko-sb-venskimi ^zelenimi četami91 ia italijanskimi stražami. Pretep v italijanski zbornid.
Trst, ti. feb. — Oborožene čete Hloveae«v in Hrvstov terorislrs-jo italijanske patrulje v Istri. Itslijanski oblsstniki so posisli večje število vojaštva v prizadeu kraje; več škvsdronov oklopuili avtomobilov je odšlo v središče Utre. Jugoslovsnl US napadajo civilistov, pač pa operirajo proti italijanskim atrašam.
■omenjene det« so usjbrže tako svsua "zelene garda*, obstoječa is vojaških deserterjev, o katerih se je že večkrat poročalo, ds jih je vse polno po gorskih skrivali' ščih. Op. ur.)
Klin, 6. feb. ^ (Tukaj sledi ue kaj podrobnost! o izgredih v lta-lljanskem parlamentu, ki so se vršili iti«,)- Viharna seja v itslijanski nižji sboruiei je koti čala s pretepom med ^Milanei. Zbornični predsednik Orlando je zaključil sejo, ko ni bilo več tno goče aborovatl.
Nemiri so nasUli, ko je prišls na dnevni red ddbata o draginji olja. živešni minister Murlaldl je skušal pojasniti, da je eens olju zato tako visoka, ker je produkcija premajhna. M*d njego-
•fflVlm T^rtZit
stsl soclsllstl^nl poalsnee
Bombaeel iu savrnil ministra i "Oljs,Je zato drago, ker ip«kutJ-
rate s oenami, VI kupujete olje po 300 lir In ga prodajate po 1000 lir. VI ste kamora. Doli s ksmoro!" — Nastal Je vrišč In ropot in s galerije Je prišel glasi "ftksndal! Vtvs proletarijstl" Nemimeža so vlekli s faltrije, toda on je nadaljeval s klicem "Vlva proleta-rijal, ki trpi in Joče!" Potem so se spopsdll socialisti (n katoličani najprvo z očitki in nato s pestmi. Pr*t«p je trajal nekaj miuutf dokler nI bila seja zaključena.
MKieiini. <t« " T ,^ nemogoča. T« prepričanji deli ti predlogu -v poiaidjck, tU P^L,^ % veliko večin« »emškegs m rnvtiA (ttoaoolis zopet ns unev- . , .________•
mirovna p(»gi»dlia zopet ni red. V «»boto »»odo zopet obdr žavsli aeje, ds rszjirsvljsjo o na daljni taktiki.
Tako se pripravljsts olte strsn ki ns besedni Imj. ki iiširuhne znova, ko pride tpirovna pogt»d bs ua dnevni red v senatu.
ZAMORSKI VOZNIK OBSOJEN NA DVE LITI.
RESNI6EN FILM
Las AagsLss, OaL — Tukaj je smrtno poneare/il	R*H
Burgesa. ki je padel -edem sto čevljev globoko iz letala, ko ao Izdeloval i film za neko komedi jo. Burgeaa je imel vreči bt Msls ''možica iz slame." pa je asm pa del iz Mala. fotograf je mislil, ds leti doli "elsaiturti	P«
j« fotografiral govem smrtae*
ljudstva brez razlike ns strsnke in |hi lem preprlčsnju ae bo rsv-ris Is tudi v doboče," / liOKdoa, feb. — Hodbs sngle-škegs čaaopUja o sedsttji krisi med Nemčijo In xavszuikl je raz lična "Nanebeater OuardUn" avetuje, da naj 'ententa opusti na črt zavezniškega sodišča in prepu ali vso stvsr bodočemu medna-rodnemu sodišču, ki ga določa 14. SI Loa& Mo — Charles WMt |čle.t mirovne p«ig«dbe .ati pa med i	..Ui voznik ie bil ob- ns rodnemu sodišč« v Ifaafffl.
ISuTdt iT^eJ ker jez "Mir
avtomobilom p<»vozll š^ietno de iHeorga. ^žsluje, ker so £vew* so aa afiozaslljkl irpurtlli vse nemške »irtnike, »ki M bili ujetniki še ns savasni škili tleh. bi bilo lahko prisiliti Nemčijo na Izročitev zločincev. " We»tmlnater Uezettr" ps piše. ds naj ententa kar puetl stvar aa niru ,ako ai pripravljena na vojaški pohod v NisUfo kajti dru gače ue b« dobila saktevaiub Nemeev v ireji
JUŽNI DEMOKRATJE OROA NIZIRAJO SVOJI MOOl PROTI VOJAŠKEMU VEfBANJU
Washingtoa, D. 0, - Demo-krst je iz jtižnlli držs v so pričeli z »igli sej Jo proti splošnemu vojs ikemu Teitsnju. V ts ustiieji je sklleans seja parlamnitarne frakcije zs |»oiulc|Jek,
Kongresnlk Kifidiln Is Meverne Ksnollne ae je Isrssll, ds so po njegovi sodbi tri čstrtiuke demo-kratov proti aplošiiemu jf vojaškemu vHfebanjN. Kongresnik Dent Iz Alaltsmr blvŠI predaedulk zbor uičnegs odseka v vojaških zadevah, je zdaj naj*»olj delaven proti splošnemu vojaškem« vežbs II Ju.
V političnih krogih govore, ds s» zagovorniki in iiaaprotnlkl
Sdošftegs -vojaškega veŽbanja v mrniel skoraj enak« močiti In sds J vsaka stratdta napenja svo. je moči, ds pridobi večino sa svo je nazors. Zborovanje demokratične frakdje Je baje saSitsk ts k<- sgltaclji.
kletce. Porotniki krivim uboja
f%ieago In okolica t V nedeljo oblačno Različni vetrovi Mtanje temperature v zadnjSi 14. urah: fjrifa 39. Holnčnl izhod ob $Mf 0 11
NEZOODA NA tELESNICl.
Philadelphia, Pa — Osdliul vjak je pri Krankfortu zavozll v lahko lokoim»tlvtt. Atlrjc spalni vozovi ao Idil vrženi a tira In pa aažirjl so zadoblll le lahke po-šk«*dbe Hpalni vozovi so is Je k Is ksr je povzročilo, ds nle« ptAnk M zglobih težkih poškodb Vlak Jr Motal is devetih spalnih vos In eaegs «š/cd»»vsliiega i oss
POLJSKA IN FRANCIJA
STA OSTALI SAMI,
__' i
Pollakom ns bo nihče aomaaaL kajti Anglija ss bolj zanima aa rusko trgovino kot aa vojao.
m
()i savisi Poljsko
BOJI MED BOUSEVIKI CEHI V SIBIRIJI.
London, M, fab. — Tukajlitjl uradni krogi opasujejo tulrovns pogsjanja mod Poljak) in ntskiml boljše vi ki s največjim sanima« njem. Hploštti mir v Evropi dd mirovne pogodbe med in sovjetsko Rusijo.
odkar je bil Stsnlslsv 1'stek, poljski zunanji minister v Londo nu iu 1'arlsu, nI nič Jaanaga. kakšno nI s I išče savBemajo zavez-nlkl glede na rasmerje med Poljsko iu Rusijo. Ali stvar so, js pri čela nekoliko jssnltl. Kakor se po* roča Iz diplomatičulh virov, Je Patak podal svoji vladi v Varšavi sledaČe poročilo ob svojem po vratku is Anplljs in Franoiji; v "Zavesndkl . nočejo 4»aljila» k«t puščico, s i nrabedli rdsšo liasiio more šVetovati Poljakom, napadajo boljlevlka, kark sani mori obtasatj za nobiiio pomoč i tem slučaju. Pranelja bi sleer rada videls ofenzivo .sli Anglija nočs n tem niš slišati in Kraaaija sama tudi nI v stanju ničesar storiti Ako bi boljše vi k I napadli Poljsko, potem bi bila stvar drugačna, ker bi se lahko govorilo o obrambni vojni} toda boljševikl nam ponu< jajo mir. Anglija naa je opoiori' I a na dij«tvo, da sa pripravljaJv gotovi trgovski stiki s sovjetsko Rusijo, Dsll hoče Poljska Imeti mir ali vojno z Rusijo, naj o tem sstns odloči"
f'e bo torej odločevala Poljski, se gotovo odloči xa mir, kaJH na nfeiizivg Huma us more misliti. Iz U um unije *n tudi prišle vsati, ds je sentlmeiit rumunskegs ljudstva vedno večji zs mir s sovjetsko Kusljo, četudi Imljševlki luvsdi rajo Sasamhljo,
f^Hitlon, A. feb, Angleške vlsds Je vsiiemirjeiis vsled Mjšr-viškega g M »s nje na persljabl meji Vojni urad Je prejel porollla, ds .»ride vssk teden okrog NNNI sovjetskih vojakov us mejo Perzijo in Afganistaus. Huske Četa so do bro opremljene r. vsem potrebnim In poveljujejo jim izurjeni čaal' uiki
Vesl, ds so ^ehi okupirsli Irkulsk Iti ovrgli revolueioimruo vlado. y» še nepotrjena. Ravno ti' ko Še ne ve, kaj Je z Vladivosto-kotu Depeša i dne ftl. januarja se glasi, da so revolucionarji okupf rali Vladlvostok In zavezniške misije so odpotovsle proti lapadu. najbrše v llari»iti. Dslje Javljajo, da m s« spopadli fVhuafovekl * aovje« skluil četami v okolišu Nižnlpdinaka ^ehi so ae uinaknlll proll vzhodu peš. ker ji želesnine uničena Boljševikl ao zajeli v iNižaiudinakit rumunake. poljske in Jag*"l<»vao«ke prostovoljee
AU BO ZAKON SA KONTROLO PŠENICE PREKLICAN?
Z Pariški IMi postvs>» entente. da naj takoj zasede levi breg Rene, ake ee bo Nemčija ie upi
D. 0. — Senatni poljedelski odsek je prlporoHf ao-glasno predlogo aenstorja Oran* na. %l odpravlja kontrolo nad pšenico Predi o® s zahteva, da šH> na korporscija naprari račun. Is-ročf svoj dotoAek, ki znaša oholi pefde~-< miljeao« dolarjev, »vez nemo akladniši vit. poraHla i
nje

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NAROOHE POPTOEFIE JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI om
Rokopisi m »e vračajo.
Nerocm,,«, /,-.]..,jene dr/rt v« (irven Chwr»fo) te Or *da |4 M m tet«. 02.00 m pol let«telLOO *e tri me.ee«; Chicaao MM ee teto, IS.7S to pel tele. $1.40 se trt m«»ece, ta se fnosaaMtvo $7.00.__
^ >-PROSVETA"
/THE ENUGHTENMEKT
Orgrnm •I tU Stav—k Neti—I
Owmmt br tW Stav—le N»tte—1 B—»lit S-tetr.
AdvertUing rntes ee
SuberrlpUon: United Stetas <e*c#pt Chtesgo) aad Canada $4 m »oor;
Mgo fb.bO, sad foreigri rountrles $7.00 per jrear.	____
Dat«« e oklapanj« a. pr. (J.nuerje J1-Z0) p*U« tmmmm im pMiai, 4fMje*te« 4mvm patofcte —retotee. P»eWU Je letne, de M ae aetevl liet.	__
prav*-
DANNUNZIOVA STRAHOVLADA NA REKI.
Dolgo časa je bila Reka svet sam zase, popolnoma odrezan od drugega sveta in iz katerega je le to prišlo v javnost, kar je D'Annunzio dovolil, da se poroča svetu.
Takoj po zasedenju Reke po D'Annunzija in njegovih "arditov" je zunanji svet izvedel, da so Rečani pozdravili njega in njegove "ardite" kot svoje odrešenike. Ljudje, ki so poznali ljudstvo na Reki, so bili seyeda skeptični napram takim poročilom, toda svetu niso mogli dokazati, da je bilo navdušenje aa-D'Annunzija in njegove "ardite" umetno prirejeno in da se ni zanj in njegove četase nihče drugi navduševal kot aneksijonistična stranka, ki šteje komaj tisoč volilcev, vseh volilcev je pa okoli dvanajst tisoč.	■■■
T
pre-kazuje ibodno vščfoi.
Da D'Annunzio iz te neznatne manjšine napravi I čino, se je p
S ganjanja. Kako strašno so bila ta preganjanja, dokaz 5 dekret, ki ga je izdal D'Annunzio, da je zadavil svobot izražanje Rečanov, kako sodijo o njegovi pustolovšč Dekret pravi, da bo vsakdo kaznovan z desetimi leti ječe in denarno globo do deset tisoč lir, ki se drzne na katerikoli način vplivati na javno mnenje, da se obrne proti Četam, ki so pod njegovim poveljništvqm. Tak dekret pomeni, da zapade tudi tisti težki jetniški kazni in visoki denarni globi, ki bi delal s postavnimi sredstvi za. odhod ; D'Annunziove armade. Na pr. če bi kdo priporočal yo-lilcem, da naj glasujejo za stranko, ki je proti okupaciji Keke po D'Annuncijevih četaših, je izvršil prestopek, ki
*	se kaznuje z desetimi leti ječe in 10,000 lir denarne globe.
Ta dekret pove, zakaj je ljudstvo na Reki molčalo in je bilo treba čakati mesce in mesce, da se je izvedela 5 resnica.
Pa tudi to dekret italijanskega imperialističnega pustolovca ni mogel zadušiti ljudskega glasu, kar je pokazal izid volitev na Reki, ki je bil zelo nepovoljen za imperialistične pustolovce.
Ko je D'Annunzio spoznal, da mu taki dekreti ne jjri nesejo zmage, je pričel deportirati prebivalce, ki niso za
*	njegovo politiko. Brzojavka, ki je dospela z Reke v Pariz, pove, da'je celo njegov najboljši opornik Anton Grossich priznal, da so bili deportirani prebivalci, ki se niso strinjali e IVAnnunziovo politiko na Reki. Deportiranih je bilo osem do deset tisoč oseb, kar je izredno veliko število
tako mesto, kot je Reka. Mnogo prebivalcev je pa be žalo prostovoljno z Reke, ker se niso hoteli seznaniti s so-vVdišči, ki so bila podrejena pustolovcu D'Annunziju. Okoli pet tisoč begunov jc pribežalo v Zagreb; Bukar, ki se na-
*	haja nasproti Kraljeviče in je na demarkacijski črti, je » poln begunov z Reke.
Ce bo še nekaj časa D'Annunzio na Reki, ne bo nihče r drugi tam ostal, kot njegovi «'arditi" in člani aneksirtične jj] stranke, drugi prebivalci bodo pa deportirani, Zaprti v je-
čah ali pa bodo prostovoljno odpotovali iz mesta, v * terem vlada najhujši terorizem.
Kaj bo sledilo is tega? Reka je odvisna od zaledja S kot vsako trgovsko mesto ob morju. 2e zdaj se slišijo - glasovi, da kmetje zunaj Reke nočejo Rečanom prodajati ' živi), tisti, ki prodajajo svoje pridelke v mesto pa zahte-_ vajo trikrat tako visoke cene, kot so na pr. v Bukaru.
Zdi se, da je Reka obsojena na gospodarsko smrt, T kajti če Reka nima simpatij prebivalstva, ki živi v zaledju, J se bo pogreznila na stopnjo velike ribiške vasi. In če ae J kaj takega zgodi, je to zakrivil D'Annunzio s svojimi ~"artlitr, nekaj krivde pa pade tudi na italijansko vlado, ker se ne upa ali pa noče spametovati pustolovca D'An-. -nunzija, da zapusti Reko in reško ljudstvo samo odloči o Cnsvoji usodi.
Redno plačevanje naroftntne je živa potreba sa vsak .delavski list, kajti delavski listi ne prejemajo mastnih subvencij od privatnih podjetnikov in so odvisni le od svojih naročnikov in oglaševalcev.
Naročnina, ki jo plača delavec za delavski list, je dobro naložena, kajti delavski list, ga poduči o pravem položaju v industriji in politiki, zagovarja in brani delavske pravice In se bojuje sa boljšo bodočnost delavstva.
^teinflHMHHHfi
DOPISI.
Chtaago, IU. — Valed nega izkoriščanje in provociranja delavk pri tvrdki "E. Eiger and brce. Oo.". delavnica ionskih |iri otoško v in slamnikov, so delavke atopile v stavko 26. januarja. Že takoj ob pričetku ee sije je U družbs kazala nvoje ro ge napram delavkam, mialeč, da so neorganizirane. Resnics je, da se delavke niso brigale za organi/u<i je in da so bili takorekoč malomarne v tem oziru iu to vsled sistematičnega dela družbe in njenih podrepnikov. Po ovojem načinu je družba pridobila nekaj delavk na evojo stran, katerih c dina naloga je bila - zabavljati čez delavske organizaelje in de isvske voditelje. Družbeni pod repniki so bili ve* čas pridno na delu ki družba je hotela na ta način obdržati 54 urno delo na te den in sploh delati z delavkami, kakor je hotela. Toda velika večina delavk ni bila a tem zado voljna in ker je ta nezadovoljnoHt vedno bolj naraščala, je bila družba priziljena uvesti 4« nrno delo na teden, toda pri tem je pa tekala zelo atroge naredbe iu stro-go nadzorovala vse delavke.
Ko je pa znižala plačo, je pa ta nezadovoljnost prekipela do vrhunca in pričela je stavka. Pridružile so se še one delavke, ki a0 t>il< do zadnjega zveate družbi, ker jim je zavrela kri vsled znižanja plače. 27. januarja so pa stopili v stavko tudi moški delavci in sedaj je stavka pri tej družbi popolna. S ;; • jft Siuvkarji so takoj obdržavaii svojo sejo, na kateri je bil lavo l j en poseben odbor, 'ki je predlo žil delavske zahteve družbi. Med zahtevami je glavna točka, d« mora družba priznati organizacijo. Kakor vedno, tako se je tudi ta družba najbolj upirala prisila-nju organizacije in da mora biti vse delavstvo vposleno v tej ^e-lavuici organizirano. Ker ni bo-tela družba priznati te točke, so ne pogajanja razbila.	a J
Htavkarji se zavedajo svojih pravic in radi tega vztrajajo .pri svoji zahtevi in po desetih di\eb stavke so ravnotako odločni, kol so bili prvi dan stavke in ne po? pustijo od nobene točke v predlo-ženlh pogojih. V ^
Valed te stavke je prizadetih veliko število ^loveak in Slovencev. ki so vpoaleni v tej delavni^.
J. Eiger, pravi gospodar te delavnice, se je takoj podal na "romanje" po sapadnem delu mesta ter hodil od stanovanja do stano-vauja mojih upornih delavk ter jih vabil z mamljivimi besedami, da naj gredo delati. Sklical je tpdi nekak shocl v hotel 'Lakota' na MiehiganOkf ulici in 30. cesfa, kjrfr je imel nadvsoisbrani govor po svojem okusu. Pripovedoval je uslužbencem, da je on 'miljonar* in do lahko pomaga vsem, ako je njegova volja (seveda) in da jc pripravljen pomagati •(seveda) in da bo izboljšal plačo, za kolikor bo njegova volja in (la bo takoj odpustil vitakega iz deluvnicc, kdor se je udeležil zadnje soje stavkarjev, brez ozira _kdo je in koliko časa je delal v njegovi dt lavniri. V svojem "Ubranem' govoru je rekel tudi tole- "Jaz sem gospodar v svoji delavnici in imam tudi nekaj in ker imep vam lahko tudi dam. Toda jas ne bom podpisal in prisnal organizacije in anijske delavnice. ker potem bi ne'bil jaz več gospodar v svoji delavnici« ampak organi aacija." V svojem nad vse zni čU ne m govoru* je tudi dejal, "kaj pa imate efelavke debregs od or ganizacijet Ali vam kaj dat" (To prepustim prlsadctim. da naj al sami tolmačijo). '
To jc bito jedro J. Kigerjeve-ga govora. Ta gospod je pridobil s svojimi sladkimi beecdami tri Slovenke, da ao ae podsle zopet nazaj ua delo, ki nimajo I olike resuma. da bi spoeuale taktiko J Kigerja, in ki niao razvidele, da jtaa sam odpira oči. 5. fr-btuarja popoldan ao se osamljene podale na delo. Za sedaj ne maramo objaviti teh treh izgubljenih ptie. ker upamo, da l»odo name izpo-snale. da opravljajo sramotno de lo in dO sa bodo to pet povrnile v naše vrste.
|0 nadaljnem poteku alavke po-tslomi prihodnjič. — fttrajku Jo^i.
oarja
«tal več pritožb | pošiljanja «te-
glede nerednega dostavljanja po alanegs denarja^ naslovijenoeoi. Pri tem je bilo oškodovanih na tisoče in tisoče Jutgoalovauov, bili so takorekoč'^direktno ogoljufani od strani nekaterih velikih bank — mialim pač onoatran Oceana Valed tega bi bil moj nasvet, oviro ma poziv, da bi nekateri /močnejši rojaki v eleberni naselbini natančno poizvedeft txl posameznih vojsko^ ki so poslali depar avojeem v staro domovino, kedaj, koliko in komu so poalali denar in vse to vestno zebeležili ter a podpisi seveda poslali dotič ne listine ali pole na jugoslovansko poslaništvo, v Washmgton z zahtevo, da stvar preišče in ds krivce naznani ua' pristojne o Maxti. da dobijo zasluženo kazen.
Kajti denar se je nekje, potem naj bo že kjerkoli, namenoma za-drŽaval, da so bankirji ki imajo dober vpogled v denarni trg, pri tem več 'saslužili", ker so zadr zavali izplačilo poslanega denar ja našlovljencem. Potem naj so ga zadrževali v Jugoalviji, Kvro pi apjoh ali pa v Ameriki. Pri tem na pride veliko vpoštev, kje so ga zadlišavali. Nekateri bankirji JugoiAaviji, v Zagrebu namreč, ho ae izgovarjali, da je bilo ban, čno poslovanje ovirano vsled1 stavke bančnih vslužbencev ki da baje vsled tega niso motgli redno izplačevati denarnih nakaznic. To je popolnoma navaden bluf ali trik in ta izgovor nima prav nobene podlage.
Krivica, ki se godi Jugoslevir-nonT v Ameriki in tudi v stari do-moniui valed tega neznosnega izkoriščanja presega že vse meje. Mislim, da smo jugoslovanski de lavei tudi ljudje iu ne samo ov* ce, katere se lahko poljubno sti v žc. Jaz %em n. p. poslal še julija meseca 45 dolarjev za tisoč kron. Odgpvora Še ni, ali so že dobili poslano 'vsoto ali ne. In ako so že dobili, kaj mislite, koliko je vredno tisoč kron sedaj f! Kakor.sli šim uiti pet dolarjev. Potem sem zd&ft pbslal septembra meseca y(35 dolarjev za pet tisoč kron. Kazuinuo. da tega tudi še niso dobili; Koliko je paNdanes vredno pet tisoe kron? Mogoče (k večjemu 15 dolarjev. Is tega se razvi di. zakaj niso hoteli nakazati deb narnih nakaznic v izplačilo. Sko-ro ves denar, kar smo ga mi pla <'ali je ostal lepo v žepu nekaterih .bankirjev. In nekateri se se daj izgovarjajo, da je bila stfev ka. tn ako je bila tudi stavka, stvar je jasna, da ao jo vprizorili
bankirji sami. — Oso Gornik. L	■
(Opomba predsednika SNPJ
Ker imamo politično organizaei jo, <ki v resnici predstavlja Jugoslovane v Ameriki, imamo pravico Zahtevati, da ista zsst^a- ia tfcffit naše interese. Zato bi bilo umestno, da se vsi ki imajo kake zalvt*vc proteste glede poši Ijanja denarja v staro domovino, <rt>račajo na "Jogoolovanako re-publičanako združenje", 3637—1 41 W. 261 h 6tr. Ohica^o, IU.)
Ženski spol važen faktor v zadružnih §r-ganizacijafli^
Na zadnji konvenciji severo-zapadiiih zadružnih prodajaln jc bila na dnevnem redu tudi <zelo važna točka in sicer: kolikega pomena za zadružništvo j? ženski spol. Iz raznih poročil jc bilo raz videti, da je ženski »pol zelo ve žen faktor v zadimenem gibanju in da je vapeh zadrožnih prodajaln veliko odvisen, kako se ženske zanimajo za aadrnžnifrvo. O tem amo že pred krotki« omenili in sicer v poročilu, izdala neka aadružna prodajalna v državi lndiana. In do tega prepričanja je prišla tudi etne-njena konvencija, na kateri ao potem organizirali posebno zveso, imenovano "Državno federacija ženske iige", -katere namen je v splošnem zainteresirati vse delavske fene za zadružništvo, pojasnjevati , delavskim ženam in tudi farmarski pomen aadružni-šfev*. Organizirana jc po angleškem načinu, ker so vse delavske in farmarske fotte v Veliki Britaniji organizirane v svrho^a«»ts-cije za zadružništvo.
Iu resnica je, da je zadrujlni-Štvo takorekoč še najbolj odvisno, kako se žene zanimajo za za družne prodajalne. Ako se Ione delničarke oziroma delavske le ne, katerih možje so deini^rji .zadružnih prodajaln, zaniiftajo za zadružne prodajalne 1 vspevajo in koncem podov leta kažejo veKk vseh ozirih. Poleg tega so di še najboljše agiti^torice družne prodajalne.
Maraikatera delavčeva rm ijia kake nesmiselne predaodkc o zadružnih ali "konsumnih" pro
8IB0V R0PAR8KI NAPAD
Chioago, 111. — V groccrijo Kate Cohenove je stopil neznan mlad tolovaj, ki jo je udaril z nekim topim orodjem po glavi, nakar jc ukradel en dolar iu pobeg nil. foheuovo so prepeljali v bol nišnico, kjer se nahaja v zelo kritičnem j>oložaju.
Dva mlada bandita sta oplenila draguljarsko tvrdko Hutchinson and Hustia za dragulje, vredne ekoli tisoč dolsrjev. Uslužbence sta aaprla v varnostno ahrambo
Trije msakirani banditje so oropali podružnico Consumers Toal kompanije. Odnesli so pet sto dolarjev. Podružnica ae nahsjs na vogalu Blue Island Ave. in Wood tiliec.	jm
Izvršenih je bilo še več drugih
cestnih uapadov in ropov. ' —-
MEHIKANKO AJLSTIRAN RA. DI UMORA Tjum. Alte. — Tukaj ao obls-sti aretirale Jullo ('s I lesa kapi. tana zvezne mehiške armade, an (Sitožbo, da je a silo odvedel in umonl nekega. mehMcKga oficirja. ki je capustil meblško armado In pribit v Združene države.
DOTAKIT SA RAZBIJANJI LSDU
Anderson. led. — Pri mostu nad Whl|e Ri ver jem se je nabralo toliko ledu. da je postala nevarnimi. da se sruši pod njegovo teše. Ker se druga sredstvu niso iAsaolo pri razbijanja ledu. so se da ae led r£a» po reki.
vec iarekelj da ima pripravlja luh par tisočakov <v ta namen ,1® uniči kone>umn» društvo ia kako konkurt nro jc vodil. J^d uata-uovitvijo zadružne prodajaj,,, je neusmiljeno odiral deUvee v

dujalnah ima izgovore, ja to pa to dobim v tej in tej prodajalni ne koliko eenejc in boljše, dobim to iji to stvar brezplačno, ta in ta trgovec zna bolje govoriti in tako dalje. V nekaterih slučajih je to resnica, toda, ako se dobro pre misli, je to samo v škodo od jemal cev samih. Marsikaleri trgovec bi rad žrtvovgl ftrtoaj tisočakov $a-mo v ta namen, dO bi upropastil zadružno prodajalno ali konsum no druŠt>vo in dobro ve, kje mora začeiti. Ako prodaja kako stvar nekoliko ceneje, potem že pazi, kje dobi povrnjeno in poleg tega pa še napravi precejšen dobidek. Ali da slabejfio "vago", mero in pri tem pa prodaja nekaj centov ceneje in nazaduje je le od jem s lec na škodi. Marsikateri privat ni trgovec se prikupi kaki delavčevi ženi s tem, da ji podari kako ničvredno blago za en predpis-nik, ali kako drugo stvar, samo, da jo pridobi, da prične kupovati pri njem. In vsaka taka st^ar je precej draga za odjemalca. Marsikateri trgovci imajo tudi* na vado, da o božiču ali novem letu delijo razne darila svojim odjemalcem. In kdor je dalekoviden, takoj lahko fazurae, iz katerega vzroka. Trgovci že pazijo, da dobijo vse te stvari plačane ob prvi priliki. In msrsikartera delavčeva žena se v jame na te dobro nastavljene limancc, ker ne pomisli na ugodnosti, kalere nudi zadružna prodajana.
V marsikateri nasebini se delavci še dobro spominjajo na razne desvske krize, ob času kate rih so jih privatni trgovci neu-Sinijeno gulili na vsakovrstne ns-člne. Kskor hitro ao delavci prenehali delati, so privstni trgovci pričeli dražiti tskorekoč dnevno razne življenake potrebščine, odrekali so kredit delavcem in postali ošabni. Marsikateri delavec, ki je bil prej stalen in dober odjemalec. je prišel v veliko zadre go. ko mu je privatni trgovec odrekel nadaljno dostavljen je živ-Ijenskih potrebščin, ker se je slučajno nahajal v denarni krizi Mandkateri delavec ne je v času delevake krize zadolžil pri privatnem trgovcu in ta ga je potem držal na uzdi iu račuuil v*eko stvar precej dražje, kot je bila navadua trgovske eens.
Marsikateri prHstni trgovec si je na ta način in na račun dela v ca nsprsvil lepf timočake, kale rih bi ne, sko bi se delavci save-dali ugodnosti zadružnih prads-jaln.
Marsikateri čitatclj se ša dobro »pominja. kak boj je bil med sedmino prodajalno in nekim pr\ vatnim trfav.cm \ »..-ki sloveti ski premogaraki naselbini v drža
|H'MS>OF»shu stavke, edt«. ksl kredit in neusmiljeno iztirj<. val zaoatsli dolg. Dobro se šc s^, min jej«. aaMIko je takej wiu«| raane iivljenske potrebščine iu pričel ]>rodajsti tudi ceneje kot zadružna plodajalns, ki se je n. stanov Ms. Toda rojaki so bili ^ lik o zsvedni in dalekovidni. du bili pripravljeni prispevati za U-pravne stroške, katere bi iim.|a zadrtržna prodajalna, tt svoj^M lan t nega žepa, katerih pa ni bilo potrebo; samo da bi v tem boju ne propadli. Toda izali so zmagoviti iz tega boja in .dotičua im-(luiiia prodajalna je pričela ua-predovati in ima vsako leto velik vapeh. Za to zadružno prodaj«! no .so se pričeli zanimati tudi delavci drugih narodnosti, ko ho videli, kake ugodnosti jim nudi. hi k vspehu te zadružne prodajalne se morajo delavci veliko za hvaliti svojim ženam, ki so zveste odjemalke se ne brigajo za mamljive besede privatnega trgovca, katerega se še dobro »po-mrnjajo izza prejšnjih let.
Delavske žene naj premislijo. <ia zadružna prodajalna je last vseh delavcev-delničarjev in da se ves čisti dobiček razdeli med delavce-delniča/rje. Vsled tfrga nt more razdajati med svoje delničarje nobenih daril, ker s tem bi' se zmanjšal letni čisti dobiček. To lahko stori privatni trgovec, ki sam shrani ves dobiček. Zadružna prodajalna ne gl&la na noben nepošten dotoiček, ker so delničarji sami gohpodarji in vsled tega, ako je dobro vodstvo, vedno daje pošteno mero in vago, ker je namen zadružnih prodajaln, da ščiti delavce in jim odpOmore v tej draginji. Celoletni dobiček «e razdeli med odjemalce-del»ličarje v podobi odstotkov, Čim Več je kdo zakupil v prodajalni tem veS dobiftka dobi. Cim boilj so bili delničarji »vesti svoji zadružni pro-dajalni, tem več dobička je in tem vt«č ga sami dobijo. Čim več prometa ima zadružna prodajalna t^mv boljše in več vrst blaga lahko nakupi, ker je vse v korkt delavcev-delničarjev.
Vse to naj delavske žene dobro premisli j o pred n < > bedo IMMMn nezveste svoji lastni zadružni prodajalni. Čim bolj bodo podpirale zadružne prodajalne, tem ve čje koristi in ugodnosti bodo ime-
V naselbinah kjer še ni zadružnih prodajaln, naj delavci iste u-»tauovijo, ker s tem bodo veliko koristili sami sebi. V ta namen so prve poklicane žene, da delujejo za to in naj agitirajo med svoji mi prijateljicami in znankami. Ako se bodo žene zavedle tega, je obatoj zadružne prodajalne gotov. Slovenski pregovor pravi, da žena podpira ,pri hiši tri ogle in mož pa samo enega. Gospodinj stvo je v rokah žene in radi tegi mora paziti pri nakupovanju ra znih potrebščin, kje dobi ceneje. Najboljše ugodnosti ji pa daje gotovo zadružna prodajalna.
Delavske žene ua plan ca za-družue prodajalne!
EMBAROO KA TOVORNO BLA OO MA ŽELEZNICAH
Ohioafo, m. — ietaaiiška « prgva je iz4sla endbargo ss tovorno Nago. ki se ne more prevsžati v vozovih, opremljenimi z ledenicami, za prevažanje živine In na odprtih vozovih Izvaeta jc žito. tiskovni p^rir, lesna koša in ated kor. Kmbargo ostane v veljak deset dni. Žeteaniški ravnatelj X embargo naznanil s pasebno e> krednieo, v kateri navaja detajk o embargu.

I
vi Ka
ko je privatni trgojnila
v I^Mnjm? ' ,
Duoaj. — Is Pra«e Jnvijatjo- ^ f**' je pojavila kuga v Tešinjn. kjer se ima vfiiti plebiscit med Poljaki in Čehi. Omenjeni zasedVjo ameriške čete teke« pMdscita in ameriški Rdeči kril v Varšavi je Mtro nosi al zdravnike in medicine v Tešinje. da m Inilezen omeji pred prihodom a-meriških vojakov.
Zopet potno V
Mezieo fltjr. M^hlU. - V pe tek ao se pojaviti ponovni p* t resni sunki v Vera Crmm V p« treani verakruški zoni .je i*bnm
Ggillj»»»l>»»lini 1 [ I"»Jjj!'>'"V
,| iniiimt" "I
Kapital vlag« ta prebitek aaaia
PROSVBTA
RevolU W«ij*ih vojakov
• Pariz- i* Brosla poročajo, da
u,„Jot«a vojaika ganii/ija or -Ajn/jrala danaenstmolje sadnjo
*redo proti vladi zaradi slabt liram- »u čredne služb*. Vojaki ♦ hU iu.eli po meatu i>i > 1 obhod in sli ud iti potom ao h« mimo raz
Angleška banka v fhidapesti
,,al4z--Angleška državna
kuka otvori v kratke« svojo podrnflffij' v Budapeftt. Konzorcij »ličkih bankirjevse pogaja T ogrsko vlado za nakup ogrskih železnic. '
V Franciji groli generalna stavka na ieleanioah.
Pariz. — KvTzni svet Setamičar-skili organizacij je oklenil po .tridnevnem zborovanja, da se poao-vejo železničarji po vsej Franciji na generalni strajk dne 10. februarja, ako vlada do tega časa ne ugodi zahtevam.
Velika umrljivost v *Avstrijl.|
. Dunaj. — V Avstriji je umrlo T,0,000 oseb v preteklem Hrtu, th> rim se je v tem 6asu narodilo le 18,000 otrok.
Kdor. opazuje dostojanstveni H nastop aovjetskib zastopnikov \	'ha ▼ ftMji,
Berttnui mora takoj spaanaH. daj Bcrliu. — Prihod francoskih je boljfteviika vlada v marsičem «*t v <Heiwita, gornja fclesija. aprcuenila svoje prvotui- mVtode kjet se bodo mudile /. drugimi za ■	^	\<*ziii6kimi četami vred za dtdio
(plebiacita, je povzročil ueiulre Izredna volilna borba v Angliji *adujo sredo. Nemftki prebivalci
Anglija. - liredut » J* • v.ilitu« U.S.U™	1	A oiueigenem mestu in Jib napa-
. ,,.,,,.,- . .	~~T | kalni KrauAei m liill ranjeni.
. " I0 ?T '<lee-al «.,i»r j«- dnl.il udar«- s
zaraditega, ker hc bosta merilo}
kandidat Delavske stranke J. M
Biggar in lord AKquith, bivai mi	RAD U IZVEDEL
tična lisa lrccv ki ™ .i*H#li«..i TT*1*' Pred tretu *** m KJ ! ll»:	meJ" , j nekje v držav. (Mi oziroma
dol lenem okrožju je izjavila žad	Sporoilžž mu imam zelo
|nji teden, da podpirala kandida-l ^Tltvaii
Hteklcuko pit obrazu. Nemei ao tudi napadli deputacijo Poljakov, ki mo hoteli sprejeti Franeoae na postaji. Cvetlice. ki oo jih nosili Poljaki, da jib poklonijo franeO akirn čaatnrkom, so jhu Nemil iztrgali in pouiaiulvali v cestnem blatu.
Slovenska Narodna
Uataae
Podporni Jedaoti.
NAZNANILO IN POSIVI
Aimmm 9. a»riU	^fBV	lak«rp. t?, jualja I BO?
\i£i	»_	v deiavi IIU»»ia.
GLAVNI STAN« MS7-S0 »O. LAWNDALE AVE./CHICAGO. ILLINOIS,
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191*1922.
Izvrževalni odbor.
turo Biggajrja. Prf «dnjih	^
nih volitvah ko Irci volili liherafrl'ljttdUb V***.™* ca. Ktfggar kandidira na progra mu socializiranja rudnikov, železnic, parnitoov in zemljišč, enotnega davka na dohodke, državne podpore za brezposelne moftke lit ženske, starostnega zavarovanja po 65.. letu starosti, odprave pri-silne vojaške alufbe in miru z Knsijo.
Cenjene rojake'u-ve za uje-gov naslov, naj »i to ponoči, ako bo pa sam ftital, naj ae mi oglasi na moj naalor: Frank Roaich, P. 0. Box 36 Absher, Mont. iFjb. 4-5-6-7) _ J _....._
.S tem naznanjam, da sem pro dala IlOTEL DE HTXK v Kanaa* Ctiy, Mo., ter v to svi lio potTeiiu jem laatnorovni podpis JVLltfc BOUNARJA, p red no mi je mogo-vv x eeloti 'tauar aprejeti iu aa vršiti kufdUjo.
Poživljam ga, naj mi torej posije notarsko i>otrjeno jioobla-stilo a avojim podpisom nemudo ma. Najboljše je, da se sam javi in to v najkrajžem Času. M RS ^AHY BOOKAB. Moj bodoč| na-»lov bodo na 708 <5. Summit Ave., Girard, Kamas.	(Adv.)
..........
u;_
I llIHIMIIIII J |

uraAVNi
_____ VIM«I« Cmkmkmt,	Aiitoa HfMl, B«a l«a. CMNik«|, Pa^
nSMl «1 U4»ai Mata Tur*, t.j.Ui MmIMi*«« (MIh r»ul a«r«*r, kb|»|«Z rr.»k a. t.«tkir, wpr«vll«ii al..u. fOla OflilM. *
roaoTNi ooaaa.
Mi AaSrzAU,	Bm Ml. CiMM«MUrt. t*, J«ka Uiimnil. «aa Naz
S«. Vk«(MS. IB.. Martla t*-***. I« Zta, ImUmk, Okla, J**- a-Sti«*, Bm OZ, | lllUna. Po* Pruk loMtk, »ZOO Ptmmt CUmImS. Okto.
aoLNižai ooaaa.
MoaaaoNja oaaoiia« in««, or^aioa. asav-aa a uwwi a«, csims^ ia.
VZHODNO OKaolJKl RimMI rl«i.rM, Bm 4ZO. ariSotvUI«, Pa.
- IBia Sadi**, i« tz, wufc Mcvm. p«. . .;.■< , • ZAPADNO OKaoiJZ, A»Im šulw, Bm »SO. Ona, *M*n ••
U« Kakor. Bm B4B, OBlMrV Mlaa, ...........
Nadzorni odbor.
B kUH P«kravil,	ISSIT Wzt*rlM IUU C«ltt«wM< OSI., Jzfc* A»W«i*4,
«ta m«m at.. av*i«n>. mi.«., jm. iuim. ioot a. vsta a, cto««uaa. oaie.
Tlakoval odbor.
CoMmt, J«*. BaMII ta Stan PMevrtt.
Kumunei ao ie umaknili na ogrsko premirovno črto.
Pariz. — Rumunski poslanik Je naznanil, da je rumunpka vlada odredila umakuitev svojih Čet na dtMuarkacijt#ko črto na Ogrskem. ■
Britske čete zaaedle železnico v Mali Ariji.	I
Carigrad. —.Britske čete so zasedle železniško črto od Smitne do|
Carigrada.
Ogrski booari imajo pogoje za vojno s botjftevilci.
Dunaj. — Tukaj se-porofa, da se je ogrska vlada ponudila zu voznikom, da organizira, a rmado | proti sovjets!:! Bnafji, a>ko ji ententa puirti vse si are ogrske | tneje in dovoli reorganizirati nje 110 armado.
^Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijsteljeni in znancem, da je moja ljubljena soproga
ANA KOCJAN,
i-ojena Malnarič, za večno /stisnila oči dne 5. fobr. 1920. Umrla je za pljučnico.
Pogreb drage pookjnice se vrši v soboto (7. febr.) ob dveh popoldne na fesko narodno pokopuli-
sce.
Chieago, Ul.JL felir. 1920. . ANTON KCKJJAN, . , iatajoči soprog.
"Flu" preti nevaraozt. Varujte ■ zdravja. Prva anamenia v hrbtu, glavi in milicah,
t 8 povrnitvijo epidamiČnz "Flu" pi sebe in vaio dnjlino z tem varujete, vai«
S,vifiSS
Joda i aluMj preklada ali mrzlice vaemite po eno SaMva
Pojdite v nSliu, i,pijte kaj vmčega Wm dobro zaviti. Ak
ne prlino
btiltNM Z
dobro apotite. dnevu, tedaj Ta zdravila vam
jfobri navili. Ako pa to na pomaga v enem
pri rokah. Prodaja v v vzah
tega U jih morali imeti vedno l«karnah po sledečih
Severa's Aatiaepaol, 85 centov In 2 centa davka. 8evera'a Cold and Ortppe Tableto, 80 centov ln 2c davka. Severa'z Balaam for Lungs, M in 50 centov in t ln 8c davka.
I Ako vam teh ni mogoča dobiti pri valem lekarnarju, tedaj naročita direktao od naa.
W. F. SEVERA CO., Cedir Rzpidz, lova.
mmmam
poaoai — Kmm»m4mc. . H. «*M«ail. M M* V «U*a«a aiae«. M VSA PISMA, hi a* aaaataj« a«	»I. ar^Sataa m aa^e»*. rr^taMaOloa
a n. p. i« aaav-ae a» u«s*n a«, ckw«««. m. w
vaa zAoava aoi nimv rooroaz m m*i#*#. aeuuha taiaiitM a n e. Sa IV—eB Be. Uzi! iBill A Mm CSImo*. m. ozn AR N Z POŽlUATVa IN »TVABl. U M lita* «1, lrrrtav«law aitora ta )«S»eta V«M* M MttaM. T.taUiv« a. N. P. J, zezr -zz Se. U«»M« Otaia HI. | va« SADava v zvzzi I BLAGAJNIŠKIMI roau M M*aj»ta aa aazlevi Btasal* i •atM S. N. e. J„ zez» ~ZZ s. U»nS.ta A«, » h|cM«. Ig. I^v^jimaii ftaa* ndwa» v	za aal aMUtata M. PmiovIžb,
VM	aa al. pMU Mzol o^itai. aa aaOea« Az*hrz|M, Bm Ml.
mltaf«, P«.
Vza iiltalli praU aieBaMivii «|mIIz m aaj motata aa boMmi PninOilMis & H p. j^jee? aa ao. u»>ait am.. cmmz«. m.
VM ŠmM ia	aetal, ■azaaalta. *«ImI. -alta.
D Annunzijevi oficirji aretirani.
Milan, Italija. — Dne 5. t. m. sol italijanske vojašk«4 oblasti prijele v Bariju tri d'Annunzijeve čast-1 iiike, katere je reški norec poslal v Brindisi z namenom, da podku pijo moštvo na submarinkih in jih odpeljejo na Reko. Častniki so iz pavedali, da ae d'Annnnzio pripravlja za invazijo Apuljskega polostrova.
-
itlemiik. nemi* ▼ rranoiji; 161
Pošiljamo denar v staro domovino.
II Sedaj lahko polijemo denar v vae kraja na
v ,, Statotisko, Hrratako, Dalmacijo bistro. Nadalje požUjamo denar tudi v Srbijo, Bulgarsko in Rumunako.
Jamčimo aa vea poalani denar, enako kot pred vojno, da bode hitro in točno izplačan.
KASPAR STATE BANK
1900 Btuo laUnd A ve., Chtcago, UL
Dijon, Francija. — V četrtek sin trčila 21 milj od tukaj oka|>res n i in tovorni vlak Petnajst oseb Je j Mo na mestu mrtvih in 30 je ranjenih.
tA PO#JIKE
K
Italijanska flota v Šibeniku in Spljotu.
Bel k rad, 2. feb. (Po urad. biroju HHS v Washiiigtomi.) 1» «Spljet» porofeajo: Italijanska' križarka "fcJan Ben" je dospela januarja pred Šilmnik. Miod otoeajeae bojne ladju je v tesni zvezi S skorim 4'Annunzijevim] pnli.Mlom v ftibenik. -- V Spljet skeni /.aflvu se wiaj waka ja jo štiri italijanske bojno ladje. M	■ ' ■ '
Jugoslovanski poslanik v
1^*1 grad, t, feb. — (Po urad '"roju SUH v Washiiigtoim.) "K poba", neodviani bclgradski ltat. poroda, da je podpisan ukaz. N kzterim je dr. Lujo Bak< tu-'■jmk jugoalovanakega poalani «iv« v Rimu, imenovan |>oslaul koiu v Vatikanu.
THE CENTRAL mercantilb banka v new vorku Plahko pošilja denarne poMljatve . polno barvno garancijo po najnižjem dnevnem kJrzu v treh «11 iUrih tednih na v« kraje aveta po posti ali po bančni nakaanici ali pa v treh do »tirih dneh Po
kablu.
preskrbimo potw* U«n oBetfam, ki tole odpotovati v Jugo-^ o Ro««n.»« aH tulijo v teku itlriindvaj«itih ur, aa Polž L v dveh tednih, za Coho-Hovklj* Ogrrf«, Nomčijo in N.mžko-Aratriio pa v t asu treh do »tirih tednov, ako smo # sprejelTod oaebe aUri potni lUt ln štiri allke, ki ne .mojo biti večje od 3x8 palcev.	•
.	*, i	t	if , .f '.A, ' '	•	Jffi
parobrODNI LUTKI v«. kr.J. »v«t« — M tja ln n»»»J m
, rod33 . po dnevnih c«»h. Ako MiU dobiti -m «-o). ^
Z,uLM prij.UlJ. I*	kr.J. » Zdriilen« drta-
' TZ . vlliem pomaaamo pr«krbe«l potni IOt In p«-toviJne I letine M nj.. Tro^t n. p^obrod« « preekrbl to zej.m^i. i>rotl m»jbn««u vplačilu.
kupujemo in prodajamo tujezemski denar in zondz
SVOW)DE wleh vellkoiti po najboli-h toevnlh eeneh.
Nem«J» ia «o»jeUk» tadj. v
lii-rlin. — Zeetopnfki. k»l<T« J«] .Ju ru«k* Mrjeteke vlad* . ^'nK-ijo. w poiiejejo • tukajftnji "" volikimi Uiduatrijalnimi drui-U»"|> rs upoatavijenje irgovskib Mikov ua rHlig: i—«ir"*'i
"ar kot plačilno aredstvo j. po Plinoma izključen. Pogajanja soj 'atlovolJHi in vsekakor 4»odo n M* Ia Kiuti pravijo, da je »Mivjct .
slada voljna poakti v >emčl J«» Sirove krile, katerih ima o-i aronino zalogo, in nearfk*
jih naj predelajo v nanje In I nakar Noaaei obdr*c	|
'I je v in ostalih pošljejo > Ruai bi tndi radi dobili ickb, 7M felernitv in plačajo ga rji in KHom. Knoke poan^j1
•o l.oljfcfugj pmlali tmtl tvrdkam
* Angliji, ■
POMOČ IN POJASN.UA DAJEMO MBttMMO pri
^^tnlh I letov to pri pletevenju davka.
A- aI 2EUTE PRIHRANITI va* trdo prUluienl denar, obrnite •vnVpm interesu najprvo do naa in ml vam z veeeljem.po-
fa fjsnjsmmm takoj.
THE CENTRAL raMHTILE BANK
OF HWM YORK
69 Flfth Avoibuo «ow Vork, H. Y.
RESNICA K * »nof« ae vede, kje M aamogtl aaj;
msnica t^&zZrZ&Zf^JS*s
katera Ia aad dvajset lat peftUja domovine ia ima vzdno aajallja
______•• zadal ..I« a»»talaa, vzlad ftazar arf Ullk
•flaiall. Prepvllaid pa kadita, da bedela dobili aa VEDNO aajvilje vr«4aa«l.
POTNIKOM SE PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE BREZPLAČNO!
VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO!
Za vsa potrebna pojasnila obrnit« m na:
EMIL. KISS, BANKER,
133 Saeond A v«., cor. flth St., New Yoik, N. Y.
SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN PLAČA 4* OBRESTI!
VENDAR ENKRAT
PRVI DIREKTNI PAROBROD ZA ' DALMACIJO!
brovni
fiftaž;
Sir'........
iKrtajavaaT
amu	.
t	l i ll ii J n
.....»I
i*au
NEMETH STATE BANK
IS»7
10

Ne Yt
, N«v Tork, %
POZOR SLOVENCI!
FtOSVBTj:
rmousJ mMO! TIL - , Normi*
TiMfc.i Pdsm
LjP
ClattifM Mvtrtiseaents
Ako ste se naveličali selili se.
naokrog, iz enega na drugo delu iu zgubljali ate f a« iu denar.
OOODTSAR
vam nudi »talno delo va« leto m okrog, ddber zaslužek pri delu o<l koaa iu prilika za napredek.
DOBRO DELOVNO STANJE
-- Oh, fiikar ne bodite tako b^evarnif Bom že jaz (pazil, da ae vam n* pripeti ničoaar. X
Prilika za priucenje.
Zakaj pa ne T
V trinajst* P* & ne P™*«111
— (lotovo. In bil oom ie dva-im jat krat tukaj toda še nikdar nisem dobil nobenega doma. Jaz ne (pridem več.
Ugodna prilika za naučene zdrave in močne delavce. .
Oglasite ae pri: Factory Kiu ployraent Diviaon f /
NOVICE IZ JU-GOSLAVIJE
THE OOODYEAK TIRE A RUB BER CO., AKRON. OHlu
i|i ''t, pri
OERUAltDT P. MEYNE
Frightwood and Hermitage ave,
J*	Ohicago, HI
Kontrola železnilkoga osobja
Ministrstvo za promet je izvedlo tajno kontrolo železniškega o-sobjs. Kontrola je avoj posel Že začela in pokazali ao ae Že« tudi znstui uspehi. Tako so našli 2. jan. ponoči v Hatajniei postaje-načelnika opitega in v družbi tamburasev. in sicer ravno pred prihodom brzovlaka. 'Tn posta-jcnačeluik je bil takoj suspendiran ter ae je uvedla proti ujemu aodna preiakavo.
Tatvina na mariborski gimnaziji. — Ko je aluga gimnazije na starega leta dan izplačeval pro-foeorjem plače, je bil nenadoma poklican v ravualeljovo soba. Pustil je denar na mizi, a ko ae je «rnil, denarja — 18.#00 K — nI bilo več. Neki dijak, ki je med 'tem Čakal pred šolo, je rekel, da jo med tem šel v šolo n/ki vojak iu se kmalu zopet vrnil. Slučaj le ni pojaauen. / V > 1'
Draginja in oblika. — Prejeli smo: Veliko se piše o draginji. A akoro nič ae ne omeuju kmeta, 1(1 je tudi velik pospeševstelj te nezgode. Neverjetno je, kako dandanes premožni ktnei odira takozvane male ljudi. Pred vojno zadolžen .neimovit in od sile po-
DEKLETA POTREBUJEMO
za lahko tovarniško delo,
dobra plača in delo je
od kosa. g. Ogiaaite ae pri:
POTREBUJEMO
$14 na teden ob začetku, pozne jO ko ae priučite dela vam damo delo od kosa, lahko zaslužite do $20.
navadno delavce za delo,
THE ADAMS A WEST LAKE OOMPANY,
824 W. Ohio St., Ohicago, 111.
plača je po 70 na uro.
• Oglasite se pri:
OERHARDT 7. MEYNE, 4021 B. Ravonswood Aro.,
Chicago, Ili.
Oglasite se pri
POTEBUJEMO
delavke za delo v pralnici
177 N. State Street, Chicago,
NORTH SIDE LAUNDRT CO., 4723 N. Westem Ave., in Raven« wood 738, Chicago, 111.
RAD BI ZVfcDEL.
Podpisani John Pezdir iz Šte-panske Šrange, želim izvedeti za mojega znanca iz starega kraja Franka Kosec, ki se jo lansko leto nahajal v Youngstownu, O. Sporočiti mu imgm nekaj zaniipivfB novie iz starega kraja.,* Kdor ve za njegov naslov, jo proton, da mi ga naznani Če pa sam borzni j se mi' jihrfrfr? mi	■ Q
John Pezdir, Box 347, Girard, O.
ifiCEM BRATI
JOHN, JOŽE in ALOJZ FAK1N, doma iz Teitoovlj na Štajerskem, ako kdo va za njih naslove, prosim uljndno, da mi to naznani, ako bodo sami titali naj se m i prijavijo na sledeči naslov: Joe Mrežar, 513 Kettelle Street« Peo-ri«, 111. (Adv.) (Feb. 3 to 7)
POTREBUJEMO dekleta za de-(o v knjigoveznici; izučene in tu-di mlado za učenje se sprejmejo. |)obra plača. ' | 0. O. 0WEN A 00. |06(j W. Van Buren st, 3rd Floor.
Chicago, 111.
POTREBUEJEMO
delavce pri punčpresi. Oglasile se pri:
H. G. SAAL CO., 4410 Ravenswood Ave., Chicago, 111.
gleda njeno zalo rast, njeno ponosno in resno liri, postane naenkrat zbegan in 'hipoma igpremeni svoj načrt. Klobuk vzame v desno roko, stopi korak naprej ter se prikloni tako nizko, do se je kar preklal na dvoje. Nižjega pok Iona ne bi mogel napraviti niti francoski kraljlvi. Biličeva, ki je izvedela, kdo je prišel v grad, si je takoj domislila, kdo stoji pred jno. Prijela je s konci svojih prstov za suknjico ter se mu isto tako globoko priklonila. r U 1 j. "f V^..
Vsi so občudovali njeno rast in uglajeno vedenje, ki M je Še pokazalo pri pozdravu, dasi že ni bilo udomačeno v Kejdaneh, kajti kneginja Januševa ae je raje kazala kot Valahinja v svojem vshodnem izobilju nego v dvorijivcmti; njena hči pa je bila iU» majiriia deklica.
Med tem ae zravna Bogoslav pokoucu, stres« kodre svoje lasulje na pleča, čvrsto zacepeta z nogami in skoči urno k Alenki. Obenem vrze pažem klobuk, sam pa poda goopodfcčni roko..
"Svojim očesom ne verjamem in brikonc se mi lo sanja to, kar vidim," reče in jo spremi k mizi. "Povejte mi, zala boginja, na kak način ate prišli ia Olimpa v KejdanofM
"Dasi aem le preprosta plernkinja in ne boginja", odvrne Alenka, "vendar aem toli pametna, da auiatraiu vaše besede k izrazom vaše dvorljivoati."
"Ko t>i tudi hotel biti najdvorljivejfti." od-vrne on, "vam vendar vaše zrcalo pove več nego bi vam mogel jaz povedati."
"Ne. ono mi no poje ve*, pae pa odkrit oarč-ne je," odvrne ona ter umolkne.
"Ko bi v tej aotoanl imeli vaaj eno srealo. bi vas hotel koj voditi predenj. . . Med tem pa ml poglejte v oči in razvideli bodete, da se vam ne hllnira, da ae ne laakatn."	*
Knez skloni nekoliko glavo in pred cospodie. no Alekaandro ae zasvetijo njegov« veliko oči. črne kakor iamet, toda mične in proaunljive. Mlada deklica je zardela od njihovega ognja, pobe-ails j« trepalnice ter a« umaknila nekoliko na stran, ker je čutila, kako jo Bogoslav stiskal njeno roko k aefcl.	%
' Ko jo je pripeljal do mke. aed« poleg nje, ia bilo je videti, da je njena lepota napravil« nanj nenavaden vila. Pričakoval je. da najde piemenitaltnjo, brhko kskor srno. amejočo ae In rdečo kakor makov cvet; med tem pa j« našel ponosno gospodično, v katere črnih očeh j« bila kitali neupogljive volja, rmum in veljava; da. bila je dične postave, mična ia aala. da bi ae ji klanjali eolo na kraljevem dvoru vsi od prvega do IMml«*dn>«a. Njena lepota je nehote vzbujala občudovanj« in koprnenje. Bilo jo na njej nekaj ve-ličastnega, tako da a« je knez Bogoalav je I i,- kesa t i. da ji je prezgodaj stisnil roko.	M "Pri takšni mora biti človek previden", si
Zgodovinski .-•roman'-.
POTOP
navadno sledi za influenzo ali gripo, prehlajenjem, bronkitami in oslovskim kašljem. Je zelo nepovolen in slab simpton in moral bi se seveda takoj paziti, da se ne razširi pri bolniku.
! Spisal H. Slenklewtez. —1'oslovenil Podravskl. ! < t »t»MSMSSOiiiiM««♦«»«♦«♦♦ ♦♦«♦♦♦» !
(Ngdsljivsnji.) . (iT '	• VIII.
K večerji je bilo povafbljenih razuu mečnika roaeuskegs in Alenke tudi več odličnih kcjdau-akth častnikov in nekoliko dvornikov kneza Bo-goalava. On sam jm je bil tako ozaljšan iu poli-ksn, da se je vse lesketalo na njcin. Na lasulji je imel napravljene umetne kodre; lice s svojo nežno poltjo je spominjalo na mleko iu rožo. Na sebi je imel obleko ix črnega žameta, rokavi pri kaftanu ao bili zapeti z gumbi. Okrog vratu je i-mel širok ovratnik iz najzaljših brandeubužkih čipk, katere ao obrcbljaje tudi rokave pri pesteh. Na prsih je nosil zlato verižico; čez deano ramo do levega bedra mu je visel pas iz nizozemskega usnja, a tako posut z demanti, da je bil videti kakor proga ntrinjajočih se lučic. Takisto ae je bli-ačal od demantov tudi-držaj meča; a dva največ-ja ^s se mu svetila v traku njegovih čevljev, ki sta bila tako velika kakor dva lešnika. Vsa posta* va kneza Boguslava je bila vzvišena in zala..
V jedui roki je imel krasno izšivau robec za nos, z drugo pa je držal klobuk, ki je bil ozaljšan a Črnim, nenavadno dolgim nojevim peresom, in privezan k držaju meča. *
Vsi, ae izvzemši kneza Jana, so ga' gledali a začudenjem in s|>oštov«ujem. Vojvoda se je spomnil svojih mlsdih let. ko *» tudi nad njim vsi strmeli ns francoskem dvoru. Daal je thiln to že davno, vendar ne utu je zdelo, da se Je pomladil pri pogledu up brata.	«
Knez .lan postane torej kaj iidane volje; ko ae sreča z bratom, dotakne ne ga s prstom ter reče:
"Kar šar sije od tebe. kakor od lune. Ali ai se radi Biličevo tako oblekel T"
"Luna povsod lahko pokaže svojo luč," odvrne asmohvslno Bogoslav.
Na to se razgovarj« z Ganchofbm, pri katerem ae je nalašč uatavil, da hi se (»olje t klela njegova kraaota. Oanehof je bU namreč nenavadno oduren človek. Lice je iiuel temno in raaorano od osepnic, no* podoben krsguljev« mu kljunu, brke so mu molelo kvišku. Bil ju videti kakor duh te-nic, Bogoslav pri njem pa kakur duh avetlob«. »» Med tem ata atopUe v aobo ženski s gn*>« Korlova in gospodična Aleksandra. Bogoslav ju x biti runi nemi pogleda, prikloni ae gospe Korio-vi in že je hotel polotiti prat na nsta, da bi po viteški šegi poslal poljub mladi deklici. Ko pa sa-
IŠČEM SVOJO SESTRO
Vero Lubej, omoženo Zaje, nahaja ae menda nekje v Chi< agu. V-ljudno proaim cenjene rojake, Če kdo ve za njen naslov naj mi ga naznani, za kar bom zelo hvaležna. Ako pa bo sama čitala, naj ae mi prijavi svoji sestri (omože-na). Na naalov: Ivana Roijcht, R. F. D. 3, Pittaburg, Kana. (Feb. 4-6-6-7)
(Severov Balzam za pluča) se zelo priporoča za zdravljenje kašlja v vseh slučajih. Ta je namenjen, da zdravi membrano v grlu, odžene za grlenost, ustvarja la^je dihanje in prežene kašljev napad.- Je zelo okusen za vži-vanje in otroci kakor odraŠČeni ljudje ga ljubijo. Poskusite. Cona samo 25 in 50 centov in 1 ali 2 centa davek.
Liniment bi mormli lm#ti p*
1 vsaki drutini. Težko projde en aam dan, da bi se ne potreboval. Sn«rt'» Go»h-•rd oil ifikrvsrovo Oothsrdsko olje) je isnvtoo mazilo sa zdravljenje tekih bolečin, rev-msHsnam sl.Usvralglj«, povsod kjer sa amatra, da linlmont lahko kaj pomaga. Cena SO in 60 centov in S alt 3 cente davek.
ROJAKI! .
Zadnja opoftiljatev jo odšla le dno 17. januarja 11. in s katero se jo odpeljal tudi član naše tvrdke Mr. Leo. StrukeL t
Mr. Leo. Strukel ostane po naših opravkih v Jugoalaviji do dne 1. msjs t 1. za to je fes, oko kdo hoče ksj poslati za velikonočne praznike svojcem v stari kraj in jim pravočaano pomagati Torej naj takoj pošljejo zaboje na naa, ker iat« odpošljemo is New Yorka vaakih 14 dni v JugosUvijo.
STRUKELk H0RAK
Europoan Trading Ezport Co., n Ninth Av»., eor 1«. 8t
Niw York, N. T. \
Hrbtobol nftpaja človeka ala-hotnega, bolna« in na zmožnega sa vsakdanje delo. Sicer je gotova atear, da j« temu vzrok bolno steaje vaših oblati. Takoj pričnite zdra viti. Rabite Smrt i JUdmmj »4 Unr Re-iedr (Sererovo Zdravilo ss obleti in jat«) ia prepričali aa »odete, da je te fsvratna stnee sa sdravtfonje In urejenje vaših oblati hi aranič-nih nerednoi«U. C«w 7» een-tov m 11.26, in S ali 6 centov davek.	a
ZaDrtnica i* navadno vzrok ^	veliko drugih bo-
lezni. Navadno ee jo sposna ko prihajaio razno bolečine In to •o v«roki, da bi ae morali vre-diti vaša čreva, e tem da ee prične rabiti Smrt i BaIm. el Lile (Severov iivUenski bal-aam). ki je pesna n, da pomaga v tekih slučajih kot saprtnieain sabaeanoet črev, ter ae uporablja kot pomoč drugim zdravilom. Cena 66 centov in 4 cente davak.
SVOJE ROJAKE KDAJ ZOPET LAHKO DOBITI V ai—»t^
Priseljeniške pitava ostanejj še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svoj^f rodbino lahko dribite v Ameriko. Podpiaani vam bo dal navodila, kako dobit« v kraju fotne listo. Pišhe, ali se pa oseb-no obrnit« aa znanega rojaka Ma-Hjo Skondor, Javnega Notarja, 5227 Buttler Street, Pitteburgk, Pa- On Vsm bo atvsr uredil ia pojssnil >	(Adv.)
brobil Ako je kri nečiste, slabotna In bresbarvna to Škoduje vsem atetemu in vi potrebujete tenike. V samite Bteed Psrflbr (Severov kričietilec) Id je posnan, de preiene tep-hke. terove 4td, ki so nasteU vsled nečiste krvi. Ce-aa 61.16 ia h centov davek.
W. F. SEVERA CO., CEO AR RAPIDS, 10WA.