Prirodopisno-natoroznansko polje.
Tujozemske živali.
J. ujozemske živali ime-nujemo vse one živali, ki ne žive pri nas v Evropi, nego daleč dale& od nas v onih delih sveta, ki leže proti jugu, kder je mnogo gorkejše nego li pri nas. Največja čveteronožna žival, ki hodi po suhej zemlji v teh krajih, je slon, katerega podobo imate pred seboj. Nje-govo velikansko truplo počiva na debelih, neukretnih nogah. Ob debelej glavi, ki je nasajena na kratkem vratu, visita mu široka, inahadrava uhlja. Oči ima drobne, ki mu štrle izpod visocega, iz-bočenega čela. Kožo ima skoraj golo, razpokano in razkavo ali vender zelo občutJjivo. Najbolj eudni so njegovi zobje in njegov nos. Iz gorenje čeljusti mu molita dva velika, navzgor zakrivljena zobova (okla), ki raseta s slonom vred. S tema zobovama se slon brani in napada sovražnika. Gorenja ustnica mu je vzrašena z nosom in podaljšana v nekak rilec ali trobec, katerega slon lehko zvije, skrči ali raztegne, kakor koli mu ugaja. S trobcem pobira živež in ga nosi v usta. S trobeem se tudi brani, ker ima v njem toliko moč, da ž njim drevesa iz zeinlje izruje, ter konja ali vola z jednim samim udarcem lehko na tla pobije. — Slon živi v južnej Aziji ter prebiva najrajše po gostih in hladnih gozdih, kder ima obilo vode. Da-si je slon videti zelo okorna žival, veuder je  urnejši od konja  ter stori  ua dan  toliko,  kolikor bi storilo
šest mof.nih konj. Tudi v Afriki žive sloni, a razlikujejo se od azijskih s tem, da imajo še večja ušesa in še vecja zobova. V starih časih so po-trebovali slone v vojskab, a denesjih love največ zaradi zobov (okel), ki dajejo  dragooeno nslonovo kost."
Lev je tndi tujozemska žival. Živi v Afriki in v sosednih deželah vroče Azije.   To žival, ki je mačjega plemena, štejemo med najpogumnejše ; in najdrznejše živali vsega sveta. Zato iga  tudi imenujemo nkralja čvetero-nožnih živali".   Truplo ima močno, zalito in napeto, a poleg tega vender
___78___
jako gibično in vitko. V širokih šapah ima silovito moč; z jednim sanrim udarcem pobije konja ali vola na tla in tudi z repom ubije človeka. Glavo rau obdaje dolga in obiJa griva, izpod čela se mu bleste divje in jako žive oci, telo mu je pokrito s kratko in gladko dlako rumene barve. Kakor mačke sploh, ima tud lev oster in razkav jezik. Ta grozovita in krvoločna zver spi po duevi v kakej trnjevej hosti, a pod noč se probudi, Vstane, strese grivo, zapusti brlog in z gromečim rjovenjem naznanja, da gre na plen. Njegov glas je tako močan in grozovit, da zbega vse živali, kadar ga zaslišijo. Gozdne živali se plahe skrivajo po gozdu, privezani veljblodi ia konji se hočejo po vscj sili odtrgati in pobegniti, goveda skačejo sem ter tja ter rnukajo od grSze, ovce in koze se zaganjajo in spenjajo na ograje ter žalostuo meketajo, psi tulijo in cvilijo, in tudi popotnika obdaje strašna groza, kadar sliši bobneč glas te divje zveri. Lačen lev je človeku zmirom nevaren, a kadar je sit ne napade človeka, ako ga le človek ni poprej razdražil. — So še druge tujozemskc živali, o katcrih ste izvestno vže kaj slišali, ali pa tudi morda žive videli v kakem zverinjaku. Take živali so: opice, tiger, jaguar. hijena, žirafa, nosorog in še mnogo druzih.