Pametna inisel. Pavliha se je bil pofetaral in premišl.evati ije začel, kam bi na — stare dni. Staršev ni ,več imel, ne drugih sorodnikov, h katerimbi ij. mogel kreniti. Zato je pač moral kje nekogapoiskati, ki bi ga ivzel pod streho. Izmisjil si je imeniten načrt. Lepega dne se je p.rikazal v svojem rojstnem' kraju. Najprej ije stopil na županstvo ter je vprašal za g. žuipana. Ko so. mu dovo¦lili, stopiti v njegov u-¦^d, je prosil župana, če bi mogel hraniti na občini težek zaboj, ki ga je bil pustil na stop riicah v varstvu občingkega sluge. »Kaj pa je X zabo3boju?« »Vidite, g. župan, r_H sem prispel sem praz-: nih rok, ampak nabraf sem si v tujib krajih' precejšnje bogastvo, ki ga hranim v zlatu in v žlahtnih kamnih v za-: boju. Poiskal si bom tu mirno sobico in za teh par let, kar jih še bom živel, bom dal dotičniku, ki me bo prehranil, vsebino zaboja kot p.ačilo. To bom zabeleži! v oporoki. Da pa mi kdo ne bi zaklada izmakniJ, prosim, da ga morem hranili v občinski blagajni. Za to uslugo bom zapustil oki-oglo svoto 'w- zaboja za občinske reveže.« »Dobro, proSnji bodf ugodeno. Kje se pa m'u sliš nastaniti?« »Tega, milostivi go-1 spod župan, šo ne vem< Ali mi morete dati kak nasvet?« »Z veseljem bi te jaz ivzel sam, ker si mi zelo všeč, ali žal, ne morem, ker iniam familijo svoje omož. hčerke pri sebi. Pač pa lahko greš k mojemu prijatelju trgovcu Skopunu. Prijavil te bom!« Za Pavliho so začeli lepi dnevi. Trgovec ga je rad sprejel in mu je stregel, kakor je najbolje znal. Tako je preteklo pol leta. Tedaj je vlekla Pavliho spet žeIja po pustolovščinah na potovanje. Napravil se je, kakor da bi od dneva do dneva postajal slabši in nazadnje je ostal v postelji, kakor da bi bil umrl. Tigovec je takoj stekel na magistrat do g. župana. Hitro so sklicali sejo občinskih očetov, da bi zaklad dvignili. Pavliha se je tiho zmuznil pod galerijo, od koder je vse videl, ne da bi ga kdo zapazil. Zaboj so s težavo odprli. Kaj je bilo notri? Samo kamenje. —= Gospodje so se spogledali, trgovec je kar tulil od jeze. Stekel je domov, da bi mrtveca vrgel na cesto, ali ni ga bilo nikjer. Pavliha jo je hitro odkuril in ni ga bilo več domov.