Cerkvene zadeve. Leon kardinal Skrbensky. Pusti svet opravke svoje; nSursum corda" v domn poje Mož pobožen, rajski svat. Vse obrne v božjo slavo Mitra kinča sveto glavo Papež piše : nLjubi brat" ! Koseski. Vzneseno veselje je polnilo pretekle dui vneta srca vseh dobrih katoličanov češkega kraljestva. Prekrasna katedrala sv. Vida v staroslavni, zlati Pragi je zopet videla sijajne svečanosti, kakorSne se v njej le redkokedai vršijo. Obhajal je namreč 56. naslednik sv. Vojteha svoje imenovanje kardinalnm svete rimske cerkve, ko mu je nekaj dni prej presvitli cesar Fran Josip I. v kraljevfra gradu v Budapešti podal škrlatni biret, znamenje najviSe časti, katero more razvt.n papeža doseči katoliški duhovnik Cerkveni kne«, ki je to velepomenljivo, visoko čast dosegel, je Leon Skrbensky. Rojen je bil \t. junija 1. 1863. v gradu Hansdorf poleg Olomuca. Njegov ofte, baron Skrbensky, spada med prve in naiodlidnejše plemenitaše na Moravskem. Ko je Leon na gradu svojega očeta dovrSil 'jud-ko Šolo, je Sel v benediktinski samostan Melk v latinske šole. Po dokončani girrmaziji je postal enoleten prostovoljec pri dragoncih ter si je po vrlo dopolnjeni enoletni vojaški službi pridobil častniško sabljo. Ker ga pa vojaška služba ni veselila, je hotel vsliSati prošnje svojih pobožnih starišev, spolniti tudi svojo lastno željo — stopil je v Olomucu v bogoslovje 1. 1885. Dnč 7. julija 1889 bil je v mašnika posvečen. Za tem je bil eno leto kapelan v olomuški okolici. Leta 1890 bil je sprejet v znani zavod Dell' Anima v Rimu, kamor je koncem oktobra dospel. V Riinu je zelo marljivo študiral cerkveno pra»o tar je bil 1. 1892. promoviran doktorjem cerkvenega prava. Vrnivši se v svojo domovino, postal je baron dr. Skrbensky župnik v Melču, jako obljudeni in težavni župniji v Šleziji. L. 1895. je postal prošt v Kromerižu, potem 6ez 2 leti kanonik v Olomucu, a 1. 1900 bil je po smrti plemenitega nadškofa Schonborna imenovan nadškofom v Pragi. Dne 6. prosinca bil je škofom posvečen, 14. istega meseca pa slovesno umeščen, introniziran, v bliščeči praški prestolnici. Komaj pa je minulo leto dni, dospel je do toli visoke časti — kardinala svete rimske cerkve! Neprimerno hitro je napredoval baron dr. Leo Skrbensky v vedno višjih in odličnejsih cerkvenih službah. Njegovo visoko plemstvo, njegova nenavadna izobrazba v cerkvenih vedah in njegove prelepe osebne lastnosti so ga vrlo vsposobile za tako nenavadno napredovanje. Že njegova zunanjost }e silno prikupljiva. Postave je velike, lepe vitke rasti, obnašanja najimenitnejšega, vprav plemenitaškega. S svojo prijaznostjo očara vsakogar, bodisi knez ali ubogi prostak. Srca je vsmiljenega, v Rimu je kot ud Vincencijevega društva ubožcem žrtvoval velike svote ter jih vsaki teden po večkrat obiskoval. Kot župnik v Melču je z neumorno marljivostjo deloval v prid ubogih premogarjev in tovarniških delavcev v svoji župniji. Pred vsem ga pa odlikuje ganljiva, uzorna pobožnost. Dijaki gregorijanskega vseu6iličša v Rimu so z neomenjenim spoštovanjem zrli na svojega tako 6ednostnega tovariša! In sedaj ga že di6i dražestni škrlat! Daj mili Bog, da bi ga sijajno diči!, mnoga, mnoga leta! Bog naj milostljivo blagoslovi njegovo visjepastirsko delovanje, njemu v neminljivo slavo, njegovim vernikom pa v preobilni časni in večni blagor! Bratski nam narod 6eški zrč v njem slavnega svojega sina, ki je dospel v uzoriti zbor najvišjih eerkvenih dostojanstvenikov. Mi Slovenci se s svojimi brati veselimo, ter ž njimi kličemo, da se razlega od Sumeče Vltave in Labe tje dMi do bistre Save in Soče iz globo6in vdanih src odmevajo6 klic: Slava, tisočera slava Njegovi eminenci kardinalu Skrbenskemu!