8554- A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRhviukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini *• Postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 278 (10.190) TRST, petek, 24. novembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarna «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DEMOKRISTJANI NOČEJO VLADNE PREOSNOVE Andreotti se danes sestane s tajniki večinskih strank Parlamentarci KD dopuščajo kvečjemu zamenjavo Donat Cattina in imenovanje novega ministra za odnose z javno opravo - Zaecagnini in Craxi pri predsedniku republike se strujarska ravno-ne bodo spremenila, — Donat Cattin je končno stopil Naenkrat se mu je mudilo dobro vedel, zakaj. Kajti na-j°v6aane široke vladne preosnove, a katero so upali voditelji ostalih ,55^ vladne večine, namreč ne bo. jjklreotti bo še v soboto zamenjal Cattina in na njegovo mesto Prnri°'al *zve(lenca prof. Romana Kvečjemu bo še imenoval UtJe^a m'n'stra za odnose z javno Pravo. Za to mesto se, seveda po-^.kuie Donat Cattinov privrženec ^•o. Tako 2» v vladi /bivšem pa se ne bo spremenil od-^ med demokristjani in «izve- 'je riajveč, kar parlamentarci teč dopuščai° Andreottiju. KD nam-bi|C m,en'. da bi se Andreotti spoza-, ■ če bi se z ostalimi stran-Stio • Ve^*ne začel pogajati o preo-j,0'} vlade in imenovanju drugih Pust 6ncev v kabinet, tudi ni do-Oat n°’ p° mnenJu poslancev in se-,^ev stranke relativne večine, „j bl. izvedenci ne bili demokristja-tj- vsaj njim podobni. Andreot-,So nekateri celo očitali, da je d, obiti osnovno politično načelo, lev ^0ra I® vladati sama in da se vat1Carske stranke ne smejo vmeša-V[_j v njena dela. Kvečjemu lahko a'o Podpirajo in zahtevajo izvaja-V ^govorjenega programa, še Cattinova struja pa je šla ia a‘ie od Gallonija in Bartolome-de- Andreotti je sporočila, da že iJda komunisti ne nasprotu-do lrn®n°vanju prof. Prodija v vla-d’ ®*®ji na «zavezništvo s KPI, kar bote^reminJa politična rav- preosnova, skratka, ne Visa Plod dogovora s strankami pPa večine in še posebej s KPI V). Pač pa »samostojna odločitev Tn 1>' iijev °lnenie’ ki hudo zožuje Andreot-. manevrski prostor, je Zacca-Sr® uradno orisal tudi predsedniku i“like Pertiniju, ki ga je spre-p “a Kvirinalu. Sicer pa je tudi deuJpi bil mnenja, da nima smisla d 1 velikih preosnov, glede na to, ^ mora vlada lotiti v teh tednili Tudi zastopniki narodnih manjšin v evropskem Parlamentu? KIM — Senatni komisiji za vnaoj° politiko in ustavna Pfa.šanja sta na skupni seji d0?brili osnutek zakona, ki , lQča sistem izvolitve evrop-k-ep parlamenta. Volitve naj lo i e I®- junija 1979. Besedili« . prve8a decembra obrav-. val senat, nekaj dni pozne-~,Pa še poslanska zbornica, 0 0 je bilo mogoče doseči na sPorazuma med stran-tiid^1 v*ac^ne večine, ki so se 9a'h °bvezale, da bo zakon JPrž odobren pred 5. de-tej brom, ko se v Bruslju zbe-s^^Pristojni organi evropske določa čisti proporčni Dp,em z razdelitvijo Italije na dat *v°iilniit območij*. Kandi-od °1 b° v vsakem območju laht a c*° volivci pa bodo fe*0 ,°ddali tri ali dve pre-Zai0'- ®*eti° Pač na območje. Sled °n vsebuje tudi jamstva strn Predstavništva narodno-. manjšin v Dolini Aoste, liku- TiroIski in Furlaniji - Juri p krajini. Besedilo ustrez-sta n°rme še ni znano, vendar in r.,Ser>at°rja Orlando (KD) niig Angelosante (KPI) pojas-listn ^a se bodo »manjšinske eVr * lahko udeležile volitev ve2 lx?kega parlamenta v po-hirivV' s »sorodnimi vsedržav-teJ1 . strankami» in bodo pri imele ustrezna jamstva, dj mično zakon opredeljuje tu-, v*co italijanskih zdom-uo udeležbe na volitvah. prog''amskega dela in pre-Ani pat'lamentu «triletko». skih ^ti je na sejah demokrščan-bbpat: arlamentarnih skupin skušal ,1uUdal.,1,)ot' Prepričevanja. Tako je rt^Dibt*■ •c*a st°j* v*atia Pret* P°' do ^ '“"i nalogami. Najprej mora St ua leta predložiti zbornicama Sig *Wletke», sliemo udeležbe Srm V evropskem monetarnem Sa 11 in zakon o izvolitvi evrop-* boii,parlamenta. To lahko doseže % iiSo. Ustavo vlade. Omenil je 'bolj n^?n°st, da bi nova vlada bila Sirvot- 0 enobarvna* in celo o Sin,-1 stikov. v tem smislu, z V : 1 strankami. J6 oj^ienu poslanske skupine mu N A?r11 Gallorii. ki ga je po-“a nai '*e Večji predvidnosti*. Vla-lost ■ stori to, kar je njena dolž- Sko nii več 0 Je govoril Zaecagnini pred sedniku Pertiniju in poudaril, da bi vsaka pretirana sprememba vplivala na politična ravnotežja. . . predvsem v KD. Pertini je tudi tajniku KD poudaril, da se vladna kriza ne sme razviti izven parlamenta, pač pa se mora v parlamentu tudi rešiti. Za takojšnje srečanje s Pertini-jem je zahteval tudi tajnik PSI Craxi, čeprav je bil njegov obisk predviden šele v torek. Pertini ga je sprejel, da bi se seznanil z zaključki seje vodstva PSI. Craxi mu je povedal, da si socialisti ne želijo sedaj vladne krize, pač pa samo zahtevajo, naj bo vlada učinkovitejša. Malenkost, kar mu pač KD še dopušča, bo moral Giulio Andreotti predstaviti danes tajnikom strank vladne večine. Najprej bo sprejel dopoldne Berlinguerja, nato pa vse ostale — Craxija, Biasinija, Pietra Longa. Andreotti vsekakor upa na previdnost komunistov, ki so še včeraj izdali daljši dokument, v kate- rem ga opozarjajo na nerešene probleme gospodarske politike in obveznosti, ki jih je s tem v zvezi vlada sprejela. Dokument KPI je mogoče tudi tokrat strniti v nekaj besedah: «Vlada naj spoštuje večinsko sporazume*. Tudi PSI in PSDI ne bosta napenjali vrvi, čeprav so vsi upali, da bo KD pokazala vsaj več popustljivosti. V resnici pa ni tako. Demokr-ščanski poslanci so Andreottiju pokazali, da nameravajo še zaostriti svojo nepopustljivost in nameravajo to dokazati tudi glede vprašanja kmetijskih pogodb. Včeraj dopoldne je pristojna komisija za kmetijstvo prekinila z delom, ker ni bilo mogoče najti sporazuma. De-mokrščanski poslanci so že napovedali, da ne nameravajo popustiti in da bodo reformo bojkotirali do konca. »Nesprejemljivo*, je bil komentar socialistov, medtem ko je predstavnik KPI dodal: «Smo na robu ločitve*. MINO FUCCILLO NA VČERAJŠNJI MOGOČNI MANIFESTACIJI V NAŠEM MESTU Kmetovalci iz vse dežele enotni v borbi za družbeno in narodnostno enakopravnost Govor predsednika KZ Alfonza Guština je začel shod na Trgu Goldoni - Poslanec Avolio odločno podprl zahtevo po nujni uzakonitvi globalne zaščite Slovencev v Italiji - Predstavniki kmetov pri zastopnikih svetovalskih skupin in pri podpredsedniku deželnega odbora Velika množica kmetov iz Furlanije Benečije, z Goriškega in s Tržaškega posluša na Trgu Goldoni, ob prisotnosti številnih zastopnikov krajevnih izvoljenih uprav, govor vsedržav- ’ nega predsednika Kmečke konfederacije Avolia SOCIALISTIČNO VODSTVO SOGLASNO PSI Žili V PRIHODNJIH TEDNIH PREVERITI UČINKOVITOST VLADE Končno sodbo o usodi vlade bo izrekel CK PSI sredi decembra RIM — Čeprav se je pričelo v vzdušju napetosti in polemik, se je seja socialističnega vodstva zaključila s soglasno odobritvijo zaključnega dokumenta, ki kritično ocenjuje neprepričljivo capljanje vlade za. sfvarnimi, probletpi in sklicuje sredi" decembra sejo GK PSI. Voditelje PSI' je najbolj razburilo to, da je dobršen del tiska razumel kritike na račun vlade kot poskus sprožiti vladno krizo takoj. V resnici, poudarjajo, ne gre za to. Socialisti ne marajo «skoka v temo* in zato ne bodo sprožili krize, če ni jasna druga izbira. Vendar pa niti ne marajo, da bi jih kdo slepil s širšimi ali manjšimi preosnovami vlade, kot če bi to lahko rešilo pereče probleme. Craxi je v svojem zaključnem govoru poudaril, da so vprašanja političnega in programskega značaja in da jih mora rešiti vladna večina s politični voljo. Ne gre torej za ljudi, pač pa za dobro voljo in način, kako remostiti sedanjo pasivnost vlade. Tu pa naj odgovorita dve največji stranki, v prvi vrsti pa KD, ki nosi odgovornost za nedejavnost vlacle. Skratka, socialisti so «udarili na alarmni zvonec* in opozarjaj j o-stale stranke, da njihova potrpežljivost mineva. Koliko časa še? Signo-rile, ki je spregovoril v dopoldanskih urah, je jasno dejal, da mora vlada (in z njo vladna večina kot organ sporazumevanja) pokazati dobro voljo in odgovoriti na glavna gospodarska in družbena vprašanja v najkrajšem času. »Tu ne mislimo nekaj mesecev, pač pa nekaj tednov. V tem času bomo storili vse, da bolezen, ki pretresa vlado in večino ne bo smrtno nevarna*. V nasprotnem primeru bo o tem odločal CK PSI, ki se zbere v Rimu sredi decembra. Andreotti ima torej le nekaj tednov časa. V tem času mora nuditi strankam vladne večine dokaze dobre volje, sicer bodo socialisti sklepali o izstopu iz večine in torej o vladni krizi. Pri tem pa Craxi ne misli na predčasne volitve. »Kdo je pa to rekel? Mi smo vedno prepričani, da je treba najti ustrezne rešitve v okviru politike narodne solidarnosti in enotnosti*. Ta stališča je tajnik PSI ponesel tudi na Kvirinal. predsedniku republike Pertiniju. Tako se je torej zaključila seja vodstva PSI. Kaj pa De Martinove kritike? Craxi jih je prvotno za vrnil, vendar se dobro zaveda, da lahko spor izbruhne spet na seji plenuma CK PSI. Pri tem dobro ve, da se je ustvarilo neotipljivo vzdušje napetosti med njegovo, avtonomistično strujo in Lombardijevimi pristaši, točneje med njim in podtajnikom Signorilejem. Slednji je v svojem posegu zelo megleno poudaril, da »moramo ponovno razmisliti o tem, kako zagovarjamo politi-ko narodne enotnosti in skrbno pre misliti, kako PSI deluje v tem političnem okviru*. Skratka, Signori le meni, da bi se PSI morala premi šiiti vsaj v nekaterih zadevah, ki so izzvale najhujs polemike, predvsem s komunisti, p" tudi z notranjo levico v stranki, (st.s.) RIM — Pristojna komisija poslanske zbornice je z večino glasov o-dobrila imenovanja ravnateljev šestih pomembnih bančnih zavodov. Komunistični poslanci so glasovali proti v primeru dr. Emanuele Sa-vio, ki jo je državna banka predihala, za upraviteljico turinške hranilnice. Po mnenju poslancev KPI je dr. Savio vpletena v primer zavoda »Italcasse*. ki je v letih leve sredine finansiral iz lastnih skladov politične stranke. Funkcionarja varnostne službe ZRN v Beogradu BOON — Zvezna vlada je — po poročanju agencij — poslala v Beograd dva funkcionarja varnostne službe. Od jugoslovanskih oblasti naj bi skušala zvedeti kaj več o četverici domnevnih zahodnonem-ških teroristov — Brigit! j Mon-haupt, Sieglinde Hofmann, Peter Boock in Rolf Clemens Wagner, ki so bili aretirani maja v Zagrebu in prejšnji petek izgnani iz SFRJ. Širi se glas, naj bi sama beograj- ska vlada pozvala bonsko, da ji pošlje kakega visokega funkcionarja, s katerim bi bilo mogoče proučiti posledice osvoboditve štirih. Države varšavskega pakta za popuščanje in sporazumevanje MOSKVA — Včeraj se je v Moskvi zaključilo zasedanje držav članic varšavskega pakta. Kot je povedal sovjetski voditelj Brežnjev, so tokrat vso skrb namenili naporom za večje popuščanje v mednarodnih odnosih ter okrepitev sodelovanja med e-vropskimi in tudi izvenevropskimi državami. V tem smislu udeleženci zasedanja predlagajo, da bi pet jedrskih velesil, vključno Kitajska, pričelo pogajanja za prepoved vsega jedrskega orožja. nmiimunimiTHA procesu v catakzarv JAVNI TOŽILEC JE PREDLAGAL OPROSTITEV VALPREDE ZGOLJ ZARADI POMANJKANJA DOKAZOV Drugi anarhisti naj bi bili krivi združevanja v zločinske namene CATANZARO — Javni tožilec na i stičnimi prevratniki pa tudi same-proeesu zaradi bombnih atentatov j ga MerRna, ki se je vtihotapil med iz leta 1969, ki so dosegi; vrhunec anarhiste * iz skrajnodesničarskih s pokolom v milanski Kmečki banki je včeraj poskrbel za pravo senzacijo. Sodnemu zboru porote je namreč predlagal oprostitev anarhista Pietra Valprede zaradi pomanjka n ja dokazov, z druge strani pa obsodbo anarhističnega krožka «22. marec* Maria Merlina, Roberta Gar-gameliija, Emilia Borgheseja, En-rica di Cola in Emilia Bagnolija zaradi združevanja v zločinske namene. Dr. Mariano Lombardi je torej nekako postavil na glavo vsa svoja prejšnja izvajanja, s katerimi je prepričeval pristope, da so anarhisti povsem nedolžni, kolikor zadeva kakršno koli teroristično dejavnost, češ da niso za kaj takšnega razpolagali z ustreznim organizacijskim in finančnim aparatom. V isti sapi je tožilec odločno zanikal kakršno si bodi povezavo med njimi in faši- V brodolomu ob malezijski obali utoailo 200 vietnamskih beguncev ■■ KUALA LUMPUR — Sto enain-šestdeset trupel je za sedaj težak o-bračun brodoloma ribiške ladje z 254 vietnamskimi begunci, ki je predvčerajšnjim v viharju nasedla na sipino in se potopila nedaleč od malezijskega mesta Kuala Trenga-nu v Južnokitajskem morju. Rešilo se je le 54 oseb, reševalci pa domnevajo, da so preostali pogre-šanci utonili. Tragični brodolom na malezijskih obalah sooča svetovno javnost s problemom vietnamskih beguncev, ki jih nobeden od nekdanjih zaveznikov noče. Po padcu Thieua je večina kompromitiranih južnovietnam- skih «veljakov» dobila zatočišče na Zahodu, niliče pa ni jooskrbel za stotine drugorazrednih funkcionarjev in vseh, ki se niso mogli sprijazniti z novo družbeno ureditvijo. Predvčerajšnji brodolomci so zaman i-skali zavetja na malezijskih obalah, na grob način so jih zavrnili, v iskanju primernega prostora za iskrcanje pa jih je zalotil vihar z vsemi tragičnimi posledicami. Tragedija pa je premaknila z mrtve točke vprašanje druge skupine vietnamskih beguncev, ki že pet tednov živijo na krovu male ladje »Hai Kong», potem ko so jim malezijske oblasti prepovedale izkrca- nje. Na krov so prispeli francoski in kanadski funkcionarji, kj med begunci izbirajo, komu bodo dovolili vselitev. Preostale begunce pa naj bi sprejele Združene države. Za številne begunce v malezijskih taboriščih pa se nihče ne zmeni, saj predstavljajo le odvečna usta, s seboj niso namreč prinesli nobenega »denarnega poroštva* kar je Thieujevim sodelavcem v dobršni meri uspelo. (voc) Na sliki: reševalci vlečejo iz vode izčrpanega Vietnamca, ki je preživel brodolom. (Telefoto Ansa-Upi) krogov in jx> sodbi zastopnikov pri zadetih strank postal celo njihov organizator, je Lombardi oprostil sleherne odgovornosti.. Nič čudnega torej, če je včerajšnji tožilčev poseg izzval v sodnikih, branilcih in občinstvu silno presenečenje. Neki branilec je zaprepadeno dejal časnikarjem, da nikakor ne more razumeti Lombardije-ve poteze, saj bi moral tožilec na osnovi poprejšnjih posegov Valprede povsem razbremeniti vsakršne krivde. Kako je v resnici utemeljil formulo »zaradi pomanjkanja dokazov*? Na eni strani s krhkostjo Valpre-dovega alibija, ki sloni na izjavah njegove matere in treh tet, na drugi pa z zmešnjavo in »napakami*, ki so jih drug za drugo zagrešili preiskovalci, policija in karabinjerji. Ravno v teh napakah naj bi tičala krivda za to, da ostane Val-predova vlaga v tistih turobnih in tragičnih dneh še danes ovita v tajnost. Ta okoliščina pa anarhistu in bivšemu plesalcu gotovo ne more biti prijetna, saj ga bo v bodoče pri občevanju z ljudmi vselej spremljal sum drugih, češ, morda pa je le-ta res bil vpleten v strahoviti pokol na Trgu Fontana. Javni tožilec je ostro kritiziral početje policijskih oblasti in pomanjkanje sodelovanja med njimi ter karabinjerji. Ravno tako se je o-bregnil -ob poroto, ker ji ni uspelo objasniti, kaj se je pravzaprav zgodilo tiste noči, ko je padla odločitev glede Valpredovega priprtja. Ukrep je toliko zagonetnejši, če upoštevamo, da je pokojni dr. Luigi Cala-bresi dve uri po milanskem pokolu zasnoval temeljit načrt preiskav, dognal, da Valpreda ni bil vpleten v atentat ter nazadnje prerešetal anarhistične kroge brez uspeha. Niti rajni Pinelli, ki je bil tri dni v rokah kvestumih agentov in čigar smrt je še danes zavita v skrivnost, ni imel ničesar povedati proti Val-predi. Zgovornejši primer o »preusmeritvi* preiskave je ravnanje s pričo Rolandijem, taksistom, ki je nekaj pred pokom v Kmečki banki prepeljal na Trg Fontana moškega, katerega naj bi pozneje prepoznal v fotografskem posnetku Valprede. Nikomur ni padlo tedaj na um (ali ni hotel), da bi Rolandija in anarhista neposredno soočili. Ne samo, Valpredo so preiskovalci nemudoma odpravili v Rim in soočenje tako preprečili. Tožilčev jx>seg se nadaljuje in skoraj gotovo zaključi danes, (dg) Volilni zakon prepreči! zmago brazilski opoziciji RIO DE JANEIRO — Po neuradnih podatkih brazilskega volilnega urada je na nedavnih volitvah prejela opozicijska stranka MDB 16,7 milijona glasov, režimska stranka ARENA pa 11 milijonov in 7 tisoč glasov. Vojaški režim je spretno prilagodil volilni zakon svojim interesom, saj bo kljub številčni zmagi MDB prejela le 9 senatorjev in 195 poslancev, ARENA pa 13 senatorjev in 225 poslancev. Potek včerajšnje deželne kmečke manifestacije narekuje nekaj pomembnih ugotovitev. Kmečki živelj, kljub tridesetletnemu zapostavljanju in politiki oblastvenih krogov, ki mu je bila nasprotna, ni omagal, ampak stoji trdno na nogah v pravični borbi za dosego enakopravne vloge v skupnih naporih vseh delovnih ljudi za izhod iz gospodarske, družbene in politične krize države in za ustvarjanje novih, pravičnejših družbenih odnosov, kot je poudaril v zaključku svojega govora vsedržavni predsednik Kmečke konfederacije poslanec Avolio. Sprejem, ki ga je naše mesto naklonilo manifestaciji je bil nad vsakim pričakovanjem, sodeč po pozornosti in zanimanju, ki ju je sprevodu po mestnih ulicah in poteku shoda posvetijo prebivalstvo s pločjiikov,Mako da kmetje sploh niso občutili odsotnosti samozvanih uradnih predstavnikov tržaške občine, ki edina — nečastna izjema — ni izrazila solidarnosti in podpore manifestaciji. Pokazala se je tudi pristna zavzetost slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, ob zavesti, da je utrditev in razvoj kmetijstva eden izmed bistvenih pogojev za utrditev in razvoj vse naše skupnosti, globoko vkoreninjeni v narodni zemlji. Na trgu pred železniško postajo se je že pred napovedanim časom za shod zbralo veliko število kmetovalcev s Tržaškega, ob stopnišču je stalo blizu 40 traktorjev, ki so jih pripeljali iz vseh krajev našega podeželja. Kmalu so se jim pridružili zastopniki krajevnih uprav in organizacij, da s svojo prisotnostjo izpričajo solidarnost in podporo njihovim zahtevam. Zgoniško občino je predstavljal župan Josip Guštin s Alfonz Guštin podžupanom Simoneto in odbornikom za kmetijstvo Grudnom, nabre-žinsko sta zastopala župan Albin Škerk in podžupan Caldi, dolinsko župan Edvin Švab, miljsko odbornik Russignan, repentabrsko župan Pavel Colja, Kraško gorsko skupnost njen predsednik Miloš Budin, tržaško jookrajino odbornik Volk, SK GZ predsednik Boris Race in tajnik Duško Udovič, Slovensko deželno gospodarsko združenje predsednik dr. Vito Svetina in direktor Kocjančič, ZSŠDI predsednik Vojko Kocman. Prišla je predsednica pokrajinske Zadružne zveze Libera So-rini, prišli so zastopniki dijakov iz vseh slovenskih višjih srednjih šol. Iz avtobusov in osebnih avtomobilov se je usulo na stotine kmetov iz drugih pokrajin Furlanije - Julijske krajine z župani občin S. Vito al Tagliamento, Zoppola, Cordenons, Oglej, Torviscosa, Fiumicello, Pre-cenico z občinskimi prapori, prišel je predsednik Deželne zveze kmetijskih zadrug Gastone Andrian, prisotni so bili še številni predstavniki občinskih in pokrajinskih svetov in zastopniki zadružnih ustanov. V zglednem redu se je nato razvil po Ulicj Ghega in Ulici Carduc-ci sprevod več kot dva tisoč udeležencev manifestacije, ki so ga odpirali traktorji tržaških kmetov in Brežan na konju, veliki transparenti deželne Kmečke konfederaci- je in tržaške Kmečke zveze, ki so jim sledili župani in zastopniki javnih uprav, kmečki sindikalisti in množica udeležencev, ki je nosila desetine slovenskih in italijanskih napisov. Premet je bil seveda večkrat zaustavljen, iz špalirja meščanov ni pa bilo čutiti za to nikakršne nejevolje, nasprotno, opaziti je bilo zanimanje za probleme in zahteve, ki so jih napisi izražali. Poleg gesel o odpravi spolovinarstva in enakopravnem socialnem in zdravstvenem skrbstvu, je mnogo napisov zahtevalo globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, po-tresenci so zahtevali nujno obnovo, tržaški kmetje so opozarjali «Dragi Del Gobbo, obstaja tudi Trst* in «Odločati hočemo o usodi naše zemlje*. rojaki iz videmske pokrajine nosili napise «Beneški Slovenci, združeni bomo dosegli naše pravice* in «PreroJ kmetijstva in delo doma — Benečija*. Na Trgu Goldoni je osrednji del manifestacije otvoril predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, ki je najprej v italijanščini izrekel kmetom iz drugih pokrajin dobrodošlico in izrazil zadovoljstvo, da je bilo za manifestacijo izbrano naše mesto, še posebej pa zahvalo za podporo nujni uzakonitvi globalne zaščite Slovencev v Italiji. Nato je imel Guštin daljši poseg v slovenščini, v katerem je uvodoma poudaril, da ,ie kriza kmetijstva posledica zgrešenih izbir v gospodarski politiki, ki je žrtvovala kmete z nesmiselnimi razlastitvami, ki jim je treba napraviti konec in vključiti kmečke predstavnike v vse organe, ki odločajo o uporabi teritorija ter izdelati conske načrte za razvoj kmetijstva, ki naj zagotovijo kmetijstvu bodočnost. Utrditi in okrepiti je treba zadružne pobude, za katere kažejo pristojni deželni organi premalo zanimanja, kolikor jih celo ne ovirajo. »Zavedati se namreč maramo, je dejal predsednik KZ,, da je bodočnost kmetijstva prav v zadružništvu, ki omogoča ne samo večjo produktivnost, temveč predvsem socialno osvoboditev človeka, ki se * njim ukvarja*. Nato je Guštin zahteval reorganizacijo strokovnih služb, kot so Deželna ustanova za razvoj kmetijstva, nadzorništva za kmetijstvo in za gozdarstvo, da, bodo dejansko služile kmetom. «Na področjih naše dežele, kjer živimo Slovenci. na Tržaškem in Goriškem, v Benečiji, Reziji ir. Kanalski dolini, je treba zagotoviti, da bodo te službe poslovale tudi v slovenskem .jeziku, ki je jezik ogromne večine kmečkega prebivalstva. Zato je treba v teh uradih nastaviti slovenske strokovnjake, ki se edini lahko sproščeno pogovorijo s slovenskim kmetom.* »Ko govorimo o dvojezičnem poslovanju kmetijskih strokovnih služb, je nadaljeval Guštin, ne mislimo s tem na ločen poseg v korist slovenskega kmečkega prebivalstva. Zavedamo se, da bodo problemi slovenskih kmetov rešeni le tedaj, ko bodo po eni strani rešeni problemi kmetov v naši državi sploh in ko bodo po drugi strani rešeni problemi celotne slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Zato je med zahtevami, ki jih danes kmetje iz vse dežele enotno postavljamo, tudi zahteva po globalni zaščiti, ki jo Slovenci že dolgo vztrajno postavljamo in okrog katere so se prav v teh dneh močno mobilizirale vse sile naše narodnostne skupnosti ob podpori vseh demokratičnih sil v državi.* Predsednik KZ se je nato zavzel za pospešeno obnovo potresnega področja, ki mora omogočiti družbeni in gospodarski prerod teh krajev, za resnično enakopravno vlogo kmeta v sodobni družbi z izenačenjem socialnega in zdravstvenega skrbstva ter za hitro izvajanje zakonov, ki predvidevajo konkretne in načrtovane naložbe za razvoj kmetijstva. Svoj govor je zaključil a pozivom: »Onemogočiti jeUreba tiste zavirajoče sile, ki bi rade ob- (Nadaljevanje na 2. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK KMETOVALCI IZ VSE DEŽELE ENOTNI V BORBI ZA DRUŽBENO IN NARODNOSTNO ENAKOPRAVNOST (Nadaljevanje s 1. strani) držale kmeta na ravni državljana druge kategorije, našo narodnostno skupnost pa izkoreninile in uničile. Programske izjave in obveze naj se torej ob podpori vseh demokratičnih političnih in družbenih sil začnejo spreminjati v konkretno delo, od lepdh besed je treba preiti k dejanjem.* Vsedržavni predsednik Kmečke konfederacije poslanec Giuseppe A-volio se je predvsem zahvalil tržaški javnosti za zanimanje, ki ga je pokazala za manifestacijo in vsem kmetom, ki so prispevali k njenemu uspehu. Dejal je, da ta in podobne manifestacije, ki so bile v prete-teklih tednih v drugih deželah, dokazujejo nujnost preroda kmetijstva za izhod iz splošne krize, ki jo doživlja država. Dolgoletna zgrešena gospodarska politika, usmerjena zgolj v industrializacijo ni izboljšala stanja, ampak je nasprotno zaostrila nesorazmerja med severom in jugom ter med mesti in podeželjem, ni zmanjšala socialnih krivic, ampak jih je povečala. Sedaj prenašamo posledice teh napak z o-gromnim uvozom kmetijskih pridelkov in z razrvanostjo družbenega tkiva, ki ima svoj najhujši izraz v terorizmu. Lani se je sicer vlada obvezala v okviru programskega sporazuma med ustavnimi strankami priznati »centralno vlogo* za premostitev gospodarske krize, te obveze pa ni držala. Zaradi tega je treba nujno začeti konkretno izvajati novo kmetijsko politiko, slonečo na načrtovanju z usklajenimi posegi, ki jih je treba vključiti v triletni Pandolfijev načrt za izhod iz krize. Glede na poskuse izigravanja sporazumov, zlasti v zvezi z odpravo spolovinarstva, je Avolio zatrdil, da Kmečka konfederacija ni odvisna od strank in zato ne bo sprejela morebitnih kompromisov, ki bi jih sklepale brez njenega soglasja. Poseben poudarek je Avolio posvetil vprašanju uzakonitve globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Pri tem je naglasil velik pomen srečanja enotnega predstavništva Slovencev s predsednikom republike Pertinijem in pohvalil njegovo demokratično Izjava dijakov slovenskih višjih srednjih šol Predstavniki dijakov slovenskih višjih srednjih šol, ki smo se udeležili deželne kmečke manifestacije, izražamo našo solidarnost z vsemi slovenskimi, furlanskimi in italijanskimi kmeti. Popolnoma se strinjamo z njihovimi zahtevami. Zavedamo se namreč, da niso problemi zamejskega kmeta zgolj e-konomsko - socialnega značaja, temveč tudi narodnostnega. Potrebni sta zato prizadevnost in podpora vse slovenske javnosti, torej tudi slovenskih šol. Dijaki višjih srednjih šol (Sledijo podpisi) Za transparentom tržaške Kmečke zveze so korakali tudi rojaki iz Beneške Slovenije Traktorji slovenskih kmetov vodijo dolg sprevod deželnih obdelovalcev zemlje po središčnih ulicah 29. NOVEMBRA ZAPADE ROK Prijaviti je treba vinski pridelek Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da 29. novembra zapade rok za prijavo količine pridelanega vina. Kdor prijave ne bo vložil pravočasno, ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina ali točneje dovoljenja za osmico. Zgoniška občina pa obvešča svoje kmete, da potrebne obrazce lahko dvignejo v pristojnem občinskem u-radu. Vinogradniki, ki živijo v občini Devin - Nabrežina dobijo prijavnice na županstvu, v sobi št. 16, od 9.00 do 11.30. Občina Dolina sprejema prijave na županstvu od 8. do 11. ure, v sobi št. 8 in v naslednjih krajih: Mačkolje (obč. hiša): danes od 17. do 19. ure. Prebeneg (obč. hiša): v ponedeljek, 27. XI., od 17. do 19. ure. Dolina (sedež PD »V. Vodnik*): v torek, 28. XI., od 17. do 19. ure in 29. XI., v sredo od 17. do 19. ure. Vinogradniki, ki ne bodo izpolnili svoje dolžnosti tvegajo globo od 100 tisoč do enega milijona lir in objavo razsodbe. OBVESTILO SDGZ Davčni predujem do 30. novembra Uradi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in Gorici so začeli te dni izračunavati davčni predujem za leto 1978 za davke IRPEF in ILOR za vse člane. Kot je znano, mora vsakdo, ki je v obračunu na davčni prijavi za leto 1977 presegel 100.000 lir davka za IRPEF in 40.000 lir davka za ILOR plačati najkasneje do 30. novembra t.l. 75 odst. od dolžnega davka kot predujem na davščine za leto 1978. Možne so tudi izjeme za tiste, ki so med letom nehali z dejavnostjo ali jo zmanjšali ali ki ne bodo za letošnje leto imeli dohodkov v taki meri kot v prejšnjem, ali pa za tiste zakonce, ki so doslej prijavljali dohodke skupno, jih pa nameravajo s tekočim letom iz kakršnegakoli razloga predložiti ločeno. tajništvo združenja obvešča člane, ki se nameravajo poslužiti uradov združenja za izračun predujma, da morajo prinesti s seboj o-sebno davčno številko (tudi za zakonca, če je davkoplačevalec) in kopijo zadnje davčne prijave, če jo hranijo doma in ne na združenju. Na združenju bodo tudi na razpolago formularji za plačilo davkov pri pooblaščenih denarnih zavodih. Združenje bo službo opravljalo za izračun in vplačilo predujmov še jutri, 25. novembra. OB X. POKRAJINSKEM KONGRESU ZADRUŽNE ZVEZE Zelja po tesnejšem sodelovanju z zadružniki iz SR Slovenije Član predsedstva S. Giacchetti o perečih problemih zadružništva v naši deželi . Delavske zadruge je treba vrniti članom Ob zaključku X. kongresa tržaške pokrajinske federacije Italijanske zveze zadrug smo navezali pogovor s članom predsedstva federacije Saveriom Giacchettijem in ga vprašali, kako sodi o poteku in zaključkih kongresa. Najprej nas je zanimalo, kaj misli o obisku podpredsednika Zadružne zveze SR Slovenije ing. Glinška na tržaški pokrajinski u-pravi. Na srečanju med predsednikom pokrajine Ghersijem — nam je dejal Giacchetti — s katerim je bil tudi odbornik Nicolini, medtem ko sta tov. Glinška spremlja- Danes odprtje 1. salona ženske Na sejmišču pri Montebelu bodo danes dopoldne ob 9. uri odprli 1. salon ženske, prvo tovrstno prireditev na Tržaškem. Salon bo odprt za občinstvo od 9. do 12.30 in od 15. do 21. ure: ta urnik velja za danes, za jutri in za nedeljo. Od ponedeljka do četrtka 30. novembra, ko se bo salon zaključil, pa bo veljal le popoldanski urnik od 15. do 21. ure. Vstopnina znaša 500 lir. Salon bodo odprli brez posebnih slovesnosti: ob 10. uri bodo na sejmišče stopili predstavniki oblasti in povabljenci, ki jih bosta ob glavnem vhodu sprejela predsednik neodvisne ustanove za tržaški velesejem dr. Piero Toresella in glavni tajnik dr. Fabio Linassi. Salon obsega oba obnovljena paviljona, «E» in «F», na njem pa so prisotne najvažnejše firme iz našega mesta in dežele ter iz drugih italijanskih pokrajin, ki nastopajo na «ženskem» tržišču z modnimi artikli, gospodinjskimi stroji, stanovanjsko opremo in podobno. Svojo udeležbo so zagotovile številne obrtniške delavnice, ki bodo med drugim organizirale tudi skupen modni defilč (v sredo, 29. novembra, ob 20.30). OBČINSKI ODBOR NE IZPOLNJUJE SVOJIH OBLJUB občutljivost in zavzetost za to vprašanje. Poudaril je, da enakopravnost in nemoten vsestranski razvoj manjšine ni le stvar Slovencev, ampak je v interesu in obvezuje ves italijanski narod. Zato je kmečki sindikat že v preteklosti podpiral in tudi sedaj prezpogojno podpira upravičene zahteve Slovencev v I-taliji. Svoj poseg, ki so ga kmetje večkrat prekinili z glasnim odobravanjem, je poslanec Avolio zaključil z izrazi zaupanja v bodočnost kmečkega življa in v njegovo moč, ki jo je treba še krepiti z vztrajnimi prizadevanji za enotnost, in ki je porok za uspeh njegove borbe za ustvarjanje države, ki naj zares temelji na delu. Po zaključku manifestacije sta se napotili na deželo dve delegaciji zastopnikov deželnih kmetov. Prvo, ki jo je vodil poslanec Avolio, so sprejeli zastopniki svetovalskih skupin strank ustavnega loka, katerim je obrazložila smotre deželnega protestnega shoda. Tajnik KZ Bukavec je zlasti obravnaval vprašanja krajevnega kmetijstva in poudaril zahtevo po globalni zaščiti, ki jo je podprl ponovno tudi vsedržavni predsednik Kmečke konfederacije. Predstavniki deželnega sveta so izrekli soglasje z večino stališč kmečkega sindikata, vključno z nujnostjo odobritve manjšinskega zaščitnega zakona Drugo delegacijo pod vodstvom deželnega predsednika Konfederacije Eligia Simsiga in v kateri sta bila tudi predsednik KZ Guštin in odbornik Starc, je sprejel (zaradi odsotnosti predsednika Comellija in odbornika za kmetijstvo Etel Gobba) podpredsednik deželne vlade Coloni. Z njim so se pomenili o bolj tehničnih vprašanjih v zvezi z roki za izvajanje zakonov za področje kmetijstva, na posebno zahtevo predstavnikov KZ v zvezi z nezadovoljivim stanjem v krajevnih nadzorništvih za kmetijstvo in za gospodarsko je oa Coloni baje dal slutiti možnost, da bi bil v kratkem nameščen na kmetijskem in špektoratii slovenski funkcionar (kar je absolutno premalo glede na že triletno zahtevo KZ, ki so jo podprle vse krajevne izvoljene uprave in delavski sindikati, da poverijo vodstvo obeh nadzorništev strokovnjakom, ki obvladajo jezik ogromne večine kmetov). Pred odhodom je poslanec Avo lio v spremstvu tajnika Kmečke zveze obiskal še tržaško pokrajino, kjer se je zadržal v kratkem razgovoru s predsednikom Ghersijem in odbornikom Volkom, ki sta mu orisala programske obveze te u-prave na področju kmetijstva. Komisija za šolstvo pri KPI zahteva takojšnjo rešitev tega problema Komisija za šolstvo pri tržaški komunistični federaciji izraža vso zaskrbljenost zaradi sedanjega stanja v otroških jaslih tržaške občine, ki so bile nekdaj pod upravo ustanove ONMI. Kljub obljubam občinske u-prave, kateri so dodeljene vse pristojnosti o tem vprašanju, ni sedanji občinski odbor Liste per Trieste še pripravil ustreznih sklepov, potem ko je pokrajinski kontrolni odbor krajevnih ustanov zavrnil sklep prejšnjega občinskega odbora. Sedanje stanje v otroških jaslih je tako v skoraj nevzdržnem stanju. Delovno osebje opravlja med drugim po štiri ure tedensko poleg normalnega delovnega urnika, ne da bi bilo za to plačano. Tudi ukinitev dela eno uro pred normalnim umikom ima negativne posledice, predvsem pa jih občutijo delavske družine. Miljska občina, ki jo upravlja levičarski odbor KPI in PSI, je na primer že rešila to vprašanje s tem, da je priredila tečaje za poklicno rekvalifikacijo osebja. Po mnenju komisije za šolstvo pri KPI mora zaradi tega občinski odbor takoj rešiti to vprašanje in pri tem upoštevati potrebo po običajnem urniku otroških jasli. Poleg tega pa mora ponovno uvesti število otrok, ki so obiskovali otroške jasli Danes praznujeta 50-letnico poroke MARICA in ANTON ČOK iz Portoroža Še mnogo let zdravja, sreče in zadovoljstva jima želijo sestri Malja in Justa, brat Mirko, svak, svakinji, nečaki ter nečakinje z družinami. v prejšnjem letu; brez uradne utemeljitve je bilo namreč letos znižano poprečje otrok, ki so lahko obiskovali posamezne otroške jasli: poprečje je padlo od 60 na 40 otrok, zaradi česar so bile številne družine prikrajšane za tako važne socialne usluge. 1 ZASEDANJA MEŠANE GOSPODARSKE ZBORNICE V MILANU Vprašanje otroških jasli Izmenjava blaga po obmejnih računih je še vedno brez rešitve , . ,v , letos manjša, a bolj uravnovešena Štiri potnice ranjene pri zaviranju avtobusa Štiri osebe so se morale zateči v bolnišnico zaradi sunkovitega zaviranja mestnega avtobusa. Pripetilo se je včeraj malo pred 8. uro na Trgu stare mitnice; šofer avtobusa št. 40, ki je prihajal iz Doline, je moral nenadoma pritisniti na zavore zaradi ovire na cesti in nekaj potnikov je padlo na tla. Štiri potnice 57-letna Francesca Visintin por. Sarli iz Doline, 58-letna Pia Gori vd. Scerli iz Doline, 54-letna Ludmil-la Sancin vd. Marotta iz Doline in 37-letna Maria Berginc por. Senica od Krmenke so se zatekle v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč in jih odslovili. Avtobus podrl priletno žensko Včeraj popoldne se je okrog 17.30 pripetila nesreča v Ul. Campanel-le. 63-letna Jolanda Tommasini vd. Cressi je hodila po omenjeni ulici, nenadoma pa jo je iz še nepojasnjenih vzrokov podrl mestni avtobus št. 33, ki ga je upravljal šofer Lu-cio Prisco. Priletno žensko so z re-šilcem takoj prepeljali na ortopedski oddelek glavne tržaške bolnišnice, kjer so ji ugotovili pomečkanje desne noge in stopala ter zlom stegnenice. Zaradi hudih poškodb so si zdravniki pridržali prognozo. Po tržaškem in goriškem računu do konca septembra 22 milijard 557 milijonov lir prometa - Tudi splošna trgovina med Italijo in Jugoslavijo letos zaostaja za lanskim razvojem * V okviru zbornice ustanovljeni področni odbori Pred dnevi je v Milanu zasedala na običajni jesenski skupščini mešana italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica. Pri članih tržaške delegacije zbornice smo se ob povratku pozanimali za potek zasedanja in probleme, ki so jih na njem obravnavali. Pregled poteka gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na splošno in med ustreznimi obmejnimi območji je zbudil precejšnje skrbi, saj je obseg splošne blagovne menjave v prvih devetih me- secih letošnjega leta zabeležil znatno skrčenje v primeri s prejšnjimi leti, zlasti pa še v primeri z lanskim letom, ko je bila v tej menjavi dosežena rekordna vrednost 1,7 milijarde dolarjev. Od januarja do konca septembra letos pa je menjava znašala le 983,7 milijona dolarjev, medtem ko je v ustreznem razdobju lani dosegla 1.257,4 milijona dolarjev. Promet se je po vsem tem skrčil za 273,7 milijona dolara-jev, pri čemer je izvoz iz Jugoslavije v Italijo popustil za 21,7 odst., iinmiiiiiiiiiiaiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiir iMiiiiililiitiiliiiamaiiiMtiniiil Delavci SIRT na deželi MiiimiiimnHiii‘RW,li‘iii*ii>it,llllllllllllllllll>llll>>illtlllll>llll>>IIWIIIMI>>>l>tl>l>l>l>M>t>l>>>>w>>ll>l>>l,w>lltllt,>>lllllltMlt>>llll>lll<>l>>>M>>li>>>>*M>l>>>>IMJII>l>M> SVOJEVRSTNA «PR0DAJA» MALIH GOSPODINJSKIH STROJEV ALI BI KUPILI LIKALNIK ? Več gospodinj žrtve dveh spretnih goljufov Dandanes se večkrat dogaja, da nam trgovski potnik trka ali zvoni na hišna vrata ter nam hoče na vsak način prodati raznovrstne predmete, v prvi vrsti male gospodinjske stroje. Normalno je, da smo v takih slučajih malce nezaupni, saj raje kupujemo v trgovini. Zgodi se pa, da smo za strojček navdušeni in ga kar kupimo od trgovskega potnika. Na podoben način sta 25 letni E-doardo Roberti in 31-letna Franca Bosco por. Bemardis prodajala likalnike na paro. Roberti in Bosco-jeva sta bila do pred kratkim za stopnika tržaškega podjetja, ki proizvaja take strojčke. Ko pa sta prenehala z delom pri tem podjetju, sta si likalnike na paro in druge pred- mete, ki sta jih dobila za vzorec, obdržala in jih nato prodala, ampak na čisto svojevrsten način. Najprej sta stopila do raznih gospodinj ter jim pokazala, kako deluje likalnik na paro. Pri tem sta seveda uporabljala čisto nov likalnik, ki je brezhibno deloval. Nekatere so bile nad likalnikom navdušene in takoj dale nekaj denarja na račun tema dvema trgovskima potnikoma, ki sta se obvezala, da bosta v kratkem času od poslala likalnik naročniku. Tako je tudi bilo, a ko je gospodinja vzela likalnik iz zavoja, je takoj opazila, da je ta bil že rabljen ter da slabo deluje. Takoj je telefonirala Bosco jeni, la pa je že naslednjega dne prišla skupaj z Robertijem po likal- nik in obljubila, da ga bo zamenjala. Medtem je gospodinja poravnala strošk za likalnik, tega pa ni bilo več od nikoder, saj sta ga ta dva briljantna trgovska potnika naprej prodajala po istem načinu. Na tak način sta Roberti in Bosco-jeva ogoljufala tri osebe, poleg tega sta prodala še dva nova likalnika, ki sta jih dobila za vzorec, denarja pa nista nikoli izplačala podjetju, čeprav trdita, da sta položila denar na pisalno mizo tajnice, ko pa te — dokaj čudno —- ni bilo v uradu. Podjetje in oškodovanci so seveda Robertija in Boscojevo prijavili policiji, ta pa je po ustrezni preiskavi svojevrstna trgovska potnika prijavila pretorju. Delavstvo bivše steklarne Vetro-bel, ki jo je kakor znano pred časom prevzela družba SIRT, da bi usposobila obrat za proizvodnjo kovinskih izdelkov, je včeraj uprizorilo protestno manifestacijo po mestnih ulicah, da bi opozorilo pristojne organe na nevzdržen položaj v tovarni, kjer se še vedno niso začela dela za preosnovo o-brata, delavci pa so že 43 mesecev v dopolnilni blagajni. Dopoldne je predstavništvo delavcev, ki so ga spremljali nekateri sindikalisti sprejel deželni odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi, v večernih urah pa je bil na sedežu deželne uprave nov sestanek, katerega se je udeležil tudi predstavnik vodstva družbe SIRT. Delavstvo zahteva čim prejšnjo rešitev vprašanja bivše steklarne s prehodom na novo proizvodnjo. • Jutri ob 19. uri bodo v hotelu Ex-celsior odprli razstavo ročno izdelanih ženskih oblačil. Razstavo je kot običajno na dan sv. Katarine organiziralo Združenje obrtnikov, pod pokroviteljstvom Ustanove za razvoj o-brtništva. promet v nasprotni smeri pa za 21,8 odst. K temu je treba dodati, da je tudi struktura prometa ostala praktično neizpremenjena, kar pomeni, da je še vedno neugodna za Jugoslavijo. Medtem ko odpade približno polovica vsega jugoslovanskega izvoza v Italijo na surovine in kmetijsko - prehrambene proizvode, prevladujejo namreč v italijanskih dobavah jugoslovanskemu tržišču finalni industrijski izdelki, razna oprema in vozila. Med prehrambenimi proizvodi, ki jih Jugoslavija dobavlja Italiji, je v zadnjem času močno upadel delež živine in mesa, in to predvsem zaradi uvoznih omejitev EGS, v ospredje pa so ponovno stopili les in razni gozdni sorti men ti. Tudi menjava blaga med obmejnimi območji po tržaškem in goriškem sporazumu se letos odvija znatno počasneje kakor lani ter je do konca septembra dosegla skupno vrednost 22 milijard 557 milijonov lir. Od tega je na izvoz iz Jugoslavije odpadlo 13 milijard 880 milijonov, na promet v nasprotni smeri pa 8 milijard 677 milijonov lir. Če se promet po eni strani krči, po drugi pa je opaziti, da je izmenjava letos znatno bolj uravnovešena v primerjavi z lanskim letom, tako da je znašal pozitivni saldo na jugoslovanski strani avtonomnih računov konec septembra letos cle* 5 milijard 203 milijone lir. Sodelovanje na tem področju bi se lahko znatno okrepilo, če bi za poslovanje po avtonomnih računih končno uvedli sodobnejše blagovne spiske in predvsem če bi prešli s strogo komercialne poslovne prakse k višjim oblikam gospodarskega sodelovanja, za kar je dana podlaga tudi v osimskih sporazumih. Na milanskem zasedanju so obravnavali tudi druge oblike koopera-cije: sodelovanje na sejmih se od vija brez posebnih problemov, u-godno se stopnjuje sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi območji ob Srednjem in Južnem Ja dranu, močno pa je začelo zaosta jati sodelovanje kar zadeva spora zume o dolgoročni industrijsko - teh nični kooperaciji, skupnih vlaganjih transferu tehnologije in sodelovanju v pomorskem prometu. Pozitivne premike beležijo nasprotno na področju turizma in kar zadeva priprave na skupno industrijsko cono na meji. Da bi olajšali zbliževanje med poslovnimi ljudmi s tostran in onstran meje in da bi pripomogli k nadaljnjemu razvoju vseh oblik gospodarskega sodelovanja, so v o-kviru mešane zbornice ustanovili vrsto področnih odborov, ki bodo sledili razvoju medsebojnih odnosov na posameznih področjih skupne dejavnosti. la zadružnika Poletto in Sorinije-va, je prišlo do koristne izmenjave mnenj in je bilo ugotovljeno, da obstajajo med območji tostran in onstran meje zlasti po podpisu in ratifikaciji osimskih sporazumov široke možnosti za vzpostavitev novih oblik sodelovanja. To sodelovanje se ujema tudi s smernicami programa, ki ga je predstavil predsednik pokrajinske u-prave Ghersi in ki ga je pokrajinski svet pravkar sprejel ob odobravanju širokega loka demokratičnih sil. Ta prispevek italijanskih in slovenskih zadružnikov ima velik demokratični pomen tudi kar zadeva premostitev globoke krize v odnosih med občani in predstavniki političnih in sindikalnih krogov. Vprašanje: Kakšen pomen pripisujete prisotnosti ing. Glinška na kongresu? Odgovor: Prisotnost tov. Glinška se uvršča v bogat program stikov in sodelovanja med tukajšnjo zvezo zadrug in zadružniki iz Slovenije. Konkretno naj omenim, da smo bili v zadnjem času priča raznim sestankom v Trstu in Ljubljani med predstavniki Delavskih zadrug in gospodarskih krogov iz Slovenije. V kratkem pa bo širši shod zadružnikov iz Trsta in s slovenske obale, da bi na njem postavili osnovo za okrepitev sodelovanja med zadružnimi organizacijami z obeh strani meje. Poleg splošnih vprašanj sta na dnevnem redu dva problema, ki sta še posebno konkretna in aktualna, in sicer gre za vprašanje ribolova in pa za vprašanje prevozov. Vprašanje: Do kakšnih zaključkov ste prišli na kongresu? Odgovor: Poročilo predsednice Sorinijeve so izpopolnili številni posegi, za nadaljnje delovanje zadružne zveze pa so bile začrtane predvsem tri smernice. Prva se nanaša na odnose z deželno upravo in postavlja v ospredje zahtevo po sklicu 2. deželne konference o zadružništvu, ki naj se organizira v Trstu. Sklic konference se zahteva predvsem iz razlogov, ki jih narekuje potreba po premostitvi sedanje gospodarske krize in po obnovi potresnih območij v Furlaniji. Nadaljnja zahteva zadružnega gibanja se nanaša na to, da se na pristojnih mestih upoštevajo gledišča zadružne zveze pri sprejemanju triletnega gospodarskega načrta. Poleg tega zahtevamo povečanje finančnega sklada za razvoj zadružništva, ki ga predvideva deželni zakon štev. 24. In končno zahtevamo večjo in predvsem u-činkovitejšo pomoč pri reševanju problema strokovnega izobraževanja mladih kadrov. Vprašanje: V zvezi s stališčem, ki ga je do problema Delavskih zadrug pred volitvami zavzel deželni svet, so v tem času nastali novi premiki? Odgovor: Resolucijo deželne skupščine ki so jo podprle vse demokratične sile, so zadružniki sprejeli z zadovoljstvom. Danes pričakujemo, da bo z izvajanjem zakona štev. 382 o novih pristojnostih italijanskih dežel, deželna skupščina Furlanije - Julijske krajine lahko naglo odobrila spremembe, ki se nanašajo na pravni status Delavskih zadrug, tako da se ta zadružna ustanova vrne 18 tisočem članov. Da bi dosegli ta cilj, bomo te dni postavili zahtevo po sestanku s predsednikom deželnega odbora dr. Comel-lijem. Vprašanje: Katere druge točke so prišle do izraza na kongresu? Odgovor: Nakazali smo smernice za deželno načrtovanje. To se bo lahko doseglo, če bo zagotovljeno širše sodelovanje s tržaško pokrajino in z drugimi krajevnimi u-stanovami pri izvajanju programov na področjih kmetijstva, trgovine, gradbeništva, kulture in raznih storitev. Kongres je poudaril nujnost skupne obravnave s tržaško občino, vseh problemov, ki se nanašajo na trgovinsko mrežo, da bi bili V povečanemu povpraševanju, 'n ^ cer tudi s strani obiskovalcev, prihajajo z onstran meje. Seja rajonskega sveta za Skedenj in Carbolo Danes se bo ob 19. uri la na sedežu v Ul. Ronchetto Ti jonska konzulta za Skedenj ui. bolo z naslednjim dnevnim rerv. pravilnik družinske posvetovalni m kompleks IACP v Ul. Valmaura dodelitev 14.000 kubičnih metrov družbene storitve, imenovanje e ga člana v davčni sosvet. Atilij Kralj bo razstavljal v «Rena Vccia» Jutri, 25. t.m., ob 18. uri bo galeriji «Rena Vecia* v Ul- /G nota odprl razstavo svojih del tr ški slikar Atilij Kralj, ki se razstavi v Prosvetnem domu na K činah ponovno predstavlja občin?? s svojimi najnovejšimi stvaritvam ki bodo občinstvu na ogled vse 8. decembra in sicer po urniku eL lerije, ki je odprta ob delavnikih 18. do 21. ure, ob nedeljah in P* nikih pa od 10. do 13. ure. ŠD Primorje iskreno Borisu štreklju in njegovi Vlasti ob rojstvu hčerke JASMINE mali Jasmini pa vošči obilo sre' če in veselja v življenju. V zvezi s fašističnim izzivanjem in mazaško akcijo na barkov-Ijanski šoli ter oskrunitvijo spominske plošče Mariju Matjašiču sklicujemo danes, 24. t. m., ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje v Ul. Cerreto 12 zborovanje na katerega vabimo vse napredne Barkovljane. Enotni antifašistični odbor Barkovlje ALEN je osrečil Majdo in Mani"0 Kermaca. Staršem iskreno čestita, PrV°' rojenčku pa želi obilo sreče PD Valentin Vodnik Ob rojstvu sina BOŠTJANA ŠD Primorje izreka Ariani J* Petru Starcu iskrene čestitk?' Boštjanu pa želi obilo sreče • veselja v življenju. Zapustila nas je naša draga ANTONIJA BAROVINA (Tonca) Pogreb' drage pokojnice bo tri, 25. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na katinarsko pokopališče. žalostno vest sporočajo sestrični Karla, Amalija in bratranec Fran* ter Celestina In Nino Lonjer, 24. novembra 1978 Pismo uredništvu O REPORTAŽI O GALeB^ V ODDAJI «ODPRTA MEJAn Tistim, ki so po koprski td®. ziji sledili torkovi reportaži o obletnici mladinske revije Uale“ televizijski oddaji »Odprta m*J .’ in v zvezi z včerajšnjimi umes mi pripombami Minke Pah°rje sem dolžan pojasniti, da splo*1 sem bil seznanjen ne s Pr'P.ranj-mi, ne z redakcijo reportaže m . ti o tem, da bo na sporedu v ,j daji »Odprta meja* v torek, novembra t.l. . Osnova objektivnega P°r0^ni je v tem, da najprej odgov0 u, agencije Alpe Adria in potem rednik, za pripravo televizijske _ portaže črpata, ali vsaj Pre.v (j. jata informacije in podatke Prt v sti osebi, .ki se z urejevanjem. blikovanjem in izdajanjem # ske revije Galeb sama ukvarja polnih dvanajst let. Ker tega ni bilo, odklanjam kršno odgovornost za u^PP^iah-podatke v reportaži, ki bi ji*1 ko nepoučeni naprtili meni- mladinske revije glavni in odgovorni uret“ Lojze Abram Namesto cvetja na grob Bevilacque darujeta družini B*11 ^ in Uršič 20.000 lir za Skupnost žina Opčine. ^v- V počastitev spomina Mihele # čar in Petra Peta rosa daruje P.^ Ksenija Levak 10.000 lir za matico. Godba Breg iz Doline Izrek* r zini Cok iskreno sožalje ob M®01 četa in moža Albina. GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ♦ sodelovanju s Koordinacijskim odborom prosvetnih društev, do-hnske občine vabi k vpisu abon-®aia za sezono 1978 - 79 v gleda-ušču «F. Prešeren« v Boljuncu. SPORED PREDSTAV: L Miroslav Krleža: LEDA 2- Carlo Goldoni: NERGAČ L Bertolt Brecht: MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI L Mihail Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ 5' Lojze Cijak: NEURJE *• Rnzante: VRNITEV DO- BREGA VOJAKA Vsaka predstava bo odigrana “v*krat (na dan sobote in na “an nedelje). Vsak abonent bo 'klel zagotovljen sedež v dvorani. ^ena za šest predstav: odrasli: 6.000 lir študenti: 3.000 lir Vpisovanje abonmajev v mle- arni Kofol v Boljuncu ter pri k°verjenikih prosvetnih društev. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V torek, 28., in v sredo, 29. n°vembra, ob 15.30 ERIK VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra MLADINSKI KROŽEK TRSI Ulica Ginnastiea št 72 Vabi danes, 24. t.m., ob 15.30 obisk v tovarno GRANDI "IOTORi. Sledil bo razgovor z Jlavskim svetom. Zbirališče ob L45 na postaji avtobusa št. 23 Pn železniški postaji. ItTffiBIIJJl— SSG *** slovensko gledališče v Trstu tri ,e danes. 24. t.m., ob 19.30; ju-je’ 25. t.m., ob 19.30 in v nedeljo, v' ~n'-, ob 15. ter 19.30 v Ljubljani; ^Ponedeljek, 27., in v torek, 28. t.m., Vo v Novem mestu s predsta-Miroslava Krleže »Leda*. Rossetti ••anes, ob 20.30 Athaydeva «La si-ortna Margherita* z Anno Procle-ver- Režija Giorgia Albertazzija. Iz-M . obonrnaja: abonenti od 30 do 20 • Dopusta. AVDITORIJ liskaaes ob 20.30 predstava gledala e skupine Piccolo Teatro di Pro-in Cavana* Danteja Cut-čeif' , Vstopnine po 2.000 lir. Izkupi-zer '*e v korist Pro Senectute. Re-šaži*rHe pr* osredni> blagajni v Pa-Rrotti. Ponovitev jutri. « • « berrnes 0,1 ur* »Marionette in li-J^^Predstava za šole. brit ^''odeljck bo Claudio Morini |ja .';*-avil operi »Allamistakeo* Giu-Riet °ZZ'’a 'n ^Cavalleria rusticana* Vera9 -^sscagmja. ki ju gledališče ipjer^ Pripravlja za prihodnjo pre- » * * Nn 'elrtek, 30. Lm.. ob 20. uri iz-kiai * P°novRev »Tosce« Izven abon-N*i- 1>,odai“ vstopnic se prične v šurtai !’ * urn'k°m 9.30 - 13.00 in se Nh "k v naslednjih dneh do za-e vseh sedežev. PD FRANCE PREŠEREN vabi na prireditev, ki bo jutri, 25. t.m., ob 20.30 v gledališču F_ Prešeren v Boljuncu. Gostuje amaterski oder Prosek - Kontovel z veseloigro Jaka Štoke v dveh dejanjih TRIJE TIČKI Vljudno vabljeni! Vodstvo TPPZ obvešča ves ansambel, da se jutri, v soboto, 25. t.m., ob 17. uri odpeljemo s tremi avtobusi iz Bazovice v Sacile, kjer bomo ob 20,30 v gledališču «Zanconaro» priredili samostojni koncert. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 26. t.m., izlet na Kras. Zbirališče je v Ul. Cicerone (vogal šole Dante) ob 7.40. Odhod avtobusa štev 39 do Bazovice je ob 7.50. Pot bo vodila iz Bazovice preko Lipice po stezi do znamenite turistične jame Viieniee, katere ogled bodo vodili člani sežanskega PD. Po ogledu jame bo pot vodila na Povirski tabor, v vas Povir ter še na vlak do Opčin. Včeraj-danes Danes, PETEK, 24. novembra JANEZ Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.11 — Luna vzide ob 0.29 in zatone ob 13.29 Jutri, SOBOTA, 25 novembra KATARINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,4 stopinje, najnižja 8,9, ob 13. uri 12,4 stopinje, zračni tlak 1034,4 mb rahlo pada, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 13,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. novembra 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb. RODILI SO SE: M arco Ciullio, Giulio Stiffi, Teresa Gasperutti, Mar-co Penso, Lisa Furlani, Stefano Chi-nese, Giuditta Laurini, Francesca Siciliano, Mara Candido. UMRLI SO: 60-letna Eleonora To-mizza por. Gašperini, 76-letna Antonia Stocovaz por. Rupena, 94-letna Gisella Spadaro vd. Davanzo, 58-letni Giuseppe Žvokelj, 65-letni Milan Lucchesi, 58-Ietni Albino Zocchi. 89-letna Maria Penko vd. Železnik, 80-letni Felice Gatti, 72-letna Orten-sia Campaniali, 92-letni Faustino Fomi, 67-letni Luigi Barra. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti '39. UL- Roma-‘16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. V TRSTU - ULICA DIAZ 6 trgovina GREEN V0GUE prodaja moško in žensko konfekcijo, pletenine in teans najboljših znamk TOVARNIŠKIH CENAH neposredno potrošniku neka| "imerov ^DELEK ZA MLADE ^aiice unisex ir°lce Tlorucci i°Pe Barracuda ,8Qns or' rimi - platno i®dns Tao ,6ans Rlciard Jeans L-vis in Superifle ZQmetni jecns — čisti bombaž p Qče »pences* odloženi vetrni |oplč H°dložena plat ena n |opj j8njena jopa žametne jope 3/4 Podložene 6.900 9.900 9.900 ',2.s:o 77.900 14.900 16.900 12.900 14.900 21.000 26.000 39.000 49.900 MOŠKI - ŽENSKI ODDELEK Moške volnene nogavice Modna ženska krila Moške srajce Volnene pletene jope Moške volnene hlače Modne ženske obleke Modni ženski kompleti Moške sukr.'o iz čic' volne Moški in ženski volneni plašči Moška obleka in čiste volne Originalni krzneni p'aščl In drugi artikli 750 6.900 7.900 8.900 12.900 14.900 18.900 19.900 29.900 39.000 89.000 OBIŠČITE NAS! Ob ponedeljkih zaprto Iščemo osebje z znanjem slovenščine Mali oglasi SLUŽBO V RIMU. Dekle vešča strežbe dobi službo v hotelski restavraciji. Začetna plača 350.000 lir mesečno, poleg sobe in hrane. Ponudbe poslati na: Hotel Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim, telefon 06/777102. FILATELISTA za izmenjavo rabljenih znamk Italije z jugoslovanskimi, iščem — Janko Fili, Rožna dolina, Ul. 25. maja 49, 65000 Nova Gorica. PRODAM NSU Prinz 4L še v dobrem stanju. Naslov: Zabrežec št. 60 — Boršt. TRIINPOLTONSK1 zunanji hranilnik za nafto zelo ugodno oddam. Telefonirati med 19. in 20. uro na številko 211221. NA KONTOVELU je na prodaj stara klet z vrtom, z lepim razgledom, oddaljena 5 ali 6 m od ceste, kjer sta vodovodna in električna napeljava. Telefonirati ob uri kosila na štev. 225798 in vprašati po očetu Stanu. IMATE avto, tovornjak, traktor? Potrebujete popravila, rezervne dele, vzdrževanja na njih? Vse to Vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi: Servis avtoelektrike, Livio Antonič — Mihaelova ulica št. 117, štandrež (nasproti pošte in lekarne). Tel. 87059. KUPIM knjige — Italija, zemljepisni pregled. Tel. od 8.30 do 12.30 na številko 54-390. KUPIM sliko slovenskega slikarja za 500.000 lir proti fakturi. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, šifra »Ljubitelj umetnosti*. ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete kla-sifikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg v.ieh e-ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar. filatelistična trgovina. Ul. Tor Bandena 5, TRST (za Questuro), tel. 68-152. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja jutri, 25. novembra 1978, točno ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) PLANINSKI VEČER Na sporedu bo predvajanje planinskih filmov, nagrajevanje vseh tistih, ki so prehodili del poti aii celo pot Trst - Triglav, nagrajevanje fotografskega natečaja SPDT ter nastop dekliškega pevskega zbora iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič. • Esperantistično društvo organizira nocoj ob 20. uri na sedežu v Ul. Trento štev. 1 kulturni večer, posvečen Lazzaru Ludovicu Zamenhofu, pobudniku za uporabo esperanta. • Danes ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara« i«*TJLr' Madonnina štev. 19 predaval univerzitetni profesor Claudio Magris o »Književnosti, utopiji in revoluciji«. Predavanju bo sledila razprava. Kino La Cappella Underground 18.00 - 20.00 -22.00 »Gli aquiloni non muoiono in cielo«. 1978. Premiera. Režija Claude Miller, igrata Gerard Depar-dieu, Miou Miou. Ariston 16.30 - 18.20 . 20.10 - 22.00 «Chi sta bussando alla mia porta«. H. Keitel in Z. Betune. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 - 18.20 - 20.00 - 22.15 »Bat-taglie nella Galassia«. Richard Hatch, Dirk Benedikt, Lome Greene. Barvni film. Eden 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 «Ad-dio, ultimo uomo«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.' Nazionale 16.30—20.45 «Dottor Živa-go». Omar Sharif, Julie Christie, Geraldine Chaplin. Barvni film. Grattaclelo 16.30—22.15 . PRINCIPE 17.30—22.00 «Crazy horse*. A«»vi (Sorica in okolica SOČA 18.00-20.00 «Velika gneča*. SVOBODA 18.00-20.00 «Rocky». Arne-riški film. DESKLE 19.30 »Ifigenija*. Grški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor- zo Italija 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72-340. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO ................................................... MEDTEM KO SE STALNA SKUPŠČINA DELAVCEV NADALJUJE Iskanje možnosti za pravično poravnavo spora v tovarni Manifattura Goriziana Rinaldi se je sestal s Costo in Zandomenijem ■ Kako zaposliti brezposelne in takoj obnoviti proizvodnjo ■ Grožnja s splošno stavko Deželni odbornik za industrijo Dario Rinaldi in direktor odborniš-kih uradov Pastorini Sta se včeraj, kakor smo napovedali, sestala s predsednikom goriške zveze indu-strijcev ter z lastnikom obrata Costo, ki je nalašč za ta sestanek prišel iz Genove. Na ločenih sestankih sta direktor zveze industrijcev Zandomeni ter industrijec Costa deželnemu odborniku prikazala svoja gledanja na spor v tekstilni tovarni Manifattura Goriziana ter pogoje za zaposlitev odpuščenih kakor tudi za čim hitrejšo obnovo proizvodnje. Zandomeni je Rinaldija seznanil j. zaposlitvenimi možnostmi _ odpuščene moške delovne sile ter je dejal, da bi bilo mogoče v času enega meseca zaposliti v goriških o-bratih okoli trideset odpuščenih delavcev. Upoštevajoč dejstvo, da so nekateri že našli drugo zaposlitev, bi se breme, ki ga predstavljajo odpusti, precej zmanjšalo. Pregledali so nadalje možnosti, da bi preostale odpuščene delavce vpisali v dopolnilno blagajno, kar bi jim za šest mesecev zagotovilo 80-odstotne prejemke. V tem času pa bi se najbolj verjetno našle možnosti za zaposlitev ostalih odpuščenih delavcev in delavk, ki pripadajo po večini ukinjeni nočni izmeni. Kakor smo izvedeli iz neuradnih virov, je industrijec Costa pripravljen na ponovno srečanje z odbornikom Rinaldijem, najverjetneje v ponedeljek ali v torek, ko bo odbornik Rinaldi, ki posreduje v sporu, zbral dovolj gradiva za pogajanja. Vse pa kaže, da je Costa pripravljen začeti s pogajanji pod pogojem, da se v tovarni dela. Ni izključeno, da Lo v pogovorih, ki jih bo deželni odbornik • teh dneh prav gotovo imel s sindikalisti, omenil tudi zahtevo Coste. Kakor se govori v delodajalskih krogih, je odsotnost na delovnem mestu v Manifatturi Goriziani dosegla zelo visok odstotek ter se govori o poprečju 30 odstotkov na leto, v nekaterih obdobjih pa tudi več. To naj bi bil eden od pomembnih razlogov, ki so gospodarja privedli do tega, da se je odločit"}® odpuste. Seveda je v takšnem položaju naloga družbenih sil, da zagotovijo pravico"dS dela všefff delavcem. S tem v zvezi velja omeniti akcijo predstavnikov podjetja, ki skušajo z zbiranjem podpisov za takojšen povratek na delo razbijati delavsko enotnost in slabiti moč delavskega razreda v obrambi pravice do dela. Medtem se v obratu nadaljuje stalna skupščina, ki jo je oklicala in ki jo vodi enotna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL. Stavkajoče delavce in delavke, ki se izmenoma vrstijo v obratu, vsak dan obišče po več delegacij tovarniških svetov, ki jim prinašajo izraze solidarnosti ter prispevke v denarju. Zveza industrijcev je tisku poslala obvestilo, da je ravnateljstvo podjetja vzelo na znanje voljo skupine delavcev po takojšnji vrnitvi na delo in da je to pripravljeno takoj omogočiti 280 delavcem, ki so PORTA NUOVA V GRADIŠČU ZADOBILA PRVOTNI VIDEZ Zaključena rekonstrukcija dela obzidja .. ^ >' ’■ . i n-1.01 no in priljubljeno; 12.10 Z °r po čem? 10.45 Turistični nap0^1 za naše goste iz tujine; 11-03 Zn® U\J lil pilJUl/ljl-IlU, — . rt. stri in solisti; 12.30 Kmetijski^ sveti; 12.40 Pihalne godbe; 1 ' Danes ob 13.00; 13.30 Pripori** in zdr® jo vam. . .; 13.50 Človek vje; 14.05 Glasbena pravij*«-- ^ Simoniti: Pastirček in Kako ser 14.30 at- ženila veverica; 14.16 Naši niki mladim poslušalcem; naši poslušalci čestitajo in F: zdravljajo; 15.30 Napotki za 1 ste; 15.35 Glasbeni interrae**“: 15.45 Naš gost; 16.00 «VrtilJa* ’ 18.05 »«• 17.00 Studio ob 17.00; ment musical; 19.35 Lahko noč- 0 troci!; 19.45 Ansambel Franc ‘ .j helič; 20.00 Stop pops 20: 31- Oddaja o morju in pomorščaK 22.20 Besede in zvoki iz l°g°v ... mačih; 23.05 Literarni noktum1 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 ' 4.50 Nočni program —. glasb®- So nitrati in nitriti zdravju škodljivi Beseda, dve o raznih dodatkih, ki jih industrija na veliko uporablja Vpr.: živilom se dodajajo razna sredstva, ki so lahko zdravju koristna ali pa tudi škodljiva. Kakor je znano, sq si mnenja o tem precej deljena in so verjetno povezana z velikimi interesi. Pomislimo le na razna industrijska podjetja, ki se ukvarjajo z izdelovanjem mesnih izdelkov, z vlaganjem sadja itd. Ker si želim ne le dobre, pač pa tudi zdrave hrane, bi rad vedel, če so nitrati in nitriti zares škodljivi. Prav nitrate in nitrite pogosto srečujemo in jih najdemo v skoraj vseh suhomesnatih izdelkih in bi se torej človek moral a-dreči vsem tem dobrotam, če drži, da so ti dodatki škodljivi. Prosim, da mi poveste, kaj je na tem. Odg.: 2e dolgo je govor o uporabi nitratov in nitritov pri predelavi mesa in kot je rečeno že v samem vprašanju so mnenja različna in med seboj nasprotna, pa čeprav si posebno zadnje čase utira pot dokaj utemeljeno mnenje, da so pri pravilni uporabi nitriti in nitrati neškodljivi. Kakor je znano, dajejo nitrati in nitriti mesnim izdelkom značilno rdečo barvo. Poleg tega zavirajo v mesu oksidacijo in s tem tudi kvarjenje. Delujejo pa tudi bakte-ricidno, posebno proti mikrobom iz rodu klostidrij in s tem preprečujejo pojavljanje tako imenovanega butulizma, ki se pojavlja, ko doma vlagamo zelenjavo. če je res, da so to dobre lastnosti nitritov in nitratov, je tudi res, da nekateri pripisujejo tem dodatkom vrsto škodljivih vplivov na človeški organizem, nekateri menijo celo, da nitrati in nitriti povzročajo rakasta obolenja in da bi zato morali njihovo uporabo pre- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne zaupajte svojih tajnosti nikomur. Sklenitev pomembne zveze, ki odpira vaše perspektive. BIK (oj 21. 4. do 20. 5.) Zanemarjen problem bo spet prišel na površje. V sentimentalnem življe- Horosko nju je potreben večji optimizem. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Naredili boste dober vtis na sodelavce. Razvoj nekega srčnega odnosa se usmerja v trajno zvezo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Sreča vam bo naklonjena. Če boste objekt neupravičenih kritik, reagirajte. Pri igri boste imeli srečo. LEV («1 23. 7. do 22. 8.) Zanimivi poslovni razgovori. Razčistil se bo nesporazum z drago osebo. Soglasje v družini. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pretirano nezaupanje bi utegnilo škodovati vašim interesom. V ljubezni imate srečo, ki pa je ne znate izkoristiti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Treba bo dati prednost manj pomembnim stvarem. Izboljšanje odnosov z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Načrti se uresničujejo, vendar ne brez težav. Družinski problem vam bo prekrižal načrte. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Delovno razpoloženje se bo izboljšalo. Neki spor se zaključuje v vašo korist. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Braniti boste morali svoje interese, toda paziti morate na morebitno jezo. Možnost zaslužka. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Srečna naključja bodo omogočila nepričakovan uspeh. Oseba, ki jo ljubite, bo potrebovala vaše moralne pomoči, RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Finanč ni spor utegne imeti nevšečne po sledice. Miren odgovor bo več za legel kot histerično kričanje. povedati. V pojasnilo naj povemo, da znanost v splošnem jemlje nitrate kot nestrupeno snov, Z druge strani pa znanstveniki menijo, da so nitriti zelo strupeni. Dejstvo pa je, da se nitrati v samem mesu spreminjajo v nitrite. In smrtna doza nitritov je za odraslega človeka 2,5 do 3 grame, vendar je povsem nemogoče, da bi v človeškem organizmu dosegli tako visoko dozo teh strupenih elementov. Sama zakonodaja ne dovoljuje uporabe nitratov in nitritov v tolikšnem odstotku. Sami proizvajalci pa niso zainteresirani, da bi te elemente predozirali, ker bi se pri tem pojavile v mesnih izdelkih že nezaželene barve, kajti ob tem bi mesni izdelki postali sivkaste barve z zelenimi odtenki. Nitrate pa uporabljajo tudi v zdravstvene namene, če primerjamo količino, ki jo človek mora zaužiti, da bi nitrati dosegli terapevtsko vrednost, s količino nitratov, ki so v suhomesnatih izdelkih, bi prišli do ugotovitve, da bi moral človek dnevno zaužiti najmanj 2 kg in pol suhomesnatih izdelkov, da bi tako posredno zadostil terapevtskim potrebam, človeški organizem pa ne sprejema nitratov samo s suhomesnatimi izdelki ter s predelanim mesom. Kar 80 odstotkov nitratov, ki jih nahajamo v želodcu, so produkt slin«-, v organizem pa pridejo z zaužito vodo in z zelenjavo, predvsem s špinačo. Iz tega izhaja, da nitratov ne moremo odpraviti iz dnevne prehrane. n ve Kot smo že prej omenili, s°. ^ liko bolj škodljivi nitriti, k’ ji ob čezmerni količini lahko rakotvorni. Potem ko so 5o valci prišli do teh zaključkov. ^ začeli bolj resno obravnavat ^ snov in so raziskave v ^tII'o5e-nih državah Amerike in ®e,,.. jo-bej v Zvezni republiki NemčiJ1^. kazale, da bi moral človek. :e herni dan in skozi vse HV|J . zaužiti nič manj kot 7 kg 1 .r. da bi z njim zaužil toliko ra".°v0lj. ne substance, da bi je bilo d° ^ da bi novzročila rakasto ob° ^ Tudi komisija, ki jo je lanj^oA to imenoval sam predsednik Carter, je prišla do podobnih ključkov. nitritov, seveda v primernih činah, mesnim izdelkom, narejanju ali tako imenovane sofisticiranju živil. BORIS šTKEKElJ ? ko so razis'!°,. pri miši, torej pri poskusni z1'1 ki je veliko manjša od člov Danes lahko povsem utemeu ^ BH»»V , .-y JI* menimo, da dodajanje nitratu ____i . ____ člove^ vaiiMaa, • * ivuim lat aaAauaaavu*i ^ vernu zdravju ne škoduje. "Jjul ge strani pa je treba Ix,frP/ilikl zajamčiti, Z Z Cri mes^ni stalno pod sanitarnim h® jj-stvom. Preventivno nadziranj s( vil zagotavlja potrošniku var in gotovost. Hkrati pa je tlljLJij« trebno neprestano razisk<>v jj snovi, ki jih dodajamo živil<,!X‘- j, jih dodajamo tudi živalski ^ oziroma ki jih uporabljam0 ^ pridelovanju poljščin. Le ^0-temeljito organizirano službo kos vedno bolj nevarnem0^ ŠPORT ŠPORT ŠPORT * ■ NOGOMET V POKALU UEFA V MILANU 2:2 včerajšnjem izidu je Manchester City favorit za napredovanje v četrtfinale - Blgon dvakrat uspešen Mi'an - Manchester Clty 2:2 (0:1) Albertosi, Colkrvati, Mal-rian- Vecchi, Bet, Baresi, Bu-Bigon, Novellino, Rivera in Manchester crrY: comgan, pr^nts, Donachle, Booth, AVatson, Viljoen (v 77. min. Keegan), Hartford in Palmer. Einbech (NDR). MKELCI; v 37. min. Kidd; v 57. 7?;™wer; v 58. in 82. min. Bigon. VoSpALCEV: približno 40.000. ^1: 9:2 za Milan. MILAN — v zaostali tekmi osmi-v J™ala Pokala UEFA, ki so jo 2«t 0 Preložili na včeraj zaradi sterr?e®^e’ sta MTlao 1° Manche-igrala neodločeno. S tem zadovoljni bodo tako so seveda bolj jSješki nogometaši, ki ..p v povratnem srečanju lažjo ^ °8o pred domačim občinstvom in v *veda favoriti za napredovanje v nadaljnje kolo. feiera.jšnia tekma je 1« občasno aovoljila gledalce. Milan je za-J napadalno in je tudi ustvaril j® j ugodnih priložnosti za zade-■ Angleži pa so kaj kmalu u-jaai svoje vrste. Milančanom so (lt-*} vse vrzeli in so bili tudi Ur®! nevarni v protinapadih. Go- Stjft V*.80 celo prvi prešli v vodstvo, u 1® nemalo vznemirilo domačine, »oJ® dokaj popustili, tako da so k celo prevzeli pobudo v svo- , Manchester je tudi v drugem pol nadalje ‘ igro in v J* nadaljeval z dokaj organizi-5 p >gro in v 12. minuti je celo Verjem dosegel drugi gol. Vse tej* kazalo, da je usoda Milanča-ie n ^Pcčatena. Le minuto kasne-lih p je Higen znižal razliko v go-jj, ..0 tem zadetku so domačini za-^ . bolj odločno in napadalno. Ta-jw*©‘a se je domačinom tudi o-^tovala, saj je Bigon osem mi-^a{j|Pred koncem tekme stanje ize-jLr Naj omenimo, da je sodnik Sol v1 razveljavil Milanu kar tri kpravi'-11 *** na*em mneniu P°vsem ^vratna tekma bo 8. decembra. Rudi Hiti), ki je v tem kolu dokaj prepričljivo premagala Valpellice z 10:4. IZIDI 9. KOLA Brunico - Diavoli Milano 3:2; Bolzano - Valpellice 10:4; Merano -Gardena 6:3; Cortina - Asiago 9:2. LESTVICA Bolzano 13, Gardena in Merano 12, Cortina 9, Milano 8, Brunico 7, Alleghe 6, Asiago 5, Valpellice 0. Barazzuttl uspešen BUENOS AIRES — Italijan Cor-rado Barazzutti je v šestnajstini finala na mednarodnem turnirju v Buenos Airesu za «Grand Prix» premagal Čilenca Prajouxa s 6:4, 6:0. Na istem turnirju je bil Barazzutti uspešen tudi v dvojicah, saj je z Avstrijcem Karyjem premagal par Pecci (Paragvaj) — — (Čile) s 6:4, 3:6, 6:3. Gildemeister VELIKO PRIZNANJI ZA NAMIZNOTENIŠKO IGRALKO ŠK KRAS Miličevi Bloudkova plaketa Veliko priznanje jo dobila za svoje odlične uspehe v namiznem tenisu Sonja Milič SMUČANJE V SOBOTO Start mednarodne sezone V Senalesu bo tekmovanje FIS ■ Kmalu na sporedu tudi «World Series» in svetovni pokal BOLOGNI fcljko Franulovic v polfinalu tj^P^PGNA — Na mednarodnem L, S01-* prvenstvu Italije se je Želj-k[h-, canulovič z zmago nad Južno-Ne »°m Miltonom uvrstil1 v polfi-kojn je v sredo po hudem Ij; Premagal nosilca skupine št. 8ta,vfferja’ danes Pa se ^ zat° pred-t^u11 na igrišče zelo utrujen in je - °lajšal delo Jugoslovanu, j^^alca sta s; bila enakovredna Prvem setu, ki se je končal v . st pranuloviča s 7:5, V drugem Ztj, 1® Mitton brez težav osvojil ^ go s 6:1, v tretjem, odločilnem kotvi- *?? Je prišla na dan boljša Pa u Ci'da Jugoslovana, ki je spravil Jelena nasprotnika s 6:2. tlvni- se je Pa opomogel v igri PrpnlC’ ko je z rojakom ""------- kirr,; aI italijanski par Moorom . —— .vojjjcuuiu Cirillo S, s. 7:5. 7:6. tvu!gi polfinalist pa je Američan in. ng, ki je po ostrem boju strl ,,s Pr?* Madžara Taroczyja, ki ga je n,®gal s 6:3, 1:6, 6:2. Pp. izidi Ubežniki (četrtfinale): Im>ng (ZDA) - Taroczy (Ma-*V»nr,ska> 6:3. 1:6, 6:2 »nulovič (Jug.) - Mitton (Juž. m?ka) 7:5, 1:6, 6:2 Mirt1 . (četrtfinale); n,.°n in Moore (Juž. Afrika) — in Ricci (Italija) 7:5. 7:6 l^pKEj NA LEDU !• ITALIJANSKA LIGA ^l/ano v vodstvu P f®hu1^et'a ^ 8 Porazom proti Me-stvic trknila na drugo mesto le-Prvo v italijanskem hokejskem VnaStVU' P® ar?'0 je prevzela ekipa iz Boc-'Pri kateri igra tudi Jugoslovan Jutri se bo začela letošnja mednarodna smučarska sezona. Na ledeniku nad Senalesom bo namreč na sporedu mednarodni moški slalom FIS, dan kasneje pa bo moški veleslalom. Lani so bile v tej dolini v začetku smučarske sezone prave polarne temperature, letos pa so organizatorji prvih letošnjih smučarskih tekmovanj (pa tudi takmajšnji hotelirji in turistični delavci) polni skrbi. Tudi tam je namreč lepo, sončno vreme in o snežnih padavinah ni niti sledu. Tekmovanja so morali tako prenesti v višje lege, kjer s snegom ni tako hude zadrege, zlasti ne na ledenikih. Tekmovanje za «World Series» pa se bo začelo v ponede-, ljek in torek na Stelviu, z moškim i in ženskim slalomom. Prvo tekmo-1 vanje bj moralo biti v Bormiu, toda zaradi pomanjkanja snega so ga prenesli na Stelvio. Na sporedu bi moral biti tudi smuk, ker pa ni nikjer nobena proga za to disciplino v vsej dolžini zasnežena, so smuk e-nostavno odpovedaLi. S Stelvia se bo tekmovanje «World Series* preselilo v Avstrijo : in sicer bo tam v Stubaiu, 30. novembra, na sporedu ženski veleslalom, 1. decembra pa moški veleslalom. Zaključni vzporedni slalom je predviden za 2. in 3. december, izpeljati pa bi ga morali v San Vigiliu di Ma-rebbe. Kmalu za temi tekmovanji pa bo že na sporedu svetovni pokal. Prvi nastop za točke bo 6. in 7. decembra v Val d’Iseru za ženske (smuk, veleslalom, kombinacija), iste discipline pa bodo tam na sporedu tudi za moške in sicer v dneh 9. in 10. decembra. Točke za svetovni pokal bodo decembra tekmovalci nabirali tudi v Italiji (Maddcna di Campiglio — slalom in vzporedni slalom), tekmovalke pa v Cervinii 9. decembra (veleslalom). V Jugoslaviji bo moški svetovni pokal 21. in 22. decembra v Kranjski gori (slalom in veleslalom), za ženske pa v Mariboru 8. februarja (slalom). . . Skupno bodo v tej sezoni imeli moški deset nastopov v vsaki od treh disciplinah in še 2 vzporedna slaloma, ženske pa osem v smuku in slalomu, šest v veleslalomu ter eno v vzporednem slalomu. Poleg tega bodo Stele za točke (tako v moški, kot tudi v ženski konkurenci) po štiri kombinacije. Tekmovalci bodo nabirali točke za svetovni pokal v dvanajstih državah. na treh celinah. ODBOJKA Bor — Koper 3:1 V včerajšnjem prijateljskem odbojkarskem srečanju v Trstu je Bor premagal šesterko iz Kopra, ki nastopa v slovenski ligi s 3:1 (-10; 7; 8; 11). OBVESTILO SK Devin obvešča, da se je pričelo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo od 17. decembra do konca januarja v Ovčji vasi. Interesenti se lahko o-brnejo na odbornike kluba ali se zglasijo ob torkih in četrtkih v občinski telovadnici v Nabrežini od 18. do 19. ure, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. V klubu delegatov v Ljubljani so včeraj podelili Bloudkove nagrade in plakete. Med nagrajenci je bila tokrat tudi naša Sonja Milič, ki je prejela Bloudkovo plaketo za svoje velike uspehe v namiznem tenisu in kot najbolj reprezentativna slovenska zamejska športnica. Za Miličevo torej še en velik uspeh v njeni že itak zelo bogati karieri. S tem pa je bilo tudi njeno matično društvo ŠK Kras deležno velikega priznanja. Ta nagrada pa je seveda lep uspeh tudi za ves zamejski šport. Skupno so včeraj podelili 29 Bloudkovih plaket. Najvišje priznanje, to je Bloudkove nagrade pa so prejeli: Janez Gaberšek Ada Klanjšek Borut Petrič Drago Požar Ekipno: ŠD Slovan in ŠŠD Simon Jenko iz Kranja. z nekaterimi Borovimi peterkami. Naslednjega dne, v torek, bo tečaj v telovadnici v Dolini, s pričetkom ob 15.30. Tečaj je odprt vsem zamejskim košarkarskim trenerjem in še posebno so vabljeni mladi trener':. ODBOJKA V PONEDELJEK IN TOREK Brane Dežman bo vodil tečaj za naše trenerje V organizaciji ŠZ Bor in pod pokroviteljstvom ZSŠDI bo v ponedeljek in torek trenerski tečaj, ki ga bo vodil priznani slovenski košarkarski strokovnjak prof. Brane Dežman, ki ga naši košarkarji dobro poznajo, saj je bil pred leti predavatelj na tečaju v Seči. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 27. novembra, ob 14.30 na stadionu «Prvi maj» s t-oretično uro o treniranju pionirjev. Nakar bodo sledile demonstrativ. ; ure na igrišču OBVESTILO ŠD Polet obvešča, da so treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Pavlica trener CUS Alture Po slabem startu v prvem kolu prve italijanske odbojkarske lige je trener CUS Alture Manzin odstopil. Vodstvo kluba pa je njegov odstop sprejelo. Manzinovo mesto pa bo prevzel Pavlica, ki ima kot igralec in trener bogate izkušnje, saj je med drugim že vodil italijansko državno reprezentanco. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiii ATLETIKA KONČNE LESTVICE DEČKOV Med najmlajšimi najboljša Adria V B kategoriji so lonjerski atleti na odličnem 2. mestu v pokrajini Kot smo že poročali v nedeljski številki, so bile pred kratkim razglašene končne pokrajinske lestvice vseh disciplin dečkov in deklic A in B kategorije. Po pregledu deklic in starejših dečkov nam preostane še pregled mlajših dečkov B kategorije. Če je bilo v A kategoriji med našimi tremi društvi (Bor, Adria in Levstik) najboljše uvrščeno tržaško društvo, je bila v mlajši konkurenci lonjerska Adria odločno najboljša, saj je imela v svojih vrstah skoraj vse atlete B kategorije. Kljub temu velja omeniti odlično 2. mesto na društveni lestvici B kategorije, kar je največji dosedanji uspeh Adrie. Poleg tega so lonjerski atleti osvojili še dva pokrajinska naslova poleg 5 drugih mest na pokrajinskem ter 4 tretjih mest na deželnem prvenstvu. Glede ostalih dveh naših društev je edino Bor nastopil z manjšim številom tek- movalcev v tej kategoriji, medtem ko je imel Levstik le enega predstavnika. Hoja 4 km; *• V tej disciplini nam je lepo zadoščenje prinesel Alfred Zudek, ki je poleg drugega mesta na pokrajinskem in tretjega na deželnem prvenstvu tudi nekajkrat zmagal v tekmah za trofejo « pomlad*. 1. S. Battiston (S. Giac.) 27’01”3 2. Alfred Zudek (Adria) 27’28”2 2.000 m: Kljub nizki končni uvrstitvi je članu Levstika Mariu Banu le uspelo zmagati na pokrajinskem prvenstvu. 1. Roberto Chiama (CSI) 7-04"0 3. Bario Ban (Levstik) 7’18”0 80 m ovire: Čeprav se je deželni in pokrajinski prvak, član CSI Pagliaro, stalno izboljševal, mu vseeno ni uspelo izboljšati pokrajinskega rekorda, ki ga je lani postavil borovec Peter Zupančič. Med slovenskimi atleti se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiitiiui« Zagrebčani in naši na Padričah .. V soboto sta se v prijateljski nogometni tekmi na Padričah spoprijeli ekipi ZTT in zagrebškega Vjesnika. Na sliki: nogometaši obeh moštev niiiiiiimiiimi..... NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH V devetih tekmah dve točki Naše ekipe so skupno dosegle 4 zadetke, prejele pa so jih kar 27 Tudi nedeljsko kolo ni bila preveč uspešno za naše enajsterice, ki nastopajo v raznih mladinskih prvenstvih. V devetih tekmah ni nobena slovenska ekipa zmagala.. Zabeležili smo kar 7 porazov in le 2 remija. Naj omenimo, da je v moštvo Primorca v kategoriji kadetov proti Chiarboli končno v letošnji sezoni o-svojilo prvo točko. Remi je osvojil tudi Breg, ki je igral z Giarizzolami in sicer v C skupini prvenstva najmlajših. Ta je bila sicer tudi edina nedeljska tekma v tej skupini, saj so bila na sporedu zaostala kola. Tudli v A skupini so oddigrali le 3 zaostale tekme. Costalunga je remizirala s Chiarbolo in je trenutno prehitela na lestvici kriško Vesno, ki je sedaj na drugem mestu. V prvenstvu naraščajnikov je bilo na s .-oredu zaostalo kolo. Edina slovenska predstavnica v tej kategoriji, bazoviška Zarja, je ponovno izgubila, čeprav je igrala proti pr-vouvrščeni ekipi Giarizzole. Med začetniki in cicibani sta Primorje in Breg izgubila in tako je njihovo stanje na lestvici ostalo nespremenjeno. Kot zanimivost naj dodamo še, da 60 naše ekipe v tem kolu dosegle le 4 gole, prejele pa so jih kar 27, to 6e pravi točno 3 zadetke v vsaki tekmi. KADETI SKUPINA E IZIDI 9. KOLA Chiarbola - Primorec 2:2 S. Marco - Supercaffč 3:3 Portuale - Ca ve 6:2 Stock - Primorje 4:1 Čampi Elisi prosti LESTVICA Stock 15; Supercaffe 14; S. Marco, Chiarbola 10; Ca ve, Portuale 9; Pri- morje 8; Čampi Elisi 4; Primorec 1. SKUPINA F IZIDI 9. KOLA ■Baule - Domio i 4:1 S. Giovanni - Breg 2:1 Fortitudo - Edile Adriatica 0:0 Rosandra - Libertas 1:1 Edera prosta LESTVICA S. Giovanni 15; Zaule, Edile A driatica 12; Libertas 11; Rosandra 7; Edera, Domio, Fertitudo 6; Breg 5. NARAŠČAJNIKI SKUPINA B IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Zarja - Giarizzole 0:5 Blue Star - Rosandra 0:0 Costalunga - San Vito 2:1 LESTVICA Giarizzole 17; Inter S. Sergio 16; Rosandra 12; CGS 11; Costalunga 10; Blue Star 8; San Vito 7; Zarja G; S. Andrea ? Montebello 1. NAJMLAJŠI SKUPINA A IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Costalunga - Chiarbola 0:0 Inter S. Sergio - San. Nazario 4:0 Blue Star - Campanelle 1:4 LESTVICA Costalunga 14; Vesna 13; Campanelle 12; Chiarbola 10; Inter S. Sergio 9; Don Bosco 8; Esperia S. Gio vanni, Olimpia 7; Blue Star 4; San Nazario 0. SKUPINA C IZID ZAOSTALE TEKME Breg - Giarizzol,- 0:0 LESTVICA Libertas 17; Triestira 15; Giarizzole 14; Breg 11; Ponziana 10; Fortitudo 8; Zaule 6; Primorje 5; Primorec 4; Kras 0. m 0:2 0:2 2:1 3:0 1:0 , ZAČETNIKI, SKUPINA A IZIDI 8. KOLA sm m m Giarizzole - Primorje 4:0 Campanelle - Supercaffe 0:0 Esp. S. Giovanni - Ponziana 0:3 Soncini - S. Andrea 3:1 Chiarbola - Fortitudo 1:0 CGS prost LESTVICA Campanelle, Soncini 11; Fortitudo, Chiarbola 9; Ponziana 8; Su-percaffš, Giarizzole, CGS, S. Andrea 7; Esperia San Giovanni, Primorje 1. SKUPINA B IZIDI 8. KOLA Breg - Domio S. Giovanni - Don Bosco Esp. S. Giovanni - Portuale Soncini - Esp. S. Luigi Chiarbola - Inter S. Sergio Zaule proste LESTVICA Soncini A, Domio 12; Esp. S. Giovanni 11; Portuale 9; Inter S. Sergio, Don Bosco r • Chiarbola, Esp. S. Luigi 5; S. Giovanni 3; Breg 2; Zaule 1. CICIBANI IZIDI 8. KOLA S. Andrea - Campanelle Soncini - Primorje Zaule Fulgor Muggesana - Domio Fortitudo - CGS Giarizzole - Breg Inter S. Sergio - Ponziana LESTVICA Soncini 16; S. Andrea 13; Mu<*ge sana, Giarizzole, Fortitudo 11; Chiarbola 10; Campanelle 8; CGS 7; Fulgor 6; Primorje, Domio 5; Ponziana 4; Inter S. Sergio 3; Breg 2; Zaule 0. W. HUSU 4:0 3:0 0:6 5:1 1:1 7:0 1:2 ZA LETOŠNJO SMUČARSKO TEKMOVALNO SEZONO Nujni zdravniški pregledi V ta namen bo SK Devin priredil danes sestanek v Mavhinjah . .. . .. . :A. oiw, . , ., ' . Pred dnevi smo od strani italijanske smučarske zveže FISI dobili navodila, katerih se bo treba v letošnji tekmovalni sezoni strogo držati. Najvažnejša med temi je prav gotovo ta, da so za letošnjo sezono potrebni zdravniški pregledi vseh tekmovalcev, to se pravi, da brez zdravniškega spričevala bo nemogoče tekmovati. Preglede morajo o-praviti vsi tekmovalci tako tekači, kot tudi alpski smučarji. Medtem ko je smučarjem pod 14. letom zadosten pregled pri splošnem oziroma športnem zdravniku, ki mu izda ustrezno potrdilo, bodo smučarji nad 14. letom starosti morali o-praviti vrsto preg'edov in to v plavalnem bazenu v Trstu, kjer deluje športni zdravniški center. Med drugimi pregledi je obvezen tudi elek-trokardiogram. Smučarski klub Devin priredi da nes v ta namen sestanek s svojimi tekmovalci v Mavhinjah, v gostilni Terčon ob 20 uri, kjer se bedo zmenili, kdaj naj bi se pregledi opravili. Na ta sestanek vabimo tudi vse, ki jih tekmovanja zanimajo, da jih bomo vključili (glede pregledov) v našo skupino. Naj še navedemo, da pregledi sta nejo 14 tisoč lir. Kdor pa se želi vpisati v FISI, bo lahko dvignil to Delovanje ZSŠDI Občni zbor ZSŠDI Redni občni zbor ZSŠDI bo v petek, 8. decembra, v prostorih Dijaškega doma v Gorici. izkaznico pri našem klubu, saj je naš namen, da bi . nudili to izkaznico vsem slovenskim smučarjem. š. F. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Kontovclovi naraščajniki premagali Alabardo Kontovel — Alabarda 120:84 (60:38) KONTOVEL: Milič 30, Daneu 2, Gulič 14, Pupis 15, Terčon 22, Starc 2, Štoka 3, Vassallo 30, Kojanec 2. SODNIK; David Perini. Kontovelski naraščajniki so odigrali prijateljsko tekmo s tržaško Alabardo. Naj omenimo, da je letos ojačil konlovelske vrste borovec Andrej Vassallo, ki je tudi v tej tekmi dokazal svoje košarkarske sposobnosti. Zelo dobro je namreč lovil odbite žoge in tudi v napadu je bil uspešen, če k temu dodamo še dobro igro Miliča, ki je ravno tako prisebno vodil igro domačinov, je potem jasno, da so bili Tržačani brez moči. Pred začetkom prvenstva imajo Kontovelci v načrtih še dve prijateljski tekmi, in sicer s Servolano in s tržiškim Italcantierijem. Tekmi bosta gotovo bolj realno pokazali uigranost naše ekipe, saj sodita tako Italcantieri kot Servolana med boljša moštva naraščajniškega prvenstva. H. L. je v tej disciplini najboljše odrezal Marko Saksida, ki je tudi na pokrajinskem prvenstvu zadel 2. mesto. 1. Roberto Pagliaro (CSI) 14”6 2. Marko Saksida (Adria) 15"8 3. Walter Verduno (Adria) 16”6 Višina: Tudi v tej disciplini najdemo na 2. mestu atleta Adrie. Z odlično višino 1,30 m je Fabio Brigadini zasedel poleg drugega mesta na pokrajinskem tudi tretje mesto na deželnem mestu. 1. Pierpaoio Briganti (CSI) 1,45 2. Fabio Brigadini (Adria) 1,30 5. Boris Paoli (Bor) 1,10 Fabio Carli (Bor) 1,10 Bruno Seleš (Bor) 1,10 Andrej Čok (Adria) 1,10 Walter Verduno (Adria) 1,10 Daljina; V tej disciplini so naši atleti malo nastopali, vseeno pa je član Adrie Gregori zasedel 2. mesto na pokrajinskem prvenstvu. 1. E. D’Alessandro (CSI) 4,23 8. Vasilij Pečar (Adria) 3,90 12. David Gregori (Adria) 3,79 Krogla (4 kg): Noben atlet v tej disciplini ni dosegel minimalne razdalje 7 m za dosego točk, čeprav je adrijevec Andrej Čok zasedel 3. mesto na deželnem prvenstvu, na pokrajinskem pa sta prvi dve mesti zasedla borovca Fabio Carli in Bruno Seleš. Mala krogla: Tudi v mlajši kategoriji so slovenski atleti gospodarili v tej panogi in so imeli v Vasiliju Pečarju svojega najboljšega zastopnika, ki je z odlično mero 41 m tudi {»krajinski prvak in gotovo med prvimi v državi, saj je bila letos razlika med njim in ostalimi tekmovalci vedno večja od 10 metrov. 1. Vasilij Pečar (Adria) 41,90 2. Wili Lorenzi (Adria) 28,81 3. Andrej Čok (Adria) 28,72 4. Boris Paoli (Bor) 27,80 6. Fabio Carli (Bor) 29,73 8. Bruno Seleš (Bor) 23,00 Troboj: 1. Eugenio D’Alessandro (CSI) 228 5. Fabio Brigadini (Adria) 104 Boris Paoli (Bor) 104 7. Vasilij Pečar (Adria) 58 Andrej Čok (Adria) 58 12. Marko Saksida (Adria) 10 David Gregori (Adria) 10, Aleksander Cercego (Adria) 10 Fabio Carli (Bor) 10 Walter Verduno (Adria) 10 Štafeta 4x100 m: Tudi v tej disciplini ni nobena štafeta dosegla minimalnega rezultata. Štafeta Adrie pa je v postavi Pečar, Saksida, Gregori, čok postala pokrajinski prvak. štafeta'3x1200 m: 1. CSI 12’5B"S Še nektl] besed o najmlajši kategoriji dečkov in deklic kategorije C: V tej kategoriji je Adria nastopila s številnimi dečki, Bor pa z eno deklico. Na pokrajinskem prvenstvu je v skoku v daljino zmagal član Adrie Aleksander Lorenzi z mero 3,01 m. V metu kroglice je 2. mesto zasedel Fulvio Sals^do s 15,75 m, na 800 m pa tudi 2. mesto Daniel Jakomin s časom 3’20". V teku na 50 m je 4. mesto pripadlo Giannl-ju Lukanu v času 8”5. Med deklicami pa je na 50 zasedla 2. mesto borovka Irina Fer-luga s časom 8”3. Ti rezultati nam pričajo, da je tudi bodočnost naših društev zagotovljena, saj so atleti kategorije C letnikov 1968, 69, 70 in 71. Kljub temu da se je letošnja sezona končala, pa naši atleti ne počivajo, saj se že vestno pripravljajo na zimsko sezono, ko bodo na vrsti razni krosi in pa «indoor» tekmovanja. R. F*, OBVKSTILO ŠD Mladina iz Križa sporoča, da se v Ljudskem domu nadaljujejo treningi namiznoteniške sekcije. Kdor b' se hotel v nadaljnjem prijaviti, naj se zglasi v dvorani Ljudskega doma ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 16. ure, ali v večernih urah pri odborniku Zlatanu Rogatcu. Še posebno vabimo osnovnošolske otroke. da bi se začeli ukvarjati s to panogo. MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) e bolje ne vzgaja kot ona. A vsa ta njena v nenehnem prerekanju z njimi. Otroci so nap narobe in se potem prerekali z njo. ri . H prepir, kar pa nikakor ni pomenilo, da se ti bi radi imeli, in da jih mati ni rada ime , im je vedno osnažila. lar si mati že ni vedela kaj začeti z njimi, ji tila očetu. Ta je sila resno vzel tako obtožbo, pl t napravil strašno pridigo. Človek bi m s i • a ako nasekal, da si bodo za vedno zapomnili. Kon-se je to grmenje tako, da je nazadnje re e. iaj bo. Drugič pa se bomo drugače pomenili!* • žal ni nikdar prišel. to še nikakor ni bilo vzrok, da bi se bil Marjan lokvariti, in v resnici tudi nobeden njegovih ora sestra ni bil pokvarjen. Celo otroške razvajenos i torali otresti v življenju. Pač pa je Marjan ze v t letih zabredel v pokvarjeno družbo. Štirinajst- leten je zalezoval dekleta in šestnajstleten je končal s prvo ljubeznijo. Povrhu so ga tedaj še izključili iz gimnazije. Zgodilo se je, da ga je oče — prvič in zadnjič v življenju — temeljito premlatil kakor paglavca. »Morebiti,* je rekel oče, »sem te prepozno. Zato te bo življenje bolj!* Ta očetova «kretnja» ga je nekoliko predramila. Bilo pa je prepozno, da bi se Marjan popravil. Vojne mu sprva ni bilo mar. Ni bil ne na to ne na ono stran. Bil je brez vsakršnega prepričanja, vendarle ne toliko pokvarjen, da bi ga zaneslo iz osebnih koristi k okupatorju. Ko pa je nekemu njegovemu prijatelju zaradi nekih grehov postalo v Ljubljani prevroče je še Goriška pregovoril in spomladi štiriinštiridesetega sta jo mahnila v hribe, k partizanom. Kljub pomanjkanju posebne narodne zavesti sta se dobro borila, ker sta bila oba drzna. Ranjena in odlikovana sta se vrnila iz vojne. Gorišek je svoje partizanstvo dobro izrabil Po raznib menjavah služb je nazadnje pristal tu na Okraju, ne da bi sam dobro vedel, kaj ga je vvglo prav sem. Gorišku še na misel ni prišlo, da bi zgnil na Okraju kot uradnik. Njegovi cilji so bili višji. Zato se je pognal za vsako stvarjo, kazal vzgledno vnemo: bil je v mnogih odborih, kakor da brez njega že sploh ni mogoče izbrati odbor. Ni zamudil prilike, da ne bi govoril. Pri diskusiji se je prav gotovo tudi on oglasil, po navadi celo med prvimi. Vozil se je na teren in poročal sekretarju o položaju s tako vnemo, da ga ni bilo mogoče s kom zamenjati. Povsod je hotel biti ne le prvi, temveč pravzaprav edini. Ta vsiljivost in ta že kar zoprna vnema, ki ju zaradi svojih ciljev ni znal krotiti, sta ga pomagali pokopati. Ljudje so počasi sicer odkrili, da so Goriška tako rekoč same besede, delo pa da zanemarja. Vendar je bil pravi vzrok, da so ga začeli odrivati in tudi odrinili, ker so bili vsi nanj ljubosumni: neusmiljeno je vsakogar spodrival. Zavist je v tistih časih po vseh Okrajih bujno cvetela. Če je kdo bil nevaren, če je kazalo, da bi se znal dvigniti, so ga vsi odrivali in tudi prej ali slej odrinili. Majda pa je izrabila priložnost: zaradi nekih malenkosti — ko je sicer imel težje stvari! — so ga vrgli iz Partije. Kakor so ga prej odrivali, kakor so bili vsi proti njemu, ga do kraja vendar niso heteli uničiti. Postavili so ga na stranski tir — v OZKZ. Tu ne bo nikomur nevaren in bo tudi lahko popravil svoje grehe. Ta OZKZ ga je nekoliko iztreznil. Bil je dovolj pameten, da je vedel, kako tak OZKZ «potrebuje pravega človeka*, kakor so mu rekli. Zbal se je tega stranskega tira, kjer človeka ne potrebujejo vsak dan, še manj za velike stvari in ga počasi popolnoma pozabijo. Zato se je lotil dela z veliko vnemo. OZKZ je bil v nekem pogledu kakor nalašč urad zanj, — razen da ni nudil velikih možnosti za dvig —: mnogo uradništva, ki ga je sem pošiljal Okraj, mnogo navideznega dela, ki si ga je lahko vsakdo našel, če je le hotel delati. Bil je nekoliko skrivnosten, narejeno pomemben urad, okrašen s pomenljivo kratico, ki pa za njegov pravi cilj niso vedeli ne tisti, katerim je bil namenjen, niti tisti, ki so vodili okraj. Izpolnil ni nikdar ničesar, vtikal se ie v sleherno stvar, šaril z obljubami, ostalo pa je le pri besedah. In vendar se je zdelo, da okraj brez tega OZKZ ne bi mogel nikamor, da ne bi mogli nikamor kmetje, da bi država zastala, kratko malo — vse bi se ustavilo, če bi ne bilo tega OZKZ. Ta OZKZ in Marjan Gorišek sta si bila v nečem zelo podobna: vse je bilo blesteče, neverjetno nujno in koristno, toda v resnici neverjetno slepljivo. Gorišek je znal ta sijaj samo še dvigniti, ker ga je potreboval zase, da se dvigne: ni je bilo stvari v okraju, ki ne bi zadevala tudi OZKZ. Ni je bilo vasi, kamor se ne bi Gorišek odpeljal in nekaj urejal med kmeti, dajal direktive, izpraševal, si dal poročati, pošiljal okrožnice, se podpisoval. In govoril je samo še bolj vneto kot kdajkoli prej. Marjan Gorišek se sicer ni »rodil za ta OZKZ*, kakor je sam rekel, sem ga je bilo odplavilo, toda iz tega je ustvaril organizacijo, kakor da bi bila pomembnejša celo od Okrajnega komiteja. Odtod je nameraval priti na ministrstvo. Dognal je, da so na Okraju zanj vse možnosti zaključene, celo ker so ga vrgli iz Partije, ki je zdaj po vsej sili rinil vanjo. Marjan Gorišek je napravil križ čez politično kariero. Zato je poslej sanjal o ministrstvu. Kakršenkoli oddelek na ministrstvu je pomenil tisti blagoslovljeni kraj, kjer si potem varen vse življenje. Nihče te več ne spodriva, nihče te ne preganja po terenu v najbolj žalostni vlogi okrajnega aktivista, ki mora danes razlagati višjo politiko, jutri pobirati kmetom svinje ali krave ali zrnje; danes razlagati, da je včerajšnja uredba najboljša in da ne bo več druge, naj nihče nikar nič ne špekulira, jutri pa razlagati, da je izšla nova uredba, ki je zares dobra, včerajšnja pa slaba, če si na ministrstvu, le vsako toliko časa napraviš izlet v ta ali oni okraj — in samo do Okraja! — neseš direktive, ozmerjaš kakšno siroto, da so vsi zbegani, ko se predstavljaš, se zaviješ v skrivnostni in očarljivi: «... iz ministrstva.* Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnino zo inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00. letno 400.00 din. zo organizacij in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 24. novembra 1978 2lrO račun 60101-603-45361 »ADITi . DZS • 61000 L|ubl|ona Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 J®*1) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozol|0 mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlcnl|e-Jujiis.k® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprovl. Iz vseh drugih aeie H krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja| in tiska F IZTT ITrst Član italijanske zveze časopisnih založnikov SE 0 MNOŽIČNEM SAMOMORU V GVAJANI Bivši pristaši «templja ljudstva» v ZDA v strahu pred odredom poklicnih morilcev Oblasti medtem rešile iz gvajanske džungle približno 80 oseb - Formalno obtožili glavnega sodelavca Jima Jonesa uboja poslanca Ryana RAJE BREZPOSELNOST, KOT JUGOSLOVANSKA PODJETJA V AVSTRIJI Koroški «Heimatdienst» nasprotuje gospodarskemu sodelovanju s SFRJ Kritike nemških nacionalistov zaradi izjav Kreiskega o manjšinah GEORGETOWN — Pripadniki gvajanske vojske iščejo, ob podpori specialistov iz ZDA, z nezmanjšano močjo pristaše ameriške verske ločine «tempelj ljudstva*, ki so se zatekli v džunglo, da bi tako zbežali, oziroma se izognili množičnemu samomoru, ki ga je ukazal vsem svojim ♦podložnikom* voditelj sekte Jim Jones. Zaenkrat so našli 409 trupel, oblasti pa so iz «zelenega pekla», kot pravijo gvajanski džungli, uspele rešiti okrog 80 pristašev verske ločine. Delo reševalcev močno otež-kočajo silni nalivi, tako da se le s težavo premikajo. Poleg tega prihajajo iz kmetijskega naselja Jone-stovvn v Georgetownu vesti, po katerih se da sklepati, da bo tragedija na Gvajani zadobila še srhljivejše obeležje. Petsto pogrešanih pristašev «templja ljudstva* je na milost in nemilost pripuščenih napadom lačnih zverin, kač, mesojedih rib piranhas, poleg tega pa kaže, da je veliko oseb zblaznelo, saj je bil prizor množičnega samomora strup za še tako trdne živce. Grozi pa tudi nevarnost epidemije, saj so gvajanske oblasti prepovedale pokopavati mrtve na svojem ozemlju, tako da jih morajo z avioni prepeljavati v Kalifornijo, od koder je večina pri-1 Stašev «templja ljudstva*. V Kaliforniji je imela verska ločina, ki ji je načeloval Jim Jones, vrsto «pcdružnic». Mnogo pa je tudi takih, ki so iz takih ali drugačnih razlogov pred časom zapustili fanatičnega «velikega duhovnika*, čeprav so mu obljubili večno zvestobo in da se bodo v primeru razpada sekte tudi usmrtili. Te ljudi je sedaj zajel upravičen strah, kajti domnevajo, da si je Jones v dolgih letih nakopičil velike vsote denarja, s katerim je plačal poklicne ubijalce, ki so zapustili fanatičnega ustanovitelja «templja ljudstva*. Ameriška policija je vse domove bivših pristašev sekte močilo zastražila. Medtem pa so tudi formalno obtožili Jonesovo desno roko 32-letne-ga Larryja Laytona uboja kalifornijskega poslanca Lea Ryana in še štirih drugih oseb, kar je dalo potem povod za »množični samomor*, i O vsej zadevi pripravljaj-) sedaj ameriške založbe razne publikacije s škandalističnim ozadjem. Kljub | takim neverjetnim in strahotnim ! tragedijam so še ljudje, ki smrt človeka na lahek način vnovčijo. (mč) Ameriški vojaki prenašajo krste s trupli pristašev »templja ljudstva*, ki so v ponedeljek napravili samomor (Telefoto ANSA) CELOVEC — Izjave, ki jih je bil izrekel avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky na račun avstrijske manjšinske politike v pogovoru s sodelavcem beograjskega tednika «Nin», koroškemu Heimatdienstu niso všeč — tako je vsaj moč razbrati iz včeraj objavljenega protestnega pisma, ki ga je vodstvo koroške nemško - nacionalistične organizacije pravkar naslovilo na zveznega kanclerja. Avtorje pisma posebej moti tisti del pogovora, v katerem je avstrijski kancler ugotovil vsem znano in v tem smislu že banalno dejstvo, da so namreč v Avstriji živeče manjšine sedanjo manjšinsko zakonodajo sprejele kot diskriminacijo v svojo škodo. S tako formulirano izjavo naj bi kancler zagrešil napako, saj je moč kanclerjeve besede tolmačiti le kot kritiko na račun sed-mojulijske zakonodaje, to zakonodajo pa vodstvo koroškega Heimat-diensta v svojem pismu predstavlja kot dzredno velikodušno tri-strankarsko urecitev*. Pri čemer pa je najbolj zanimiv del objavljenega protesta tisti, ki se ne nanaša na kanclerjevo izjavo. Kot je znano, je bil prav koroški Heimatdienst tisti, ki je v začetku jeseni sprožil silovito kampanjo zoper iskanje novih oblik gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo ter še posebej Slovenijo in Koroško. Kampanja, ki je kul-minirala ob obletnici koroškega plebiscita, je potekala pod geslom, ki je bilo dovolj demagoško in hujskaško, ter so bili voditelji Heimat- iniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiuiiiiiiiiiiiiiiMH TRAGEDIJA V RIMSKI ČETRTI PRIMAVALLE Sin naj bi umoril lastno mater in nato še zažgal njeno truplo Da bi preslepil preiskovalce, je celo zanetil požar pred svojim stanovanjem S tem je hotel dokazati, da je bil tudi sam tarča zločinskega napada Konferenca o podpori afriškim domoljubom RIM — Deset tisoč ubitih v šestih letih gverile, a pokol se nadaljuje v časovnem zaporedju poprečno trinajst žrtev dnevno: v teh skopih, dasiravno srhljivih podatkih se zrcali tragična slika vsakdanjosti v Zimbabveju, kakor imenujejo Rodezijo sami Afričani. To je ena od treh dežel afriškega juga, kjer še vedno gospodarijo kolonializem, rasizem in apartheid; drugi dve sta Južna Afrika in Namibija. Zatiranim ljudstvom bo jutri, 25. novembra in v nedeljo posvečena vsedržavna konferenca o solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in temnopoltim prebivalstvom, ki jih podpi ra. Konference, ki bo v Reggio E-milii na pobudo političnih in družbenih sil, se udeleže tudi voditelji domoljubnih organizacij iz omenjenih zatiranih dežel: sopredsednik zimbabvejske »patriotske fronte* Jo-shua N'Komo, predsednik namibijskega gibanja za osvoboditev SWA PO Sam Nujoma in predsednik južnoafriškega ANC (Afričan National Council) Oliver Tambo. Pobudo za konferenco je sprožila šesterica demokratičnih strank ustavnega loka — krščanska demokracija, komunistična partija ter socialistična, socialdemokratska, republikanska in liberalna stranka, k njej pa so pristopile enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL in deželne uprave Emilije, Toskane in Lombardije. Pobudniki konference so se pravzaprav hvalevredno odzvali toplemu pozivu s svetovne konference v Lagosu avgusta lani ter v skladu z njim sklenili izvabiti iz najširše javnosti čim globljo solidarnost s trdim bojem zatiranih afriških ljudstev za osamosvojitev — tembolj še, ker je bilo L 1978 proglašeno za mednarodno leto boja zoper apartheid. Italijanska vlada se v tem smislu ni angažirana zgolj načelno, temveč tudi konkretno. Tako na primer že nekaj let pristojne oblasti ne izdajajo več dovoljenj za dobavljanje kakršnega koli orožja južnoafriškemu rasističnemu režimu. Razen tega so podružnice italijanskih podjetij, ki delujejo v Vorste-rjevi deželi, dolžne strogo spoštovati človeške pravice, in to v duhu posebne klavzule, ki so jo septembra 1977 podpisali zastopniki vseh devetih držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Predsednik republike Pertini je pobudnikom solidarnostne konference poslal brzojavko, v kateri izraža željo, naj bi konferenca res tvorno prispevala k okrepitvi boja za državljanske pravice, svobodo in suverenost afriških ljudstev. Pripominja tudi, da pomenita rasistična nadvlada ter izkoriščanje, kakor ju je zapaziti na jugu črne celine, nesramno kršitev listine OZN o človeških pravicah, (dg) Nesrečna Valeria Struffolino in njen sin Angelo Di Nuzzo, ki naj bi ril in zažgal v njenem stanovanju RIM — «Nekaj takega sem pričakoval, vendar ne vem, zakaj so se spravili name. Nikoli nisem naredil kaj hudega*. Tako se je 35-letni Angelo Di Nuzzo, ki so ga bolničarji vodili po stopnicah v rešilni avto, poslovil od svojega soseda. Malo prej je pred vrati njegovega stanovanja izbruhnil požar. Di Nuz-za naj bi zbudilo sumljivo rožljanje, stekel naj bi proti vratom in opazil zublje. Sunkoma naj bi odprl vrata, vanj pa naj bi udarili plameni in zadušljiv dim. Za nekaj trenutkov naj bi se onesvestil, padel in se opekel po rokah in o-brazu. Njegovi kriki so zbudili soseda, ki mu je priskočil na pomoč. O požaru je rimsko kvesturo obvestil neznanec, ki je povedal, da je prišlo v četrti Gianieolense, kjer je Di Nuzzo prebival, do zažigalnega atentata. Skoraj ob isti uri j c požar izbruhnil na drugem koncu mesta, v četrti Primavalle, v stanovanju 60-letne Saverie Struffolino. Prav tako je neznanec poklical št 'vilko 113 rimske kvesture in povedal, da izpod vrat njenega stanovanja priha ja gost dim. Ko so prišli preiskovalci in gasilci, je njeno truplo ležalo blizu kopalnice. Ogenj ji je popolnoma izmaličil obraz, pri vhodnih vratih pa so bili vidni madeži krvi. Na prvi pogled je kazalo, da je ženska šla nekomu odpret, ta pa jo je napadel in udaril po glavi. Skušala se je zateči v kopalnico, vendar jo je neznanec dohitel in jo zbil na tla. Nato naj bi jo polil z akvaražo in zažgal. Kmalu so preiskovalci ugotovili, da je bila Struf-folinova mati Angela Di Nuzza. I-stočasnost obeh dogodkov in pa dej stvo, da je bil Di Nuzzo vpisan v PSI, jih je na'- la, da so pomislili na politično ozadje obeh dogodkov Še zlasti zato, ker so isto noč v Rimu napadli in zažgali tri socialistične sedeže. Kmalu pa so ubrali drugo pot. Preveč je bilo namreč e-lementov, ki se niso skladali. Požar v Di Nuzzijevem stanovanju je bil premajhen, da bi lahko nekoga I spravil v nezavest, saj se je gore-1 čo preprogo dalo z lahkoto preskočiti. Žensko so polili z akvaražo, isto tekočino pa so uporabili tudi pri Di Nuzzu. Ko so zaslišali nekatere njegove sodelavce, so se ti čudili, da bi ga kdo napadel, saj je bilo edino njegovo zanirranje nogomet: živel je sam, le občasno ga je obiskovala zaročenka. Njegova mati pa je bila izredno nezaupljiva, nikomur ni odpirala, če ga ni poznala. Na vratih pa si je pred kratkim dala postaviti kukalo. Odtod do zaključka, da jo je umoril sin, ni bila dolga pot. Da bi si zagotovil alibi, pa naj bi sam zanetil ogenj pred svojim stanovanjem, ker naj bi se opekel, ko je zažigal truplo svoje matere. Temu dramatičnemu razpletu pa je botrovala še- druga vrsta indicev. jo po mnenju preiskovalcev urno- (Telefoto ANSA) Preiskovalci so zvedeli, da so bili v zadnjem času spori med materjo in sinom na dnevnem redu, zlasti zaradi denarja. Morilec pa je skušal preiskovalce presenetiti tudi s tem, da je razmetal posteljo, kot da bi ženska sredi noči nekomu vstala odpirat. Vendar pa so jo našli v čevljih, copate pa so bile lepo zložene ob postelji. Kar pa preiskovalce ni prepričalo, je bilo zlasti dejstvo, da bi atentatorji le zažgali vrata glavne tarče svojega napada, skoraj ob isti uri pa bi na drugem koncu mesta napadli in u-morili njegovo mater, »Iskali so do-kumente*, je povedal Di Nuzzo, vendar niso funkcionarji Digosa, ki so skrbno pregledali stanovanje njegove matere, našli ničesar, kar bi lahko podkrepilo to trditev, (db) diensta prepričani, da bo na ljudi tudi učinkovalo: geslo je namreč protestiralo proti «razprodaji Koroške v prid jugoslovanskim podjetjem*. Kampanija je bila v ostrem protislovju s koroško realnostjo, v kateri je sleherno delovno mesto več kot dragoceno, tako, da se je zgodilo, da se je od stališč Heimat-diensta distanciral celo deželni glavar Wagner, četudi je s kasnejšimi izjavami to distanciranje skušal malce prikriti. Kaže, da je zdaj do podobnega spoznanja — namreč do spoznanja, da koroškemu prebivalstvu ne more biti simpatična tista politika, ki brezposelnost na Koroškem še povečuje — prišel tudi koroški Heimatdienst. V izjavi, ki je bila objavljena v koroških časnikih včeraj, se koroški Heimatdienst tokrat namreč zavzema za dobrososedske odnose in gospodarsko sodelovanje, vendar pa ne — tako protestno pismo — za ceno koroških in s tem avstrijskih interesov in ne za ceno gospodarskega in s tem »idejno političnega spodkopavanja južne Koroške preko jugoslovanskih podjetij*. Ta spremenjena dikcija seveda ne pomeni, da je Heimatdienst postal nezadržen zagovornik dobrososedskih odnosov, zato pa pove, da so se tudi koroški nacionalisti začeli zavedati, da je njihova protislovenska in protijugoslovanska nacionalistična propaganda tukaj trčila ob konkretne, materialne interese koroškega prebivalstva, ki lahko z razvitimi odnosi preko meje le pridobi — in se tega vse bolj zaveda. Eden od primerov takšnega sodelovanja bo naredil prvi korak v življenje prav v začetku decembra: gre za avstrijski obrat begunskega Elana v Bmici, kjer bodo najprej odprli trgovino športne opreme, v začetku prihodnjega leta pa se bo v novih tovarniških prostorih že začela proizvodnja smuči za ameriške in zahodnoevropske trge. MARJAN SEDMAK Dvojni jubilej koroških planincev CELOVEC — Dvojni jubilej je v soboto počastilo Slovensko planinsko društvo v Celovcu. Ob dvestoletnici prvega vzpona na Triglav so v «avli slovenici* otvorili razstavo planinskih fotografij Jake Čopa, po otvoritvi razstave pa je bil občni zbor ob 25-letnici povojnega obstoja Slovenskega planinskega društva. Razstavo fotografij je kratko razložil avtor slik, ki je prinesel jubilejnemu občnemu zboru tudi pozdrave jeseniških planincev. Predsednik Planinske zveze Slovenije. Miha Potočnik, je celovškemu društvu pole); pozdravov slovenskih in jugoslovanskih planincev podaril spominsko plaketo in diplomo, občni zbor pa sta pozdrayila tudi predstavnika tržaških in mariborskih planincev. Slo- vensko planinsko društvo, ki u-pravlja planinsko kočo nad Ariho-vo pečjo in ki se ravnokar loteva gradnje druge koče pod Vrtačo, s svojim delom zbližuje pla- nince treh dežel, Slovenije. Furlanije - Julijske krajine in Koroške, o čemer nenazadnje pričajo tudi vsakoletna srečanja planincev teh dežel, tako slovenskih, ki se srečajo posebej, kot tudi vseh drugih planincev iz Slovenije. Furla- nije - Julijske krajine in Koroške. Tako se tudi planinci na svojem področju vključujejo v zbliževanje narodov na tem koncu Evrope. (Sindok) Proces proti fašistom v Bariju odložen BARI — Vest. da so v zahodnem Berlinu aretirali 24-letnega pripad nika misovskega mladinskega gibanja »fronte della gioventu* (in prej tudi še zloglasnejše fašistične »avanguardia nazionale*) Giuseppeja Piccola, ki ga dolže hladnokrvne- IIIMIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllMlllllllllllinillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIfllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllltlllllllllllllllUIIIIIIIMIIIIIMIIIUa <1)AZII1AQ> NA PEKINŠKIH ULICAH^ Tudi Mao je delal napake PEKING — Varovati moramo Maocetunga, čuenlaja in Hua Kuo-fenga, kdor temu nasprotuje, bo slabo končal, tako piše na nekem rdazibau* v centru Pekinga. Besedna vojna rdazibaov» se tako nadaljuje. Poleg tistih, ki o-pozarjajo na Maove zasluge spet drugi, javno opozarjajo na njegove napake. Tako si avtor nekega lepaka postavlja sledeča vprašanja: kako bi se lahko Lin Piao brez Maove podpore povzpel tako visoko; če je Mao vedel, da je Čiang čing izdajalka; kako bi tolpa štirih mogla odstraniti Ten Hsiao-pinga, ne da bi Mao o tem vedel; ali bi bilo brez njegove vednosti mogoče označiti nerede na Trgu Tien An Men kot *protirevolucionarne*. Dazibao ne zanika, da je bil Mao (nedvomno) velik revolucionarni voditelj, katerega zgo- dovinska vloga je izrednega pomena, toda vseeno je — poleg velikanskih zaslug, ki jih ima — zagrešil tudi nekatere napake in da je nerazumljivo, zakaj se ljudske množice zgražajo, če se na te napake opozarja. To množično zgražanje je le posledica kulta o nekdanjem voditelju, ki ga je ustvaril Lin Piao v svoje namene. Avtor tega rdazibaa», ki je neki pekinški železničar, zaključuje svoje ugotovitve takole: Kitajska potrebuje v svoji novi zgodovinski fazi veliko duhovno revolucijo, ki mora privesti do socialnega preobrata in velikih ekonomskih reform. Da se doseže vse to. se je treba otresti storjenih napak. Nekdo je spesnil pesem in jo nalepil na zid. V njej se sprašuje, zakaj se poleg Maovega mavzoleja ne zgradi tudi Čuenlajev mavzo- lej. Bila sta si blizu v življenju — piše pesem — naj bi si bila blizu še v smrti, tako da bi se njuni duši lahko združili. Ljudski dnevnik je objavil potek dogajanj na Trgu Tien An Men iz leta 1976, S tem se skuša oddolžili tistemu, kar je napisal proti tem dogodkom takrat, ko ga je do tega prisilila zlovešča če tverica. Ljudski dnevnik označuje te dogodke sedaj kot tveliko revo lucionamo gibanje 5. aprila» proti tolpi štirih. Po nekaterih virih so v raznih kitajskih krogih že razpravljali o morebitnih Maovih napakah in ne izključujejo možnosti, da bi se tudi strankin centralni komite čim prej zbral na vlenaniem zaseda I nju, in razčistil vsa ta vprašanja. (ml) j ga uboja 18-letnega komunista Be nedetta Petroneja in ranitve njegovega 16-letnega prijatelja France-sca Intranoja 28. novembra lani v Bariju, je narekovala predsedniku porote, kjer se odvija proces za radi tega dogodka, da razpravo odloži do 14. decembra. To pa v pričakovanju izročitve zaprtega neofašista italijanskim oblastem. Izročitev bi bila lahko tudi le začasna, kolikor mora zahodnonem-ško sodstvo soditi Piccolu zaradi umora neke Berlinčanke, možno pa je tudi še, da se sodni zbor poda v Berlin, da tam zasliši obtoženca. Poleg njemu, sodijo v Bariju sedmim njegovim pajdašem, ki so mu pomagali pri begu. Vojaki bodo prejemali višje dnevne plače RIM — Italijanski vojaki bodo odslej dobivali znatno višjo dnevno plačo, in sicer namesto sedanjih 500 lir, bo vsak vojak prejemal dnevno 1.000 lir. Zakon je včeraj o-dobrila poslanska komisija za o-brambo. Poviški zadevajo vse činitelje vojske, od navadnih vojakov pa do tistih, ki imajo v vojaški hierarhiji najvišja mesta. To bo državo za leto 1978 stalo 9 milijard v prihodnjem letu pa bodo izdatki za plače vojakom znašali 53 milijard več. kot je bilo dosedaj v državnem proračunu. VESTI S KOPRSKEGA SEJA IZDAJATELJSKEGA SVETA «PRIMORSKA SREČANJA> IN ODNOS DO MANJŠIN Povečana pozornost Slovencem v Italiji m Italijanom v Jugoslaviji V Lipici je bila seja Izdajateljskega sveta revije Primorska srečanja, na kateri so obravnavEili predlog statuta revije ter njen program za prihodnje leto na temelju dela, opravljenega v letošnjem letu. Pri statutu so navzoči ugotovili, da vsebuje že pred časom dogovorjene postavke o izhajanju revije, da je v predlogu dosledno spoštovano načelo zastopanosti posameznih družbenih skupnosti v izdajateljskem svetu in uredniškem odboru ter da statut prav tako upravičeno naglaša čim večje podružbljanje revije. V statutu je posebno govor o pozornosti, ki jo bo treba še bolj namenjati slovenski skupnosti v Italiji ter italijanski skupnosti v Jugoslaviji, obenem pa vsebuje tudi priporočilo, naj se revija pogumneje širi v slovenski prostor. Izdajateljski svet je sprejel predlog statuta in ga sklenil razposlati v soglasje posameznim občinskim konferencam socialistične zveze delovnega ljudstva Primorske. Govoreč o opravljenem delu in o programu dela revije za leto 1979 so člani izdajateljskega sveta menili, da revija uspešno izpolnjuje svojo vlogo in da so pohvalne ocene o njej utemeljene. Pri nalogah pa so sodili, da bi morala revija še širše zajeti naše združeno delo, da bi morala stalneje obravnavati zamejske razmere, češče pa tudi življenje in delo italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Izdajateljski svet je podprl zasnovo revije, ki ni le iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiinfiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii VOJAŠKI RAZPLETI V ERITREJI Etiopska vojska dosegla Asmaro Po enajstih mesecih so končno prebili obroč okrog glavnega mesla Eritreje ADIS ABEBA — Etiopski vojski je končno uspelo prebiti obroč eri-ti-ejskih gverilcev, ki so enajst mesecev pretrgali vse cestne povezave z Asmaro. Etiopski radio je včeraj sporočil vest, da so predsinočnjim ob 18. uri vkorakali v Asmaro njeni oddelki «pa hudih žrtvah*, potem ko so pregnali »secesioniste* s ceste, ki povezuje Asmaro z rdečemorskim pristaniščem Masauo. Resnici na ljubo so se eritrejski gverilci umaknili s položajev že pred dvema dnevoma v pričakovanju ostre etiopske ofenzive. Kot izjavljajo predstavniki ljudske fronte za osvoboditev Eritreje, so se njeni borci umaknili, ker bi brezsmiselno izkrvaveli v frontalnem spopadu. Vse kaže, da so kljub temu obdržali na nekaterih ključnih območjih borce, ki so lahko v ugodnih terenskih razmerah, skoraj 60 km ceste Masaua - Asma-ra poteka po hribovitem območju med soteskami in prelazi, zadali precejšnje izgube etiopskim motoriziranim oddelkom, obenem pa so se lahko pravočasno umaknili v nedostopna območja, preden jih bi etiopski vojaški stroj zmlel. V Adis Abebi pozdravljajo prebitje obroča kot enega izmed najpomembnejših uspehov svoje vojske po zasedbi mesta Agordat 9. avgusta letos. Že 18 let se F,ritrejei zagri ženo borijo za samostojnost te bivše italijanske kolonije. V zadnjem obdobju po uspehu etiopske vojske v Ogadenu je vlada v Adis Abebi sklenila dokončno rešiti eritrejski problem. Pogajanja so skoraj nemogoča, saj Etiopija vztraja, da je Eritreja njen sestavni del, obe o-svobodilni gibanji pa zahtevata samostojnost in samoodločbo Eritrej-cev. Pri reševanju eritrejskega problema je Adis Abeba zato napela vse svoje vojaške razpoložljivosti, ni pa še pojasnjeno, če pri »čiščenju* sodelujejo tudi kubanski vojaki, vsekakor pa je tuja logistična pomoč povečala udarnost etiopske vojske, (voc) V Tanzaniji našli (rupla ugandskih vojakov DAR ES SAALAM — Tanzanijska vlada jj sinoči sporoči'!, da so v nekem pragozdu, ki so ga zasedli ugandski vojaki približno tri tedne od tega, našli 120 trupel le-teh. Tanzanija pa odločno zanika, da bi jih ubili njeni vojaki in domneva, da so jih tja prinesli pristaši Idi Amina, da bi s tem zakrili zločine, ki jih dnevno izvaja ugandski vladar s svojimi pri-teši. leposlovna, marveč tudi družboslo^ na in gospodarska, v zvezi s te pa je pripomnil, naj bi le češ« obravnavali delo samoupravnih * teresnih skupnosti, pa seveda »J® temeljnih organizacij združenega®" la in krajevnih skupnosti, predvse_ skozi aktualnejšo družbeno piwle’ matiko. Izdajateljski svet je zatem, P® vzejamoč ocene bralcev ter ®T benih organizacij ne-le Primora*« marveč vse Slovenije, pohvalil v redniški odbor za slavnostno števU' ko, ki je izšla ob 35. obletnici žitve Slovenskega primorja in Istr* z domovino. Na koncu so člani izdajateljsko^* sveta podprli predlog, da organiar* revija prihodnje leto posvet s Pf®" stavniki drugih podobnih rev‘l Sloveniji ter da se obenem P°vJy tudi s podobnimi revijami v soseo-nji deželi Furlaniji - Julijski kr*' V zadnjem delu seje je svet sU*" nil predlagati ustreznim organ®' SZDL zamenjavo nekaterih Izdajateljskega sveta, kot tudi ur® niškega odbora, ki niso bili dov*j gradnjo novega hotela, ki bo U® 150 ležišč, restavracijo, klubske P*r| store, večnamensko dvorano 1. manjši pokriti bazen. Končali bi ga do junija 1980, ko bo v Lip*“‘ osrednja proslava 400-letnice ustJ:" novitve kobilarne. Kakor je znan > je poki-oviteljstvo nad proslavo spi-e' jel predsednik republike Tito. Bogat plen ropa: nad milijardo lir SASSARI — Izjemno bogat P*e” treh oboroženih roparjev včeraj n:kem poštnem uradu v Sassariju' v njihovih žepih je 1 milijarda n: Okrog 18. ure so v poštni ura vdrli trije oboroženi neznanci in PJJ silili uradnike, da jim dajo klju®f blagajne. V blagajni je bilo 21 vre nostnih zabojev, namenjenih dve. bančnim ustanovam, v vrednost' kot že rečeno, več kot milijardo Jj ' Roparji so se oddaljili s kraja ? godka peš, nato vstopili v avto, kJ jih je čakal pajdaš in izginili zaen krat neznano kam. MADRID — španska vlada je ^ včeraj naprej prepovedala na močju celotne države javne in zborovanja shode DELNIŠKA DRUŽBA ki deluje na področju založništva na mednarodnih tržiščih VABI K SODELOVANJU VEC propagandistov-istk Za aktivno vkl|učitev v sektor prodale ekonomskopropagandnih storitev na področjih Italije in Jugoslavije. Kandidati, ki bodo izbrani na podlagi osebnega kolokvija, bodo sprejeti na poskusno operativno delo ter jih bodo v začetni fazi usmerjali starejši propagandisti. Po poskusni dobi in na podlagi doseženih rezultatov bodo kandidati sprejeli samostojno delo na specifičnem segmentu tržišča. Samostojno delo nudi možnost osebne uveljavitve, poklicnega napredovanja ter sposobnostim primeren osebni dohodek. Idealni kondldati-tke morajo imeti višjo sredn|o šolo, starost med 20. In 28. letom, z aktivnim znan|em slovenščine in Italijanščine, primernega nastopa in komunikativnega značaja za kontakt s strankami ter smislom za grafiko In ekonomsko propagando. Kandidati na| pošl|ejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter podatki o morebitnih delovnih lzkušn|ah na: Propagandist — C.P. 559 — 34100 TRST — Trieste Na vse dopise, ki bodo prispeli do 30.11.1978, bo družba odgovorila v roku 1 meseca. PD 211178 V..