it. 64. V Gorici, v soboto dne 11. avgusta 1906. Tečaj XXAVI. - mu dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto I, ari un-JpolJne ter stane po pošti pn-jemana , ' '..rV na »ioni po5iljana: *' !"w ' ......13 K 20 v, ali gid. 6-UO ','% '......(» » 60 » » » 3-30 j^, '....... 3 * 4U » » » 1'70 ,!jj;-.. številko stanejo 10 vin* SOČA" i'l!!l nasloanje imnlhV prilogo: 01/%io-.. kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in CtMt po yaDliaai itt kranjskih mestih", dalje dva-^ ¦ i , voini red ieleznic, parniko« in poštnih ,.,..., i-«*, prilogo „Sio?enski Tehnik". •;..j spi ujema upravništvo v Gosposki ulici SiMr. v »Goriški 'Tiskarni« A*. GnbrMek. L airctila brez doposlaoe naroCnine se ne oziramo, [vtisi ju poslanice se računijo po I Vtit-vrstah če .. t.;r.it !*> v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka po dogoditi. Večjo Črke po prostora, spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za vrlino '.glasov odklanjamo vsako odgovornost. •i^-: »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrlč. Uredništvo ac nahaja v Gospod i ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom jo mogo'- govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludn^ tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 3t. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Narofinino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo.. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naBili knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohvvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Loban na tekalisču Jos Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Fornriea, 1. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrenčifi ua trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T»l«fon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavee) tiska in zal. pfi katoliški shod v Ljubljani. 11. Katoliški shod ni kmetu prav nič Lirebpn. Tudi, ko bi bil tak shod !e verski shod, bi ne bil umesten, j L vendar Študirajo gospodje po sred- Soloh in semeniščih zato, da se kaj Lle tor da znajo potem razlagati be- v< božjo po cerkvah. Ljudstvo pa je •tivilo cerkve v svetišče molitve in ,:ie božje. Duhovniki imajo nalogo y.i svojo sveto dolžnost, učiti ljudi -rkvi u» izven nje živeti tako, kakor V\H i'«>sveConcu, ki hoče biti nadčlo- Kajii kdor hoče biti več nego ljudje, pa se v resnici valja v |Eiu ta zasluži le zaničevanje. Ka- duhovniki no vršijo svoje l.'inosti, ker preveč poliiikujejo in pre-fm tna?-iiikujojo, so potrebni verskega, iiske^a shoda oni sami. lioliijo Ro med njimi taki, ki no ;,;t»jo nič, ki imajo Boga in ljudi za t.r*,-?. tiotovo je Še v spominu našim luielfcai, kako je duhovnik MaŠek na |sre;kfra naiil svojemu župniku strup flwfci> vino. če bi kaj veroval, bi a če bil storil. Dobijo so mod njimi i.', ki živijo razuzdano in razkošno, torini je ideal vino in Ženska; dobijo t :ski, ki lovijo testamente, sklepajo f.-Stvpim račune »po svojec, v fasijah ii*tujpjo take svote, ki že od daleč >h\(\, kako se nič ne držijo svetopi-ir?kih besed; Dajte cesarju, kar je ' ».rjevojiM; dobijo se taki. ki povsem ".evrodnem nosijo duhovsko obleko, H\a sovraštvo, živijo v sovraštvu, w,«hir vsaki dan stopajo pred oltar . L..... Prav dosti jih je, skoro vsi, !*-• potrebni verskega shoda. Na ta->~ *h- iu naj bi se kaj naučili in po--.'•&. Kajti le smejejo se jim ljudje, 1 i:d-:... ua so vzvišeni nad t._gelje "-i-i .'.-ater božjo, v resnici pa eo ¦•':-- Osi (irugih navadnih ijudij. Torej verski shod naj bo za nje » kmeta pa naj pustijo v miru! Kmet veruje zadosti, je veren tako, da ne more biti bolj — torej čemu bo zanj poseben verski shod ? Pa kakor smo že povedali, je vera pri katoliškem shodu v Ljubljani le orodje, s katerim naj se upreže slovenskega kmeta v farovško politiko tako, da se je nikdar več ne otrese. Oni nočejo verskega shoda za še, tudi za kmeta ni ta shod resnični verski shod, ampak le političen, pa tsk«> zasukan in preračunjen, da b? stal kmet pod utisom, da je bil na verskem shodu, da je reševal vero v Ljubljani. I Čemu torej naj bi šli na tak shod 1 goriški kmetje? Kaj imajo tam opraviti? In kaj jim bodo pomagali z vero ? Res-j niča je, da čim bolj je kmet zatoleban ' v farovškega gospodo, čim bolj misli le »a pekel in rožni venec, tim zani-kernojSi je v gospodarstvu. Sicer bodo \ govorili tudi o gospodarstvu, kor vodo, ' da brez tega sploh ne morejo pritegniti kmetovalca nase, ali to bo lo pesek v oči; gospodje gledajo le našo, in vedo, da so že toliko pridela, da oni ne trpijo j škode, če pa kak kmetic no more dati, j kakor hoče gospod nuno, pa ga privijo ] neusmiljeno, prav po predpisih »katoliškega gospodarstva«. Kmot naj ima : torej odprte oči, da vidi, da nima prav ! ničesar iskati na slavnem tretjem katoliškem shodu v Ljubljani. Trajala bo ta »katoliška« komedija v Ljubljani kar par dnij. In goriški kmet naj bi šol tje zapravljat denar na ljubo gospodom nuncem ? Kaj pa j bo imel od tega, ču bo videl gorjan-; skega ljubljanskega Škofa in ožlindra-j nega dr. Šusteršiča, ki bo molil ' »naprej« očenaš? O, moliti bi jih moral J na tisoče in tisoče in Še hujšo pokoro j bi moral delati, pa bi se vendar š<- ne izkopal iz »žlindre*, v kateri se pogreza bolj in bolj ta sorodnik sv. Duha! Naš nadškof in knez seje potom pastirskega lista prepir in zdražbo po naši deželi — t društvo proti društvu, volitev proti volitvi« - to se pravi: brat proti bratu! in goriški Slovenci naj bi šli slavo pet v Ljubljano temu apostolu razkola!! Zaničevanja bi bil vreden vsak, kdor bi Šel na tisti »katoliški c shod! Z državnega kolodvora. (Pritožbe.) Nekdo je imel opravek na kolodvoru. Šel je gor in vprašal po slovensko, ali uradnik, ki ne zna slovensko, ga je hitro nahruHl, Če zna nemško: Komien Sie deutseh? Slovenec pa ga jo na to hitro vprašai, če zna pa on slovensko: Konti en Sie slovonisch? Povedal mu je, da državni uradnik v Gorici mora znati slovensko, ali nemški uradniki so povsodi arogantni in ošabni; rekel je, da je to državni kolodvor, da jo državni jezik nemščina, da so torej mora govoriti na državnem kolodvoru v Gorici nomško! Skrajna predrznost nemškega uradnika, ki je prišel v slovensko deželo jest kruh. Pričakujemo, da se vsi Slovenci na kolodvoru na BlanČi poslu-Sui«jo le slovenskega jezika ter da zahtevajo od uradnikov znanje našega jezika. Državne poslance pa pozivljemo na energičen nastop proti nemščini na državnem kolodvoru. V Gorici smejo službovati le taki uradniki, ki so popolnoma vešči našega jezika, če ne se pripete taki smešni pa toliko značilni slučaji, kakor z ledom, katerega je nekdo poslal v Kanal s slovensko sprem« nico, pa je napisal uradnik 1 Stiick L e d e r. To je škandal v državni službi, da mu ga ni para! Proč z uradniki, ki ne znajo slovenščine. Nova železnica ima vezati jug s severjem po mnogo krajši poti nego dosedanja železniška zveza. Ali če pojde tako naprej, kakor sedaj, si ne bomo dosti na boljšem z novo železnico. Kar naprej se je dalo preračuni«, da se eksport sadja obrne po novi progi. Ali bridka prevara trgovcem. Nekdo je poslal po novi železnici dve pošiljatvi sadja, ali obe sta se pokvarili, ker na železnici ni nič poskrbljeno za tak delikaten transport in ker je komunikacija počasna. Oškodovani trgovec se je pritožil pri načelniku na kolodvoru, ali kaj je dobil v odgovor? Da nimajo priprav in ne uradnikov, ki bi umeli to, če mu pa ni prav, pa naj si pomaga drugam. Špediterji so naredili baje neko pritožbo. — Kaj pa nam pomaga potem nova železnica, če pa ne more služiti svojemu polnemu namenu ? Toliko modri bi pač bili lahko, da bi bili poskrbeli vse potrebno za eksport po novi zvezi. Kaj naj služi ta nova j zveza samo izletnikom na Gorenjsko? j Nič ni poskrbljeno za tak eksportni * promet — Čemu pravzaprav pa naj bo | ta nova železnica? I, postajenačelnik t bi rekel, če ni vam prav, pa si poma-I gaj to drugodi! In ker res nam ni prav, 1 si bomo pomagali drugodi! Pozivljemo vso v to poklicane faktorje, da storijo potrebne korake, da bo nova Črta res služila svojemu namenu ter da ne bodo naši ljudje Škode trpeli vsled te državne zveze. Onemu oškodovanemu trgovcu, kateremu so pokvarili dve pošiljatvi, so povedali šele potem, ko mu je bila že naznanjena škoda, da nimajo poskrbljeno za tak promet — zakaj vendar mu pa niso povedali poprej? Saj so to vedeli tako poprej kakor peznej!! — Sedaj je vroče, in kakor drugodi, vlada tudi na novem kolodvoru velika žeja. Pretekli teden je dobil neki zala-gatelj piva v Gorici vagon piva po novi železnici. Njegov delavec je bil prisoten pri razkladanju piva iz vagona na vozove. Prvi je prišel eden, ter vprašal, če imajo sveder, potem drugi kar s kozarcem v roki, da bo prevrtal sod in pil, prišel je še tretji in četrti, vsi žejni. Urof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Mjc.) i '«-**>':: a odide po stopnicah ; ta žalost, ki jo spomni njene P"" -^?>, naredi na njo globok ntis. Komornik jo spremi f' .^.t.v, kabinet, ne da bi jo le za trenotek izpustil 1 r<_* . . l'n ^"j vajenosti motivov, ki so jo pregnali sem, se je ' -^i*; I)anglar»ovi način, kako sto jo sprejela ta dva i5*' '.^dostojen, da hoče pričeti s pritožbo. [''¦h ^spod Villefort dvigne svoje obličje, s katerega je •'is Snjost, in jo pogleda s tako žalostnim smehljajem, da "tožija unire na ustnicah. .^iTustite mojim ljudem vedenje, katerega jim ne morem •v 2-o. ker so izpostavljeni sumnjam, so tudi sami pričeli . .'_'t0>l,a Danglarsova je slišala pripovedovati ljudi o strahu, '-^'-o:n v liisi kraljevega prokiiratorja; toda če bi se ne ^¦pričala sama, bi ne bila nikdar mogla verjeti, da dosega »Torej gte nesrečni tudi vi?" vpraša, ^a, milostiva,« odvrne uradnik. M nie pomilujete?" .Odki »In ntosrčno, milostiva.a Ve-Hte, kaj me je privedlo sem?" aiV°'«r^ ^oCetez menoj o tem, kar se vam je zgodilo, »ha, gospod, o tej silni nesreči." „To se pravi o nezgodi." j »Nezgodi?" vsklikne gospaDanglarsova. j „Ah, milostiva," odvrne kraljev prokurator s svojim ne-oraahljivim mirom, „prišel sem do tega, da imenujem nesrečo le to, čeaar ni mogoče popraviti in nadomestiti. j „Ah, gospod, ali mislite, da se to pozabi?" ! „Vse se pozabi, milostiva," pravi Villefort; „če se po-, roka vaše hčerke ni vršila danes, se bo vršila jutri. Ia kar se tiče Ženina gospice Evgenije, upam, da ga ne pomilujete." Gospa Danglars pogleda Villeforta, začudena vsled te skoro rogajoče se mirnosti. „Ali prihajam k prijatelju?" vpraSa z žalostnim glasom. „To pač veste, milosti va," odvrne Villefort, katerega lica se po tem zatrdilu, katero izgovori, pokrijejo z lahko rudečico. Res je bilo to zagotovilo migljej na druge dogodke in ne na te, s katerimi sta imela baronica in on opraviti zdaj. „Torej," pravi baronica, „bodite prijaznejši, moj ljubi Villefort ; govorite kot prijatelj in ne kot uradnik ter ne recite, da imam biti vesela, če vidite, da sem neizmerno žalostna." Villefort se pokloni. „(3e slišim govoriti o nesreči, milosti va," pravi nimam že tri mesece grdo navado, da mislim na svojo nesrečo in jo egoistično primerjam s tujo. Zato se mi zdi vaša nesreča v primeri z mojo le nezgoda, za katero bi vas lahko zavidal, če si predstavljam svoj položaj; toda pustiva to. Kaj ste že rekli, milostiva?" „Da želim od vas kot od svojega prijatelja vedeti, kako stoji zadeva te varalice." „Varaliceltf ponovi Villefort. „Resnično, milostiva, to je beseda, ki nekaterih stvarij ne izraža in druge pretirava. Gospod Andrea Cavalcanti, oziroma Benedetto varalica? Motite se, milostiva, gospod Benedetto je morilec." »Gospod, ne tajim da je vaš popravek opravičen; toda čim strožje bodete postopali proti temu nesrečniku, tem občut-nejše zadenete našo rodbino. Pozabite za trenotek nanj; mesto da bi ga zasledovali, ga pustite, da nbeži." »Prepozno prihajate, milostiva; povelja so že dana/ »Če ga torej vjamejo... Ali mislite, da ga vjamejo?" »Upam." »Če ga torej vjamejo, ga pustite v ječi, kajti mnogokrat sem slišala reči, da ječe^vračajo ljudi." Kraljev prokurator odkima. »Vsaj toliko časa ga pustite tam, da se omoži moja hčerka," pristavi baronica. »Nemogoče, milostiva. Pravica mora iti svojo pot." „Tudi za me?" pravi baronica, pol smehljaje, pol resno. »Za vsakogar," odvrne Villefort; »prav tako za me kakor za vse druge." „Ah," vzdih ne baronica, ne da bi pristavila le besedico, tičočo se Čuta, ki je provzročil ta vzdih, Villefort se ozre v njo, hotč spoznati njene misli. »Da, vem, kaj hočete reči," odvrne. „Naono strašno govoričenje namigavate, ki je razširjeno med ljudmi in izraža suranjo, da vse te smrti, ki so posetile mojo hišo tekom treh mesecev, niso naravne in da ni naravna Vadi ta smrt, ki se je Valentina morda na čudežen način reši." ,Ne, na to nisem mislila," odvrne gospa Danglarsova živahno. »Če ste mislili, na to, milostiva, ste imeli čisto prav, ker je čisto nemogoče, da bi ne mislili na to in ne refi: ,Ti, ki preganjaš zločin, povej, zakaj smejo zločini v tvoji bližini ostati nekazuovaui ?'" ''* ,..,... Baronica prebledi. »Tako ste si mislili,, ali ni res, milostiva?" Slednjič se je konstatovalo izpoSiljatve, da je bil en sod prevrtan in notri le Se kakih 10 litrov piva. Drugo je Slo po grlu nemSkih krofarjev! Pripomnja: Prosimo, vse, katerim se zgodi na državnem kolodvoru kaj nepravilnega* kaj žaljivega ali Škodljivega, da nam to nemudoma sporočijo. Vse pritožbe hočemo priobčevati pod zgorejšnjim naslovom. DOPIS I. h BOfCa. — V 58. številki „Goriceu z dne 21. t. m. je miobčen iz Bovca neki dopis, katerega so baje pisali »Prizadeti davkoplačevalci". Glopa sestava dopisa pa-kaže, da ga najbrže ni pisala žuljava roka davkoplačevalca, marveč ona, ki že ni nikdar ničesar plačala, pač pa od davkoplačevalcev vže obilo prejela. Sicer pa nam ni namen stikati za dopisnikom, pač pa hočemo odločno zavrniti njegovo nevedno in zlobno podtikanje. Dopisnik laže, akotrdi, da je pustil pok. M. Jonko v blagajni cest. odbora 14.000 kron, kajti resnica je, da je bilo izročeno sedanjemu načelniku le 618210 K. — Kje je torej razlika?? Res je sicer, da se je v seji od 26. junija t. 3. sklenilo najeti posojilo v znesku 10.000 kron, ampak to le v slučaju potrebe in ako bi ne zadostovala gotovina in redni dohodki doklad. Najetje posojila se pa je sklenilo v glavnem prav zaradi tega, da se davkoplačevalci preveč ne obremene, marveč bi se posojilo v daljšem čorminu amortiziralo in bi bilo breme s tem le olajšano in deloma preneseno na poznejšo generacijo. Po troškovniku in načrtu, ki ga je izdelal strokovnjak, stala bi cesta io čezsoškega mosta 53.000 kron. Ker bi pa bili ravno »prvaki" — kakor največji davkoplačevalci — najbolj prizadeti, omejili so se stroški prav pri nasipih tako, da se je zasulo le okoli 1. metra, mesto 420 m, kakor je bilo v prvotnem načrtu. Na ta način se zmanjšajo stroški približno za % gori navedene svotel Vsega tega seveda dopisnik ne ve ali pa noče vedeti. Mož je torej velik ignorant ali pa velik hudobnež — najbrž pa oboje skupaj. To kaže tudi bedasta trditev, da so vozili materjal 4 km daleč, med tem lso vsak otrok ve, da od „Ke-brovega znamenja8 in pogorišča do mesta, kjer se je nasipalo, ni nad 500 m. Finis coronat opus! Ker je mož ves čas lagal, moral je tudi dopis skleniti s prav debelo lažjo. Nikakor ni res, da se je pot pred načelnikovim dvoriščem zvijala za 1 m, kar bi načelniku prav nič ne koristilo. Sicer pa ne iščejo vsi ljudje povsod le svojih interesov, marveč imajo tudi smisel za splošno korist, česar pa zopet nekateri ne morejo pojmiti. — Ker se je zdelo onemu gospodu, ki se skriva za imenom „več davkoplačevalcev", potrebno ožigosati to obče koristno napravo (razširjenje ceste;, moramo se nehote vprašati, zakaj se pa takrat ni oglasil, ko se je na primer zidala kaplanija, ki stane gotovo več, kakor cela gradnja ceste proti Čezsoči in služi konečno le eni sami osebi, medtem ko služi sedanja naprava ne samo Čezsoški občini, marveč v prvi vrsti Bovčanom samim, največ mogoče pa onim štirim gospodom, ki danes najbolj proti temn rovarijo. Zakaj se zopet ni oglasil takrat, ko so se poslali Še iežji tisočaki za prelivanje zvonov, čujte l v blaženo Italijo — v Videm 1 Takrat bi bil najhvaležnejši moment ^slovesno protestirati" proti tem ne malim stroškom, ki bodo davkoplačevalcem občutljivejše breme, nego vse skladovne ceste našega okraja. Dopisnik hvalisa tudi štedljivost pok. M. Jonko. Vprašati moramo, kaj je sploh storil pokojnik kot cestni načelnik? Morda se prišteva kštedljivosti to, daje poslal prav mnogo »težkih" tisočakov -v Sočo - Trento, na račun bovških davkoplačevalcev, ki konečno nimajo od tega nikakih koristi. P. n. čitatelji raz vidijo, s kakimi sredstvi se nekateri ljudje borijo in na kako ia-famne načine se drznejo lagati celo tedaj, ko vedo, da je resnica jasna ko beli dan, in da se jim vse njih trditve z dati in suhimi številkami povsem pobijejo. Kaj pa šele tedaj, ko jim morala: sv. Liguorija nudi sredstev za jezuitska zavijanja iu podtikanja 1 Mi pa bo resnice ne bojimo, zato lahko odkrito stopimo pred javnost, ki naj sodi, kdo dela za svoj žep in kdo za občni blagor. h Tolmina. (Dalje.) — Mnogo društev ima | svoje zastave, zakaj bi jo ne imelo tudi naše? Tako je šel glas po „deželitt. To je dalo od- ! bora povod, da je začel prirejati pogostoma seje, pri katerih je igralo glavno ulogo vprašanje o nabavi zastave. Cenjeni čitatelj i to pa ni bila lahka naloga, kajti društvo ni imelo toliko sredstev, da bi si moglo takoj nabaviti zaželjeno zastavo. Zraven tega je bilo treba še marsikaj urediti v društvu, kakor popravo pravil in drugo. Vendar pa z dobro voljo in neumornim delovanjem je odbor premagal vse, kar bi moglo ovirati nabavo zastave in je konečno dne 28. nov. 1904. pri svoji redni seji sklenil jo naročiti pri znani tvrdki „Žensky vvrobni spolek českv" v Pragi. Takoj za tem skliče predsednik odbornike k seji, pri kateri se sklene prirediti veselico na Silvestrov večer 1904., katere dohodke se porabi za zastavo. Napovedana veselica, pri kateri je vodil petje in drugo društveni pevovodja gosp. Vinko Filli, je skončaia dobro. Pri občnem zboru dne 10. dec. 1904. je bil izvoljen predsednikom ponovno g. A. Komel. Tudi to društveno leto je dalo odboru mnogo dela. Ob marsikateri priliki se je še posebej pobiralo prispevke za zastavo in nabiralo nove člane. Lepe dohodke je prinesel v ta namen pustni „maček" leta 1905. Čeprav je pri tem „mačkutt igrala le domača godba na „mehu, vendar pa je bila udeležba res ogromna. Nastop društvenih pevcev je žel pod vodstvom gosp. Vinkota Fillija mnogo hvale. (Pride še.) S Krasa. (Veselica v Kobdilju.) — Že pred kratkim sem omenil nekaj o veselici, katera se bo vršila na Krasu v Kobdilju pri Štanjelu. Tudi danes hočem še nekaj omeniti, da naši dragi Goričaui ne pozabijo tega veselega dneva. Dne 12. t. m. pride pev. društvo „Zarja" iz Bojana z zastavo na Kras. Skupno bodo sodelovala tudi društva „ Tamburaški zbor" iz sv. Ivana, »Slovan" iz Kobdilja in „Domu iz Velikega Repna. Kolikokrat smo uživali skupno veselje, kolikokrat smo se sešli, ter zapeli naše vesele pesmi. In kaj naj bi sedaj tega dneva pozabili? Nikakor! Gori v Kobdilju na velikem prostoru plapolajo naše zastave in nas vabijo, da uživamo veselje na kraških tleh. Kak ponos za nas Slovence se-daj, ko je odprta nova železniška proga in ko puhti rudeč plamen po naši slovenski deželi. In kaj naj bi mi ta dan zamudili? Ne! Gori hočemo se sniti z Goričanom, ter srkati svež zrak in pri teranski kapljici se hočemo zabavati in poslušati našo mladino,, katera bo s petjem pozdravljala Kras. Program bo sledeči: 1. J. Spaček: „Jugoslovanska koračnica", tamburaški zbor. 2. V. G. Brož: „Spomin na Zagreb", mešan zbor s spremljevanjem tamburaškcga zbora. 3. H. O. Vogrič: a) „Alvina", valček, b) nPomIadni cvet", mazurka, tamb. zbor. 4. a) J. Laharnar: BSvarilo", mešan zbor z dvospevom soprana in alta, b) H. VolariČ: »Gospodov dan", mešan zbor. 5. H. O. Vogrič: „Miramaru, bar-carola, tamburaški zbor. 0. a) N. Ilesman: „Fantu", b) M. Vilhar: »Lipa", ženski zbor s spremljevanjem tamburaškega zbora. 7. a) H. VolariČ: „Na ples", b) F. Korun: „Potr-kali na okno", raožki zbo«*. 8. H. O. Vogrič: „Ko domovja drnga tla...", iz igre „ChonchOn", trio za sopran, alt in tenor s spremljevanjem tamb. zbora. 9. a) P. Vorotuikov: „ Večerni zvon", b) V.Parma: „Čolničku", mešan zbor. 10. F. Albini: Arija iz opere „Maričon", mešan zbor s spremljevanjem tamburaškega zbora. 11. Josip Mahač: „Prvi maj", hitra polka, tamb. zbor. 12. %* „Temu treba se privadit", poje Zmagoslav Cotič s t?premljeyanjem gla-sovirja. Pelo bo tudi pevsko društvo nDom" in sicer „Slovan". Začetek veselice ob 3. uri pop. Vstopnina k veselici 50 stot., otroci »poljani po stariših so prosti. Ples komad 20 stot., 6 komadov 1 krono. Na veselici in pri plesu svira veteranska godba iz Prvačiue. Vsa društva so povabljena, kolikor mogoče v velikem številu, da se snidemo in pozdravimo slovenski Kras po otvoritvi nove Železnice. Iz fOrISke Okolici. (Kako nas farbnjo.) — Kupil sera v slavni deželni trtnici 100 eepijenk (dali so mi jih le 78), plačal sem celih 10 kron; od teh 78 se je tretjina posušila, polovica pa tam Cmeri brez nikake rasti, da je vredno vse ven pometati. Enako se godi vsem drugim, ki so kupili za drag denar te cepljene trte. Drugi so nakupili sadike paradižnike in peverone, to raste tja v dan in noč kot divje, brez nikakega sadu; kdor je kupil drugod, pa ima že sad dozorel. Potemtakem smo kmetje le za to, da drago plačujemo, pa da ničesar ne dobimo. Saj nas je dovoljeno povsodi farbati! Drugo farbanje kmeta nam je padlo od naših delegatov z Dunaja, ki so nas obdačili kar 4 občine na našem edinem pridelku krompirju po 117 kron na vagonu. Ta udarec letos nas je udaril za celih 70 tisoč kron, samo te 4 občine. Kaj prav samo mi moramo državne dolgove plačati ? U nismo vsi enaki pod našo vlado! Farbanje nam zadaja podjetnik za gnoj i/ Trsta. On prijemlje od mesta tržaškega kron B tisoč za odjemanje gnoja. Mi pa mu moramo tu plačati kron 72 za vagon, tako da na istem obsegu prostora, ki s tem po-gnojimo, ne vdobimo niti toliko, kolikor sam gnoj stane. A on se lepo redi z našimi žulji, si zida palače, iit kakor se iufc, nas osreči še z »devicami" v Gorici. Farbanje nam jo zadal podjetnik za stranišča v Gorici. On prejme od vsakega voza, ki odpelje z mesta, 2—3 krone, in od vojaš-šnie 3 tisoč kron samo za odpeljavo. In mi mu moramo sami spet plačati 6—8 kron za voz, ki si ga sami odpeljemo. To je dober „gšeft" zanj, da nas odira. Pred leti smo pa mi dali ermju vojaškemu kron i'400 na leto, zato ker smo kmetje, Njemu pa, ker jo gospod, plača erar tako ogromno svoto našo lahko rečemo, ker to svoto krijemo tudi mi z davki. In da se nas prav stisne, je izdalo goriško županstvo okrožnico, da ne sme nikdo *i sam voziti iz mesta od strank, ki je ceneje, ampak da vsi moramo k podjetniku iti daleč in dražje plačati. Mi pa izdajmo parolo ali okrožnico: Nikdo naj ne gro odvažat tega vsaj 3 mesece. Bote videli, kako nas bodo prosili, in še plačajo nam za odvažanje, če ne se uduše v svojem lastnem blatu! fe OkollCf. — (Odgovor »Primorskemu gospodarju" na bajko o nBršljanovi Micl".) Javljamo, da takih Mic na Goriškem sploh ni. Vsled tega prositi; o, naj se v prihodnje opisuje naše kmete v čednojšem tonu, ker tako se nam sploh gabi citati, kaj še le živeti v takih razmerah. Razvidno je že iz tega, da se opisana bajka ne vjema: Ako je šla hčerka v Gorico čedna, je gotovo tudi snaga doma. In ako hočemo govoriti resnico: naše žetistvo se Še vse preveč vbija in trudi ter potroši za domačije lišp in snago. Zato prosimo, naj se naše kraetsko žen-stvo bolj spoštuje, in ne opisuje to, kar se je še pred stoletji težko godilo, najbrže pa nikoli. Dandanes je na kmetijah snaga, in nič ne lažemo, če rečemo, da se boljo doma počutimo, nego marsikje v Gorici. Capito. Kmetje „Lukotitt, Domače in razne nooice. TEU^ADNO DRUŠTVO „S0K0L" B ROLESASSKO DRUŠTVO ,G0RICA" V GORICI priredita s sodelovanjem ..Sokola" iz Solkana in Trsta jutri 12, avgusta i906. veselico v Rožni dolini (Hilrateich). Vspored: dopoldne: Ob Vi 7. uri tekmovalna telovadba v telovadnici ? »trgovskem Doma". Popoldne: Ob 4. uri dirka iz Ajševice do mitnice v Rožni dolini. Ob 5. uri javna telovadba v prostorih g. Vaneka. Po telovadbi razdelitev odlik telovadcem in dirkačem. Potem petjs, godba in ples. Svira vojaška godba tik, pešp. Št 47. Vstopnina k tekmovalni telovadbi 20 vin. Blagajna je na galeriji. I veselici 40 vin. Vstopnice je pri veselici nositi vidno. E obilni udeležbi nljndno vabita Odbora. S dirki in k telovadbi v Božno dolino v nedelja bodo vozili tniftjl M» ftf 3 itljt izpred kavarne »Central". G§. kolesarji druStva „ Gorica* se vabi, da pridejo jutri pop. ob 8. nri pred kavarno „Centrar, da se tam določijo pravočasno straže za varstvo ob cesti za časa dirke med Ajševico iu Tivoli. Naprošeni so tudi nečianikolesarji, če se hoče kdo ponuditi /-,\ tako stražo ob ?*su dirke. Kolesarski dirka, — 2< dirko se je prijavilo še precej dirkačev. Kdor se hoče še udeležiti, ima časa za prijavo pri društvenem predsedniku do drevi. — Zanimanje za dirko je veliko, ker se je prijavilo nekaj dSrkao.v, ki bodo vozili km J. minuto 10 sekund. O«,, ki dosežejo ta čas, dobijo Še pose-bu* odlikovanje. iMttlttJl — Koneipist pri finančni pro-kuraturi v Inomo.stu dr. Karo! ForcherMavr je imenovan ndjuitktoni finančne prokurature v Trstu. Okrajnim glavarjem je imenovan »a-mestništveni tajnik dr. Geza Munul. Okrajni komisar v Gradišču grof L. Mels-Colloredo je imenovan namestnistvenim tajnikom. V driavnl stavbeni služb! v Primorju soim novani: višji inženir Gvidon Levi stavh«/-6" svetnikom, inženir Viktor Krall višjim \S* jem, stavbeni pristav Rihard Dorčič inr •': Umrla Ji v Ajdovščini gospa Amalii. Ker tel, rojena Fegic, stara 26 let. J r n^h ,87 J™?"™ 6°SP-a Le°N t'r ob 5-29 v jutro pregledat tukajšnjo gar^jj?" Dne 17. in 18. t. m. bosta dva »diners« k katerima bodo povabljeni razni vojaški iV-vilni dostojanstveniki. u" Petek 17. t. m. bodo velike vojake vr' v okolici, 18. t. m. pa bo na ltojicah voa? maša ter vidika „parada". ; ^ Slov. bralno in podporno društvo v Gorici,.; redi dne 7. oktobra t. 1. veliko vrtno vp.^. pri „Jelenu" v prid bolniškemu zalogu. ° Vspored bo obsega!: godbo, |,etje v srečkanje. Pevske točke bo pel društvom m(JL zbor. Z ozirom na to, da misli društvo |-rlr«. dUi tudi srečkanje na dobitke, se obra.'•:». J,-potom z uljudno prošnjo do vseh prijatelj delavstva v mestu in na deželi, naj bL-lovo-lijo prispevati s kakorSnirakoli darom. Imena darovalcev se bodo objavah v nSoči". Društveni obhoduik Rejec pa o^i.v vse naše prijatelje, ter jim bo ponujal >r.Vk* Vsaka srečka staue 20 vin. Darove je pošiljati na društvo aii [,nj& izročiti obhodniku. Z ozirom na blag namen, ki pA \>L% društvo, je pričakovati, da se občinstvo t-ilzov* v obilem številu tej prošnji ter s tem i.kr.-J svoje zanimanje n\ delavca trpina. Obenem pa opozarjamo tudi druja uu\ ska društva, naj no prirejajo na isti d\;< \.. selic. -— Tacij za kd|arj« v Kobaridu. - ivi;.;^; kuratorij priredi v Kobaridu »popolnih«¦v.\ $ čaj za čevljarje. Poduk se vrši brezplua,, b traja pet tednov od 27. t. m. do 21«. ^yi(C bra t. 1. — Podučeval bode po pet ur mi >[-(pa lo v delavnikih) strokovni učitelj ^H,j Jakob Hulka, katerega pošljo na 3ie<> nu-u c. kr. trgovsko ministerstvo na Dunaju. iU.k je teoretičen in pruktif ett, In obsega vst* vi»ta ročnosti čevljarskega rokodelstva, kakor: ;* »nanje mere, rezanje uzorcev, strokovno rtv. nje, krojpiijo, prcrejnujo nariplatov, prr.;ju nje itd. - Oesjjarji, ki nameravajo udcu,*: se tega za pozdigo čevljarske obrti prepotenega tfčaja, nnj se javijo do 20. t. in. pri \r. stojuem županstvu. - Varnštvo zavoda ,:s.\ speševanjo obrti v Gorici, dne H. avgust;; |:!-ra*i; najprvo proti krši. socijaicem, kakor «!.: ti za stvar ti m bili resno zavzeli. Sedaj pa a je izkazalo, lo se nvideva, da oai niso m več storiti, in da sta marveč slovenska K, slanca dr. Ploj in dr. Snsteršič bila tista, b! sta interese štajerskih in koroških Slove: CCY izdala fpn»it.gegehent. „Mir' prati '¦¦¦ t;1 Ne navajamo t«^ga, du bi z izrekom kr.- :.::»* fc->cija'nep li>ta dokazovali kako kriv i,» : sianeev dr. [»loja in dr. SusterSi.V.. k;-. ..Karntner Tagblatf je v stvari sam p>--ker mora .»kušali oprati veiobmne nc:;.^«'« Sčanske socijilce in torej zavrniti kolikor r. goče kri\do na Slovence same, pač pa '-<'¦• *•¦'¦-nemf«kega, v deželi izhajajočega lisu l.i-v prav nic m> pretiravamo, temveč, da j*' ?t:;-< gola resnica, če pravimo, da pomenj- t« •-delitev okrajev naS narodui konec. 1 a se ¦' ljudje, ki skušnjo sebe in druvfe slep1.'' udarjanjem (.pridobitev a, ki jih'volilna : haje prinese koroškim Slovencem. 0 let stari. :J nad 7G, nad -s S' ' »Delavsko podporno druStva" v Trstu. ¦- Vt; deljo, dno 12. avgusta 190«. se bo vršila ^ koletna obletnica blagoslovljenja društvene«* stave z jutranjo in popoldansko shvnoš;.-Zjutraj točno ob 8. uri se bo čitala v if:\; sv. Antona novega maša. Popoludne ob *>^-, bo velika v<;seiicA na vrtu „X&roduega doi-pri sv. Ivana. Piwlo lii tamb. dmštfo mHHma » W; priredi dne 20. t. m. veselico. — l ,ti, druStva v okolici se naprošajo, da bi te8a * v' ne prirejala veselic. Vspored se objavi l'ra v Časno. Utonil Je f Sofil v sredo zvečer okoli ob a* ure Viljem Cian, uslnžbon pri Fogarj" stu v Povmo. Cian se je počutil cel dan i kako betežnega. Šel se je kopa,t, češ, oai« | (Dalje o prilogi.) mu bo to pomagalo. Ko se je kopal zopet zve-6er, je st°pN v Co,m6 z dvema prijateljema. Peljali so se, pod mostom v Pevmo pa m je čol-ni6 zvrnil in vsi trije so padli v vodo, ki je tam Jako globoka. Plavali so k bregu. Druga (Kfl sta prišla na breg, Cian pa je> ko je priplaval žeskoro kbregujezavpilterse potopil. Zadela ga je kap. Čez kake pol ure so potonili truplo na suho. Cian je imel nekaj nad 30 let. .. .4;.,,,, .,a;./t^- -«<». Zaprta krojača. ~ Krojaču Knezu v ulici Hortolitii sta ukradla krojaška pomočnika Rok piesničar* l9Jet star, in A. Nanut, 16 )et *iar, oba iz Št. Andreža več peč blaga. Blago sta deloma zakopala, deloma skrila. Prijela jih jp policija kmalu. ( ^ Kdo govori na postajah nemški! --^KnoticTv ?ao plačanih usluž-L^jifcv. Nemški uradnik mora znati slovensko ne pa da bo izkoriščal slovenskega usluž-t-i.!a ter se potom še norčeval s Slovenci! Julna železnica In napisi. Kolodvor južne Mttnii'0 ima le neroško-lašku napise iz dobe, ko wj Slovenci narodno spali. -~ Toda go-rf'ii Slovenci že davno ne spimo več, marveč r »ufredupmios hitrimi koraki. •¦— Južni kolodvor -.-i- prenavlja. Zdaj je najugodnejša prilika, da hs odpravijo neumestni dvojezični napisi in da se povsod dostavijo še v slovenskem jeziku. Od južne železnice pričakujemo, da ugodi tej j;ra\iOni zahtevi večine prebivalstva v deželi. Štiri deželne podpore za dijake. — Razpisuje w ? tem štiri deželne podpore po 400 kron ia dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. I Te podpore se podel«'- za prvo leto obi- t ikovanja visokih šol, in .se bo gledalo na to, [ ia dobita podpore dva dijaka slovenske in 4-%-t italijanske narodnosti. Ce bi manjkaio dijakov izmed ene re-t"i;;"ii narodnosti, sme se nakazati podpore ii;rks'm druge narodnosti. Podpore se bodo izplačevale v Štirih ¦Mr.VUtih odplačilih na prošnjo deleženca, ki 2.r,:, izkazati, da je vpisan v vseučiliščno c.atrikulo, in pozneje, da obiskuje vseučilišče. Doiične prošnje se imajo podati dežel-!¦.*L.; odboru v (iorici pismeno do 15. okto-1 r a ; «» O 5., in naj se jim priložijo spričevala ^',r>'i. hbožtva in vpisa v eno visokih šol. Deželni odbor. RaZBls StttlldljM. -— Razpisujeta se dva ^;-"iija po 6» H) kron iz ustanove Nj, ekscesi*' grofa Franceta Coronini-Cronberg, de-lfw>™ glavarja, v spomin Štiridesetletnice \ »udariva Nj. Vel. presv. cesarja Franc Jo-| Wu j .....Pravico do teh stipe&dijev imajo ubogi i -Y*ii, obiskujoči kako avstrijsko visoko šolo i ;Wiiišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo) f % v> pristojni v kateri občini poknežene Sofije Goriško-Gradiške, brez razločka vero- "tizitfnja in narodnosti. i'rošnje, previdene s potrebnimi spriče-yftji. naj se predložijo deželnemu odboru do »<>• oktobra 1 i) O G. Deželni odbor. Rilllt Štipendija. — Razpisuje se eden aeztdni štipendij j>o 600 kron, ki jib je ustalil deželni zbor s sklepom 10. septembra lJ?"J<- v spomin 40 letnega vladarstva Nj. Vel. I»"*v. cesarja Franca Jožefa I. L Deležiti se morejo te ustanove dijaki, siaevi očeta rojenega, stanujočega in pristojna v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem ^eutiliSCu, na tehniki ali n«t višein poljedel-!fem. zavodu, skozi vsa ;'V. visokošolskih Hiuiij držeč m obstoječih postavnih predpisov. Pa„ Pros*1,;5 naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odbora do 15. oktobra ,ri , ••' in nai #m priložijo dokazila o rodu, r stojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih i«v 1' ?t tein' da 80 vpisani na kakem izmed »J^domh vseučilišč in dosedanjem napredo- m]x- — • Deželni odbor. Kamniška podružnica „Slov, pl, Društva". — Vspored pri otvoritvi planinske hoče na Kamniškem sedlu (3879 m): 1. Predvečer kres in žarnice. 2. Drugo jutro prihod tujcev na Sedlo. 3. Ob 10. uri sv. maša in btogoslovljenje koče. 4. Slavnostni pozdrav podružničnega načelnika in očrt zgodovine kamniške koče. 5. Nagovor načelnika os kroSnjarjc. prodajalo« po »ojmih In t:-ih * ter na deiaU t v, Oglas. V. ii, na. i/.!f!uifc'nii m Umitem :. ilno pripuru(\« poilplsaiii svojo «¦¦¦: Ijem* tv4avt.K-ijti oh kolodvoru v Potihniti. iiV. trojimi *o »a .¦: Inuo sol«.' za pivuoč-i.MV, novi -•;. ¦. k.%,'ljis-V. O vsakt-m tiucvir m času •_ i mrzla jedila, toči se nujboha vina in vedno svežr p tinti ¦„'-": pivo v.se po /minuti «***u-tli. /a u»osp. tm;>v n;i.pprini»T- ' ' hoflišnr* it;i O r n n prsi. I* o r »¦ / Zn »ibtlni olii-;k s*1 pr;poh' luan Slrais. >. j Poprava ia konisijska zalo§a ti z trn \ Waffenrid z in\Mm y 1 in Bap! i eaeletuiiB jimstis® \ Batjelu ® *- v Gerlcl, Via Du«*m* *tc*. •> i -i Od vi okt^a r. kr. itu a * * uistvit cluvntj^ni /usrtini \rz A*| ski tivaji in 5ola za i >¦ stroj '•.Javilo i/pra^u)»*^ trlju trgt»vskih Sol Karo! Štefan Keller Srake, Ei jeriatit it. 14. Dobri v>|t(*iu. itiv/.plafltto jio>iv>; • za >Ui>.ln«. Nad 20 pisalnih strojenj Vsporedi zastonj in fran^'- Nemški poučni jezik. ^^J ¦I >—~*\ Kako se predrzneš mi prinesti drugi namesto priznano dobrega papirja za cigarete „0ttoman-ouega" IV. cigaretne cevke. laalas orodje ii posodje vseh vrst Frfsnaao teiko ponebrnjent najlepše forme. i Kompletne kasete namlz-I nega orodja, posodja za omako, karo, daj, namilili podstavki, umetni ladelkL ! Jedino nadomestilo pravega srebra. izdelki za hotele, iestavraeije gttftmt, kakor tudi pensijone, gospo-a« dinjatvo itd. ,: a lr. dTorni saloinikl Mofle & C? - Dunaj L Opernring 5 (Heinrlehshof)- - DuBtroTin oenik na tahtevanje. ~ f nen meatih saatopaao po prekupeih. iHtotlTO iTOj« IiriraoBti $ra*Jo naši izdelki gttf* t*T*r«iAko nuaako ta ime Obrittofle. Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 Is!! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovim! oblekami. Vabim cen j. g. naročnike, da si ogledajo vsak Čas v moji trgovini to dneve dospelo spomladansko in letno blago. = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana 3osipa 35 — tek. 3o5ipa Derdi 33. ************ Gostilna 2agar lii državnem kolodvoru!! I Pokopališka cesta št, 41) IV|¦ii\»fct potnikom in slavnemu . <\a spl«»h «vojn dobro vrejono i «:<»> Luliki* po-dre?.« o vsakem dnev- •-•; ?asu 7. mrzlimi in gopkimi ifdili. 'iv- vedno sveže pivo ; t ra briška, istrska in fipavska vina. It mufigf st site n vrniti-Postrežba točna, cene zme ne. m*** ** *m Naznanilo. Gostilna I. Hribar na Bledu pod novim kolodvorom. Dobijo se čolni za prevažanje do cerkve in do gostilne, dobijo se prenočišča in jezerske kopeli. Točna postrežba po nizkih cenah. -Se toplo priporoča Jos. Hribar, gostilničar. 1 Sirup tamarindo I Ipriprauljen u kemičnem laboratoriju ^ - lekarne Cristofoletti 1 I je najboljša higijenična H M pijača v poletnem času. H P Cena steklenici 80 vinarjev. Jj •*aj§f RAZGLAS. Podpisana si asojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — valed pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči fe * *t M š9 in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z odrom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab te stroke (Schu-ckert, Siemenfl & Halke) pričakujeta da, se bode »lavno občinstvo ravno tako.zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljat* solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Kugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne lucL Uirici,zav8jaiilciite».lX .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in use poštne ured- nosfnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. •^ •*&> C&>* Izmed vseh vrst zavarovanja seje imjhitrojc in najbo ^ vCv1^ *l5^ udomačilo za vara vanje za doto, ker vsakdo, kdor je w , J° dol)i'» V8t0P?vSi v praktiško življenje, kot temelj za sa- JP S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radenbnrgu. ^ 5! v , .Vž*še želod&ie kapljice so čudovito pomagale moj? ženi proti njeni ^ JP želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničic. ?fr Jf S spoštovanjem JOSIP SCttNEIDER, hišni rJosestnik Dunaj, Wiener A JP Haupstrasse. aL Jr. Želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 ducat po K 4*~, 3 ducata po K JI'-, ¦ J? -S ducatov po K 17'—