SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja : Za celo lato predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.,
mesec 1 gld. 40 kr.
jtdaa
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 ffld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
Štev. 295.
V Ljubljani, v ponedeljek 23. decembra 1895.
Letnik XXIII.
Državni zbor.
Na Dunaju, 20. decembra.
Pričetkom današnje seje so interpelovali posl. Spiudleriu tovariši ministerskega predsednika radi priprav za prihodnje ljudsko štetje ter zahtevali, naj se vprašalne pole sestavijo na ta način, da bode iz njih natančno razvidno število prebivalcev po narodnosti, in naj se izdajo posebna kazenska določila za neresnične podatke z ozirom na narodnost.
Posl. B e e r poroča v ime budgetnega odseka o načrtu glede pobiranja davkov iu doklad za čas do konca meseca marca.
K tej točki se oglasi deset poslancev.
Posl. Schwarz se pritožuje, da se proračunski provizorij predloži zbornici zadnjo uro, ko ima kmalu stopiti v veljavo. To odlašaBje(se pa godi samo zato, da se s tem omeji govorniška svoboda. Govornik izjavlja, da njegova stranka ne bode glasovala za provizorij, ker je še poln nepravilnostij, ki bi se bile lahko odpravile, ako bi ga bila vlada preje predložila. Tako d. pr. o kaki reviziji zem-ljiško-davčnega katastra ni v njem niti sluha, marveč je vstavljena prejšnja davčna kvota. Konečno govori o političnih razmerah ter poživlja vlado, naj dela na to. da se pomirijo mej seboj razni narodi.
Posl. Kaltenegger izjavlja, da bode glasoval za budgetni provizorij in navaja več želja svojih volilcev. Potem preide na politični položaj ter dogodke zadnjega časa v raznih klubih. Obširneje se govornik peča s konservativno stranko. Konečno omeuja izstopa nekaterih članov iz tega kluba ter ostro in neumestno napada baroua Dipaulija radi niegovih izjav v nReichspošti" glede stališča štajerske duhovščine.
Posl. dr. Stransky pravi, da njegova stranka ne bode preje glasovala za provizorij, dokler se drž. uprava ne spremeni v federalistično, za kar se pa vlada uiti ne zmeni. Nadalje opisuje razmere na Moravskem ter pripomni, da je tam poleg c. kr. vlade š« stranska vlada z načelnikom Chlumeckyjem.
Posl. Salvadori govori za zvišanje pokojnin kaplanov in eksponiranih duhovnih pomočnikov in izjavi, da bode v slučaju, ako vlada ne ustreže tem zahtevam, v pričetku pr hodujega zasedanja stavil v tem oziru nujni predlog.
Posl. Romanczuk obširno opisuje razloge, ki so prisilili rusinski narod odposlati deputacijo k vladarju, odločno zavrača neopravičene napade ter zagovarja patrijotično mišljenje rusinskega naroda.
Na to se oglasi finanfcui minister Bilinski. Minister najpreje zavrača nekatera očitanja glede predloge o preosuovi zeinl|iško davčne glavne svote, ter povdarja, da v tem oziru vlada dosedaj ni mogla druzega storiti, nego predložiti provizorični zakon, o katerem upa, da ga vsprejme zbornica v vladinem smislu. Nasproti posl. Stranskemu povdarja, da na vlado nikdar ue more vplivati kak drug faktor in da se vlada nikdar ne klanja takozvani stranski vladi niti na Moravskem, niti kje drugje. Nasprotno je pa dolžnost vsakega naroda, da skuša potom opravičenih sredstev vplivati na politično delovanje svoje vlade.
Z ozirom na razna očitanja, da se vršč nepravilnosti pri imenovanju m nastavljanju državuih uradnikov, izjavi miui¥ter,;da je vlada postopala v takih
/
slučajih veduo popolno objektivno. Nadalje odločno pobija očitanja posl. Romanesuka glede prezirauja in zatiranja rusinskega naroda.
Posl. Gregorec omeija najpreje pogodbe z Ogersko in se pritožuje, da je sploh mogla skleniti in že dvakrat obnoviti, taka pogodba, kateri morajo nasprotovati vsi avstrijsko misleči poslanci. Z sedanjo kvoto se je pokloni! Ogerski dar, katerega porablja samo v to, ds v vsakem oziru dela konku-renco Avstriji. Glavno škodd pa provzroča tostranski polovici carinska in trgovinski zveza, ki se mora spremeniti. Na to omeuja izjave ministerskega predsednika glede zahtev jugoslovanskih narodov ter povdarja, da želje Slovencev nieo utopistične. Gotovo pa je, da slovenski narod zastonj pričakuje izpolnitve svojih opravičenih želja, ako se še le potem ozira nanje, kadar se je ustreglo Nemcem in Italijanom. Slovenci nikdar ne provocirajo, marveč 80 le vedno napadaoi. Nemški šulverein je društvo, ki napada in provocira vse avstrijske Slovane in tudi graška Siidmarka ni prfcv nič boljša. V deželnih zborih na Štajerskem, Koroškem, v Istriji in Trstu se prezirajo slovanski poslanci, v vprašanju glede uradnih napisov se je podala vlada tržaškemu namestniku. Stališče Slovencev bode odvisno od vladnega stališča.
Posl. Vaša ty polemizuje proti govoru finančnega ministra v današnji seji ter pripomni, da spadajo njegova pojasnila o sprejemu rusinske doputa-cije v čas absolutizma, nikakor pa se ne strinjajo z vladnim programom grofa Badenija.
Potem govori o glavni razpravi o proračunu ter kritizuje projekte finančnega ministra. Nadalje obširneje pojasnuje vprašanje glede davčne preosnove in zahteva nove predloge, v kateri naj bi se uvedla davčna lestva pri osebnem dohodninskem davku vsaj do 10 odstotkov. Glede balkanske politike pravi govornik, naj se Avstrija v tem oziru približuje Rusiji, mesto da jo draži ; predvsem naj pa raje zadovolji domače narode. Konečno predlaga, naj se odsekova resolucija glede denarne uprave v toliko spremeni, da mora predložiti vlada dotične predloge že ob priliki posvetovanja o finančnem zakonu, ne pa šele povodom predložitve prihodnjega proračuna.
Nato se seja prekine in se nadaljuje posvetovanje v večerni seji.
V večerni seji je vsprejela zbornica v drugem in tretjem branju proračunski provizorij ter načrte zakonov glede nakupa stavbišč za zidanje srednjih šol, ter prehodne določbe za odmerjanje hišnorazrednega davka v dunajskih predkrajih in glede pre-skrbovanja vojaških vdov in sirot.
Nato je hotel predsednik posvetovanje nadaljevati, toda ker so odšli vsi mladočeški poslanci, zbornica Di bila sklepčna iu je moral vsled tega sejo zaključiti.
Na Dunaju, 21. decembra.
Pričetkom današnje seje je predložil trg. minister načrt zakona glede pristojbinskih olajšav v poselskih zadevah.
Na to so sledile interpelacije raznih poslancev, mej katerimi je omeniti one posl. Sehneiderja in tovarišev na trgovinskega ministra glede uvrstitve pismonošev v starostne razrede, dalje poslancev
Dotz in tovarišev na ministerskega predsednika glede odprave raznih sleparij, ki se dogajajo po agentih zavarovalnih družb ter posl. S p i n č i č in tovarišev na trgovinskega oziroma finančnega ministra, v kateri se pritožujejo nad preziranjem jezikovne jednakopravnosti pri isterskih uradih.
Potem preide zbornica na dnevni red ter se posvetuje o proračunu ministerstva za deželno brambo. Prvi se oglasi k besedi posl. Formanek, ki se pritožuje, da pri tej seji ni navzoč domobranski minister, iu da se pri vojaških vajah premalo ozira na kmečki stan, katerega čaka ravno ob času vojaških vaj največ opravil. Dalje želi, naj bi se vršili iz istega vzroka pregledni shodi mesto v oktobru še le v decembru iu naj bi se vlada pri nabavi vojaških potrebščin ozirala na male kmete in obrtnike. Konečno omenja nepravilnega postopanja pri naborih in nečloveškega ravnanja z vojaki.
Istega mnenja je posl. Roser, ki se sklicuje glede vojaških vaj na določila § 4 zakona za deželno brambo >. leta 1893 in obžaluje, da so pri armadi ne vporablja platno, vsled česar trpe občutno škodo oni kraji, ki se pečajo z lanorejo.
Posl. Hofmann zahteva, naj se podpirajo družine rezervnikov in neaktivnih domobrancev, ki morajo k vojakom, in naj se dovede častnike do prepričanja, da nikakor ni častno, ako se kruto ravna z vojaki, ki so brez vsake moči.
Predsednik naznani, da je minister vsled bolezni zadržan in da ga zastopa v zbornici baron Lehne.
Posl. Stranskj se v daljšem govoru prito-žuj e nad prepovedjo obiska ^Besednega doma" od strani vojakov in zahteva, da se kolikor možno varujejo obdelana polja povodom velikih orožnih vaj.
Po nekaterih nadaljnih pojasnilih posl. Purk-hart, Dotz in Spindler opozarja poročevalec baron Schwegel na že sklenjeno resolucijo glede vojaških vaj ter toplo priporča želje glede ozira na kmetski in obrtni stan pri nabavi vojnih potrebščin.
Nato se vsprejme proračun z resolucijami budgetnega odseka. Na predlog zborničnega predsednika se odstavi z dnevnega reda predloga glede odpisa hišno razrednega davka ter prične posvetovanje o poročilu gospodarskega odseka giede revizije obrtnih iu gospodarskih zadrug ter drugih društev.
Po daljšem prepiru mej posl. Hauck in Vrabec glede nujnosti te predloge se debata zaključi in vsprejme nespremenjen zakon v drugem in tretjem branju.
Nato sledi nekaj interpelacij, na kar predsednik Chlumeckj zaključi sejo z željo, da bi božični prazniki napolnili poslance z onim duhom, ki je potreben za složno delovanje.
Pogodba z Ogersko.
(Spisal državni poslanec Fr. Povše.)
(Dalje.)
Tako smem iti en korak naprej ter na podlagi navedenih gospodarskih in finaccijelnih odnošajev popisati razmerje obeh državnih polovic Avstrije in Ogerske. .
Tudi Ogri morajo priznavati, da je Avstrija za vzdržavauje trgovinske zveze z Ogersko veliko žrto-vala; prevzela je za pokritje skupnih državuih stro-
</S



škov delež-kvoto, katera dejansko ne odgovarja taktičnim razmeram.
Avstrija vdala se je v užitninsko-davčne zakone, ki so v prvi vrsti služili Ogerskim interesom. Avstrijska stara obrt zgubila je marsikak trg na Balkanu, ker je Ogerska zahtevala, da se balkanskim pridelkom zapre vhod v našo državo.
Pa vzlic velikim koristim skupnosti vidimo na Ogerskem vedno bolj naraščati one stranke, katere kar naravnost zahtevajo popolno oprostitev od stare Avstrije in tudi celo vladne stranke, vlade same skušajo, kjer le morejo — omejiti zadeve celokup. nosti. Ako zasledujemo prvo pogodbo, skleneno leta 1867, vidimo, kako zelo se je skrčil krog skupnih interesov. Po §. 2. prve pogodbe imajo se trgovinske zadeve složno po dogovorjenih načelih razvijati. A kako se je v tem oziru vse spremenilo. Ostal je dogovor v mejsebojuem nadzorovanju le na papirju in trpko nas na to malomarnost opominja velik boj zaradi cola na petroleum, ki se je bil med obema državnima polovicama 1. 1884.
Skupen je bil avstrijsko parobrodni Lloyd, istotako Podonavska parcbrodna družba, ki je omogo-čevala skozi desetletja naš izvoz na vshodu. Ogerska ni mirovala, kakor sem že navedel, dokler se ni oprostila od nas tudi v tem oziru in vpeljala je prevožni davek na podonavskem parobrodstvu zopet našemu izvozu v otežkočenje.
L. 1867 je bilo dogovorjeno, da se ima cela uprava v železniškem obratu in prometu vršiti po enakih, obema državnima polovicama enako služečih načelih in od vsega tega ni sluha ne duha, še celo v poštnem in brzojavnem prometu, da je Ogerska drugačne poštne tarife vpeljala.
Kar naravnost krivično pa je postopala Ogerska vlada, ko je proti glasilu pogodbenih določb vpeljala svojo statistiko in zahtevala od našega v Ogersko vpeljanega blaga posebno statistično pristojbino.
Že priprost razum govori za to, da dve državi, ki skleneti med seboj ne le trgovinsko pogodbo, kakor se to stori s ptujo državo — ampak colno in trgovinsko zvezo, morate kazati na zunaj skupen, enoličen gospodarski znak.
Ogerska izvozila je 1. 1884 — žita in moke v vrednosti 129 milijonov gld. in od teh odpade celih 94 milijonov gld. na Avstrijo, torej 72 odstotkov je Ogerska izvozila žita in moke v Avstrijo in le ostalih 28 odstotkov v inozemstvo.
L. 1894 pa je ta izvoz narasel na 171 mil. gl., od katerih odpade 74 odstotkov, v vrednosti 126 milij. gld. na žito prodano v Avstrijo. Še jasneje govore nadrobni izkazi Ogerskega izvoza v Avstrijo:
Pšenice je prišlo iz Ogerske 1. 1889 5Va milj. metriških stotov, moke 5s/4 milj. metr. stotov, torej 8 5 odstotkov in od koruze, katero je Ogerska sploh izpeljala, odpade celih 92 odstotkov na Avstrijo.
Sočivja in sadja izpeljala je sploh Ogerska 1. 1884 za 17 milj. gld., in od teh odpade na izvoz v Avstrijo ll»/4 milj. gld. ali 68 odstotkov, 1. 1894 za 18l/i milj. gld., od teh ll8/4 odpade na izvoz v Avstrijo.
L. 1884 znašal je izvoz živine iz Ogerske skupno vrednost 64 milj. gld. in od teh odpade na živino, prodano v Avstrijo 531/* milj., torej celih 83 odst., 1. 1894 pa je Ogerska izvozila živine za 140 milj. gld., od katere svote odpade 101 milj. gld. na živino prodano v Avstrijo, enako 73 odst.
' Od glavnih pridelkov, katere Ogerska prodaja, pokupi Avstrija in sicer pšenice 85 odst., moke 75 odst., kuruze 92 odst. in živine 72 odst. I
Od vsega izvoza Ogerske pokupila je Avstrija v 1. 1884 71 odst., I. 1890 73 odst., 1. 1891 75 odst., 1. 1894 73 odst.
Nasproti pa se mora priznavati, da je tudi naš avstrijski izvoz v Ogersko znamenit, kajti od skupnega uvoza, importa, torej kar je Ogerska morala vpeljati ali kupiti, odpada na naše avstrijsko blago, prodano v Ogersko 1. 1884 83 odst., 1. 1891 83 odst., 1. 1892 82 odst., 1. 1894 80 odst.
(Dalje slčdi)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. decembra.
Gospodska zbornica. V zadnji seji se je spominjal predsednik Trauttmansdorff umrlega nadvojvode Ladislava in grofa Taafleja. V nadaljni debati je vsprejela zbornica načrte zakonov glede nabora vojaških novincev v 1, 1896, glede oproščenja češkega posojila v znesku treh milijonov vsakih pristojbin ter glede dovolitve državnih podpor za po
elementarnih nezgodah obiskane kraje. Poleg tega je rešila zbornica več manjših predlog. Konečno so se vršile volitve v posamne odseke. Prihodnja seja v ponedeljek.
Državni »bor, kojega seje so bile v soboto preložene do srede februvarija, se je sošel 22. okt. in je imel 32 sej, in sicer v oktobru 6, v novembra 8 in v decembru 18. Od 5. dec. so bile razun ne* delj vsak dan seje. Večje debate so bile o programu nove vlade, o dunajskem županu in o proračunu.
Čehi na Dunaju so prosili državni zbor, da bi bile v nekaterih cerkvah češke pridige in da bi se otroci v krščanskem nauku podučevali v češkem jeziku. Policijsko ravnateljstvo je naročilo vsem komisarijatom, naj stvar preiskujejo in v sporazumu z župniki predlože stvarno poročilo.
Dr. Herold je hotel, kakor smo že poročali, odložiti svoj državnozborski mandat, ker hoče prevzeti deželno odborništvo. Mladočeški klub mu je izrazil priznanje, ob jednem pa ga pozval, da obdrži mandat do konca državnozborske dobe, ker ne more pogrešati njegovega sodelovanja. Dovolil pa mu je, da kandiduje v deželni odbor. „Vyšehrad" pa poroča, da so kandidatje za deželni odbor dr. Celakovskj, dr. Škarda, dr. Podlipny in dr. Gregr.
GaliŠki deželni zbor se bode v svoji prvi seji pečal z zadnjimi deželnozborskimi volitvami. Kakor se iz Levova poroča, bode predlagal deželni odbor, naj se odobri izvolitev 84 deželnozborskih poslancev, ker so mej njimi zastopani tudi poljski in rusinski kmetje. Zadnje trditve mu sicer ne more nihče ovreči, toda rusinski narod ni nikakor zastopan po tolikem številu poslancev, kolikor bi jih moralo biti z ozirom na tri milijone rusinskih prebivalcev. Da se poslednje ni zgodilo, so krive mnogotere ne-pravilnostij pri volitvah in vsled tega izvolitev ne more biti veljavna.
Hrvatska. „Nar. Listy" poročajo, da je hrvatski ban Khuen-Hederwary prosil rektorja dunajskega vseučilišča, naj prične disciplinarno preiskavo proti onim hrvatskim dijakom, ki so podpisali znani protest zagrebških dijakov. Rektorat pa je odgovoril, da preiskava ni opravičena, ker razžaljenje mažar-skega naroda ni še razžaljenje avstrijskega kazenskega zakona.
Bolgarija. O položaju v Bolgariji pišejo »Novosti", da princ Ferdinand ni zadovoljen s sedanjo vlado. Pritožil se je nasproti bivšemu ministru Gre-kovu, da njega in vso knežjo družino bolgarski listi napadajo, vladni listi pa so jako nespretni. Silijo ga, naj d& prestolonaslednika prekrstiti, toda tudi ta korak bi ne zboljšal položaja. Princ je pismeno prosil ministerskega predsednika, naj zabrani agitacijo za prestop princa Borisa k pravoslavju.
Prepir mej Anglijo in Zveznimi državami. Po daljši in zelo burni debati je vsprejel senat pretečeni petek načrt zakona, katerega je sklenila zbornica in na podlagi katerega se imenuje komisija treh članov za določitev meja Venezuele ter dovoli 100.000 dolarjev v pokritje navstalih stroškov. Clevelandovo poslanstvo je imelo na borzi zelo občutne posledice. Zguba na borzi se ceni na jedno milijardo dolarjev. Svetovno znani bankir Rotschild je sklenil od zveznih držav iztirjati pet milijonov funtov šterlingov, vsled česar je padla cena raznih papirjev do 14 dolarjev. Iz zadnjih poročil je razvidno, da se na kako vojno z Angleži nikdar ui resno mislilo in da je splošno trenutno razburjenost provzročila le židovsko-kapitalistična zvijača in se s tem okoristila. „Newyork - Wordl" piše tem povodom : Splošno mnenje trdi, da ne bo samo niti nikake vojske radi Venezuele, marveč v teku par dnij ne bode tudi nihče več mislil na vojsko.
Cerkveni letopis.
Prenovljena cerkev v Predosljih
(Dalje.)
Bj Slika na steni na evangeljski strani pred-očuje sveto družino. Ker je bilo po preč. knezoško-fijstvu priporočeno, naj se v vsaki župnijski cerkvi na primernem prostoru postavi podoba sv. družine, da bi tako vse krščanske družine imele vedno pred očmi svoj vzor — sveto družino, zato je tudi iz tega vzroka posebno primerno, da se je prostor odločil lepi freski, predočujoči sveto družino. Nad to podobo sta v okroglini dva angelja, jeden poje, drugi ga spremlja na gosli. Ta dva angelja sta izraz lepe harmonije, ki je vladala v sveti družini.
C) Na listni strani je velika slika, predočujoča ginljivi prizor iz življenja farnega patrona svetega Siksta II., papeža in mučenca.
Umetnik nam je uprizoril na tej sliki oni ginljivi trenutek, ko sv. Siksta, obsojenega k smrti, peljejo na morišče. Njegov dijakon, sv. Lovrenc, pribiti mu naproti, poklekne predenj in ga s povzdig-njenima rokama milo nagovori: „Oh oče, kam greš brez svojega sina, veliki mašnik, kam brez svojega dijakoLal? Oče, daruj ga, katerega si poučil, da v spremstvu dospeš do kroue I" A sveti papež muče-nec ga potolaži ljubeznjivo: „Moj sin, jaz te ne zapustim; ti ostaneš pri meni. A čaka te še najhujši boj. Cez tri dni pa — in prideš za menoj." Ljubeznjivo mil je obraz sv. Siksta, mladeniško lep svetega dijakona Lovrenca. — Pred sv. Sikstom gredo vojaki, ki ga peljejo v smrt, zadej kerdelce žalujočih kristijanov.
D) Pred vhodom v prezbiterij, nad slavolokom, so tri manjše okrogle slike, ki so z renesanskimi okraski združene v jedno celoto.
a)	Srednja in vrbna teh slik predstavlja nam lepo podobo presv. Jezusovega Srca, ki ga angelji molijo.
b)	Nad prižnico je liubeznjiva podoba dvanajstletnega Jezusa v tempeljnu. Ljubeznjivi deček, naš Učenik, povprašuje pismoučene, kako oni umevajo besede prerokov o obljubljenem Odrešeniku, razlaga jim pomen sv. pisma, kakor se njegov sveti nauk s prižnice oznanuje in razlaga. Ob jednem nam je pa tudi vzgled ljubezni do hiše božje; vsaj je rekel: „Kaj nista vedela, da moram biti tam, kar je mojega Očeta." Vzgled nam je tudi lepega obnašanja v cerkvi, kakor nam
c)	tretja slika kaže, kako se kristijan v cerkvi ne sme obnašati. Saj ravno ta ljubeznipolni Jezus, čegar usmiljeno in prizanesljivo Srce nam kaže srednja slika, in ki je sam o sebi rekel, da je kro-tak in iz srca ponižen, ravno ta se, videč, da se onečastuje hiša božja, v pravični jezi božji razvname, da splete bič, in one, ki ne vedo, kako se imajo vesti v božji hiši, iz nje izžene, grozeč jim : „Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov."
Na štirih voglih prezbiterija med pilastri so slogu primerne olepšave, med nje pa so vpleteni štirje simboli, kazoči na najdražji zaklad, ki je tukaj med nami, na presveto Rešnje Telo. Tik oltarja je na jedni strani patena, izza nje se vzdiguje snop pšeničnega klasja, vrhu tega napis: „Caromeavere est cibus." (Joan. VI. 56.J, na drugi strani pa je kelih, obdan od vinske trte, in napis: „Sanguis meus vere est potus." (Joan. VI. 56.)
Druga dva simbola sta: pelikan z napisom: „Pie pellicane Jesu Domine" in Jagnje Božje z napisom : „Me immundum munda Tua Sanguine" (Thom. Aqu.). Za oltarjem in v prezbiteriju je razpeta preproga; motiv okraskom na tej priprogi je vinska trta in pšenično klasje. Zlatenje te preproge se je zaradi zime odložilo na spomlad.
Po ladiji so šipovniki primerno okrašeni; svod ima svitlo rumeno barvo, stene so rumenkaste, pilastri so lahno marmorirani. Tudi okna dobila so primernejšo obliko.
Taka je sedaj prenovljena župna cerkev v Predosljih. Kakor nobeno človeško delo ni popolno, tudi tukaj ni, da bi se morda ne dalo še jedno ali drugo boljše narediti. Tako n. pr. bi bilo želeti, da bi bili žarki, izhajajoči od sv. Duha, na štiri evangeliste še nekoliko bolj vidni, ket1 ravno v teh žarkih je glavni pomen slike. Nekateri so mnenja, da okraski, ki združujejo tri slike nad slavolokom, preveč na-se obračajo pozornost opazovalčevo. A vsekata poleg teh malenkosti ostane celoten vtis vse slikarije zares veličasten. Posebna prednost slike na oboku je, daje, rekel bi, nekako zračna, torej lahka; posamezne podobe na njej so lepo razvrstene, da opazovalec- res lahko spozna pomen slike, in tudi posamezne ftodobe so natančno, krasno izdelane. Marsikak opazovalec je že rekel, da posebno simbolična angelja, ki predočujtta rojstvo Gospodovo, sta res taka, kakor bi bila priletela z nebes. Pri sliki svete družine je posebno lep obraz Marijin — je zares Marijin obraz. Dela pa tudi čast umetniku, saj ravno v Marijinih podobah se slikar posebno pokaže umetnika.
Splošno rečeno, se človek, stopivši v cerkev, čuti nekako povzdignjenega, čuti se, da je to res hiša Božja. Vse se jedno z drugim lepo vjema, .ni pretežko, ne preobloženo, da očesa opaževalčevega ne utrudi, ampak blagodejno nanj vpliva.
Naš umetnik, gospod Matija Bradaška, katerega slike krasijo že marsikatero cerkev, je pa tudi s tem svojim delom pokazal velikanski svoj napredek, po-
kazal se je umetnika, katerega prav poznati more le, kdor je videl to zadnje delo njegovo, čestitati se more tudi njegovemu sinu, g. Antonu BradaSki, k obilni nadarjenosti, ki mu jo je Bog dal zlasti za ornamentalno slikarijo.
Okvirje križevega pota in več druzega je prenovil podobar in pozlatar gospod Stetin Čadež iz Dupelj, ki je kot jako natančen, priden in zanesljiv delavec vsega priporočila vreden.
Da se je pa cerkev tako veličastno in slogu primerno prenovila, gre posebna hvala umetniku gospodu J. Vurniku, po čegar načrtih se je zvr-šilo vse delo. On je mož, ki vd v vseh strokah cerkvene umetnosti svetovati, in sicer zanesljivo svetovati. Kar izdela on, ni le nekaj, kar je samo na sebi lično ali da izpolni prostor, ampak on umetnini res dati življenje in višji pomen; to pa zato, ker ume cerkvenega duha. Oa je umetnik, na katerega sme naša dežela ponosna biti.
Gospodu župniku — svetniku J. Kerčon-u — se sme pač čestitati na tem lepem delu, katero je izvršil z velikim trudom in s pomočjo svojih far-manov.
Naj njemu, ki se trudi za vse dobro, tudi lepota hiše Božje, tiste, ki so mu izročeni, pomaga vnemati, da bodo vedno skrbeli za lepoto svojega srca, ki je živ tempelj božji. Pač bo gosp. župnik, če mu Bog da dočakati, kar vsi upamo in želimo, prihodnje leto z veselim in Bogu hvaležnim srcem v lepej hiši obhajal svojo zlato mašo. A še potem mu Bog daj še mnogo let delovati za lepoto hiše božje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. decembra.
(Neosnovau napad na mestnega odbornika dr. Gregoriča) V se)i mestnega zbora dne 12. t. m. je dr. Gregor i č grajal nesnago, ki jo je najti v ledenici mestne klavnice. Dr. Bleivveis, ki je branil klavničuo ravnateljstvo, je sam priznal, da ledenica ni za nič in da se ne da z lepa popraviti.
Sedaj pa .Narodu",
čez
devet dnij je najedenkrat čita>i v .kako grdo je napadel in blatil v predzadnji obč. seji klerikalni mestni odbornik dr. Gre-gorič našo lepo mestno klavnico." In potem pravi poročevalec: „Ne bodem opiral — sedaj pač po dr. Gregoriču onesnaženo klavnico — ker to ni noj namen, rečem le vsakemu, ki res meni, da je taka nesnaga doli, pojdi in oglej si jo, pa boš videl, kako grdo neresnico je govoril ta klerikalni gospod." — Torej celih devet dnij je bilo treba, da se je klavnica osnažila in da pride pojasnilo v .Narod", da ondi ni take nesnage, kakor je trdil dr. G r e -g o r i č. Seveda .Narodov" poročevalec nič ne omeni ledenice, in le o nesnagi v ledenici je govoril dr. G r e g o r i č. Torej tudi poročevalec sam prizna z molčan;em glede ledenice, da je resnica, kar je grajal dr. G r e g o r i č. Želimo le, da bi tudi ledenico osnažili, predeu se prične z disciplinarno preiskavo, ki naj potem makari prinese nadzorniku namestu graje .spominek pridnosti", vsaj na ljubljanskem rotovžu je v sedanjih razmerah vse mogoče. Obžalujemo le, da .Narod" odpira svoje predale v obrambo svoj posel brezvestno zaneroar-jajočega mestnega uradnika in da blati mestne odbornike, spolnujoče le svojo dolžnost in vse to iz strankarskih ozirov. Blagor mestne uprave bo s tem le na škodi.
(Miklavž.) Včeraj ob jednajsti uri se je vršila v dvorani prve mestne deške ljudske šole lepa slovesnost. Obdarovanih ie bilo 211 ubožnih dečkov in deklic ljubljanskih ljudskih šol z zimsko obleko in z okusnimi štruc&mi. Navzoči so bili: Gospod deželni predsednik baron Hein, mil. gospod stolni prošt dr. K 1 o f u t a r, gospod Ivan P e r d a u, predsednik trgovinske zbornice, gospod okrajni šolski nadzornik, profesor Pr. Levc in mnogo odličnega občinstva. Slovesnost otvori s primerno besedo do otrok in dobrotnega odbora gospod nadzornik Leveč, na kar se je vršila razdelitev obilnih in bogatih daril. Jako spodbudno je bilo viditi, ko so ubožnira otročičem delili tako visoki dostojanstveniki, pri čemur bo jim pomagale dobrotne gospe in gospodi-čine. Po razdelitvi sta se deček v imenu učencev in deklica v imenu tovarišic lepo zahvalila za sprejete
dari. Slovesnost pa je zaključil mil. gospod sto ni prošt s prisrčnimi besedami do otrok, spodbujevaje jih k pobožnosti in pridnosti ter hvaležnosti do dobrotnikov, za katere uaj radi molijo. — Bog plačaj stotero vsem dobrotnikom mladine njih trud I
(Državna podpora.) Pol.edelsko ministerstvo je za vodovod v Selcih postojinskega okraja že dovoljeno podporo v znesku 1800 gld. vsled preuareje-nega načrta zvišalo na 2086 gld.
(Zlata maša ) Iz Jaške pri Zagrebu: V nedeljo 29. t. m. bo v frančiškanskem samostanu č. P. Fe-licijan Matavž slovesno obhajal petdesetletnico maš-ništva.
(Slovensko gledališče.) V soboto se je predstavljala ljudska igra .brat Martin". Dasi se je baje na dunajskih predmestnih gledališčih ponavljala večkrat, upamo, da se pri nas ne udomači v tej obliki. Na besedarije brata Martina pri nastopu tudi v poslednjih dveh dejaujih kar pozabiti nismo mogli — z njegovim rodovniškim stanom se gotovo ne strinjajo. Pozna se, da delo ni raslo na dolenjskih tleh. Kakor rečeno, prvi dejanji nam sploh ne ugajata. Ce je že gledališču namen izobraževati, izobražuje naj tudi brez pohujšljivih fraz — to bi posebno priporočali tudi črvičku. Že glede na nedorasli nežni spol bi bilo opustiti nekatere opazke — tem bolj, če je celo ekstemporirano. Poslušalci bi se tudi tako lahko nasmejali in zabavali. Igra bi nam drugače prijala — ima tudi mnogo zdravega zrna v sebi. Spommia nekako na Mlinarja iu njegovo hči. Konrada — g. Danilo pohvalimo, ravno tako njegovo ženo gospodično Slavčevo. Ineman bil je po navadi, gospica Polakova tudi. G. Verovšek imel je nehvaležno ulogo. Ugajal nam je gospod Podgrajski po osebi in dejanju — manj po nekaterih besedah.
(Iz Metlike) dne 20. dec. Zadnjič smo poročali, da so v našem kraja zaplenili veliko število prašičev, ter smo pristavili, da čakajo tistih, ki so v tej stvari prizadeti, hude kazni. Se na misel nam ni prišlo, da bi se kak pošten človek mogel pohujšati nad tem poročilom. Ali .Slovenski Narod" je našel dlako v jajcu ter v svoji 292. štev. iz tega poročila dokazuje, kako je .Slovenec" nasproten revnemu kmet-skemu stanu. Čudno se nam vidi, kako more občnemu blagru tako nevarne .kontrabantarje" zago varjati tisti .Narod", ki je pred nedavnim časom svojim privržencem tako gorko priporočal ovaduštvo svojih političnih nasprotnikov. Ako kak duhovnik izusti v naglici le nekoliko razžaljivo besedico, hajdi z njim pred sodišče; ako pa kak .bogatin" čredo prašičev iz okuženega kraja prevede črez mejo — kar bi utegnilo biti pogubno celi deželi — najde v pravieoljubnem .Narodu" svojega zagovornika. To je psč čisto naravno. — Kar se pa tiče vprašanja, je li že čas, da se vvažanje prašičev dovoli ali ne, o tem bi se dalo mnogo govoriti. Kes je, da pri tej zaprtiji mnogo trpi revno ljudstvo, vzlasti na Hnatskem. Ali če pomislimo, kakošne so razmere na Hrvatskem, da tam v marsikakem oziru vlada še večji nered, kakor na Ogerskem, moramo popolnoma opravičevati ravnaoje vlade, ki je zaprtijo tako dolgo z teguila. S cer pa tudi mi upamo, da bo ta promet kmalu zopet popolnoma prost.
(Davica) se je razširila v zadnjem času v Velikem in Malem Gabru, na Zubnem in v Velikih Dolih v litijskem okraju. Zbolelo je 14 otrok, dva sta umrla.
*
* *
™ (Slovenski poslanci ne vstopijo v štajerski deželni zbor.) Danes smo dobili iz Maribora nastopni brzojav: Zbrani deželni poslanci so soglasno sklenili, dasejimpri sedanjih razmerah ni mogoče vrnitivdež. zbor. Koliko časa bo vlada Badenijeva, ki je kot svoje geslo izjavila pravičnost, še trpela krivice, ki se gode slovenskemu narodu v dežel, zboru v Gradcu in ki branijo njegovim poslancem vstopiti v zbor ter ondi zastopati svoje volilce ?
(Osebna vest.) Dr. Friderik Ploi, sin znanega slovenskega patrijota, ptujskega odvetnika dr. Ploi-i, je imenovan tajnikom v fiuančnem ministerstvu in prvim namestnikom borznega komisarja.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) V začasni pokoj je stopil č. g. Fran B r g 1 e z st., kapelan v Dramlji. — Umrl je č. g. Jos. Ha jšek, vprkojeni duhovnik v Plešivecu, due 20. t. mes. v
67. letu svoje starosti. V duhovnika je bil posvečen 29. julija 1855. N. p. v m.
(Iz Celja) se nam poroča o mnogih tatvinah, ki se dogajajo v zadnjem času v mestu in okolici. V noči mej 19. in 20. t. m. so vlomili zločinci v prvo nadstropje celjske opatije ter pobrali precej vrednosti, mej drugim več zlatih predmetov. Drugim prebivalcem izginjajo prašiči iz svinjakov ter jedstvine in obleka iz posamnih shramb. Vkljub temu ne stori mestna policija in okrožna žendar-merija potrebnih korakov, da bi zasledila take lu-peže. Kadar se ji zdi potrebno, prepovedati slovensko petje in zapreti malo vinjene prebivalce, tedaj je policija pripravljena, nasprotno se pa ne gane ob takih prilikah, ko je v nevarnosti življenje in imetje prebivalcev.
(Šolske vesti.) Deželni šolski svet v Gradcu je izrekel priznanje vodstvu zasebnega ženskega učiteljišča iu zasebne vadnic8 pri čč. šolskih sestrah v Mariboru za njegovo plodonosno delovanje. — Jednako se je izrekla pohvala čč. šolskim sestram v Celju na povoljnem napredku v slovenski zasebni dekliški šoli.
*
* *
(Žid — izdajatelj sv. pisma) Kot dodatek k notici: .Žid — izdajatelj sv. pisma" pripomnim, da je sveto pismo res drago, ker ne stane samo 33 gld., ampak, kakor .Subscriptions-Liste" pravi: .2 Biiude iu Fulioformat. — Preis pro Ban d 33 gld.", torej vse sveto pismo = 66 gld. Malenkost!
(Koliko ljudi nmre v Avstriji vsako leto?) Na to vprašanje nam odgovori statistično poročilo o umrlih v I. 1894. Iz tega poročila navedemo sledeče stavke : Lansko leto je umrlo v Avstriji 715.188 oseb, 25.277 več nego I. 1893. Samo na Češkem, Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Tirolskem in Goriškem se je zmanjšalo število umrlih. Naglašati je pa treba, da pada od I. 1873 število umrlih. Tako je umrlo od 1. 1873 pa do 1891 vsako leto 30-78 duš na vsakih 1000 oseb, 1. 1894 pa je bilo samo 2812 mrtvih na 1000 prebivalcev. Za kolero, ki se je pojavila pretečeno leto v Galiciji in Bukovini, je umrlo 8870 oseb; za difcerijo je umrlo v celi Avstriji 32.575 otrok; za sušico 88.504 oseb (od teh 10.848 samo ua Dolenjem Avstrijskem). Nasilne smrti (samomor, uboj i. dr.) je umrlo lani po celi Avstriji 10.926 oseb.
(Židovstvo r Rusiji.) Židje v Rusiji so jako vznemirjeni, ker slutijo, da so sestavljeni v antise-mitskem duhu novi zakoni, ki sc njih tičejo. Glavni sodelovalne pri sestavljanju novih postav je tajni svetnik Plehov, velik nasprotnik židovski. Vsi pričakujejo, da bodo zgubili Židje vse predpravice, katere imajo na škodo ostalim državljanom. Prenehal bode državni rabinat, tudi židovske šole ne bodo več pripuščeue in obrtna svoboda jim bode omejena. Naposled ue bodo smeli več pobirati davkov, katere
so še imeli Židje v zakupu.
* *
(Katkreinerjeva deklica,) ki jo danes čč. bralcem podamo kot barvano podobico, pripoveduje ob jednem resnično dogodbo, ki se je sporočila znani Kathreinerjevi tovarni za sladno kavo, in ki je povod, da smo to mično podobico dali narediti.
Društva.
(Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju) je meseca decembra t I. prejelo razna darila od slovenskih rodoljubov ua Dunaju in raznih krajev slovenske domovine. Darovali so oa Duuaju: Velč. g. Alojzij Polak, pro-vincijal in župnik velč. gg. oo. minoritov, 3 gld.; g. Jernej Audrejka, c. in kr. ritmojster pri Nj. Veličanstva arsijerski tel. gardi, 5 gld.; g. M. Zun-kovič, c. in kr. nadporočnik iu adjutant pešpolka št. 3, 3 gld.; g. Alojzij Karba, c. kr. poštni uradnik, 3 gld.; Jož. Kump, odv. kand., 3 gld.; g. J. Savnik, c. kr. poštni uradnik, 1 gld. ; velč. g. dr. Fr. Sedei, c. iu kr. dvorni kaplan in ravnatelj v Avguštineju, 3 gld.; g. A. Kurent, posestnik in tovarnar, 5 gld.; g. Jos. Bahovec, uradnik pri avstr. ogersui družbi drž. železnic, 3 gld.; g. dr. Josip Jelenec. vztrojevatelj, 5 gld. ; Nevesekdo 5 gld.; g. Josip Ciperle, c. kr. nadporočnik v ev. itd., 5 gld.; g. dr. Jos. vi'ez Savvinscheg, veleposestnik itd., 3 gld.; g. dr. Fr. Ploj, tajnik v c. kr. finančnem ministerstvu, 6 gld.; g. dr. Ant. Primožič, c. kr. profesor, 6 gld.; g. dr. Klement Seshuu, dvorni in
Fr. Svetič, vzgojevatelj, g. Jos. Božič, c. kr. min.
sr.dui odvetnik, 7 gld. 3 gld. ; g. I. P., 8 gld
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vBeh
v kurznem listu
zaznamovanih
atenic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, nsplati
, Parterre
uradnik, nabral v veseli družbi 3 gld. 60 kr.; gosp. Jos. Šolar, magistratni uradnik, poslal mesečni prispevek slovenskih uradnikov v V. okraju dunajskem B gld. 50 kr. ; g. Al. Kremžar, magistratni svetnik 5 gld. ; g. Jakob Urbanija, c. kr. poštni uradnik 3 gld.; g. dr. Mat. Velca, c. kr. nadkomisar pri ravnateljstvu poštne hranilnice 3 gld. Dalje so darovali : G. Fr. Pavlin, pot. podvzetnik v Ljubljani, 5 gld.; velč. g. Anton Lanjšič, kaplan v PoljČanab, 1 gld. ; g. dr. Fr. Jurtela, odvetnik, dež. poslanec itd. v Smarji pri Celju, 5 gld.; g. France Tomšič, dež. nadinženir v Pragi, 5 gl. Iskrena bodi hvala vsem gore imenovanim požrtvovalnim rodoljubom. OJbor prosi uljudno za daljna darila. Beda slovenskih velikošolcev je letos uprav n e -p o p i s 1 j i v a. Meseca oktobra bilo je 28, novembra 44, decembra 40 prosilcev. V teh treh mesecih je društvo razdelilo 446 gld. 50 kr. Vsem prosilcem pa niti vstreči ni moglo! Darila za to prepotrebno društvo je pošiljati velč. gosp. dru. Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avguštineju, Dunaj, I., Augustiner-strasse, 7.
(Podporno s 1 o vens k o - hrva t s k o društvo) bodo vstanovili v Aleksandriji živeči Slovenci in Hrvati. Prvo misel zato je sprožil naš rojak o. Hubert R a n t. Društvo se bode imenovalo »Slovensko-Hrvatska Sloga v Egiptu". Prva osnova pravil je že sestavljena. V osnovalnem odboru so gg. dr. L. Zoja, odvetnik, Ivan Cibilič, trgovec, Al. Volovšek, tvorničar, Ivan Ternus, zlatar. Bog podeli prekoristnemn društvu svoj blagoslov, da ohrani vse Slovence in Hrvate na obalih Nila stanujoče, zveste sv. veri in svojemu rodu !
Telegrami.
Wels, 22. decembra. Cesar je dospel sera danes popoludne ob 12. uri 15. min. v spremstvu nadvojvode Franca Salvatorja.
Rim, 22. decembra. „Agencia Štefani" se poroča iz Torenta, da v kratkem odide na vzhod druga italijanska pomorska divizija.
Bim, 22. decembra. Senat je po daljši debati s 87 proti 5 glasovom vsprejel kredit 20 milijonov lir za Afriko in zaključil na to zborovanje.
Bruselj, 22. decombra. Ministerski predsednik De Burlet je včeraj zvečer nenadoma nevarno zbolel. Bati se je katastrofe.
Madrid, 22. decembra. Vsled vprašanja o vžitninskem davku so se vršili v Taragoni veliki nemiri. Orožništvo je po daljšem posredovanju naredilo mir. Več oseb je ranjenih.
Madrid, 22. decembra. Vest o odstopu maršala Martinez Camposa in imenovanju drugega guverneja za Kubo je neosnovana, ker vživa Martinez popolno zaupanje vlade.
Carigrad, 22. decembra. V minoli noči je bilo na zasebnih poslopjih v Stambulu pritrjenih več lepakov, na katerih je bilo brati: „Kdor ljubi Mohameda, naj pobija Armence". Vlada se je izjavila nasproti poslanikom, da je to delo armenskega odbora (?), ki namerava s tem provzročiti novo razburjenost,
London, 22. decembra. „Daily News" se poroča iz New - Jorka: Včerajšnja zmešnjava na borzi kaže veliko napako predsednika zveznih držav, ki je sedaj najnepo-pularneji človek v deželi. (?) Zguba na borzi se ceni na jedno milijardo dolarjev. Pričakovati je, da se bode pomnožil izvoz zlata.
S o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
21	9. zvečer	726-9	1 +1-8	brezv	megla	
22	7. zjutraj 2. popol	7297 7311	+1-3 +3 3	si. jzah. si. ssvzh.	megla oblačno	26
22	9. zvečer	731 6<	18	brezv.	meula	
23	7 zjutraj 2. popol.	729-2 729-3	+1-2 +4-3	brezv. sr. svzh.	megla del. jasno	00
Washington, 22. decembra. Gleveland je podpisal vsprejet načrt zakona glede imenovanja komisije za določitev venezuelskih meja.
Umrli so:
20.	decembra. Ivana Tomšič, delavka, 22 let, Kravja dolina 22, jetika. — Rozalija Lončar, sluge žena, 25 let, Dunajska cesta 21, plučna tuberkuloza.
21.	decembra. Makso Urbaneič, dimnikarjev sin, 3 mesece, Opekarska cesta 52, črevesni katar. — Alojzij Kralj, livarjev sin, 1 leto 7 mesecev, Cerkvene ulico 21, scrophulose.
22.	decembra. Avguštin Dacar, posestnikov sin, S leta Tržaška cesta 35, ošpice.
Meteorologično porodilo.

Srednja temperatura 21. in 22. deo. +1-6° in +21°, ozir. za 3.8° in 43° nad normalom.
Št. 1180.
Razpis službe.
Razpisana je
ti
725 3-3
z letno plačo 360 gld., prostim stanovanjem in službeno uniformo.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj ulože lastnoročno pisane proSnje z dokazi sposobnosti do 1. januvarija 1896 pri občinskem odboru.
Dosluženi vojaki in žandarmi imajo prednost.
Županstvo v Kranju,
dn<5 7. decembra 1895.
Lepa železna vrata
2 75 m. široka, z obočnim okvirom, 3'8 m. visoka, prikladna za pokopališča, dvorišča itd, ter dobro ohranjeni 60 do 70 stotov noseči
O K
so ceno naprodaj pri Rode-Dogan v Ljubljani. 765 2-1
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.

Doktor pl. Trnk6czyjev
protinski cvet
je oltušivjoče mazilo za roke in noge, za kriz in za vsakorine bolečine. Priporoča se za masažno zdravljenje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Dobiva se pri 731 4
Ubaldu pl. Trrikoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradou.
n
B
i
Družbinske igre
in vsakovrstne igrače, kakor tudi galanterijsko in lesnorezbarsko
blago pr,poroča kot najpripravnejše za
božična darila
F. Stampfel v Ljubljani,
Kongresni trg, Tonhalle. 756 5-5
thaos-m««. Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
a**
S C H U T Z M AR K t.
Marijaceljski liker:
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	442 4
Mami Itolia ji. Mm
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vs*k dan s prvo pošto razpošilja.
t	priznano neobhodno potrebno
i * ^ sredstvo za čiščenje z6b je
milijovikrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravili in lepili zob.
Dobiva se povsodi.	710 30—3
1> u is a j h k a borza:«
99 gld. 99 kr.
Dn6 23. deoembra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta i%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista .........
NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj
20 mark..........
80 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
. 99		20 „
. 120		35 .
. 99		20 „
. 120		70 „
. 97		29 .
. 978		
. 346		50 .
. 121		25 „
j. 59		27'/,.
. 11		85 B
		60 .
		
	n	75 „
Dni 21. deoembra.
4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srefike	. . .
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ jutne železnico 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	, dolenjskih železnic 4 %
142 gld.	—	kr.
153 „	—	
190 .	—	
95 .	50	
135 „	—	
128 „	50	
106 „	—	
112 ,	—	n
98 .	60	»
218 „	75	k
159 „	—	n
131 „	60	n
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 kr.
4 % srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld.	130 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.	17 „ — „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — „
Salmove srefike, 40 gld................68 „ 25 „
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 „ — ,
Waldsteinove srečke, 20 gld. .....	53 „ — ,
Ljubljanske srefike..................23 „ 75 „
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	162 - — -
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3220
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	"" Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . ■ Trboveljska premogarska družba, 70 gld.
Papirnih rubljev 100........129 „ 37
410
92 62 68 140
129
....... T ..........m.....^mmtnwmmmmrTTrrrr~m m .......................■■■■........i n ■■nmiiiimi.......		
aur Nakup ln prodaja *£8 vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. * Zavarovanje za zgube pri trebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev narodil na borzi.	Menjarnična delniška družba „M K R C U B" Wolizeile it. 10 Dunaj, lariahilfirstraisi 74 B.	Pojasnila hJO. vvseh gospodarskih in flnantnlh »tvarsh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni* 1 papirja« in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocege 1 obrestovala pri popolni varnosti | jgfT naloženih glavnic, m |
Izdajatelj: Or. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.