a ¦ • — 189 — * * ¦ - Na sveti večer. i Bila je zima, ostra huda zima. Po oknih so se delale ledene cvetice. Zunaj je pihala merzla sapa in mlake po jarkih so bile čez in čez z debelim ledom pokrite. Vrabei so j3e skrivali za ostrešja, a vrane so v gostik tropab. obletovale ceste, iskaj66 si skromnega živeža. Bilo je v predvečer veselega praznika rojstya Jezusovega. Po vasi je gorela luč v vsakej hiši. Veselo so delali otroci božične jaslice ter prepevali ' lepe božične pesnice. Tndi Barbka, jedva 10 let stara hči vaškega čuvaja, bila je nocoj rsa preobložena z delom božičnih jaslic. Striglaje kaj urno lepe pastirčke iz velike pole papirja, ki so jej ga prinesli stari oče iz mesta. Zlatfla je tudi jabolka in orehe, ter jih pripenjala na strop v kotii za mizo. Zdajci zazvoni rzdravo Marijo." Vsi domači lepo pokleknejo in molijo angelsko pozdravljenje. Po kon- čanej molitvi vzamejo stari oče reno raz omare, dencjo na njo žerjavice in kadila, a Barbki rečejo, da naj vlije t skledico blagoslovljene vode, ter gresta t po starej lepej navadi kadit in kropit yso poslopje, živino in shrambe. Po opravljenem lepem starem običaji se verneta zopet nazaj v higo, kjer je dru- žino uže čakala merzla večerja na mizi. Po večerji molijo vsi skupaj sv. rožni . venec ia potem si zapalijo statK oče pipo tobaka, ter pripovedujejo zbrauej družini naslednjo prigodbo: ^ ^llinulo je uže dokaj let, ko sem po opravkih odpotoval za dlje časa od doma. Prigodilo se je, da sem bil prideržan pri nekej poštenej družini na Štajarskem ter sem pri njej tudi praznoval sveti večer. Bila je takrat huda merzla zima, ravno taka kakor jo imamo letos. Ljudje, ki so me gosta spre-jeli, zdeli so se mi zel6 prijazni in usmiljeni. Sveti božični večer smo sedeli okoli gorke peči ter srao si pripovedovali različne pripovedke. Na jedenkrat čujemo znnaj pred hišo v temnej in merzlej noči milo zdihovanje in jok. Zdajci potihnemo vsi ter ugibamo, kaj bi to Mlo. Culi smo vsi prav dobro naslednje besede: i.-. sa ,,Burja brije, tkevje p6ka, -,,,T ,,.;¦..< • »,:.'. i > j>. >r Mati reva je domd — ..,.-,• ' . •' ',. :••¦",: _•> • Tam na merzlem zdiha, joka, . Nima derv.ne živež«;" Ti žalostni glasovi so nam doneli od zimaj skozi okno tako milo na ušesa, kakor da bi je kak angel iz nebes izgovarjal. Vsi smo bili ganeni. A otroci so se cel6 bali ter se poskrili za peč. Zdaj izpregovori gospodar in pravi: nIdimo in poglejmo, kaj pomeni to milo zdihovanje zunaj pred MSo y merzlej noči!" Odpre vežna vrata, stopi ven in pripelje t hišo slabo oblegeno in od mraza se po^sem životu tresoče dekletce, ki je bilo kakih 11 let staro. Vi-deti rau je blio na licih, da terpi veliko pomanjkanja. Vsem. se je prijazna deklica v serce smilila. Gospodar jo prime za roko in pelje bližej k peči, da se malo ogreje, potem jo prav prijazno povpraša, čegava je in kaj išče zuiiaj v merzlej noči. " ' — 190 — . ¦ - , DeHetce nas milo pogleda ter sfe solzami v očeh pravi: roj dobri ljudje, ako bi vi znali v kakih stiskah in aadlogah je moja dobra mati, paS bi se ¦vam ne zdelo čudno, da sem nocoj tukaj med vami. Ne morem vam povedati, kako slabo se godi mojej materi, samo toliko naj vam povem, da sem hči ubožne vdove tu gori z bližnjega holmca. Doma imam še tri bratce in sestrico, a aaša dobra mati nam nemajo dati kaj jesti, nemajo novcev, da bi nam kupili gorke obleke, nemajo derv, da bi nam zakurili merzlo sobo. Vse to jim dela mnogo žalpsti in skerbi, noč in dan britko jočejo in zdihujejo, a mi otroci bi jim radi pomagali, a ne moremo. Ker aijsem mogla dalje prenašati serčnih. bolečin, videča svojo ljubo mater vedno žalovati, prišla sem k vam, dobri ljndje, da bi vas prosila pomoči svojej materi. PriSla sem ravno nocoj, v noči, v katerej se je rodilo božje dete; da si kralj nebes in zemlje, bilo je položeno v borne jaslice na slamo. V njegovem imeau, ki je prišel yes revea na svet, prosim vas, pomagajte nam, usmilite se nas ubogih stradajočih sirot! Vaše lnilostinje vam gotovo poverne 6no sveto dete, ki je nekdaj ležalo v Betlehemu v lilevcu na boraej slami." — Dekletce je govorilo tako milo, da smo bili vsi zel6 ganeni. ,,Potolaži se, sirota," reče gospodar prijazao, rod nocoj ae bodete več terpeli pomaajkaaja. Jaz ioiam, hvala Bogii, vsega dosti in veseli me, davam morem pomagati. Žal mi je, da aijsem nže poprej znal, koliko terpite, iaače bi vam bil uže pomagal. Idi Vekoslava," reče gospodar žeai ,,idi v kuhiajo ia naloži v jerbas kruha, moke, zab^le ia tudi aekoliko mesa, ter daj dekli, da vse to odaese ubogej dra-Žiai tja gori na bližnji holmec; jutri je božič , naj se ttidi oaa veseli vese-lega prazaika. A ti Tomaž," reče gospodar alapcu, ,,naloži urno aaročaj derv, ter je odnesi ubogej vdovi, da si zakuri merzlo peč in pripravi ubogim 8irotam jutri dobro kosilo." K deklici se obernivši reče gospodar: ndobro dete, sedaj idi in pokaži dekli in hlapcu pot do vaSe hiše, reei materi, da jo sercao milujemo ia jej pošljemo za zdaj ta božičai dar, a kadai" to potrošite, pošlje aaj zopet po drugo!" Dekle±cu se zasveti obraz hvaležnosti in veselja. Nezmožaa, da bi se blagemu dobrotaiku spodobao zab.valila za tako aeaavadno pomoč, vošči vsem sknpaj ,,lehko aoč", ter otide z deklo ia gospodarjevim hlapcem vsa vesela proti domu. Za malo časa se verneta dekla in hlapec. Globoko gaaeaa pripovedujeta, koliko veselja so imeli otroci iu mati, ko so ugledali lepo darilo, ki sta ga jim priaesla. Otroci videč toliko jedi v jerbasu so od veselja jokali. Pripo-vedovala sta tudi o velikej revggini, ki tare ubogo vdovo. — Gospodar je bil ze!6 vesel, da je pomagal ubogim sirotam. Neka neaavadiia radost mu je , sijala z lic. Zavest, da je storil blago delo usmiljeaja, razveseljevala mu ja sercž. Ia kakor je bil obljubil, tako je skerbel še dalje za ubogo družinico. Pošiljal jej je večkrat živeža in vsega, kar je potrebovala. ,,Ostal sem," — tako pripovedujejo stari oče — ,,do uovega leta pri ' blagih ljudčh, potlej, svoja opravila izveršivši, vernil sem se dom6v. Spodobno se za vse zab^alivši, zapustil sem hišo v katerej so prebivali tako dobri ljudjč. Miaulo je potem več let, da pridem zopet aa Štajarsko, ter obiščem dobre ljudi, o katerih vam sem ravao pripovedoval. Pri tej priložaosti mi je pripo-vedoval gospuč&r naslednji prigodek: - — 191 — n. . Od tistihmal, kar smo se zadnjič videli, dragi prijatelj, imel sem dokaj veselih in tudi žalostnili ur. Teselo je bilo za mene, da sem mogel še dalje pomagati ubogej materi 6aedeklice, ki ste jo videli na 6ni božičru večer pri nas, ko ste bili zadnjič pri meni. A žalostno, zel<5 žalostno je bilo za mene, kar se je prigodilo letos rarao na svetega večera dan v mojej družini. A hvala, tisočkrat hvala Ijubeom Bogu, da se mi je ta žalost kmalu izpremenila v veliko veselje! Naj vam torej povem. Bilo je v predvečer rojstva Jezusovega, — pripoveduje gospodar dalje — ko smo pričakovali mojega sina Toneta, ki je hodil v Mariboru v latinske šole, domtiv na božiSne praznike. Tema je uže bila, ali Toneta še nij bilo videti od nobenega kraja. Začelo nas je sker-beti za fanta, in mislili smo, da se mu je kaka nesreča prigodila. Vsaka nra nam je delala toliko več skerbi, ker je bila noč zel6 merzla, burja je pihala ia raedlo je s6 snegom, da je bilo joj. rJaz grem vendar malo tja v gozd po-gledat," reče moj hlapec Davorin, sin 6ne uboge vdove, kivam je už6 znana, nmogoče da je Tone v gerdem vremenu zašel v gozdu ter ne more na pravi pot." To rekši, otide. Mislite si prijatelj veselje, ko stopi Davorin za dobri dve uri s Tonetom v hišo. flJŠTašel ga sem res tam v gozdu poleg starega d6ba ležati v snegu. Siromak je zašel ter nij mogel dobiti pravega pota, kerje preveč medlo. Bog zna, ako bi bil ondu obležal, in bi ftra ne bil prišel dobri Davorin o pravem času na pomoč, bi li še kedaj bili videli našega Ijubega sina živega. Mraz bi ga bil prevzel, iu čez noS bi bil zmerail v temuem gozdu. Drugi dan smo veselo obhajali božični praznik, da še nikoli tako. Zdelo se mi je, kakor da bi mi bilo božje dete skazalo posebno milost in mi rešilo mojega preljubega sina Toneta gotove smerti. ,,Da, da, dobri Bog tam gori v nebesih," odgovorim jaz, ,,rešil vam je vašega sina iz smertne nevamosti, a to ravno po sinu iste vdove, katerej ste storili toliko dobrega. To dragi pri-jatelj, nij golo uaključje, nego to je plačilo za vaša dobra dela usmiljenja, kajti pisano je: Bodite usmiljeni, in usmiljenje boste dosegli !a G-ospodar mi prikima, da govorim resnico, ter pristavi še zraven, da ga bode ta prigodek ves čas njegovega življenja izpodbujal k usmiljenju do ubozih sirot. Od 6nega 6asa nijsem več videl blagega moža; kajti ko pridem za 2 leti zopet v tisti kraj, pripovedovali so mi Jjudjč, da ,,usmiljeni Gašpar" ne živf več. Šel je k Bogii, da prejme plačilo za svoja dobra dela usmiljenja. 1 Upam, da so se izpolnile nad njim besede Grospodoye. ki pravi: ,,Bodite usmiljeni, in usmiljenje boste dosegli!" Ura je udarila ravao 11 in. veliki zvoa v farnej cerkvi je vabil Ijudi k p<51u-nočnicam, pri katerih se živo spominjamo velike dobrote božje, da je ljubi Bog poslal svojega jedino rojenega Sina na svet, odrešit ubogo človeštvo več-nega pogubljeuja in mu kazat pravi pot v nebesa, kjer smo vsi doma, in kamor tudi gotovo pridemo po smerti, ako tukaj na zemlji živimo po zap6-vedih božjih. Ivan Zarnik