fitASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
I^eto XXV. St. 23 Ptuj, 22. Junija 1972 Cena 0,70 din
Kako dolgo bomo še kreditirali razvitejše?
Komite občinske iconference ZKS
Ptuj je na razširjeni seji, dne 19.
junija 1972, ki so ji prisostvovali
predstavniki občinske skupščine in
družbenopolitičnih organizacij, raz-
pravljal o oceni družbeno-ekonom-
ikega in političnega položaja v
ptujski občini. Na seji je sodeloval
tudi Peter TOŠ, predsednik komisije
za samoupravljanje pri CK ZKS
Predlog polit cre ocene je bil
napravljen na pobudo CK ZKS - z
namenom, da kar najbolj celovito
oceni uresničevanje sklepov in
stališč Zveze komunistov rta območ-
ju vse Slovenije.
Osnutek ocene, ki jo je pripravila
delavska skupina članov komiteja,
so na razširjeni seji ocenili kot
realen in kritičen prikaz dejanskega
stanja na vseh področjih gospodar-
ske in družbene dejavnosti v ptujski
občini, dodali pa so še nekaj
pripomb in dopolnitev. Na kratko
povzemamo nekaj podatkov in
stališč iz ocene:
GOSPODARSKE
DEJAVNOSTI
v družbenem sektorju gospodar-
stva je v ptujski občini 36
samostojnih delovnih organizacij in
38 dislociranih enot podjetij s
sedežem zunaj naše občine. Zasebni
sektor zajema nekaj nad 11.900
kmetijskih posestnikov, .310 obrtni-
kov in 52 gostilničarjev. Podatki
kažejo na razdrobljenost in več aU
manj na kmetijsko obeležje. Na
območju občine je zaposlenih okrog
12.000 občanov, okrog 1.300 se jih
^ozi na delo v druge občine, v tujini.
pa začasno dela. 4.134 občanov.
Kmečkega prebivalstva je še vedno
dobrih 42 odstotkov. Družbeni
sektor ustvari 79 odstotkov družbe-
nega proizvoda, od tega samo
industrija in kmetijstvo 75 odstot-
oKov, zasebni sektor pa le 21
odstotkov. Narodni dohodek na
prebivalca znaša okrog 7.000 din,
kar je za ceUh 40 odstotkov pod
fspubliškim poprečjem in smo med
slovenskimi občinami na 50. mestu.
To je tudi pogojevalo, da smo
"krščeni med manj razvite občine,
^sprav si zaradi tega nismo delah
prevelikih iluzij, vendar pričakova-
nih rezultatov ni. Krepko bo treba
zastaviti lastne sile za hitrejši razvoj.
Nosilci nadaljnjega gospodarskega
razvoja so predvsem na področju
kmetijstva, kjer bo nujno vezati
'^"letijsko proizvodnjo na predelavo
^ Za to zgraditi potrebne obrate,
^vinsko-predelovalna industrija se
^ morala vezati na tehnološko
l^^vjtejše  partnerje zunaj občine,
Denem pa se tudi sama bolj
povezati. Industrija aluminija že
ProdviJeva     širitev     proizvodnih
mogljivosti. predelavo aluminija in
'Poredno proizvodnjo, prav gotovo
pa bo morala pritegniti sorodne
dejavnosti iz drugih krajev.
Podatki za prve 4 mesece
letošnjega leta na področju gospo-
darstva niso posebno spodbudni.
Dejanski obseg proizvodnje se je
povečal le za 1 odstotek, brez TGA
za 5 odstotkov. Celotni dohodek se
je povečal za 37 odstotkov
(predvsem zaradi cen), materialni
stroški so porash za 31 odstotkov,
sredstva na žiro računih pa so se
zmanjšala za 25 odstotkov v
primerjavi z istim obdobjem lanske-
ga leta. Osebni dohodki so se
povečali za 10 odstotkov glede na
lanskoletno poprečje.
Ptujsko gospodarstvo je grajeno
preveč na kooperantski osnovi. V
sedanji gospodarski situaciji so
blagovno-denarni tokovi vedno v
škodo manj razvitih. Po zadnjih
podatkiii ima ptujsko gospodarstvo
skupaj z banko za okrog 110
milijonov dinarjev več upnikov..kot
samo dolguje drugim. To pomeni,
da naše pasivnejše območje kreditira
bogatejše. Če se bo tako nadaljeva-
lo, bo bogat vsako leto bogatejši,
revno območje pa siromašnejše.
NEGOSPODARSKE
DEJAVNOSTI
Gospodarska nerazvitost ima ma-
terialne' posledicS" na področju
negospodarskih dejavnosti. V sku-
pini manj razvitih občin imamo v
ptujski občini nuj nižjo proračunsko
potrošnjo na prebivalca in najvišji
odstotek šoloobveznih otrok - 14,7
odstotka pa tudi najvišje število
socialnih podpirancev, nekaj nad
1.200 občanov.
Na področju šolstva, otroškega
varstva in zdravstva je izredno
pereče pomanjkanje prostora in tudi
kadrov. V Ptuju je nujno bolj razviti
srednje šolstvo. Uresničitev teh
potreb zahteva ogromno denarja.
Opozoriti je treba tudi na
komunalno opremljenost posamez-
nih krajev, zlasti na cestno omrežje,
saj ima to znaten vpliv na nadaljnji
gospodarski in kulturni razvoj
posameznih območij. V zadnjih
letih so v občini in v krajevnih
skupnostih močna prizadevanja za
asfaltiranje cestišč. Občani sami
prispevajo precej denarja, zlasti v
letošnjem letu so bila zbrana znatna
sredstva za asfaltiranje krajevnih
cest.
KADROVSKA POLITIlU
Analiza kadrovske strukture za-
poslenih kaže, da imamo v ptujski
občini zaposlenih kar 27,8 odstotka
nckvahficiranih delavcev, 18,5 %
polkvalitlciranih, 25,8 % kvalificira-
nih in 6,7 odstotka visokokvalifici-
ranih delavcev. Z višjo šolsko
izobrazbo je 2,5 odstotka, z
visokošolsko izobrazbo pa le 2
odstotka   zaposlenih.   Za   hitrejši
gospodarski in družbeni napredek
pa je najpomembnejša kadrovska
struktura. Brez strokovno sposobnih
ljudi ni uspešnega razvoja, taki
ljudje pa so nani vsa leta po vojni
odhajali drugam, kjer so jim nudili
boljše pogoje. Tudi pomanjkanje
stanovanj je eden od vzrokov, da
odhajajo kadri drugam.
Za izboljšanje kadrovske sestave
zaposlenih je bilo v zadnjem
obdobju že precej napravljeno s
štipendiranjem. Problem pa je v
tem, kar je značilno za vsa manj
razvita območja, da se štipendisti po
končanem študiju ne vračajo nazaj v
občino, ampak se zaposlujejo v
večjih središčih, čeprav štipendije
vračajo. Tu bo potrebno v okviru
republike postaviti trdnejše osnove
in razmerja glede štipendijskih
odnosov.
Razmerje med zahtevano in
dejansko strokovno izobrazbo ka-
drov, ki za.sedajo posamezna delov-
na mesta, kaže, da nam v
gospodarstvu manjka 32 odstotkov
kadrov z visoko izobrazbo in kar 48
odstotkov z višjo izobrazbo. Na
področju negospodarstva je to
razmerje precej ugodnejše, saj
manjka le 16 odstotkov kadrov z
visoko izobrazbo in 23,5 odstotka z
višjo izobrazbo.
Poročilo, ki ga je obravnaval in
sprejel koinite obsega še oceno
samoupravnih odnosov v občini,
pregled najpomembnejših 'program-
skih nalog občinske konference
ZKS in njenih organov, programsko
usmerjenost organizacij ZKS v
občini, povezanost med vodstvi in
organizacijami ZKS, organiziranost
in doslej uveljavljene oblike idejnega
usposabljanja komunistov.
Ta ocena bo prav gotovo sohdna
osnova za boljše in bolj odgovorno
delo komunistov na vseh področjih
dejavnosti v občini; obenem pa tudi
opozorilo, da mora celotna sloven-
ska družba dosledneje uresničevati
stališča, ki jih je sprejela Zveza
komunistov Slovenije, ki se zavze-
majo za skladnejši razvoj vse
Slovenije in za dejanski samoupravni
položaj delovnih ljudi.
F. FIDERŠEK
Ormoški petletni načrt
Zadnje dni minulega tedna so bih
v vseh večjih krajih ormoške občine
zbori volivcev. Na splošno so bili
slabo obiskani, v javni razpravi pa je
bil program srednjeročnega razvoja
in statut občine Ormož. S temi
razpravami so se občani seznanili s
temeljnimi izhodišči družbeno eko-
nomskega razvoja občine v letih
1971 do 1975. '
Prograrh petletnega . razvoja je
zasnovan na konkretnih predvide-
vanjih delovnih organizacij, gibanjih
prejšnjega obdobja, na do sedaj
ustvarjeni materialni bazi in na
objektivnih potrebah ter nujnostih
po vključevanju gospodarstva v širši
ekonomski prostor.
Po predvidevanjih delovnih orga-
nizacij in naložb v družbenem
sektorju ter pričakovanem razvoju
zasebnih prizadevanj na različnih
področjih gospodarstva je mogoče
pričakovati, da bo družbeni proiz-
vod po cenah iz leta 1970 z
omenjenim petlenim razvojem na-
raščal po poprečni letni stopnji 10,8
odstotkov. Od tega pričakujejo
največji porast v industriji in
gradbeništvu, medtem ko bo kmetij-
stvo še ostalo najmočnejša gospo-
darska panoga.
Ob takšni nakazani realizaciji se
bo družbeni proizvod v občini
povečal za približno 167 odstotkov
ah na prebivalca za 11 odstotkov.
Tako bo družbeni proizvod leta
1975 znašal v občini Ormož
7.626 din, medtem ko bo v okviru
republike Slovenije že 17.569
dinarjev. V Ormožu planirajo torej
minimalen porast, ki ga bo občina
gotovo dosegla v planiranem pet-
letnem obdobju.
Za predvideni razvoj gospodarstva
bo potrebno nadaljnje investiranje.
Skupna investicijska poraba se bo v
gospodarstvu v primerjavi z leti
1966-1970 povečala za 89 odstot-
kov. Z naložbami bi se naj v večji
meri aktivirale potencialne pred-
nosti v občini kot so: razpoložljiva
delovna sila, zemljišča - primerna
za gradnjo, turistični in prometni
potenciali in podobno. V skladu s
predvidenim razvojem se pričakuje
tudi povečanje števila zaposlenosti.
Poraslo bi naj za okrog 620
delavcev.
■ Osnovna naloga občinske skupšči-
ne in vseh drugih dejavnikov je
pospeševanje gospodarskega razvoja
v prihodnjem petletnem obdobju ter
reševanje že obstoječih problemov
na področju gospodarskih dejavno-
sti. Občina bo še naprej največ
pozornosti posvečala razvoju šol-
stva, otroškega varstva, sociah,
komunalni dejavnosti, zdravstvu in
stanovanjski pohtiki. Z gospodar-
skimi organizacijami bo sodelovala
na tistih področjih, ki so neposred-
no vezane s splošnimi pogoji za delo
in z izboljšanjem življenjskega
standarda delovnih ljudi. Po predvi-
devanjih bi se naj življenjska raven
občanov dvignila po letni stopnji 6
do 7 odstotkov. Pričakovati je, da se
bo odražalo na izboljšanju prehrane,
pri nakupu trajnih dobrin, pri
pospešeni stanovanjski gradnji ter
večji skrbi za rekreacijo in oddih.
(Nadaljevanje na 2. strani)
z STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. junija I97J
Zaostajanje obrti pomeni šl(odo
Normalno je, da s splošnim
razvojem gospodarstva, porastpm
nacionalnega dohodka in porastom
števila prebivalcev rastejo tudi
potrebe po obrtnih storitvah. Po tej
ugotovitvi bi pričakovah, da se
družbena obrtna dejavnost razvija in
da raste tudi število zasebnih
obrtnikov. Toda podatki o
dejanskem stanju v ptujski,
slovenjebistriški in ormoški občini
kažejo celo zaostajanje. V Ptuju je
bilo v letu 1961 18 družbenih
obrtnih organizacij, v januarju t. 1.
pa samo 6. V Slov. Bistrici jih je bilo
v letu 1961 17, v januarju 1972 jih
je še 6, medtem ko je Ormož od 4
ostal sedaj brez obrtnega podjetja.
Število družbenih obrtnih organiza-
cij se zmanjšuje predvsem zaradi
prehoda v industrijo, združevanjem
z industrijo in trgovino in
združevanjem med obrtnimi organi-
zacijami. Pričakovati je tudi vnaprej
zmanjševanje števila družbenih
obrtnih organizacij zaradi prehoda
na industrijski način proizvodnje.
To narekuje organizacija dela,
velikost podjetij, način proizvodnje
in opremljenost. Za nekatere
organizacije je to logična posledica
razvoja. S takim razvojem pa obstaja
nevarnost zmanjševanja kapacitet z
obrtnimi proizvodi in storitvami,
zlasti pa še zato, ker je družbena
obrt skoraj v celoti opustila
opravljanje obrtnih storitev in se
večinoma ukvarja s kooperacijsko in
lastno proizvodnjo. Posledice takega
razvoja se že občutijo. Zlasti je
pomanjkanje vseh vrst stavbene
obrti (zidarji, pečarji, teracerji,
vodovodni in toplovodni instalaterji,
polagalci podov, krovci), nadalje
specialnih elektromehaničnih delav-
nic, krznarstva, pralnic, itd. . . .,
seveda ne v vseh treh občinah
enako.
Na področju zasebne obrti ni
stanje nič boljše, število obrtnikov
brez avtoprevoznikov se je v Ptuju
in Ormožu celo zmanjšalo. Poglejmo
nekaj številk. V Ptuju je bilo v letu
1961 207 nosilcev obrtnih
dovoljenj, v letu 1972 (januar) 203.
V Ormožu pred desetimi leti 109,
sedaj 78, zmanjšanje za 31 in le v
Slov. Bistrici je povečanje od 140 na
143 obrtnikov.
Dejstvo je, da se je struktura
potrošnje v primerjalnem obdobju,
glede na obrtne storitve, bistveno
spremenila. Zaradi tega so potrebe
po nekaterih obrtnih storitvah
stalno naraščale, nekatere pa
upadle. Tehnične pridobitve za
gospodinjstva, nagel porast števila
avtomobilov, hiter tempo stanovanj-
ske gradnje je ustvarjal ekonomske
upravičenosti za obstoj in razvoj
nekaterih vrst obrti. Nekatere vrste
obrti so zaradi industrijskega načina
proizvodnje, oziroma novih, drugač-
nih potreb prebivalcev, izginile.
Tako 'je npr. prevoze s konjsko
vprego potisnil prevoz s tovornjaki
popolnoma v ozadje. Nekateri
kolarji so se preusmerili v
izdelovanje karoserij, kovači v
splošna ključavničarstva itd.
Skupno število zmanjšanja ali
porasta zasebnih obrtnikov nas ne
more v celoti prepričati o
deficitarnosti ah zasičenosti po
obrtnih storitvah. Potrebno je
namreč upoštevati število obrtnikov
po določenih strokah v primerjal-'
nem razdobju, družbeno obrt,
servise trgovskih in proizvajalnih
organizacij, ter osebe, ki izvršujejo
obrt kot postranski poklic, nazadnje
pa tudi ilegalne izvajalce obrtnih
storitev in proizvodov - „šušmar-
je".
Namen našega članka je, da
nakaže problem. Zaradi tega ne
moremo dati dokončnih sklepov.
Povsem jasno je, da se dobršen del
državljanov-potrošnikov omenjenih
treh občin zadovoljuje s popoldan-
skimi obrtniki, ki jih je na tem
področju 125. Razen tega pa je
najmanj enkrat toliko šušmarjev (po
predvidevanjih davčnih organov).
Ce anahziramo zmanjševanje števila
rednih obrtnikov v Ormožu in Ptuju
vidimo, da se je redna obrt
zmanjšala na račun popoldanske
obrti. V Ormožu je že 40
popoldanskih obrtnikov, od tega jih
opravlja 5 kovaško obrt, 4
ključavničarsko, 4 elektrotehnično,
3 zidarsko obrt itd. V Ptuju opravlja
popoldansko obrt 54 oseb, od tega
5 kovačev, 3 ključavničarji, 6
elektroinstalaterjev itd. V Slov.
Bistrici so od 31 oseb, ki opravljajo
obrt kot postranski poklic 3 kovači,
3 elektrotehnične stroke, 2
ključavničarja, kleparji in avtokle-
parji itd.
Na večanje števila zasebnih
obrtnikov oz. za razvoj zasebne
obrti pa imajo velik vpliv zvezni in
republiški zakoni o obrtnih
delavnicah samostojnih obrtnikov,
ki po raznih ugotovitvah ne
ustrezajo več. Prvič je to, da s
široko liberahzacijo pri izdaji
dovoljenj vnašajo zmedo ter
odločilno vplivajo na padec
kvahtete obrtnih storitev. Drugič,
dopuščajo opravljanje obrti kot
postranski poklic, postavljajo druž-
beno in zasebno obrt v neenak
ekonomski položaj. Razen tega
sedanja nomenklatura pokUcev ne
ustreza potrebam. Pojavljajo se
potrebe po določenih obrtnih
strokah, kijih pa ni mogoče uvesti v
obstoječo nomenklaturo. Takšno
vprašanje se postavlja predvsem, ko
se želijo vključiti v obrt zdomci ah
drugo tehnično osebje kot npr.
izdelovanje alarmnih naprav, razne
kemične stroke, ozko specializirano
delo v gradbeništvu in podobno.
Zaradi tega bi bilo nujno, da se
sprejme nova nomenklatura, ki jo je
že izdelala Gospodarska zbornica
Slovenije.
Poseben    problem    predstavlja
izobraževanje kadrov v obrti.
Nekako pred desetimi leti smo
odpravih pojem polkvalitikacij,
kvahfikacij in visokih kvahfikacij.
Ne dovolj premišljeno smo na hitro
v Sloveniji odpraviU mojstrske izpite
in mojstrske šole. Po visoko
kvalifikacijo je treba iti v sosedne
republike oz. v tiste, ki niso podirale
starega, ne da bi prej imele
nadomestilo. Še več. Poklicne šole
so dobile status šol II. stopnje,
čeprav vemo, da to v praksi niso in
jih tudi pri samoupravnih sporazu-
mih o delitvi OD nismo priznah.
Uvedba pridobivanja visokih kvahfi-
kacij je za razvoj obrti in kvahteto
storitev dejansko nujna. To je tudi
zahteva obrti in prakse.
Razvoj tehnologije in splošni
napredek, s tem pa zahtevnost po
storitvah in obdelovanje novih
materialov, delo z novimi stroji ter
pripomočki, postavlja zahtevo tudi
za stalnim dopolnilnim izobraževa-
njem v obrti.
Za nadaljnji razvoj obrti,
predvsem storitvene pa so zelo važni
tudi razvojni programi občin.
Skupščina SRS je že v letu 1968
priporočila občinskim skupščinam,
da sprejmejo take programe. Do
sedaj od obravnavanih občin takega
programa ni sprejela nobena.
Naslednje zelo važno vprašanje za
razvoj obrti pa je davčna poUtika. O
tej pa bomo pisah v eni naslednjih
številk.
šf
SEMINAR O UVELJAVLJA-
NJU USTAVNIH DOPOLNIL
Ob koncu junija bo občinski
sindikalni svet Slov. Bistrica organi-
ziral za člane vodstev osnovnih
sindikalnih organizacij v delovnih
kolektivih seminar o mestu in
uveljavljanju ustavnih dopolnil. Se-
minar bo predvsem za tiste delovne
organizacije, ki se niso udeležile
podobnega seminarja spomladi. Na
območju občine je okoli 30 takšnih
organizacij. Zato je pričakovati, da
se bo seminarja udeležilo nad 60
vodilnih sindikalnih delavcev iz
delovnih organizacij. V H.
HrvaŠki poslanci
na obisliu v Ptuju
Prejšnjo sredo se je mudila na
obisku v Ptuju delegacija kluba
poslancev sabora Hrvatske. V upravi
skupščine občine jih je sprejel
Franjo Rebernak, predsednik občin-
ske skupščine Ptuj in jih seznanil 2
gospodarskimi značilnostmi ptujske
občine. Živahnega pogovora sta se
udeležila še Franc' Tetičkovič
sekretar OK ZKS Ptuj in Lojzka
Stropnikova, repubUška poslanka. V
izmenjavi gospodarskih stahšč in
mišljenj, se je razprava najbolj
razživela ob vprašanjih, ki zadevajo
obdavčevanje zasebnega kmetijstva.
Po razgovoru so si hrvaški
poslanci ogledah farmo bekonov
kmetijskega kombinata Ptuj ter
vahlnico in klavnico mesnega
kombinata Perutnina Ptuj. Obisk v
Ptuju so sklenili s poskušnjo vin v
kleteh obrata Slovenskih goric.
Hrvaški poslanci so bih na
večdnevnem obisku v Sloveniji.
ObiskaU so več slovenskih občin in
se pogovarjah o možnostih
nadaljnjega sodelovanja na gospo-
darskem in drugih področjih.
ORMOŠKI
PETi^ETNI NAČRT
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nedvomno bodo k pospešenemu
dvigu življenjske ravni propomogli
boljši pogoji na področju osnovnega
šolanja, zdravstvenega varstva, soci-
alnega varstva in varstva ostarehh ter
tistih brez premoženja, otroškega
varstva in drugih oblik skrbi za
človeka in njegovo prihodnjost.
Uresničevanje programskih cilje\
zahteva in bo zahtevalo še mnogo
naporov na vseh področjih. Občani
so v številnih razpravah podprli
petletni razvojni načrt občine in
opozorih predvsem na skrb za
ustvarjanje organizacijskih okvirov
in materialne osnove razvoja. Kon-
kretnih in bistvenih pripomb na
predlagani razvoj ni bilo nikjer
drugje razen na Kogu in v Središču
ob Dravi. Kogovčani so zahtevali, da
se v petletni razvojni načrt občine
uvrsti rekonstrukcija in asfaltiranje
ceste Središčc-Vitan-Ljutomer,
Središčani pa so zahtevali dva
kilometra asfalta za cesto proti
Preseki (SR Hrvaška). Če bodo
uslišane njihove pripombe bo verjet-
no odločala občinska skupščina
prihodnji teden.
Martin Učalcar, nov
direictor TAP
Na seji delavskega sveta Tovarne
avtoopreme Ptuj, so v soboto 17.
junija 1972 soglasno izvohh, za
novega direktorja Martina UČA-
KARJA, sedanjega direktorja Delav-
ske univerze Maribor. Znano je, da
je bil v tem podjetju že celih 8
mesecev kadrovski problem glede
direktorja. Na zadnji razpis se je
prijavil samo en kandidat, ki je
izpolnjeval vse pogoje razpisa.
Martin Učakar je diplomirani
pohtiolog, svojo delovno pot pa je
začel pred trinajstimi leti kot strojni
tehnik prav v Tovarni avtoopreme
Ptuj, zato podjetje pozna, pozna pa
ga tudi kolektiv in mu zaupa, kar je
potrdil delavski svet s soglasno
izvobtvijo.
Na seji delavskega sveta so prav
tako soglasno izvolih, v okviru
reelkcije, Vladimirja ROLA za
računovodja podjetja, ki je to
dolžnost že doslej nadvse uspešno
opravljal.
F.F.
Sodelovanje med
Ptujem in Leobnom
Sodelovanje med občino Ptuj in
Leoben V Avstriji postaja vse
tesnejše. To, lahko trdimo že
tradicionalno sodelovanje, je dalo
vidne uspehe pri izmenjavi kulturnih
skupin in predstavnikov sindikatov.
V sredo, 14. junija 1972, je
obiskala Ptuj delegacija, ki jo je
vodil Župan Leobna g. Franz
Allesch, ki je hkrati tudi sindikalni
delavec v železarni Donawitz. S
predstavniki občinskega sveta ZSS
Ptuj in TGA „Boris Kidrič" v
Kidričevem so nadaljevah že lani
novembra začete razgovore o
medsebojnih obiskih delavcev in
gostovanjih kulutrnih skupin.
Dogovorili so se, da bodo letos v
dneh 26. avgusta, 2. in 9. septembra
obiskale Ptuj in Kidričevo skupine
delavcev iz železarne Donawitz,
skupno okrog 300 delavcev. Člani
DPD „Svoboda" Kidričevo pa bodo
gostovaU v Leobnu 13. oktobra
letos. Kidričevo obiskaU železarje v
Donawitzu.
NESREČA NE POČIVA
Pretekh teden so se zdravili ali se
še zdravijo v ptujski bolnišnici
naslednji ponesrečenci:
_ lažje poškodovani: Jožefa Vrtnik,
Čermožiše 58; Franc Paj, Pongerce
4; Danilo Glažar, Zg. Pristava 31;
Janez Pignar, Gabernik 54; Anton
Turkuš, Lovrenc na Dravskem polju
89; Marija Javšovec, Hum 61; Peter
Letonja, Ptuj, Kagerjeva pot 4; Mira
Meško, Draicšl 4/a; Katarina Hliš,
Zakl 6; Stanko Vajda, Kuršinci 60;
Angela Frčeč, Apače 121; Marija
Škofič, Krčevina 52; Marija Salaj-
ster, Kog 68; Milan Cigula, Dornava
22; Rudolf Pauša Krčevina 13;
Darinka Plavček, Pleterje 5; Gospa-
na Čančar, Vlajči selo: Danica
Frangež, Zg. Jabljane 11; Ladislav
Barlovič, Bobovje 5; Franc Cafuta,
Macelj 56; Marija Žargi, Ptuj,
Potrčeva 57; Alojz Žemljic, Rakovci
43; Alojz Kovčič, Črmožiše 22;
težje poškodovan: Mirko Artic,
Žutnica 13.
^gpjjIK — ČETRTEK, 22. junija 1972
STRAN 3
Oan prosvetnih delavcev
v soboto, 17. junija 1972 so se v
dvorani mestnega kina v Ptuju zbrali
učitelji in profesorji z območja
ptujske občine na svojem dnevu
pjosvetnih delavcev, ki ga je
organizirala konferenca osnovnih
organizacij sindikata prosvetnih
delavcev občine Ptuj. Zborovanju so
prisostvovali predstavniki pedagoške
službe in družbenopoUtičnih organi-
zacij iz Ljubljane, Maribora in Ptuja.
;4ed drugimi sta bila tftdi Vinko
)(ASTELIC, predsednik republiške-
ga odbora sindikata delavcev druž-
benih dejavnosti Slovenije in Ela
LlRIH-ATENA, predsednica od-
bora za prosveto in kulturo
jlcupščine SR Slovenije.
Zborovanje je začel predsednik
konference sindikata prosvetnih
delavcev Gvido CEPIN, ki je v
svojem uvodnem poročilu govoril o
delu konference osnovnih organiza-
cij sindikata prosvetnih delavcev in
o problemih šolstva v ptujski občini.
Zlasti zanimiv pa je bil tretji del
njegovega poročila - socialno
razlikovanje in mladina. Omeniti je
treba, daje bil tov. Cepin delegat na
kongresu sindikata delavcev družbe-
nih dejavnosti Jugoslavije, ki je v
dneh 14. in 15. junija zasedal v
Beogradu. Na kongresu je tov.
Cepin sodeloval prav s to temo.
Povzemamo nekaj misli iz njegove
razprave.
SOCIALNO RAZLIKOVANJE
IN NAŠA MLADINA
Vzgoja in izobraževanje imata
daljnosežen pomen za celoten
družbenoekonomski napredek, za
odpravljanje izvorov in posledic
socialnega razlikovanja. Vzgoja,
izobraževanje in kultura imajo tudi
odločujoč pomen za dvig delavskega
razreda in utrditev njegove družbene
vloge.
Za tem je podrobneje in z
izbranimi besedami orisal težko
življenje otrok v Halozah, Sloven-
skih goricah, na Kozjanskem in v
Beli Krajini ter poudaril, da temu
otroku družba ni nudila pomoči,
ker nerazviti predeli nimajo dovolj
sredstev za predšolsko in šolsko
varstvo. Tega otroka puščamo
samega, da je vsak dan venel v svoji
rasti. Ko se bo kasneje tega zavedal,
ali nam ne bo očital, da smo bih do
njega krivični? Ta otrok ni
osamljen le v mladosti, ampak bo
sam in v temi tudi v prihodnosti, ker
mu nismo razvili njegovih sposobno-
sti- V teh predehh so tudi šole
revne, ki bi naj bile otroku drugi
dom. Toda ti domovi so stari,
premajhni, pomanjkljivo opremljeni
z učih.   •
Otrok se že v šoli sreča s
socialnimi razlikami, saj revni starši
"e morejo otroka oskrbeti z
"čbeniki, ga primerno obleči in
"j^aniti. Vsi tudi vemo, kaj je z
otroci, ki ne končajo osnovne šole.
Zaprta so jim vrata v življenje in
prav na nerazvitih območjih je osip
v šolah največji. Naša družba ni
storila dovolj za socialno šibke sloje
in otroke. NapisaH smo lepe zakone
in resolucije, reahziraU pa tega
nismo, je poudaril tov. Cepin in
predlagal naslednje:
- Vsej mladini je potrebno
ustvariti enake možnosti za vzgojo
in izobraževanje na vseh stopnjah;
ne glede na socialni položaj mora
biti šolanje dostopno vsem, odvisno
naj bo le od sposobnosti in
prizadevnosti posameznika.
- Vso pomoč moramo nameniti
zmanjševanju posledic socialnega
razlikovanja pri otrocih v zgodnji
dobi, v neenakih možnostih
predšolske vzgoje, osipu v osnovni
šoli, ki je največji prav na nerazvitih
območjih. Za vse šoloobvezne
otroke uveljaviti brezplačne učbeni-
ke, šolske potrebščine in mahce.
- Uveljaviti moramo načrtno
porazdelitev srednjega, višjega in
visokega šolstva, izboljšati sedanjo
neustrezno socialno sestavo dijakov
in študentov v korist socialno
šibkih, zlasti delavskih družin in
nerazvitih območij. V ta namen
povečati štipendije in kredite za
šolanje nadarjenih otrok iz revnih
družin in razširiti zmogljivosti
dijaških in študentskih domov.
- Omogočiti moramo brezplačno
dokončanje šole tisti mladini, ki ni
uspešno končala osnovne šole.
Najskrbneje moramo razvijati oblike
izobraževanja odrasUh, da tako vsaj
delno ublažimo hude posledice
neustrezne socialne in inteligenčne
izbire med rednim izobraževanjem v
preteklosti.
Šolstvo ne more biti samo
občinska, ampak mora postati
nacionalna skrb. Res je, da
primanjkuje denarja, toda, če
hočemo imeti jutri lepši in
pravičnejši dan - moramo odločno
odpravljati socialne razlike, ki so
danes že porazno velike. Ali nam naj
ostane v srcih krivda, da nekateri
životarijo, drugi pa živijo v izobilju?
Ah bomo imeh za neizbežno, da
bodo še naprej naši ljudje hudili v
tujino iskat svoj kruh?
Če bomo hoteli, da ne bo trpkosti
v srcih mladih, bomo morali
pospešeno pomagati vsem našim
otrokom in jim dati enake pojgoje za
življenje in šolanje. To pa je tudi
osnova odpravljanja socialnega
razhkovanja! - S temi besedami je
končal svoje poročilo Gvido Cepin.
V drugem delu zborovanja
prosvetnih delavcev je govorila
predsednica odbora za prosveto in
kulturo skupščine SR Slovenije Ela
ULRIH-ATENA o šolstvu v
samoupravni družbi, povezano z
uveljavljanjem ustavnih dopolnil in z
drugo fazo ustavnih sprememb. O
tej zanimivi razpravi bomo več
poročali v naslednji številki.
F. FIDERŠEK
250 let pouka v Vidmu
Zadnjo soboto so v Vidmu pri
Ptuju, ob dnevu prosvetnih delavcev
ter ob bhžnjem zaključku pouka na
šolah svečano praznovali 250 let
pouka v tej sicer majhni vasi pod
vznožjem slikovitih vinorodnih Ha-
loz. Proslave so se udeležUi številni
družbenopolitični delavci, zlasti še
iz vrst pedagoških strokovnjakov iz
Ljubljane, Maribora, Ptuja in od
drugod, .ptav tako pa tudi še vsi
učitelji, ki so kdaj v tem kraju
poučevali.
Slavnostni govor je imel Franjo
Levstik, ravnatelj šole v Vidmu, ter
znan družbenopolitični delavec, ki
je med drugim dejal: ,,Vzgoja in
izobraževanje sta pravzaprav toliko
stara, kolikor je stara človeška
družba. Kakor je delo prirodni
pogoj človeškega življenja in obsto-
ja, tako predstavlja vzgoja ih
izobraževanje neobhodni pogoj raz-
voja človeške družbe skozi genera-
cije, ko se izkušnje prenašajo iz roda
v rod na mlade generacije."
V Vidmu žal nimajo šolske
oziroma vaške kronike od vsega
začetka, vendar po podatkih, ki so
na voljo, to je mrliška knjiga,
ugotavljajo, da segajo prvi začetki,
sicer še bolj primitivnega pouka tja v
leto 1719, ko je tu pričel poučevati
otroke premožnih staršev Franc
Anton Sutor, rojen 1688 leta v
Mariboru, ki ga je 1719 leta iz
neznanega vzroka ustrelil hlcvar
turniškega gradu.
Podatkov za razdobje od leta
1719 do 1774 žal ni. Leta 1774 pa
je nastopil službo učitelja pri sv.
Vidu Jurij Domanjko, ki je tu
služboval polnih 25 let. Njegova
hčerka Katarina se je omožila z
ormoškim rojakom, učiteljem Marti-
nom Jelovškom-Ilovškom, ki je v
Vidmu poučeval otroke haloških
viničarjev ter kmečkih sinov s
Dravskega polja vse do leta 1845. Za
njim je prevzel pouk njegov sin
Janez. Zanimivo je, da Ilovškovi
potomci še danes živijo v Vidmu,
Vilka, poročena Vrtič pa še danes
poučuje in sicer v Zg. Leskovcu,
torej na bližnji šoli.
Pred točno 150 leti je učilnico v
Vidmu uničil požar. Tedaj so bile
uničene tudi številne matrike. S
poukom so potem nadaljevali v
kapelici svetega Roka in leta 1868 je
šola postala dvorazredna. Pozneje je
deželni šolski svet razširil šolo v
trirazrednico ter so tedaj najeli
šolsko sobo v hiši t'ranca Šoštariča,
kasneje še eno sobo pri Majeriču.
Potrebe so bile vse večje in zato
so 6. avgusta 1883 let^ položili
vtemeljni kamen za gradnjo nove
šole, ki je bila zgrajena leto kasneje
in ta šola še danes služi svojemu
namenu. Nad glavnimi, to je
vhodnimi vrati je bil napis:
„Narodna učilnica postavljena v letu
1883". Zgradbo pa so že 1898 leta
nadzidali za eno nadstropje. Tedaj je
šola postala že tudi šestrazredna.
Pouk je bil v glavnem slovenski pa
tudi v nemščini.) Med drugo
svetovno vojno je bila šolska
kronika uničena oziroma obstoja
možnost, da je bila odpeljana v
Nemčijo. Iz kasnejših zapisov pa je
ugotovljeno, da so pred vojno
poučevali v videmski šoh Maks
Beloglavec, Pavla Zazula, Boris
Šijanec ter žena Marta, Anton
Hočevar, Slavka Poček, Dragica
Nikolič, Hinko Klenovšek, Suzana
Babic in Ivanka Pernat. Mnogi
izmed teh so mladi haloški rod
poučevali še tudi potem v svobodni
domovini.
Po vojni je bila šolska zgradba
večkrat popravljena ter preurejena.
Dobila je večja okna ter s tem lepše
in svetlejše učilnice, nove strope,
parket, vodovod v hodnike, medtem
ko so bile tudi stene izolurane ter
zavarovane. Najnovejša pridobitev
šole pa, je centralno ogrevanje, do
katerega je vodstvo šole in sploh
otrokom v tem delu Haloz,
omogočilo patronažno trgovsko
podjetje IZBIRA iz Ptuja, ki vedno
rado prisluhne željam in potrebam
(Nadaljevanje na 4. strani)
Videmska šolska zgradba
Med slavnostnim govorom F. Levstika
Kmetijski Icombinat Ptuj
OBRAT MIZARSTVO
sprejme
V uk tri vajence
za pohištveno in stavbeno mizarstvo
Pogoj: dokončana osemletka
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. junija I972
Sodelovanje KB Ptuj
pri investicijah
Izvršilni odbor kreditne banke
Ptuj je na svoji seji dne 14. junija t.
1. obravnaval program letošnjih
investicijskih vlaganj v'gospodarstvu
in negospodarstvu. Po predhodnem
daljšem preučevanju posameznih
kreditnih zahtevkov in po ocenitvi
ter ugotovitvi razpoložljivih sredstev
banke je izvršilni odbor odobril
investicijske kredite naslednjim ko-
mitentom:
1. Tovarni avtoopreme Ptuj za
razširitev proizvodnje avtomobilske
opreme din 10,656.000.- v 3
tranšah za obdobje 1972-1974.
Predračunska vrednost investicije
din 37,516.000.-.
2. Kmetijskemu kombinatu Ptuj
za nakup mehanizacije, ureditev
nasadov, prevedbo živine in drugo
din 6,692.000.- s tranšama v letih
1972 in 1973. Predračunska vred-
nost investicij din 25,202.000.-
3. Gostinskemu podjetju , Haloški
biser - grad Bori" din 2,373.000.-
za preureditev gostinskega objekta
grad Bori s predračunsko vrednostjo
din 5,173.000.-
4. Trgovskemu podjetju ,.Merkur"
Ptuj din 1,000.000.- za gradnjo
novega skladišča. Predračunska
vrednost din 3,100.000.-.
5. Podjetju ,,Sigma" Ptuj din
490.000.- za gradnjo servisnih
delavnic, predračunska vrednost din
2,010.000.-.
6. Hranilno kreditni službi kmetij-
skega kombinata Ptuj din
1,082.000.- za kreditiranje zaseb-
nega kmetijstva, predračunska vred-
nost din 2,707.000.-.
7. PTT podjetje Maribor din
1,400.000.- za razširitev in moder-
nizacijo telekomunikacij na območ-
ju občine Ptuj. Predračunska
vrednost din 3,275.000.-.
8. Agrotransport-u Ptuj kredit za
trajna obratna sredstva din
1,800.000.-
9. Proizvodnemu podjetju „01ga
Meghč" Ptuj kredit za trajna
obratna sredstva din 1,000.000.-.
10. Komunalnemu skladu občine
Ptuj din 500.000.- za komunalno
ureditev 30 stavbnih parcel.
Na prejšnji seji pa je izvršilni
odbor že odobril investicijski kredit
v višini din 1,500.000.-cestnemu
skladu občine Ptuj za asfaltiranje
občinskih cest. Predračunska vred-
nost za ta dela znaša din
8,240.000.-.
Predračunska vrednost vseh nave-
denih investicij, pri katerih sodeluje
banka s svojimi sredstvi, oziroma
krediti v skupnem znesku din
28,493.000.-, znaša din
91,023.000.-. Od skupnega zneska
odobrenih kreditov odpade na
transe v naslednjih letih okrog
10,000.000.) din, preostala sredstva
pa bi naj bila po investicijskih
programih uporabljena v tem letu.
Z odobritvijo teh kreditov so
razpoložljiva investicijska sredstva
ptujske banke za letošnje leto
razdeljena.
JB.
Obnovljena mlekarna:
trikrat večje kapacitete
Na račun odkupa mleka in na
račun nihajočih cen mleku so
kmetje v lanskem letu izrekli
marsikatero grenko pripombo,
nekateri pa so celo podvomiU v
rentabilnost reje krav mlekaric.
Velike težave so bile tudi z
izplačevanjem mleka, saj niso bih
redki primeri, ko je moral kmet
čakati na denar za prodano mleko
tudi po dva meseca ah celo več,
poudariti pa moramo, da je na ta
način prisluženi denar kmetom
čestokrat edini aU glavni vir
dohodka.
Med številnim' pridelovalci mleka
so bih tudi taki, ki so tako stanje
razumeli, kajti vedeli so, da«je
ptujska mlekarna v obnovi in da
prav zaradi tega nastajajo težave,
tako pri odkupu in izplačevanju,
kakor tudi pri skladiščenju in
predelavi mleka. Zgolj zaradi zgoraj
omenjenih dejavnikov je bil obseg
proizvodnje v lanskem letu daleč
)od poprečjem predlanskega leta.
Cer so v ptujski mlekarni, ki je
obrat KK Ptuj, z obnovitvenim deli
že "končaU, smo pred nedavnim
obiskah direktorja obrata, dipl. inž.
agronomije, Branka Voljča ter ga
povprašali o sedanjih kapacitetah
obrata in o njenih perspektivah.
Najprej pa nam je direktor Voljč
pripovedoval o obnovitvenem
procesu.
Ptujska mlekarna, ki bo letos
praznovala tridesetletnico svojega
obstoja je pognala svoje korenine
med drugo svetovno vojno. Zato je
razumljivo, da je moralo slej ko prej
priti do remonta v obratu, zlasti že,
če vemo, da od ustanovitve in do
lanske jeseni strojev niso menjah. Z
'tako zastarelim strojnim parkom pa
nismo mogh zadovoljevati zahtev
tržišča, niti niso mogh sprejemati
vsega mleka, ki so ga nudili
proizvajalci. Zato so v lanski jeseni
pristopih k obnovi obrata, ki je
veljala 50,000.000 dinarjev. Stroji
so v veliki večini domače
proizvodnje, kar je prihranilo tudi
precej denarnih sredstev. Obnovih
so kotlarno, center za vodo,
zamenjaU so opremo v masarni,
opremili hladilnice, nabavih so nov
rezervoar za mleko, kupih novo
moderno tehtnico za mleko
(uvoženo), zamenjah so sušilne
naprave v kazeinarni in kar je morda
največja pridobitev, nabavili so stroj
za sušenje in pranje vrčev, kar
zamenja precej delovne sile.
Z obnovitvenim procesom in
nabavo vsej zgoraj omenjenih strojev
so se proizvodne kapacitete obrata
potrojile. Omenim naj samo
podatek, da so v starem obratu
predelali na uro 5.000 litrov mleka,
sedaj pa ga nad 15.000 litrov.
Odkup se zaenkrat sicer ni bistveno
povečal, ker mleka ni, zato pa se je
zelo pospešil. K temu nedvomno
pripomore nov rezervoar za mleko,
v katerem lahko mleko pustijo tudi
dalj časa, ne da bi se zato pokvarilo.
Želja mlekarne je odkupiti čim več
mleka, ker bi lahko na ta način
proizvodne zmogljivosti maksimalno
izkoristih. Kljub obnovi obrata je
mlekarna še vedno ostala pri
proizvodnji kazeina, ki ga v
Jugoslaviji zelo primanjkuje in je
ptujska edina mlekarna v Jugoslaviji,
ki še proizvaja ta mlečni proizvod.
Zato so prepričani, daje bodočnost
ptujske mlekarne zagotovljena.
Kako pa je organizirana odkupna
mreža in kako je z izplačevanjem
prodanega mleka, oz. kako
plačujete mleko kmetu?
„Uvodoma moram omeniti, da se
naš obrat ne ukvarja z neposrednim
odkupom mleka, ampak ga za nas
odkupujejo KK Ptuj, Kmetijska
zadruga Lovrenc na Dravskem polju
in Kmetijski obrat Jeruzalem,
Ormož. Zraven tega dobivamo
precej mleka tudi iz drugih področij
zlasti še iz Maribora. Nedvomno pa
se največ mleka pridela v ptujski
občini, od koder ga bomo v tem
mesecu dobih cca 600.000 litrov.
Pretežna večina vsega mleka je iz
privatnega sektorja.
Cena mleka je zlasti odvisna od
procenta tolšče, ki ga mleko
vsebuje. Konstantna cena za liter
mleka je 80 starih dinarjev. Zraven
tega dobi prodajalec še 33 starih
dinarjev za en procent tolšče, kije v
mleku. Takoj pa naj povem, da je
tolšča v mleku odvisna od razhčnih
dejavnikov kot so: letni čas,
kvahteta krme in laktacija molznice.
V maju je bil poprečni procent'
tolšče 3,7 %, med tem ko je v aprilu
znašal 3,6 %. Pašni način krmljenja
daje torej kvahtetnejše mleko. Prav.
tako dajejo kvahtetnejše mleko
molznice po laktaciji. Za ptujsko
občino je značilno, daje laktacijska
doba krav v poznih jesenskih in
zgodnjih pomladanskži mesecih.
Vehko vlogo pri kvahteti mleka ima
tudi čas molže. Mleko, ki je bilo
pomolzeno zvečer, ima mnogo več
tolšče, kot jutranje mleko. Žal pa še
nimamo povsod urejenih hladilnikov
na zbiralnih mestih, zato je odvzem
mleka večerne molže v tophh
poletnih dneh nemogoč."
Ob koncu najinega pogovora seje
direktor ptujske mlekarne dotaknil
tudi vprašanja razmerju med
odkupnimi cenami mleka in
prodajnimi cenami mlečnih proizvo-
dov. Odkupne cene so se namreč
zelo povečale, medtem, ko so ostale
prodajne cene nespremenjene. Zato
ostaja odprto vprašanje likvidnosti
ptujske mlekarne. V Ptuju zato
postavljajo vprašanje aU hočejo
centralne mlekarne v Ljubljani
popolnoma onesposobiti regionalne
mlekarne, oz. ah se hoče naše
kmetijstvo in celotno gospodarstvo
takih mlekarn popolnoma znebitL
Kakšen konec bo prinesel takšen
način gospodarjenja, bomo še videU.
M. Novinar
Del obnovljenega obrata ptujske mlekarne
250 LET POUKA NA VIDMU
(Nadaljevanje s 3. strani)
šole   v   Vidmu,   delno   pa   tudi
temeljna   izobraževalna   skupnost
Ptuj.
Letos obiskuje šolo v Vidmu 435
otrok, ki jih poučuje 19 članski
šolski kolektiv ter sodi med srednje
velike šole v ptujski občini. Učenci
prihajajo iz sledečih vasi in
zaselkov: Pobrežja, Tržca, Lanove
vasi. Majskega vrha. Dravinjskega
vrha, Ljubstave, Sovič, Drave,
Šturmovca in Vidma medtem, ko
učenci iz Zg. Pristave, Popove, Sel
obiskujejo podružnično štirirazred-
no šolo v Selah, pozneje pa jih vozi
ooseben avtobus v breško šolo pri
'tuju.
Kot v večini šol na ptujskem
območju se tudi že v videmski šoh
pojavlja problem vzgoje in učenja
tistih otrok, katerih starši, eden ali
oba, so zaposleni v tujini. Teh otrok
je sedaj na šoh 35. Negativni vpliv se
predvsem odraža v razvoju otrokove
duševnosti medtem, ko so otroci
takšnih staršev nekohko bolje
odpremljeni za šolo, saj jim starši
lažje kupijo šolske potrebščine ter
tudi obleko in ubutev.
Med poglavitne učne probleme
štejejo videmski učitelji predvsem
socialne razhke otrok, zlasti v
Halozah, kjer še vedno v številnih
družinah   gospodari   alkoholizem.
Bedo povzročajo slabi zaslužki in
pri otrokih oziroma učencih tudi
dolga pot v šolo, tudi po osem
kilometrov, predvsem pa premajhna
skrb staršev za učne uspehe svojih
otrok ter staromiselnost staršev, ker
še mnogi tudi danes menijo, da
njihovim otrokom ni potrebna
šolska izobrazba in neredko tudi s
tem, da starši še vedno marsikje
čezmerno obremenjujejo svoje šolo-
obvezne otroke s kmečkim delom.
Ravnatelj šole je v svojem
zaključnem govoru dejal, da si bo
šolski kolektiv tudi v bodoče
prizadeval, da bodo izboljšali učni
uspeh, predvsem pa odpravih osip in
tako prispevali svoj delež pri razvoju
naše samoupravne socialistične
skupnosti.
Ob tem jubileju niso pozabih tudi
na vse tiste, ki ko bih ali so še
kakorkoli povezani s prosvetljeva-
njem haloških otrok. Mnogi med
njimi so dobili posebna priznanja za
svoje uspehe in delež. Spomnili so se
tudi tistih učiteljev, ki na videm-
skem pokopahšču spijo večno
spanje. Posebna delegacija šolnikov
je na te grobove ponesla spominske
šopke svežega cvetja, medtem ko so
vsi udeleženci proslave počastili
njihov spomin z enominutnim
molkom O videmskem šolskem
pevskem zboru poročamo drugje.
F. Hovnilu
XEDNIK — ČETRTEK, 22. junija 1972
STRAN 5
Kdo lahko dokaže, daje Josef Kouba vojni zločinec in da ima krvave roke? Resnica o Ptujčanih, ki so
bili po krivem obdolženi. ,
Kri na njegovih rokah
Dežurni reporter mariborskega
Večera je v začetku letošnjega leta
sprožil problem , nerazumljive malo-
marnosti ptujskih dejavnikov pred
sedmiini leti, ki niso storili ničesar,
da bi medvojni komandant ptujske-
ga gestapa Josef Kouba prišel pred
sodišče, potem ko je inž. Simon
Wiesenthal odkril, da je sedaj
uslužbenec kriminalistične policije
na Dunaju." Dne 30. marca letos je
bil v Večerovi prilogi Sedem dni'
objavljen zanimiv dokument, ki ga
je napisal pripadnik odporniškega
gibanja Josef Gradi. Dokument je iz
leta 1947. Se pravi, daje že takrat
Gradi podal prijavo zoper Koubo in
jo naslovil na policijsko direkcijo na
Dunaju.
KDO JE KOUBA?
Malo jih je preživelo njegova
zverinstva, zato ne bo odveč, če
povemo kaj o njegovih dejanjih.
Josef Kouba je bil pred II. svetovno
vojno kriminahstični policaj v
Gradcu. Od leta 1941 do 1945 je bil
šef gestapovske izpostave v Ptuju.
Josef Gradi piše v svoji prijavi zoper
Koubo, da je bil izredno zavzet
hitleijanec in da je preganjal
vsakega, ki je pokazal četudi čisto
malo slovenske nacionalne ali
pohtične pripadnosti. Med prebival-
ce je sejal nečloveško mučenje in
smrt. Požigal je kmečke domove in
določal deportacije tistih družinskih
članov, ki jih zaradi starosti niso
takoj postrelili ali kasneje v mukah
pobili. , Kouba je kot šef ptujske
gestapovske izpostave" piše dalje
Gradi ,,za vse zločine, ki so bih
storjeni na njegov ukaz ali z njegovo
vednostjo, v celoti odgovoren, zlasti,
ker je sam odrejal ustrelitve talcev,
grozotna mučenja nemočnih ujetni-
kov in uničenja celih družin." V
nadaljevanju Gradi navaja posamez-
ne primere grozodejstev, ki se jih je
Kouba osebno udeležil in v njih
sodeloval. „Kouba se je osebno
udeležil akcije zoper partizansko
postojanko na Hajdini, kjer je z
ognjem iz brzostrelke ubil šest
partizanov ne da bi jih prej opozoril,
naj se predajo. Kmetijo na področju
Hajdine so pod njegovim vodstvom
njegovi podrejeni požgali do tal, vsi
odrasli družinski člani pa so bih na
kraju samem ustreljeni, češ, daje sin
lastnice pomagal partizanom; le
najmlajši iz te družine so bili
odpeljani kdo ve kam v Nemčijo.
Kouba je sodeloval v povračilni
akciji proti 20 neoboroženim
ujetnikom, ki so si morali na
ptujskem pokopališču, med hudim
trpinčenjem sami izkopati grob,
nakar so bili postreljeni in zakopani
samo zaradi tega, ker je bil nek
znani in še posebej hudobni
gestapovski agent ptujske izpostave
na svojem stanovanju ubit."
Mnogo tega je počel Kouba vsa
leta okupacije in po nekih virih je
neposredno sodeloval tudi pri uboju
narodnega heroja Jože-ta Lacka.
PTUJCANI SO KRIVI . . .
Po pisanju Branka Senice, časni-
karja mariborskega Večera in
njegovem intervjuju za zagrebški
Večernji list so „ubogi" Ptujčani
zagreših nepopisni greh, ker niso
hoteli storiti ničesar, da bi vojnega
zločinca Josefa Koubo prijeli. Saj
greh bi bil res neodpustljiv, če bi
bilo res tako, kot piše in izjavlja
Senica. Bralcem Večera in Večer-
njega lista je Senica povedal, da so
Ptujčani celo svojo vest zaprU v
predale. Kaj pravzaprav piše?
Za tiste, ki niso brali sestavkov naj
povemo čisto na kratko, za kaj gre.
Leta 1965 je prišel na Pohorje
znani ,,lovec" na vojne zločince,
Avstrijec inž. Simon VViesenthal.
Takrat so ga obiskali borci NOV ter
se 'pogovarjah o tem in onem.
Wiesenthal je udeležence razgovora
vprašal, če mogoče koga iščejo, da
jim da svoje ljudi na razpolago.
Neka Mariborčanka je predlagala, da
bi bilo dobro poiskati Josefa
Koubo, če je živ in kaj in kje dela
Wiesenthal je obljubo držal in s
svojimi ljudmi kaj kmalu ugotovil,
kako in kaj. Sporočil je, da je
Kouba živ in zdrav in daje zaposlen
kot kriminahstični poUcaj na
Dunaju.
Nemudoma sta se odpravila tista
Mariborčanka in , neki" novinar na
Dunaj in tu podala uradno prijavo
zoper Koubo. Novinarja sta v
omenjenih sestavkih v Večeru in
Večernjem listu napisala tudi, da je
bila Mariborčanka soočena s Koubo
in da gaje prepoznala.
Potem, ko sta prišla Mariborčanka
in tisti novinar nazaj v Maribor, sta
osebno (!) ali po telefonu (!!)
obvestila Ptujčane, da je potrebno v
času treh mesecev poslati na Dunaj
zapisnik o zashšanju šestih prič, ki
bodo služile kot obremenilno
gradivo pri uvedbi postopka zoper
Koubo. Minili so trije meseci,
Ptujčani pa niso mignih s prstom.
Na Dunaj tako ni bilo poslanih
nobenih dokazov, zato je Koubi, ki
je bil suspendiran za čas treh
mesecev, suspenz potekel in je bil
spet sprejet v redno delovno
razmerje.
Tako je pisal in dajal izjave za
pisanje drugih Branko Senica.
Ptujčane je obtožil, da so pri vsej
stvari stali neprizadeti or strani in
da niso v danem času ob enkratni
priložnosti štorih ničesar. S tem so
bile izrečene velike obtožbe takrat-
nih družbenih struktur, občinskih
kot političnih in pravosodnih.
MOČ DEJSTEV
IN RESNICA
Kaj nam je storiti? Branko Senica
je imel prav, vendar ne v tistem
smislu, kot sam misli, ampak v
nekem drugem. Ptujčani res niso
ničesar stojih. da bi bil Kouba
prijet! Zakaj?
Pot nas je vodila najprej k
okrožnemu javnemu tožilstvu v
Maribor, ki je za naše področje
edino pristojno za pregon vojnih
zločincev, ne pa Ptujčani, kot si
naivno predstavlja Senica v svojih
sestavkih in izjavah. Okrožni javni
tožilec Viktor Lešnjak nam je
povedal, da so za iskanje dokaznega
gradiva zoper vojnega zločinca
Josefa Koubo porabili skoraj šest
mesecev. Pobuda ni prišla od
časnikarjev ali bolje rečeno od
Senice, saj ta očitno ne pozna
pravnih pristojnosti, ampak od
republiškega sekretariata za pravo-
sodje iz Ljubljane. Postopek se je
pričel 1967 leta na zahtevo
avstrijskih oblasti.
Okrožno javno tožilstvo je nalo-
žilo preiskovalnemu sodniku (ime
na njegovo željo ne objavljamo)
okrožnega  preiskovalnega   sodišča
Maribor, da zadevo razišče. Zvedeli
smo, da je to sodišče zbiralo
dokazni material točno od 12.. de-
cembra 1967 do 23. maja 1968, ko
so zajeten kup spisov oddali
pristojnemu organu to je okrožne-
mu javnemu tožilstvu v Mariboru.
Le-to je bilo s spisom in zbranim
materialom zadovoljno ter ga
posredovalo sekretariatu za pravo-
sodje v Ljubljani.
Preiskovalni sodnik okrožnega
sodišča je v omenjenem času obiskal
številne Ptujčane, ki bi karkoli
vedeh povedati o vojnih zločinih
Josefa Koube. Obiskal je institut za
zgodovino delavskega gibanja v
Ljubljani ter muzeje ljudske revolu-
cije v Mariboru in Ptuju. Na pomoč
je poklical tudi organe državne
varnosti. Delali so skoraj šest
mesecev a vsi skupaj niso mogh najti
takšnih obremenilnih dokazov, s
katerimi bi Koubi lahko dokazah
„kri na njegovih rokah" Tako kljub
velikim prizadevanjem niso mogli
uvesti postopka zoper Kdubo, ki je
nedvomno vojni zločinec že zato,
ker je bil šef gestapovske postojan-
ke.
Izluščiri resnico je bil naš cilj.
Potem, ko smo izvedeli, kdo je bila
tista Mariborčanka, ki bi naj skupaj
z novinarjem Senico obvestila
Ptujčane o odkritju vojnega zločin-
ca in potrebnih ukrepih, smo tudi
njo obiskali.
Povedala nam je, da nikoh ni
sprejela nobene obveze, da bo
kogarkoli obveščala o svojem obisku
na Dunaju in da tudi nikogar ni
obveščala. Nasprotno! Obema (Ma-
riborčanki in Senici) je bilo
naročeno, da bo vse šlo po službeni
poti. kar se je tudi v resnici zgodilo.
Tisto, da je bila soočena z vojnim
zločincem pa je čisto navadna laž.
,.Želela sem ga videti. Nekaj časa
sem se v sebi »elo pripravljala na to
srečanje. Vprašala sem, če ga lahko
vidim, pa so mi odgovorili, da je to
nemogoče" nam je povedala tista
Mariborčanka, za katero Senica
izjavlja, da je bila soočena s Koubo.
Senica pa več ne ve, ali je Ptujčane
„obveščal" po telefonu ah osebno!
RAČUN
BREZ KRČMARJA
Karel Žmavc je bil v tistem
kritičnem času (od 1965 do 1968)
. predsednik občinskega združenja
Zveze borcev NOV Ptuj. Obiskah
smo ga v njegovi pisarni na ptujski
občini in povprašali, kako je Zveza
borcev pomagala pri iskanju doka-
zov zoper Koubo. „Pomagah bi zelo
radi," nam je dejal Žmavc, čeravno
sem prepričan, da je vse skupaj malo
pozno. Leta so minila, ljudje so
umrli, prič je malo, a bi vseeno
pomagali pa nas nihče ni pokhcal k
sodelovanju. O tistem obisku pri
VViesenthalu na Pohorju, kjer bi naj
sodelovali tudi borci iz Ptuja, sem
zvedel dve leti za tem. Res je, da so
tisti, ki so bih na Pohorju, nekdanji
Ptujčani, vendar živijo ves čas po
vojni v Mariboru in zato niso člani
naše organizacije. Čudno je tudi, da
se preiskovalni sodnik mariborskega
okrožnega sodišča ni obrnil na nas
takrat, ko je iskal priče zoper
Koubo. Kaj dosti mu verjetno iz že
omenjenih razlogov ne bi mogh
pomagati, vendar bi človek pričako-
val, da te bo kdo kaj vprašal. Da
sodišče išče priče zoper Koubo, sem
zvedel od Lojzke Stropnikove, ki je
bila takrat predsednica občine v
Ptuju." Torej račun brez krčmarja!
SENZACIJA
To želim povedati že ves čas.
Napraviti senzacijo in s tem
pridobiti za svoj časopis kakšnega
naročnika več, pri tem pa vreči
senco na nedolžne ljudi, je skrajno
neodgovorno dejanje. Posebej še
zato, ker Branko Senica živi in dela
v neposredni bhžini okrožnega
javnega tožilstva in se namerno (ali
nevedoma!) ne prepriča o dejan-
skem stanju stvari. Vedeti bi moral
vsaj to, da vojnih zločincev ne iščejo
občinske skupščine ali predsedniki
družbenopolitičnih   organizacij . . .
NOVE POTI
Ob koncu tega neljubega sestavka
bi moral pravzaprav napisati ,,Ljud-
je, pomagajte!" Resnično, spoštova-
ni bralci, obračamo se na vas s
prošnjo, da vsakdo, ki karkoli ve o
vojnem zločincu Josefu Koub'i in
njegovih zločinih, pošlje dopisnico s
svojim točnim naslovom na upravo
našega lista: TEDNIK. Ptuj. Vošnja-
kova 5. Na okrožnem tožilstvu smo
se namreč pogovarjali o morebitni
ponovitvi preiskovalnega postopka.
Moramo dokazati Koubi njegove
umazane in krvave roke, zato v
imenu pravice in resnice premislite
ter nam pošljite svoj naslov. Vsaka
najmanjša vest bo dobrodošla.'
Jože Rakuša
OBČINSKA KONFERENCA ZMS PTUJ
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA MLADINSKEGA KLUBA
Pogoji: srednja izobrazba, izkušnje pn delu
z mladino.
Prijave naj kandidati vložijo pismeno v 15 dneh od
dne\{i objave na gornji naslov.
Prijavi je treba priložiti ustrezna dokazila
o izpolnje^ anju razpisanih pogojev.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. Junija 19^;
Opekarna Pragersko rabi še
800 S milijonov
Na zadnji razširjeni seji Občin-
skega sindikalnega sveta Slov. Bistri-
ca so posebno pozornost namenili
analizi zaključnih računov delovnih
organizacij za leto 1971 in prvo
trimesečje letošnjega leta, kjer so
največ obravnavah gospodarsko sta-
nje Opekarne Pragersko. Ta se je
pred nekaj leti odločila za dodatno
proizvodnjo. Medtem, ko so v
osnovi proizvajah opeko iz klasične-
ga materiala pa so v preteklem letu
pričeh s poizkusno proizvodnjo
ghnopora. Nova proizvodnja je zah-
tevala tudi precejšnje investicije, ki
pa so še vedno nedokončane. Da bi
v tem kolektivu lahko zadovoljivo
reših proizvodni proces, kot je bil
programiran, bi potrebovah za do-
končanje začete investicije za pro-
izvodnjo ghnopora še okoh 800
milijonov SDJ
V tem kolektivu pa so še vedno
neizkoriščene možnosti. Tržišča še
vedno nimajo v popolnosti raziska-
nega, to pa neugodno vphva na
proizvodne uspehe, ki ne dosegajo
predvidenih rezultatov. Tako obsta-
ja tudi možnost, da se že v juliju
znajdejo pred blokiranim žiro raču-
nom, kar bi pomenilo tudi 90 %
osebne dohodke.
Udeleženci na seji so ugotovili, da
na področju TOZD razen nekaj
komisij in posvetovanj v delovnih
organizacijah ni bilo vehko storje-
nega. Tako bodo na prihodnji seji
imenovali posebno komisijo, ki naj
to dejavnost pospeši. Sindikati ob-
čin Slov. Bistrica in Slov. Konjice
bodo skupno delovah na področju
uveljavljanja ustavnih dopolnil, kar
še posebno velja za posamezne
obrate, ki jih ima konjiška občina
na območju bistriške. Podobne
razprave bodo tudi z drugimi
delovnimi organizacijami, ki imajo
svoje obrate v občini Slov. Bistrica.
Trenutno so v bistriški občini tri
delovne organizacije že prekoračile
dovoljeno višino mase osebnih do-
hodkov, kot jih določa sporazum
(Opekarna Pragersko, Kemocid in
Posebna osnovna šola Slov. Bistri-
ca), medtem ko so druge delovne
organizacije pod višino družbenega
sporazuma o delitvi osebnih dohod-
kov. Najslabše pa je stanje še vedno
v Tapetništvu, Oplotnica, ki dosega
le 73 odstotkov OD po družbenem
sporazumu.
Na seji so obravnavah tudi neka-
tere kadrovske spremembe in usta-
novih komisijo za SLO pri OSS
Slov. Bistrica. Dogovorih so se tudi
za kadrovske predpriprave za kon-
gres slovenskih sindikatov in evi-
dentiranje bodočih kandidatov za
občinsko, repubhško in zvezno
skupščino. V vseh delovnih organi-
zacijah bodo do konca tega meseca
imeh o teh vprašanjih posebne
razgovore.
Viktor Horvat
Črni dan na ptujskih cestah
KrVni davek na naših cestah
postaja vse večji. Iz dneva v dan
lahko beremo v dnevnem in drugem
časopisju o prometnih nesrečah, ki
so se končale s hudimi telesnimi
poškodbami ali celo s smrtnimi
primeri. Odgovor na vprašanje, kdo
botruje vsem tem nesrečam, je več
ah manj znan. Škoda besedi, da bi
vsete vzroke naštevah.
Žal se je krvni davek v ponedeljek
zjutraj preselil tudi na ceste ptujske
občine. V pičUh treh urah in pol se
je na območju naše občine zgodilo
pet prometnih nesreč, v katerih so
izgubih življenje štirje mladi in dela
sposobni državljani. Organi javnega
reda so imeli polne roke dela, celo
več. Morah so iskati pomoči iz
Maribora. Vse prijavfe, ki smo jih
videh na postaji mihce v Ptuju, so se
pričele z istimi besedami: ,,19.6
zjutraj seje pripetila huda prometna
nesreča s smrtnim izidom . . ."
Naj naštejem vsaj nekaj od teh
nesreč:
V ponedeljek, 19. 6. ob 6.35 uri
se je zgodila huda prometna nesreča
na ravni asfaltni cesti v CirkoVcah, v
kateri je na kraju nesreče izgubil
življenje Alojz Kapun, komercialist
TGA Kidričevo, ki je vozil osebni
avtomobil NSU-Princ. Pozneje je v
ptujski bolnišnici umrl še soudeif
ženec prometne nesreče Fra^t
Pivka, učitelj iz Velenja, ki je vo^,!
svoj osebni avtomobil. Pivka
Kapun sta se srečala na ravnj
pregledni in asfahni cesti. Zato je
vprašanje, zakaj je prišlo do tako
silovitega trčenja. Upamo, da bo
organom javnega reda uspelo dobiti
odgovor na to vprašanje.
V ponedeljek, 19. 6. ob 4.20.
se je pripetila huda prometni
nesreča v Spodnji Hajdini mei
voznikom osebnega avtomobila Mi
losom Radulovičem iz Čačka, kije
trenutno zaposlen v ZR Nemčiji
nemškim državljanom WolfgangOtt
~ Johanesom Francom, ki je vozi
osebni avtomobil znamke Opel-rt
kord. Pri nesreči je bila smrtne
poškodovana Radulovičeva sopot
niča Juhjana Pavlovič, ki se je
vračala v domovino na redni letn;
dopust. Hude telesne poškodbe jt
dobil tudi Wolfgang, ki se zdravi \
ptujski bolnišnici in je njegove
zdravstveno stanje še vedno l(n
tično. Pri nesreči je izgubil obe nos
in so ga morali iz razbitega
avtomobila vleči z železnimi dro-
govi. Vzrok te prometne nesreče je
že znan. Zaradi preutrujenosti od
vožnje je Radulovič za volanom
zaspal in pri tem zavil na levo stran
cestišča, naravnost pred nemški
avtomobil.
V ponedeljek, 19. 5. ob 8.40 un
se je pripetila hujša prometna
nesreča na cesti v Juršincih, med
mopedistom brez vozniškega dovo-
ljenja Jožetom Ostercem iz Drago-
viča in pešcem Ivano Mihehč. Med
prehitevanjem je Jože Osterc zavil
na desno stran ceste in zadel v
Mihehčevo ter ji pri trčenju zlomil
nogo. Mihehčeva je dobila tudi
druge hujše telesne poškodbe.
Da ne bi ostalo samo pri
prometnem krvnem davku, nai
omenimo, da so tudi samoumori in
poskusi samoumorov poštah v
ptujski občini v zadnjem času zelo
pogosti. Samo v zadnjih štirinajstili
dneh so na postaji mihce v Ptuju
zabeležih šest samoumorov. Ome-
nimo naj samo en poiskus, ki pa na
srečo ni uspel:
12. 5. ob 20.45 uri je zaradi spora
s svojim dekletom hotel končati
svoje mlado življenje Marjan Gril iz
Ptuja. Po sporu z dekletom se je
Marjan nekaj časa vozil s svojim
avtomobilom po ptujskih ulicah,
nato pa je zapeljal v mestni park ob
Dravi. Tu je nekaj časa iskal
primeren prostor, kjer bi lahke
skočil z avtomobilom v vodo. Pri
vožnji po zelenicah parka je napravil
precx;jšnjo škodo, ki znaša okrog
150 starih tisočakov. Da bi bil
cirkus še večji, je Marjan nato
•zapeljal v deročo in naraslo Dravo.
Tik preden bi lahko utonil, si
premishl in po hudih naporih razbil
zadnje steklo avtomobila, ter splaval
na breg. Deroča voda je avtomobil
odnesla in ga še niso našli.M. Novina
Dva vinska bratca se pogovarjata.
, Ce bi midva imela ta denar, ki
sva ga že pognala po grlu!"
,.Kajne - to bi ga pila!"
PRAPOR ZRVS IVANJKOVCI
Krajevna organizacija Zveze re-
zervnih vojaških starešin Ivanjkovci
je minulo nedeljo razvila svoj
prapor. Ob tej priložnosti so
tamkajšnji retervni starešine skupaj
z občinskim vodstvom organizirah
več srečanj in slovensnosti.
Dopoldne je bilo tekmovanje
rezervnih starešin v streljanju z
vojaško puško in pištolo, popoldne
pa je bila kratka proslava in razvitje
prapora. Proslavo je pripravila
učiteljica osnovne šole Ivanjkovci
Slavica Rajh. Nastopili so pevci,
recitatorji in zbor. Ciril Petovar,
predsednik krajevne organizacije
Zveze borcev NOV Ivanjkovci pa je
povedal zbranim nekaj iz revolucio-
narne preteklosti kraja.
Slovesnost ob razvitju prapora je
pričel sekretar osnovne organizacije
ZK Ivanjkovci, ■ Mirko Novak in v
kratkih besedah orisal pomen in
vlogo ter dosedanje uspehe zveze
rezervnih vojaških starešin na sploh
in še posebej Ormoške. Opozoril je
tiidi na sedanji položaj v svetu in
pomen dela ŽRVS kod dejavnika
miru. Razvitja prapora ali če bi
povedali bolj po vojaško, bojne
zastave so se udeležili predstavniki
družbenopolitičnih organizacij: Vla-
do Ožbgh, inž. Terezija Štefančič,
Edvard Pajek in drugi. Bojno
zastavo je praporščaku Cirilu Mešku
izročil predsednik ormoške občin-
ske skupščine Franc Novak.
Potem so bile na vrsti nagrade in
nagrajenci. Zveza rezervnih vojaških
starešin občine Ormož je skupaj z
oddelkom za narodno obrambo in
krajevno organizacijo ZRVS Ivanj-
kovci organizirala orijentacijski po-
hod, na katerem so morali rezervni.
starešine streljati tudi z polavtomat-
sko vojaško puško in pištolo.
Sodelovale so pet članske ekipe vseh
šestih krajevnih organizacij ZRVS.
Nekateri odbori so prišh na
tekmovanje z več ekipami, tako da
(Nadaljevanje na 12. strani)
Preporščak Ciril Meško je sprejel v varstvo nov prapor.
ZAVARUJTE SEBE IN VASE PREMOŽENJE PRI
ZAVAROVALNICI „SAVA"!
Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Pisairna v Ptuju: Krempljeva ul. 8, tel. 77-028.
rpEDNIK — ČETRTEK, 22. junija 1972
STRAN 7
PROBLEMI ŽIVINOREJCEV
Kako ravnati z mlekom
v poletnem času?
''Prireja mleka je v Jugoslaviji kot
tudi v Sloveniji majhna. Velik del te
proizvodnje gre za obnovo goveje
črede in za potrebe prebivalstva.
Kvahteta mleka, ki ga sprejemajo
nilekarne, je odvisna od številnih
dejavnikov, na katere lahko-odloču-
joče vpliva sam proizvajalec mleka.
Ta neposredni vpliv je lahko večji ah
manjši, odvisno od tega, kako je o ■
tem proizvajalec poučen.
Ena od osnovnih sestavin mleka,
ki je pomembna za kvaliteto in
odkupno ceno tega pomembnega
živila, je tolšča. Tolščobna enota je
po zveznem odloku o minimalnih
odkupnih cenah, ki je začel veljati
aprila letos, plačana po 0,55 din. Ta
cena velja le za tisto mleko, ki
vsebuje 3,6 % mlečne maščobe.
Mleko po ceni 0,55 din, ki vsebuje
3,6 % mlečne maščobe pa še mora
izpolnjevati naslednje pogoje:
1. kislinska stopnja ne sme
presegati 7,5 stopenj;
2. čas redukcije metilenskega
modrila mora biti daljši od 2 ur;
3. mleko mora biti ohlajeno na
ternperaturo 12 stopinj.
Če mleko teh pogojev ne izpolnju-
je, se cena zmanjša. Za 0,10 din po
litru se zmanjša, če mleko ni
ohlajeno najmanj na temperaturo 12
stopinj Celzija, za 0,20 din po litru
se zmanjša cena, če je čas redukcije
metilenskega modrila krajši od 2 ur.
Pogosto se rejci na račun mlekarn
pritožujejo. Te pritožbe navadno
niso utemeljene, ker rejci zaradi
nezadostnega poznavanja dejavni-
kov, ki vplivajo na tolščnost,
kislinsko stopnjo in temperaturo
mleka zvračajo krivdo na mlekarne
in anahzo mleka.
Velikokrat nam prav posameznik,
ki prinese mleko na zbiralnico,
pokvari celotno količino mleka s
tem, da je prihl zjutraj mleko bodisi
od prejšnjega večera, ah ni imel res
čiste posode, kar je prav tako eden
izmed osnovnih dejavnikov pri
anahzi kishnske stopnje in času, kjer
izgubi metilensko modrilo barvo v
krajšem času od dveh ur. V tem
primeru ni oškodovan pri ceni samo
posameznik, ampak vsi, ki prinesejo
mleko tej zbiralnici. Navedeno je že
bilo, da se cena po litru mleka
zmanjša za 0,20 din, če je čas
redukcije metilenskega modrila kraj-
ši od dveh ur. Pomembno je tudi to,
da s pravilnimi postopki vplivamo
na prvobitno mikrofloro mleka, da
od molže do oddaje mleka v
zbiralnico obdrži isto ah vsaj
nebistveno povečano število mikro-
organizmov. Pri hlajenju mleka
zadržimo razmnoževanje mikroorga-
nizmov, da se mleko dalje ne kvari.
Priporočljivo je, da dajo rejci
večerno mleko v hladilnik, kjer se
ohladi in takega zjutraj brez skrbi
odnesejo v zbiralnico. Danes imamo
na mnogih zbiralnicah že urejene
hladilne naprave, tako da ga tisti, ki
nimajo možnosti dati mleka zvečer
v hladilnik, odnesejo na zbiralnico,
kjer se mleko ohladi na zaželeno
temperaturo in ostane tam do
jutranjega zbiranja mleka.
ODVZEM VZORCEV MLEKA:
Pristojni veterinarski inšpektor
odvzema vzorce mleka na vsaki
zbiralnici enkrat mesečno. Povpreč-
en vzorec mleka na zbiralnici
odvzame pred odvozom mleka v
mlekarno. Ce inšpektor ugorovi, da
mleko ne ustreza kakovosti, to se
pravi, da ni ohlajeno in da mleko,
pri katerem izgubi metilensko
modrilo barvo v času, krajšem od
dveh ur, kislinska stopnja pa presega
7,5 stopenj, kar je največ odvisno
od neočiščenega mleka in prihvanja
večernega neohlajenega mleka jutra-
njemu, se cena mleka za celotno
zbiralnico zniža. Še isti mesec bo
inšpektor opravil ponovni pregled
mleka in sicer 10 do 15 dni po
prvem pregledu. Ce je tudi pri
drugeni pregledu ugotovljeno, da
mleko ne ustreza predpisani kako-
vosti, je cena zmanjšana do nasled-
njega pregleda za celotno zbiralnico,
ko bo ugotovljeno, da je mleko
zadovoljive higienske kakovosti.
Kjer bo ugotovljeno, da mleko
zbiralnice ne bo večkrat zapovrstjo
ustrezalo zadovoljivi higienski kako-
vosti, se bodo odvzemah vzorci
posameznim, rejcem. Ob taki kon-
troh se bodo tisti rejci, katerih
prineseno mleko ne bo ustrezalo,
izločili iz zbiralnice oziroma se
njihovo mleko ne bo odkupovalo.
Ce pa bo mleko zbiralnice
zadovoljive higienske kakovosti, bo
pristojni veterinarski inšpektor na
podlagi enkratnega pregleda potrdil,
da je mleko zbiralnice v mesecu
pregleda ustrezalo predpisani'kako-
vosti. ML.
Pred konferenco o socialnem razlikovanju v Ormožu. Marca je
najnižji osebni dohodek znašal le 426 din.
Sadovi besed
Pomembna so dejanja, ne besede,
je izrek, ki so ga poznala, že stara
ljudstva, izmishh pa so ga stari
Rimljani. Tudi vse naše razprave o
socialnem razlikovanju, ki so obhko-
vale lepa stališča in sklepe o tem
nedvomno zelo perečem družbenem
pr9blemu, pričakujejo oziroma za-
htevajo dejanj. Kaj je bilo storjenega
in kaj narediti v bodoče, je
vprašanje, s katerim se bodo
ormoški komunisti spoprijeh na
svoji II. seji občinske konference
ZKS, ki bo v ponedeljek 26. junija.
Pričakovati je, da bo razprava zelo
burna.
Na „tapeti" bo ocena uresničeva-
nja sklepov 3. konference ZK
Slovenije, ki je govorila o socialnem
razlikovanju. Splošne ugotovitve so
več ali manj znane: razlikovanje, ki
ne izvira iz delitve po delu, je v naši
družbi doseglo tolikšne razsežnosti,
da bi ohranitev takšnega stanja, ali
celo morebitno poglabljanje, ogrozi-
lo uspešen razvoj in temelje
samoupravnega socializma ter oma-
jalo zaupanje delovnih ljudi v
njegove vrednote in učinkovitost.
Ormoško gospodarstvo je lansko
leto doživelo svoj preporod. Prvič
po vojni se je gospodarska moč
občine povečala za enkrat, od tega
samo lani za 44 odstotkov. Kje
tičijo vzroki za takšen, lahko bi
rekli, nenormalen porast? Ob
analizi zaključnih računov lansko-
letnega gospodarjenja delovnih orga-
nizacij je bilo že nekaj slišati o
nizkih osebnih dohodkih, ki bi naj
bih eden izmed faktorjev uspeha.
Družbeni sporazumi o delitvi
dohodka in osebnih dohodkov so
pričeh veljati šele proti koncu
lanskega leta. Določih so najnižji
osebni dohodek 800 din. Analiza
osebnih dohodkov za mesec marec
letošnjega leta nam pove, da so ta
določila nična, saj so delavci v
nekaterih delovnih organizacijah
prejeli marca osebni dohodek skoraj
za polovico manjši od določila
samoupravnih sporazumov. Najnižja
plača je znašala 426 dinarjev. Tudi v
petih drugih delovnih organizacijah
so najnižji osebni dohodki znašali
584, 615, 700 in 715 dinarjev.
Najnižji osebni dohodek drugih
delovnih organizacij so 800 ali več
dinarjev. Pri tem je treba povedati,
da gre za delavce najnižje kvalifika-
cijske strukture.
Zaposlenost se je v ormoški
občini povečala in se še povečuje. V
tej zvezi pa se pojavlja vprašanje, ali
je smotrno odpirati delovna mesta,
ki so tako slabo produktivna.
Odgovor na postavljeno vprašanje
smo lahko shšali na zadnji seji
občinske skupščine in je pritrdilen.
Taka delovna mesta so smotrna
zato, ker delavec itak živi na
majhnem posestvu, v delovni organi-
zaciji dobiva pač nižji osebni
dohodek, je pa zato socialno
zavarovan in na sploh lahko shaja.
Deliti osebne dohodke pa tudi ni
kar tako, ker lahko vse razdelimo,
za reprodukcijo pa ne bo nič ostalo.
Tak odgovor je na videz v redu,
povsem drugačno sliko pa dobimo,
če poleg najnižjih plač pogledamo
tudi najvišje. Pravzaprav bo zadosto-
valo, če povemo, da so razmerja
med najnižjimi in najvišjimi osebni-
mi dohodki zelo velika in v enem
primeru znaša to razmerje celo 1:9.
To se pravi, da v tisti delovni
organizaciji, kjer znaša najnižja
plača 426 dinarjev, zasluži nekdo
devetkrat več ipd.
Ob analizi zaključrah računov je
bil prikazan najnižji poprečni osebni
dohodek 950 dinarjev. Navedena
primerjava pokaže, kako varljiva so
lahko poprečja. V bodoče bi zato
kazalo, da bi analize in ocene
gospodarjenja razčlenile osebni do-
hodek na posamezne kvalifikacijske
kategorije. S tem bi omogočih
realnejšo analizo in se izognih
varljivim poprečjem. Navedena raz-
merja pa tudi dajejo slutiti, da
nekatere delovne organizacije ne
spoštujejo družbenih dogovorov.
Kadar je beseda o socialnem
razlikovanju, nikakor ne moremo in
ne smemo mimo položaja našega
kmeta. Zadnja leta se je resnično
mnogo spremenilo na bolje, vendar
gre ta razvoj prepočasi glede na
občutno povečanje in uvajanje
nekaterih novih dajatev in sploh.
SVL - samostojni obrat Jeruza-
lem" Ormož, ki je na področju
občine odgovoren za razvoj tudi.^
zasebnega kmetijstva, je del sredstev
( približno 300 starih milijonov)
porabil za te namene. Sam pa je
premajhen, da bi lahko zadostil
vsem potrebam zasebnega kmetij-
' stva. Ze pred letom in. več se je
govorilo o združitvi sil obrata
,.Jeruzalem", GG Maribor, kmetij-
skega sklada SO Ormož in Kreditne
banke Maribor. Sklonih bi naj
dogovor o skupnem in obveznem
(Nadaljevanje na 10. strani)
RAZGLEDNICA S POHORJA
čeprav leži Slov. Bistrica samo
nekaj sto metrov od Pohorja, ki
privablja vedno več tujih gostov (na
bistriškem Pohorju je ta porast
obiskov nekoliko počasnejši od
mariborskega ali katerega drugega
dela) pa lahko prav nasprotno
trdimo, da je med prebivalci t ga
mesta vedno manj takšnih, ki bi se
odločili svoj popoldan ah celo-
dnevni vikend preživeti v okrilju
čudovitih pohorskih gozdov in
planjav, na soncu in svežem zraku,
daleč od vsakodnevnih skrbi in
enoličnega življenja.
Kje iskati krivdo, da se vse bolj
odmikamo od narave in ostajamo
raje v zakajenih in utesnjenih
gostinskih lokahh, prepolnih alko-
holnih hlapov in smradu zaradi
tobakovega dima, večkrat pa tudi
nenapovedanega in nekulturnega
programa. Zaskrbljenost je lahko
toliko večja, ker že daljše obdobje
opažamo med najštevilnejšimi obi-
skovalci predvsem mladino.
Res je, v boju za višji standard, za
boljši zaslužek, nekateri opravičeno,
drugi manj, pozabljajo na svoje
zdravje, pozabljajo, da so človeške
sposobnosti omejene in življenje
kratko. Pozabljajo, da je v boju za
dosego ciljev potreben tudi počitek,
vstran od vsakdanjih skrbi in od
tekme za več . . .
Zbledeli so dobri spomini, spomi-
ni, ko je bilo Pohorje polno starih in
mladih, ko so bili planinski domovi,
kljub svoji skromnosti, polni obisko-
valcev vseh strani. Vedno manj pa
opazimo na mestnih .ulicah tudi
ljudi z rdečimi obrazi, kot izrazi
naravne svežine in zdravja. t
Mnoge so priklonih televizijski
aikrati, druge zopet avtomobih,
tretji si gradijo lastne domove in
tako ostaja le malo tistih, ki se v
času, namenjenem za oddih, odpra-
vijo v naravo, na Pohorje, kije tako
blizu in ga mnogi niti ne „vidijo".
Preslane juhe ah omake omihmo z
zakuhanim krompirjem, mlekom ali
smetano. V preslano mesno juho
zažvrkljamo surov beljak, ki bo vpil
dobršen del soh. Juho nato prece-
dimo.
Krpo zd loščenje parketa hranite
vedno v pločevinasti škath, ki mora
biti zaprta, če ne, postane krpa trda
m neuporabna.
Jabolčna pita bo boljša, če
uporabite za nadev trda jabolka, ki
imajo dosti soka.
Čebula se bo lepše pražila, če jo
pred tem povaljate v moki.
Kadar vam ostane bel kruh, ga
nikar ne zavrzite. Posušen, na kocke
razrezan kruh, je odhčno nadome-
stilo rezancev v juhi.
- Da ne boste povzročah neprijet-
nega škrtanja ključa v ključavnici,
kanite vanjo nekaj kapljic olja, ključ
pa le nalagoma premažite.
Da boste navlaženo perilo lahko
hitreje začeli hkati, ga namesto s
hladno vodo, poškorpite s toplo.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. junija 13*
30 letnica ustanovitve
Slovenskogoriške čete
10. nadaljevanje
NAČRT ZA NAPAD V
CERKVENJAKU
V začetku junija so imeli partizani
pod župniščem v Vitomarcih nočni
sestanek z nekaterimi sodelavci, da
bi se domenili o novih načrtih za
akcije. Šafariču, članu Osvobodihie
fronte iz Cerkvenjaka, so partizani
naročih, naj pripravi načrt občin-
skega poslopja in trgovine v
Cerkvenjaku, kar bi partizani v
kratkem napadU. Po tem sestanku
so partizani zaman čakaU na načrt,
kajti okupator je Šafariča med tem
poslal v nemško vojsko. Načrt za to
akcijo so partizani zato odgodih.
NAPAD NA OROŽNIŠKO POSTA-
JO V VINTAROVCIH
Gestapovci iz Ptuja so 6. junija
zaropotah po hiši komunista Franca
Rajšpa, ključavničarja v Doliču, kjer
se je nasehl leta-1938 z ženo Marijo
in nato vzel na svoj dom štiri otroke
svojega brata. Tistega dne so
Rajšpovi kosili. Ko so zashšali
razbijanje gestapovcev po vratih, je
bilo že prepozno, da bi zbežali, saj
so jih gestapovci že opažih na
travniku. Oba, moža in ženo so
zvezali in ju pretepali, nakar so ju
odpeljah, hišo pa zaklenih in
zapečatih. Otroci so ostah pred hišo
in jokah. Sosedje so jih sprejeh na
svoje domove. Cez 3 tedne pa jih je
okupator odgnal v otroška taborišča
v Nemčijo.
Zakonca Rajšpa so Nemci zaprli
na sedežu orožniške postaje v
Vintarovcih. Tja so prignali še
partizanskega sodelavca Vinka Fri-
ca. Drugega dne so vse tri odpeljah v
ptujske zapore.
Ko so partizani zvedeh, da so
Rajšpova in Frica zaprh, so sklenih,
da napadejo orožniško postajo v
Vintarovcih in rešijo svoje zavezni-
ke. Nasprotni strani orožniške
postaje so v sadovnjaku zapeli
slovensko pesem. ^ njo so privabiU
orožnike na hišni prag in vanje
namerili svoje puške. Obležala sta
dva orožnika, Loidl in Žemljic,
kakor je navedeno v mrliški knjigi,
kjer je zapisano še, da sta bila
ustreljena ob pol dveh ponoči.
Drugi orožniki so streljah na
partizane s podstrešja. Partizani boja
niso nadaljevali, ker orožnikom v
stavbi ne bi mogh do živega.
Okupator je po napadu na
orožniško postajo v Vintarovcih
pričel s hajkami po občinah
Desternik, Trnovska vas, Vintomarci
in Cerkvenjak, kjer so se partizani
zadrževaU. Zato seje Slovenskogori-
ška četa presehla v občino Juršinci.
NOVO DOMOVANJE IN NOVI
PODVIGI PARTIZANOV
V občini Juršinci so se partizani
nasehh pri posestniku Janži Topla-
ku. Najprej se je pri njem oglasil
Osojnik, ki je tedaj prevzel
poveljstvo v četi. Ko se je Osojnik
pri Toplaku odpočil, je odšel po
partizane. Naselih so se v gospodar-
skem poslopju. Cez nekaj dni so
izbrah domovanje v gozdu za
Toplakovo hišo, proti koncu junija
pa so se preseliU v podzemeljsko
jamo blizu Toplakove domačije. Iz
Mostja so včasih za nekaj dni odšli v
Cuševo   zidanico   na   Gradiščak.
Večkrat so se junija oglašah tudi pri
Lovrencu Cušu v GrUncth in Janezu
Cušu v Zg. Velovlaku. Nekajkrat so
prespah tudi v Novi vasi in Kicarju
pri sodelavcih.
V novem domovanju so prebivali
bhzu železniške proge, ki so jo zato
junija miniraU med Dornavo in
Ptujem.
Ze junija so se odločih, da bodo v
začetku juUja Ukvidirali nadutega
hitlerjevca, krajevnega vodjo Hei-
matbunda v Cerkvenjaku - Adalber-
ta Sutterja.
Dalje prihodnjič
V.R.
PRED PRIČETKOM
turistične sezone
NA BISTRIŠKEM POHORJU
Obnovljen Štuhecov dom pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju je edet
najlepših in najsodobneje opremljenih planinskih domov v Sloveniji.
Vsled pomanjkanju zimsko špon
nih objektov je zimsko obdobje r,t
bistriškem Pohorju sedaj še prece
skromno izraženo, kot bi to lahke
bilo v sicer lepem okolju ij;
precejšnjih možnostih, ki pa do
sedaj še niso v popolnosti izkon-
ščene.
To je tudi vzrok, da se prične m
tem delu Pohorja prava turistični
sezona razmeroma pozno in sicen
juniju. Pa tudi konec sezone je
dokaj hitro, v septembru. Samo,
štirje meseci so premalo, da bi seiu
turističnem področju tega deli
Pohorja lahko storilo kaj več u\
pritegnitev novih gostov. To pa niso
tudi vsi vzroki, med katerimi je'
pomembno vprašanje pomanjkanje
finančnih sredstev in strokovnega
kadra.
Med najprivlačnejše turistične
točke v bistriški občini sodi
planinski dom Antona Štuheca pn
Treh kraljih, last Planinskega dru-
štva IMPOL iz Slov. Bistrice, kije
dom ob prevzemu, skupno z
delovnim kolektivom LMPOL-a iz
Slov. Bistrice leta 1968 preuredilo iz
stare zgradbe v enega najsodobnejših
planinskih domov v Sloveniji.
Namenili so ga predvsem za prijeten
oddih članov delovnega kolektiva
IMPOL ter članov PD IMPOL. Dere
Antona Štuheca, ki se nahaja na
1200 m nadmorske višine in i«
22 km oddaljen (prek Smartna na
Pohorju) od Slov. Bistrice, j«
odprtega tipa in z veseljem sprejnič
vsakega obiskovalca, kateremu lah-
ko nudi številna izbrana jedila (med
njimi tudi pohorsko omleto in
pohorski zrezek) ter prelepo okoli-
co, med katerimi goste še posebno
privlači nekaj minut oddaljeno Crnc
jezero.
Zmerne so tudi turistične cene
tega doma, saj znaša za člane
kolektiva IMPOL dnevni penzion
samo 35 ND, kar velja tudi za člane
PD IMPOL, ostali planinci pa imajo
podobne popuste, kot jih zagotav-
ljajo tudi drugi domovi planinskih
društev v Sloveniji. Za vse ostala
člane pa je dnevni penzion 60 ND
Kljub ugodnim cenam, predvsem
člane IMPOL-a, med njimi ni velik"
zanimanja za storitve doma, ker *
raje odločajo za letovanja ^
obmorskih krajih. Prav tako
penzionske zmogljivosti ostajaj"
neizkoriščene največkrat med tedn-
(Konec na 9. strani)
Avtomobilska
mrzlica končana
o gasilcih navadno posebej ne
razmišljamo, tudi kritiziramo jih
samo priložnostno. Kadar pa zash-
šimo značilen zvok suene, ki kUče
na pomoč ob ognju ah kakšni drugi
elementarni nesreči, takrat so vse
oči uprte v te prostovoljne po-
močnike vsem in ob vsakem času.
Ravno zaradi tega humanega dela, ki
ga gasilci opravljajo včasih bolj
včasih pa manj uspešno, je človeku
nerodno reči kakšno kritično pri-
pombo na njihova plemenita priza-
devanja. Kljub temu pričujoči sesta-
vek gasilcev ne bo samo hvahl,
ampak je naš namen spregovoriti
tudi kritično o gasilski opremi, ki
nedvomno spada k ukrepom požar-
ne preventive. Naš sogovornik je
poveljnik občinske gasilske zveze
Ormož Adolf Rižnar.
Kmalu bo dve leti, odkar so člani
gasilskih društev s področja ormo-
ške občine skupaj z dobromislečimi
vaščani začeU razmišljati, kako
tehnično dvigniti gasilstvo, da bo
kos svojim nalogam. Pričakovah pa
so tudi, da se bodo z modernizacijo
društev tudi mladi bolj aktivno
vključevah v njihove vrste. In res!
Gasilska društva je zajela prava
mrzhca. Razumljivo, da so v času
avtomobilizma pričeh kupovati no-
ve avtomobile, tu in tam tudi
kakšno novo motorno brizgalno.
Pričelo se je tekmovanje, kdo bo
močnejši in boljši. V nepolnih dveh
letih je bilo tako nabavljenih 9
avtomobilov in 6 brizgaln. Mladi so
se pričeh vključevati, nastah pa so
veliki stroški in pričela s'^ ;e hajka za
denarjem. Prispevah so v:i forumi,
delovne in družbene o.^anizacije,
največ pa gasilci in vaščani sami.
Razvila se je močna aktivnost
zbiranja denarja z vesehcami in
tombolami, darila posameznikov,
botri itd. Vse to je bilo v redu in
prav, dokler se niso pojavih glasovi,
ki so zahtevali v gasilskih društvih
tudi več opreme in orodja.
Problem je nastal in bo še vrsto let
prisoten, ker so društva zadolžena.
Mnogi so ob nakupih-avtomobilov
mishh samo na prevoz, pozabiU pa
so, da je njihov cevni material in
druga oprema dotrajana. Ni dovolj,
da so gasilci v čimkrajšem času na
kraju požara ali druge nesreče,
ampak bi morah mishti tudi, kako
in s čim bodo opravih svojo, četudi
prostovoljno dolžnost. Nekatera
društva tudi nimajo urejenih alarm-
nih naprav, kar je velika ovira za
njihovo učinkovitost.
Občinska gasilska zveza se je
trudila sproti reševati nastale proble-
me. Društvom je poslala razpis za
nabavo sodobnega cevnega materiala
in ponudila sofinanciranje do višine
60 odstotkov. Zveza je plačala tudi
60 odstotkov stroškov vseh popravil
motornih brizgaln in drugega orod-
ja, medtem ko je v celoti plačala
porabljena goriva in maziva. Nave-
dene akcije so nekoliko pripomogle
k zboljšanju kritičnega stanja opre-
me in orodja gasilskih društev.
Na področju požarnega okoliša
občinske gasilske zveze je sedaj 22
gasilskih domov in spravišč gasil-
skega orodja in. opreme. Društva
razpolagajo s 14 tipiziranimi gasil-
skimi avtomobih, vsako društvo pa
ima tudi vsaj eno motorno brizgal-
no. Nekatera jih imajo več, saj je na
področju občine kar 33 brizgalk.
Bilo je kupljenih tudi približno
1500 metrov raznih tlačnih gumi-
ranih in konopljenih cevi, tako da
društva posedujejo sedaj 300 m B
tlačnih cevi, 800 m B gumiranih
tlačnih cevi, 4000 m C konopljenih
tlačnih cevi in 300 m E gumiranih
cevi.
Vprašanje, ki je ostalo odprto, je
še vedno osebna oprema. Iz stati-
stičnih podatkov je razvidno, da ima
21 društev s 1700 člani samo 500
delovnih oblek, 120 delovnih pasov,
150 čelad, 30 phnskih mask, 1
izohrni aparat in 2 reševalna čolna.
Podatki jasno kažejo, da društva,
mogoče samo nekatera, ne skrbijo
dovolj za osebno opremo članstva,
saj člani predvsem vaških društev
prihajajo na požare v svojih „civil-,
nih" oblekah.
Člani občinske gasilske zveze so
pregledah vsa spravišča orodja in
opreme in ugotovih tudi, da po
nekaterih gasilskih domovih mate-
riali propadajo. Takrat so opozorili
vodstva posameznih društev, da naj
bolj skrbijo za svojo opremo.
Prepričani smo lahko, daje avtomo-
bilska mrzhca za nami in se bodo
društva posvečala bolj nakupu orod-
ja in opreme. Na pomoč!
jr
jednik — Četrtek, 22. junija 1972
STRAN 9
Pismo iz lešniške doline
v svojih otroških letih sem bila
večkrat pri svoji babici v T. in se
spomnim starejšega moža, kije rad;
prihajal k  tej  hiši.  Ko je dobil
lonček pijače, je vedno rad zapel
pesem v prleškem narečju. Do solz
smo se vsakikrat nasmejah njego-
vemu  spakovanju  in  čudno  trdi
izgovorjavi  besedila  med  petjem.
Nazadnje se je še moj stric od njega
naučil pesmi in tistega njegovega
zavijanja z usti in očmi, da nam je
potem še on tako prepeval, posebno
nam otrokom, ki mu potem nikdar
nismo dah mifu in nam jo je moral
vedno znova prepevati. - Pelje sicer
več takih pesmi, a meni je ostal še
najbolj v spominu del pesmi, ki se je
glasila nekako takole:
„Fara Tomažovska žmir'je slovela,
kruha no vina zadostijo mela.
Hodmo čez Kunkilo ino čez Žvabe,
pridemo doj do klučarovske grabe,
bojšo je leto, bol jiva rodi,
doj od Sinika jim dež pognoji . . .
Pesem je bila seveda še precej
daljša, vendar sem si najbolj zapon}-
nila ta del, ker se je to tikalo moje
domače vasi. Pesnik je mislil v tem,
ko je napisal - . . . „doj od Sinika
jim dež pognoji" - poplave, ki nam
večkrat poplavijo vse travnike tako,
da krma živini več škoduje kot
koristi. Voda, ki pridere s hribov,
prinese sicer s seboj nekaj humusa,
ki ga pobere po njivah, vendar ga
potem tudi odnese po potoku
naprej. Ker je krma potem vsa
blatna in tudi sicer že malo vredna
zaradi močvirnatega terena, živina
navadno rajši žre navadno žitno
slamo, če je le nekaj trave vmes.
Krave so zaradi tako blatne krme
več ah manj metiljave in jih moramo
redno zdraviti - s čimer so seveda
spet združeni stroški - sicer nam
živina propade.
Del teh travnikov („Čmila" jim
pravimo) je pred leti prešlo v last
splošnega ljudskega premoženja.
Včasih, ko je bila to privatna
lastnina, so lastniki vsako leto redno
izkopavah jarke, po katerih_ se je
voda vsaj nekohko izcejala. Čeprav
je sicer potok Lešnica ob travnikih
višje ležeč od travnikov, so ga
izpeljevah v nižje ležeč in nekoliko
oddaljen del potoka, da so tako
lahko prišh na travnike in pokosili
in posušili to sicer malo vredno
krmo. Sedaj tega že več let nikdo ni
delal in tako je nastalo močvirje, ki
ga človek ne more prestopiti.
Razbohotil se je šar in lepo do 3 m
visoko trstje, v katerem ima še nekaj
zavetišča divjad, kohkor še najde tu
in tam kup suhe zemlje, posebno
fazani, da okohškim kmetom spo-
mladi, ko posejemo koruzo, pridno
pobirajo po njivah, da jo moramo
vedno 2 krat sejati. Seveda ji tudi v
jeseni, ko se pokaže zrnje, ne
prizanesejo. Parkrat je nekdo to
krmo in trstje spomladi, ko je bila
suha, zažgal, kar pa je seveda
nevarno, saj bi se ogenj lahko razšhil
na okohška poslopja. Kup sena, kije
Vil v bhžini je tako tudi že zgorel.
Včasih smo vaščani že nekaj
sitnarih, naj bi potok regulhah in
poglobili. Vendar so bih baje stroški
za ta dela previsoki. S tem bi
namreč svet izsušili in bi zemlja
postala rodovitnejša. Nekdo je ome-
nil, da bi naj zasadih jelševje, da bi
bilo vsaj nekaj koristi. Obstaja pa
vprašanje, ali ne bi rajši narcdih tu
ribnika, kot ga baje mislijo narediti
v Savcih iz lepih travnikov, kjer
raste dobra krma za živino, tu iz
tega pa itak ni nobene koristi.
Lastniki, ki imajo še v tem predelu
svoje parcele, so jih pripravljeni
zamenjati za del njiv, ki so bile
nekoč tudi njihova last in so sedaj
tudi last splošnega ljudskega premo-
ženja, ki ležijo ob teh travnikih,
vendar niso močvirne in bi od teh
na manjših kosih imeli več koristi.
Tudi tuje sedaj senožet.
Malo višje teh „Črnir' so svoj čas
iskali nafto, ki pa je niso našh. Baje
se nadejajo tam termalne vode m
nekaj se je govorilo, da bi naredih
tam kopališče. To bi bilo velikega
pomena za našo dohno. Vendar bi
za vse to bilo treba precej denarja.
Kje ga dobiti, na to pa mi ne vemo
odgovora. Vemo le to, da smo v tej
dolini precej zaostali, da ne rečem
ubogi. Saj imamo vso zemljo veči-
noma v hribovitem kraju, (razen
travnikov seveda) in so posebno na
levi strani ceste od Ormoža proti
Tomažu njive obrnjene proti severu;
tako jih spomladi še dolgo potem,.
ko je drugje že vse zeleno, pokriva
še visok sneg.
Je pa vseeno lepa ta naša dohnica,
le njeni prebivalci bi si zeleh, da bi
jo malo olepšah in pozivih. Danda-
nes povsod vidimo, da se veliko
obnavlja in gradi, morda bi se dalo
tudi pri nas kaj ukreniti in iz tega
rnočvirja narediti kaj koristnejšega.
Že sedaj vidimo, da radi prihajajo
ljudje iz mesta v to tiho in
osamljeno dohno, koliko rajši bi še
prišli če bi . . . Tudi če bi naša cesta
bila kohčkaj boljša ... F. M.
Bistriški grad
središče kulturne dejavnosti
v občini
Bistriški grad -
kulturne dejavnosti občine.
Po več letih želja, pričakovanj in
upanja bodo v naslednjih mesecih
obnovih stari grad v središču mesta
Slov. Bistrica. To za mnoge ni nič
novega, saj je bilo o obnovi
bistriškega gradu že mnogo govora
pa tudi pisanja, toda vedno se je
zataknilo, ko je bilo treba pričeti z
delom, saj so se lepo postavljeni
načrti, spremenih v nič ob ugoto-
vitvi, da je za takšno obnovo
potrebno mnogo finančnih sredstev,
katerih pa bistriška občina zaradi
težav v gospodarstvu ni mogla
zbrati. S podobnimi težavami so se
ukvarjah in se še sedaj v skladu za
spomeniško varstvo Slovenije, kjer
pričakujejo pomoč številni kulturni
spon   liki preteklosti.
V preteklem tednu pa je repub-
hški sklad za spomeniško varstvo
Slovenije odobril 19 milijonov SD
za obnovo bistriškega gradu. Tej
vsoti bo prispevala še kulturna
skupnost občine Slov. Bistrica 10
milijonov, od tega 5 v letošnjem in 5
v prihodnjem letu.
•Z zbranimi sredstvi bodo v bistri-
škem gradu lahko obnovih samo
nekatere najnujnejše predele, saj bi
ZT obnovo celotnega potrebovah še
nekajkrat večja sredstva.
Po komisijskem ogledu, ki ga bo
opravila posebna ekipa zavoda za
spomeniško   varstvo   v  Mariboru,
bodo pričeh s prvimi obnovitvenimi
deh. Ta bodo usmerjena na urejanje
najbolj kritičnih delov stavbe, med
kateruni so slaba električna nape-
ljava, okna, tlak, stopnišča, sanita-
rije, vhodna vrata in manjša, vendar
zelo nujna popravila.
Že ob koncu letošnjega letajo, v
kohkor bodo dela izvajali po spreje-
tem programu,'pričakovati, da bodo
v gradu urejeni prvi prostori v
tjcviru poznejše restavracije večjega
dela prostorov in hodnikov, name-
njenih kulturni dejavnosti za po-
dročje celotne občine. Tako bodo
najprej uredili v enem od prostorov
narodopisni muzej, kateremu po
zaslugi direktorja Matične knjižnice
v Slov. Bistrici Miljutina Arka
postaja danes že pretesno med
knjižnimi pohcami. Urediti name-
ravajo tudi dvorano za slavnostne
prireditve in likovne razstave. Svoj
prostor v starem gradu naj bi dobila
tudi kulturna skupnost.
To je prva faza v programu
razvoja in obnove bistriškega gradu
kot središča kulturnega in umet-
niškega življenja občine, ki bo v
popolnosti zaživelo komaj v nasled-
njih letih, kar je odvisno od
razpoložljivih finančnih sredstev in
prizadevanja občanov.
Foto in tekst: Viktor Horvat
KAJ SMO NAREDILI?
Pri občinski konferenci SZDL
Ormož se že nekaj časa intenzivno
pripravljajo na vohtvc, ki bodo
prihodnje leto. Takrat bomo vohli
nove predstavnike v vse voljene
organe naše družbenopolitične
skupnosti, sedaj pa poteka prva faza
priprav na ta pomemben dogodek,
to je evidentiranje možnih kandida-
tov. V zvezi s tem in da bi pogledah,
kaj je bilo do sedaj storjenega na
tem področju, jc vodstvo občinske
organizacije SZDL sklicalo sestanek
političnega aktiva. Razgovor o
dosedanjem poteku kadrovskih pri-
prav bo jutri, v petek.
Pričakujejo, da se bo sestanka
udeležila tudi članica republiške
konl crence SZDL, Silva Jereb iz
Ljubljane.
OBVESTILO
MAISTROVIM BORCEM
Dobili smo nova. izkaznice za
vse člane, kijih lahko dvignejo pri
našem blagajniku tov. KRAJNCU
ob petkih v klubu Društva
upokojencev Ptuj.
Odbor
PRED PRICETKOM
TURISTIČNE SEZONE
(Nadaljevanje z 8. strani)
om, medtem ko je ob sobotah in
nedeljah dom zaseden v celoti.
Za razliko od skromnejšega
zanimanja gostov za penzionska
bivanja v tem domu pa je letos
opaziti večje število prehodnih
gostov, ki se tod zadržijo samo
nekaj ur, nato pa nadaljujejo pot do
Črnega jezera in Osankarice proti
mariborskemu Pohorju. Medtem ko
je največ prehodnih gostov iz
bistriške občine pa jih je veliko tudi
iz Maribora in Ptuja ter Rogaške
Slatine.
Dom razpolaga z 18 dvopostelj-
nimi in triposteljnimi sobami ter 30
skupnimi ležišči v starem domu.
Razpolagajo s skupno nad 120
sedeži. Upravnik doma Adolf
Šarman • sklepa, da so med naj-
pomembnejšimi vzroki, da obisk še
ni tako številen, kot bi bilo
pričakovati, glede na lego in
pomembnost tega turističnega ob-
jekta predvsem neizkoriščenosti v
zimskih mesecih in ker slovenska
planinska transverzala ne vodi tudi
" do tega doma.
Posebna ugodnost je za dom
dobra cestna povezanost z vsemi
planinskimi domovi na Pohorju in
ostalim cestnim omrežjem kakor
tudi občinskim središčem Slov.
Bistrico. To je tudi eden od
pomembnih vzrokov, da se številne
skupine odločajo za organizacijo
raznih shodov, seminarjev in srečanj
v tem domu. V bhžini doma so že
pričeli pripravljati nove smučarske
terene in bodo zgradili tudi vlečnico
za smučarje. Prepričani so, da bo ta
investicija spremenila dosedanjo
prakso zimskega mrtvila pn Treh
kraljih, istočasno pa bo po^daljšala
'udi turistično sezono vsaj za dva ali
tri mesece. Predvidevajo, da se bodo
prvi smučarji lahko spustili po novih
smučiščih na bistriškem Pohorju že
''■'tošnjo zimo. Tod navadno ne
organizirajo večjih zabavnih priredi-
tev, ker si obiskovalci tega lepega
pohorskega predela želijo predvsem
Prepotrebnega miru in svežega
^raka, ki ga v večjih naseljih in na
^elovnem mestu vse bolj pogrešajo,
•^'orda bi bilo koristno razmisliti
tudi o organiziranju lovske dejavn-
^''ti, za kar so v bližini doma in
okolici dani dobri pogoji.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. junija
Naše mesto
Po dogovoru s krajevno skupnostjo Ptuj uvajamo v
našem listu pričujočo novo rubriko. V njej bo svet krajevne
skupnost in bi naj občani v čim večjem številu obravnavali
vse probleme mesta, posebej njegovega zunanjega izgleda v
zvezi s stalno akcijo za čim lepše in bolj zdravo okolje.
Vabimo vse, ki mislijo, da bi lahko s svojim sestavkom
opozorili na kaj v našem mestu, kar kazi njegovo podobo in
kvari'njegov izgled in ugled in s katerim bi prispevali lepšemu
izgledu mesta in k bolj zdravemu okolju v njem, da nam tak
sestavek pošljejo v objavo. Vsak dobronameren sestavek
bomo z veseljem objaviH.
UREDNIŠTVO
Kako zagotoviti v našem mestu
higiensko ureditev in lepo podobo?
Krajevna skupnost je pred
nedavnim prevzela skrb za čim
lepšo podobo mesta in urejenost
na naših skromnih zelenicah in
parkih. V maju je krajevna
skupnost prisluhnila akciji ,,oči-
stimo naše okolje" in se
dogovorila z učenci osnovne
šole, da pomagajo do turistične
sezone čimbolj očistiti mesto in
okolico, kakor tudi zelenice in
parke. Tudi problem varstva
okolja stopa v zadnjem času v
ospredje. Strokovne raziskave so
pokazale, da je okolje že močno
prizadeto, taico da resno ogroža
zdravo življenje (ozračje, voda
itd.). S posebnim poudarkom
lahko omenimo, da 32. ustavni
amadman govori o varstvu
okolja^ in sicer: ,,delovni ljudje
in občani imajo pravico živeti v
zdravem okolju". V akciji
,,očistimo naše ^ okolje" gre
preprosto za večjo čistočo v
našem okolju, pri čemer naj bi
sodeloval sleherni občan in tudi
delovne organizacije. Cilj naj bi
bil tudi privzgojiti občane, torej
vzbuditi smisel za snago povsod
in na vsakem koraku, prav tako
pa je cilj, da se otroci in
prebivalci mesta vključije v
konkretne očiščevalne akcije, ki
največkrat prispevajo k mnogo
boljši čistoči mesta in okolice.
Povsem razumljivo je, da je od
nas vseh odvisno, ali bomo živeli
v urejenem in čistem okolju.
Zavedamo se tudi, da zastavlje-
nega vzgojnega cilja ne moremo
doseči, ce ne bodo pomagale pri
tem predvsem šole, časopisi in
celotno prebivalstvo. Vsled tega
krajevna skupnost poziva vse
občane, da pomagajo pri akciji
očistimo naše okolje" v našem
zgodovinskem mestu.
Človek je spremenil način
življenja, do naravnega okolja pa
se vede kot prej, ko je veljalo, da
je vse, kar je spustil v zrak,
odnesel veter; kar je vrgel v
vodo, je odplavalo; umazana
voda pa se je spet očistila. Če
bomo nadaljevali z uničevanjem
okolja, z zastrupljevanjem vode
in zraka, se bomo zadušili in
zastrupili.
V očiščevalno akcijo se mora-
mo vključiti vsi, saj ima takšna
akcija, dvojni cilj: koristno delo
in vzgojni učinek. Vsak posa-
meznik spozna, kako preprosto
je onesnažiti okolje in kako je
težko vrniti lepo podobo. Take
očiščevalne akcije so primerne
za našo mladino, predvsem za
osnovno šolo, saj bi morali prav
učenci pomagati pri pobiranju
smeti na šolskih dvoriščih, po
mestu, ulicah, kjer hodijo vsak
dan v šolo in iz nje, čistiti
zelenice in parke. Te navlake je
tudi v našem mestu dovolj in ce
se ne bomo vsi vključili, iz te
akcije ne bo nič.
Občani in delovne organiza-
cije so dolžne zlasti:
1. vzdrževati v primernem sta-
nju dvorišča, zgradbe in
dovozrie poti k zgradbam.
2. smetišče posode postaviti na
takšna mesta, da ne kvarijo
zunanjega videza mesta in
stan. zgradb.
3. odstranjevati ograje, ki so v
zanemarjenem stanju ali 'ob-
čutno kvarijo zunanje lice,
ostale ograje pa je potrebno
redno vzdrževati. Odstraniti
in porušiti vse ruševine
zgradb in druge neprimerne
objekte, ki niso sposobni za
obnovo in ovirajo promet in
kazijo lepo podobo mesta.
4. popraviti ali obnoviti zane-
marjena vhodna vrata hiš,
okna, strešne žlebove, snego-
brane in odtočne cevi.
5. popraviti ali obnoviti ter
prebeliti zgradbe, na katerih
odpada omet in so zanemar-
jena.
^. obnoviti izložbe, reklamne in
oglasne deske na raznih
poslovnih prostorih in trgo-
vinah.
7. ur.editi dvorišča, vrtove, po-
sekati drevje in grmičevje, ki
ovirajo prometu vozil in
pešcev.
8. polagati večjo pažnjo pri
posodah za smeti, da so
zadostno zaprte in v takem
stanju, da ne povzročajo
smradu ter da jih izpraznijo
ob pravem času.
9. skrbeti za snago v stanova-
njih ali v delavnicah v taki
meri, da nesnaga ne moti
okolice in ne ogroža zdravja
ljudi in ne kazi zunanjega lica
mesta.
Če hodimo po našem mestu
lahko mimogrede ugotovimo, da
nam nekatere gole zgradbe niso
v čast. Vse preveč imamo
praznih oken, praznih posod za
cvetje, golih balkonov in podob-
no. Če bi te stare zgradt)e, oz.
njihova pročelja okrasili s cvet-
jem in zelenjem, bi te zgradbe
postale zanimivejše in prijaz-
nejše. Vsekakor lahko ugotav-
ljamo, da pri naših občanih še ni
prodrla zavest in potreba po
lepšem, prijetnejšem stanovanj-
skem okiju, »
Okolje, v katerem živimo,
postaja v vse večji meri prenatr-
pano, preobremenjeno z zidavo
in drugim. Ni zato naključje, da
naš čas odločno potrjuje spo-
znanje, da zelenje predstavlja v
človekovem okolju tisto prvino,
naravno sestavino, ki je nenado-
mestljiva in nepogrešljiva . . .
Življenje nas dnevno vodi v
razna okolja, med vsemi pa je
najbolj zanimivo okolje stano-
vanjskih bivališč, kjer se največ
zadržujemo. Idealno obliko tega
okolja vidimo v hišnem vrtu,
med tem pa si v stanovanjskih
naseljih skušamo to nadomestiti
z    zelenicami,    cvetlicami   na
balkonih in oknih. To bi naj bilo
nadomestilo za izgubljen stik z
naravo, ki je vir zdravja in
novega s\ana za delo. Danes
zelenijo in cvetijo cvetljice po
vsem civiliziranem svetu. Postale
so del stanovanjskega okolja.
Nameščamo jih povsod, kjer
prebivamo ift kjer delamo. Za
marsikoga je to edini stik z
naravo in vsak velikokrat občuti
potrebo po sončnem zelenju, po
nežnem dehtečem cvetju. V
času, ko se pri nas vse bolj
razvija turizem, ne smemo
prezreti koristi, ki jo prinašajo
cvetlice. S cvetjem in zelenjem
na naših balkonih in oknih
bomo privabili še več domačih
in tujih gostov, ki želijo
preživeti svoj dopust predvsem
tam, kjer je lepo.
Vse več je tudi že v našem
mestu cvetja in zelenja ampaK na
žalost imamo v Ptuju tudi take,
ki jih je smisel za lepoto in lepši
izgled mesta neznana stvar ter.
uničujejo in kvarijo vse tisto,
kar je s trudom ustvarjeno za
lepšoDodobo mesta.
SADOVI BESED
(Nadaljevanje s 7. strani)
financiranju razvoja zasebnega km
tijstva. Sadovi besed pa so bejej
Osnova za izboljšanje poloj,
našega kmeta je povečanje storiln
sti in z njo količine proizvodov
tem primeru bo tudi kmet zmoj!
dajatve za zdravstveno in pokojni-
sko zavarovanje. Odprt je
problem ostarelih kmetov. Potrebi;
bo razmishti o oblikah njihove,
vzdrževanja in proizvodnje i
njihovi zemlji.
Vse navedeno je samo delce,
majhen drobec tistega, o čemer-
dni razmišljajo ormoški komuni;
na številnih sestankih pred II. ^
občinske konference, ki bo pont
no razčlenila probleme social:
diferenciacije. Upamo lahko, ;
.bodo sadovi besed dejansko izbojji^
nje položaja vsaj skrajno kritičjj
struktur zaposlenih. Obstoječe st
nje pa bolj kot besede zahtev
dejanja.
Črevesni zajedalci
# Nadaljeval^
Uo okužbe pride pretežno skozi
usta. Nalezljive oblike ghst pridejo v
usta s hrano, z umazanimi rokami, s
pijačo in z drugimi^ predmeti, ki
pridejo v stik z usti. Še zlasti težko
je preprečiti okužbo z jajčeci in
hčinkami, ki so zaradi čvrste ovoj-
nice zavarovane pred vplivi okolja.
Omenjeni obhki najčešče najdemo v
blatu človeka in nekaterih živah.
Civilizirani narodi nasploh misUjo,
da živil ni težko zavarovati pred
okužbo s človeškimi fekahjami. Res
je, da sodobne sanitarije in odstra-
njevanje človeških fekalij v pre-
cejšnji meri pomagajo pri prepreče-
vanju okužbe s črevesnimi ghstami.
Kljub temu pa je znana dolga vrsta
primerov, ko so higienski ukrepi
odpovedaU in je prišlo.do množične
o.vužbe. Dejstvo je, da marsikje
vrtove še vedno gnojijo s človeškimi
fekahjami. Solata je eden najpo-
gostejših virov okužbe, še posebno
pri nas.
Poglejmo si nekoUko natančneje
dve vrsti črevesnih ghst, ki sta v naši
državi najbolj razširjeni.
1. PODANČICA najčešče napada
otroke, ker pa je zelo nalezljiva, se
okužba hitro razširi tudi na odrasle
v družini. Samica podančice, ki
potuje skozi debelo črevo in danko,
okrog katere izloča veUko število
jajčec (okrog 11.000), povzroča
okrog danke srbenje, kar je eden od
najpomembnejših simptomov. Ce
jajčeca  z   umazanimi rokami aH
hrano pridejo v usta drugih član;
družine, se okužba naglo razšr
Otroci, ki se igrajo po dvorišči;
imajo pod nohti vehko teh jajčec
sesanjem prstov in dotikanjem ustj
. tako vedno znova okužujejo. Jajc
ca podančice najdemo v hišne:
prahu (okužba z dihanjem) p
omarah, mizah in oknih, v ste
niščnih školjkah, v posteljnem pe:
lu. Nasploh jih je največ p
spalnicah, tako da je okužbi izp;-
stavljena vsa družina. Iz družine«
okužba razširi v otroške vrtce,'
tovarne, kasarne in druge kolektiv;
, V takih primerih je neobhodt,
■ potrebno zdravljenje vse druži::
oziroma kolektiva.
Najpogostnejši  znaki  okužbe
podančicami so izguba teka, huji
nje, močenje postelje, nespečnoi:
šklepetanje  z zobmi, bolečine
trebuhu, slabost, bruhanje in ale:
gične reakcije organizma.
Da bi se obvarovaU pred okužb;
si moramo redno umivati roke p
opravljanju potrebe in pred jedK
Med zdravljenjem in še teden dni p
njem mora bolnik nositi tesr
oprijeto perilo, ki preprečuje, da:
jajčeca podančice prišla v stik
rokami in se tako raznesla. Teles:;
perilo je treba prekuhati vsak da:
posteljnino, spalne srajce in pižair
pa dva- do trikrat na teden.
Nadaljevanje prihodnjič
Dr. med. Ljubo Dorei
IN ŠE ENKRAT »JUNAK! VIŠIN«
V prejšnji številki Tednika smo objaviU sestavek pod naslovom
višin". Zal zaradi tehničnih ovir nismo mogli objaviti tudi fotografij. ^
objavljamo eno od njih danes. Na sliki so padalci tik po pristanku na zemD
Na desni strani je Franc Kodela, učitelj padalstva v Moškanjcah. -m'
^dnik — Četrtek, 22. junija 1972
STKAN 11
Konkretna oblika sodelovanja
v času bivanja udeležencev Kara-
vane bratstva in prijateljstva 1972 v
Ormožu so tamkajšnji gospodar-
stveniki in delavci s področja
družbenih služb navezah nekaj .
konkretnih stikov med občino
Qrniož in Vrnjačko Banjo.
Razgovor o gospodarstvu obeh'
občin in možnostih sodelovanja je'
pripravila direktorica trgovskega;
podjetja „Zarja" Ormož, Anica
Luicaček, diplomirani ekonomist.
Poleg šestčlanske službene delegaci-
je občine Vrnjačka Banja je
razgovoru prisostovala tudi večina
direktorjev in drugih vodij ormoških
delovnih organizacij in dislociranih
obratov. Anica Lukaček je v svojem
uvodu povedala nekaj mish o
razvoju občine Ormož v zadnjih
dveh letih. Omenila je tudi nacional-
ni dohodek in strukturo prebivalcev.
Pri oceni gospodarstva je posebej
poudarila, da kljub ugodni akumula-
tivnosti predstavlja nehkvidnost in
depozitna nesposobnost ormoških
delovnih   organizacij   za   občino
veliko breme. Tako v gospodarstvu
manjka približno 25 odstotkov
potrebnih obratnih sredstev.
Potem je potekal pogovor o
gospodarstvu obeh občin. Ogledali
pa so si tudi nove proizvodne obrate
tovarne Jože Kerenčič Ormož.
Na področju družbenih služb sta
razgovore vodila Edvard Pajek za
šolstvo in otroško varstvo, Milan
Vičar pa za zdravstvo in socialno
skrbstvo. Mnenja so izmenjah v
prostorih osnovne šole v Središču
ob Dravi. Prišlo pa je tudi do enega
čisto konkretnega dogovora. Tako
je želja po obojestranskem sodelova-
nju, ki so jo prebivalci obeh občin
še posebej manifestirali letos s
podpisom listine o pobratenju,
dobila tudi prve obhke v praksi.
Letos julija bo prišlo v Ormož na
počitnice 15 otrok iz Vrnjačke
Banje. Stanovali bodo pri svojih
vrstnikih, le-ti pa jim bodo po
desetih dneh skupnega bivanja obisk
vrniU.
Vsakdo rad vsaj enkrat na leto pokaže, kaj se je naučil, za kohko je
postal bogatejši. Tako so tudi ormoški otroci ob koncu šolskega leta v svojih
vrtcih skupaj s tovarišicami vzgojiteljicami pripravili razstave svojih umetnin
in konstrukcij. Shka prikazuje eno takšnih razstav v ormoškem vrtcu.
Prikazan je le delček razstave, saj se je „raztezala" kar v štirih prostorih.
Foto: jr
65. iN 66. IZVESTJE
PTUJSKE GIMNAZIJE
Gimnazija Dušana Kvedra v Ptuju
je izdala 65. in 66. Izvestje - letni
poročili za šolski leti 1969-70 in
1970-71.
Zvezek obsega poleg seznama
dijakov in njihovega učnega uspeha
ter kronike obeh šolskih let,
pregleda članov delovne skupnosti
zavoda, poročila o delu šolskih
organizacij in društev ter krožkov še
nekaj zanimivih sestavkov o pred-
zgodovini in zgodovini tega našega
ptujskega uglednega šolskega zavo-
da, ki bodo pritegnih zlasti bivše
njegove dijake.
Izdajo Izvestja so omogočila
nekatera ptujska podjetja s svojimi
prispevki, uredil pa gaje prof. Drago
Suligoj. Lep tisk in vezava je delo
Ptujske tiskarne.
GORIŠNICA
25. junija: ameriški film SOK;
LJUTOMER
24. in 25. junija: amerišlti fihn
MASH;
28. in 29. junija: itahjanski fihn
SOVRAŽI SVOJEGA BLIŽ-
NJEGA;
SLOV. BISTRICA
24. in 25. junija: angleški film'
KJE JE JACK;
28. in 29. junija: itahjanski fihn
GRIČ ŠKORNJEV;
PTUJ
22. junija: italijanski fihn MAČ-
KA Z DEVETIMI REPI ob 18. ari;
22. in 23. junija: itahjanski film
CRNI GUSAR; 24. in 25. junija:
ameriški fihn MOŽ ZAKONA; 25.
junija: ob 10. in 16. uri: ameriški
film DVOJNIK V ŠKRIPCIH; 27. in
28. junija: itahjanski film UPPER-
SEVEN - HUDIČEV AGENT; 28.
junija ob 20. uri ameriški fihn Z
GLAVQ SKOZI ZID.
SKRB ZA KADRE V IMPOLU
Komisija za kadrovska vprašanja
delavskega sveta IMPOL iz Slov.
Bistrice je tudi letos posvetila
posebno pozornost pridobivanju
novih kadrov.
Pred kratkim je sklenila, da bo na
osnovi pokazanih potreb razpisala
za šolsko leto 1972/73 potrebe za
63 učencev v obrtni šoli Slov.
Bistrica. Prav tako bo v tem šolskem
letu štipendirala 26 učencev na
srednjih, višjih in visokih šolah za
razhčne stroke.
Odobrena so že tudi sredstva za
šolanje. V. H.
KULTURNA SKUPNOST
SLOV. BISTRICA POTRDILA
FINANČNI PROGRAM
Kulturna skupnost Slov. Bistrica
je na osnovi programov dela, ki so
ga dostavila kulturno umetniška
društva in drugi s tega področja,
sprejela program finančnega poslo-
vanja za letošnje leto.
Za dejavnost na kulturno umetni-
škem področju, ki je letos pokazala
še posebno razgibanost, bi potrebo-
vah okoli 60 milijonov SD.
Potrebna finančna sredstva za
zagotovitev te dejavnosti pa so že
odobrili republiška skupščina iz
sredstev za razvoj kulturne dejav-
nosti, občinska skupščina Slov.
Bistrica in kulturna skupnost.
Največji del teh •sredstev bodo
namenili dejavnosti KUD in SVO-
BOD na območju občine.       V. H.
Sedela je pri večerji zraven
znanega pisatlja in se čutila dolžno
spregovoriti besedo o njegovi
najnovejši knjigi.
„Zlasti konec je na moč imeni-
ten!" seje navduševala.
„In kaj mislite o začetku? " je
vprašal pisatelj.
„Tako daleč še, na žalost, nisem
prišla.'
ATLETIKA
Drago Skok tretji
v državi
Prej.šnjo nedeljo, 11. junija, je bilo
v Osijeku in Mariboru finalno j
atletsko tekmovanje za atletski^
pokal Jugoslavije v kategoriji st.
niladincev in mladink. Tekmovanja
se je udeležilo dvanajst najboljših iz
vsake discipline. Uvrstitev v dvanaj-
sterico v državi je bil za Ptujčane že
vsekakor uspeh. Fantje so se
pomerili med seboj v Osijeku,
dekleta pa v Mariboru. Pri mladincih
so kot ekipa zmagali domačini oz.
Osiješka Slavonija. Drago Skok je
sunil kroglo 12,62 m in tako osvojil
odlično tretje mesto v državi, kar je
do sedaj praktično največji uspeh
ptujskih altetov v zadnjih letih. Tudi
Stajnko Tonček je v teku na 400 m
dosegel osebni rekord, saj je progo
pretekel v času 49,7, kar ^a je
iivrstilo na prav tako dobro četrto
"lesto. V Mariboru je tekmovala
Tatjana Butolen v teku na 100 m in
? časom 13,3 osvojila deseto mesto
tako prinesla društvu tri
dragocene točke.
V ekipnem prvenstvu za APJ in
^PS so Ptujčani dosegli za pogoje, v
katerih vadijo, dobre rezultate,
^ako pa bo na posamičnem
državnem prvenstvu, ki bo prihodnji
"lesec v Splitu, ICranju, in Banja
•-uki pa bomo še videli. Želimo Jim
^saj takih uspehov, kot so jih dosegli
do sedaj. OP
PRAPOR ZRVS IVANJKOVCI
Nadaljevanje s 6. strani)
je tekmovalo skupaj 105 tekmčval-
cev.
V streljanju s polavtomatsko
vojaško puško je zmagal Franc
Kelemina iz Grab pri Središču ob
Dravi. Drugi je bil Marjan Vnuk iz
Ivanjkovec, medtem ko si tretje,
četrto in peto mesto delijo Ivan
Ivančič iz Ivankovec. Friderik
Meško iz Vehke Nedelje in Boris
Vrbančič iz Ivanjkovec.
S polavtomatsko puško je najbolje
streljal Jože Kuhar iz Središča ob
Dravi, drugi je bil Mirko Tušek iz
Vehke Nedelje, tretji pa Stanko
Zidarič iz Ormoža.
Ekipno jc zmagala skupina članov
krajevne organizacije ZRVS Sre-
dišče ob Dravi. Ekipo so sestavljaU
Franček Šala, Ivan Horvat, Franc
Kelemina, Otmar Medik in Ivan
Šavora. Druga je bila ekipa Vehke
Nedelje, tretja pa Ivanjkovec.
Nagrade in priznanje je razdehl
zmagovalcem predsednik občinske
organizacije ZRVS Ormož Edvard
Pajek.
Osnovna šola Ivankovci je ob
slavnostnem razvitju prapora pri-
pravila tako lep in pester program,
da ji je tamkajšnjo krajevno
združenje ZRVS podarilo nekaj
knjig za pionirsko knjižnico.
jr
ZLATA POROKA V PTUJU
17. junija 1972 je bila na
matičnem uradu v Ptuju zlatopo-
ročna svečanost.
Zakonski par GA VEZ (Terezija,
roj. Žuran 14. oktobra 1900 v
Gruškovcu in Anton, roj. 1. junija
1887) sta po petdesetih letih zakona
ponovno stopila pred matičarja.
V letih skupnega življenja sta
marsikaj prestala, saj življenje v
strmih, haloških hribih, kjer sta
imela posestvo, ni bilo posuto z
rožicami.
Sedaj, ko sta se preselila k sinu, v
Budino pri Ptuju, živita mirno in
prijetno življenje ob dobri oskrbi in
v krogu svojih najožjih prijateljev in
na veselje šestih pravnukov in
devetih vnukov.
Odbornik SO Ptuj Franc Tomažič
in matičarka Breda Sever sta jima
po končanem poročnem obredu
čestitala k jubileju in jima želela še
mnogo let mirnega življenja.
TEKST IN FOTO:
PETRA LANGERHOLC
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. junija M
mirko šoštarič:
Izleti v ptujsko okolico|
in preteklost
(Nadaljevanje)
Onstran mostu čez Dravo je na
desnem bregu bilo nekoč splavarsko
pristanišče in mitnica: tu' so
prodajali vinogradniško kolje in
,,tankali" vino za nadaljnjo vožnjo
po Dravi. Mostišče je nekoč krasila
lepa baročna skupina Nepomuka in
dveh angelov. Gladina Drave ima tu
nadmorsko višino 205 m.
Mi se pa od tod odpravimo na
planinsko pot skozi Haloze. Prvi
„vzpon" nas popelje na grad Bori
vrh 50 m visoke pečine iz litavskega
apnenca, v nadmorski višini 257 m.
Kogar ne veseli plezalna tura po
severni steni, naj krene po namerki-
rani, zložni južni poti skozi naravni
park - namesto, da bi sledeč
markacijam, užival v hrupu in
smradu motornih vozil, ki ga
zanesljivo pripelje do gostišča v
gradu. Sam grad je shkovito
postavljen vrh dominantne pečine in
obvlada panoramo vsega Ptujskega
polja, s terase pa je čudovit razgled
do Pohorja, Maribora in jeruzalem-
skih goric, v ospredju pa vidimo
ptujski, dornavski in velikonedeljski
grad. Grad Bori je omenjen šele v
13. stol., čeprav je obstajal že prej,
zaradi sporov med ogrskim kraljem
in avstrijskim cesarjem pa je dolga
stoletja užival davka prosto eksteri-
torialnost. V zadnji vojni so bih v
gradu zapori gastapa in v kapeli je
urejena spominska razstava. Nek-
danjo zbirko starega orožja in
drugih dragocenosti so raznesli že
pred vojno.
Danes so v gradu s slikovito in
edinstveno lego na Dravo gostišče s
sobami za tujce, restavracija, ko-
palni bazen; v okolici so lepi izleti v
Haloze. Proti jugovzhodu pridemo v
dvajsetih minutah po poti skozi
bukov in gabrov- gozd na najvišji vrh
vzhodnih Haloz, 41 2 m visoki Vehki
vrh ali Vrbanjšak. Na njem še
odkrijemo ostanke ruševin nekdanje
cerkve sv. Urbana, ki je najbrž
začela razpadati v jožefmski dobi;
ruševine že zarašča goščava. V
gozdu na vzhodnem pobočju
Vrbanjšaka vidimo sledove nek-
danjih kamnolomov litavskega ap-
nenca.
Ker smo na Vrbajnšaku hkrati na
najvišji vzpetini vzhodnih Haloz, si
to pokrajino od tod najlaže
ogledamo. Miocensko hribovje se-
stoji iz laporjev, peščenjakov (delno
apnenčastih), apnenca in peščene
gline. Litavske apnence najdemo
med Borlom iz Zavrčem, v povirju
Bele, v gozdu Belšak; potok Bele se
izliva v Dravo tik pod borlskim
gradom. Manjši apneniški otok je že
na Hrvaškem pri Vinici na Ravni
gori pa so celo kraški pojavi in po
njej teče južna meja Haloz na
Hrvaškem, ki se, na vzhodu končajo
v čudovitem arboretumu v gradu v
Vinici.
Haloško gričevje se proti jugo-
zahodu vedno bolj dviga in doseže
504 m pri Sv. Avguštinu, v Ložinah
540 m, po stari avstrijski karti pa
celo 568 m. Najvi.šja vzpetina je
Jelovec s 624 m. Ravna gora.
Rogaška gora in Boč so dejansko
začetek Karavank, ki kot ozka stena
segajo do Vrat pri Trbižu. Haloško
gričevje dosega večje višine kot
Slovenske gorice, ima bolj strma
pobočja in ožja slemena, k temu so
še grebeni bolj nepravilno razvejani.j
V vzhodnih Halozah je celo več
vinogradov kot v Slov. goricah, do
35 % površine, v zahodnih pa
postajajo vedno bolj gozdnate, v
Ložinah 57 %! Naselja so majhna:
okoh župnijskih središč v Zavrču,
Cirkulanah, Leskovcu, Podlchniku,
Žetalah. Trg Makole leži na
zahodnem koncu, Ptujska gora in
Rogatec pa sta zunaj Haloz.
Nadaljevanje prihodnjičj
Po obisku umetnikov iz Draaačeva
Umetniško skupino Dragačevcev
iz zahodne Srbije sestavljajo pevci,
igralci in trobentači, ljudje z dežele.
Prišh so v svojih slikovitih narodnih
nošah in nas navduših s svojimi
narodnimi pesmuni in plesom. To ni
bilo težko, ker je ohranjeno v ljudeh
navdušenja za pesem in ples v
narodnem stilu.
Navdušuje nas, da so ti ljudje sredi
najnujnejšega dela zapustih svoje
delo, da bi prišh med nas in nas
objeh kot svoje stare znance in
prijatelje.
Rojen sem bil v Dragačevu.
Bil sem otrok, ko so zadonele
vojaške trobente v juhju 1941 leta.
Dragačevci so stopih v boj za
osvoboditev. Toda sovražnik je bil
močan   m   borci   so se
umakniti v Bosno. T
Ostala so dekleta, ki so peiji
svojimi fanti: ■
Sa Ovčara i Kablara,
čobanica progovara:
druže Tito, milo lice,
kad češ doči u Užice,
kad češ doči u Užice,
i dovesti jedinice.
Da ja vidim moga mila,
kako četom paradira,
kako četom paradira,
a za mene ne razbka.
Že deset let se koncem vsaki
poletja zbere v Guči sredi Dragači
mnogo trobentačev in ti z goi,
melodijo prično edinstveni ljud
zbor pri nas in najbrž na svetu.
Na tem zboru, ki traja nekaj d
tekmujejo skupine trobentačev
cele države. To je nekajdnev
praznovanje z izbranimi Ijudskt
jedih in speciahtetami. To je re\
ljudskih običajev, narodnih n.
ročnih del in ljudske umetnosti.
Folklorna skupina, ki je gostovj
v naših krajih, je enoten umetni
sestav, čeprav so to ljudje z deii
in v razhčni starosti (od 20 do
let) je požela že vehke uspehe
beograjskem in koperskem festivi
in ki se pripravlja na gostovanje
inozemstvu.
Milojko Radičei
zapis o videmskem šolskem pevskem zboru
Ko zaori pesem ...
Krivični bi bili, če ne bi ob
jubileju, ki ga te dni slavi videmska
šola skupaj z 19-članskim učitelj-
skim kolektivom ter z nekaj nad
430 učenci, ko praznujejo 250 let
pouka v tem.kraju pod vznožjem
Haloz, ob Dravinji, posebej zapisali
nekaj vrstic tudi o videmskem
šolskem pevskem zboru, ki ga vodi
glasbena učiteljica Jožica SOKO.
Prav   ta   pevski   zbor.   ki   ga
sestavljajo učenci od prvega do
osmega razreda, so ob jubileju
pouka v Vidmu pri Ptuju pripravili
poseben samostojen koncert pesmi
ter za svoje ubrano petje poželi pred
zbranim občinstvom, zlasti pa še
številnimi gosti, ki so ta dan, mnogi
med njimi, prvič prišli v to vas pod
Halozami, buren aplavz in to jim je
tudi edino ,,plačilo" za vse tiste
preštevilne ure, ki jih prebijejo ob
večerih oziroma po šoli, ko pilijo
svoje glasilke in glasove, da potem
vse izzveni lepo ubrano - harmonič-
no.
Kot so mi povedali starejši
Videmčani, so tu še pred leti imeli
tudi dokaj ubrani pevski zbor, ki pa
je v zadnjem času nekako popustil.
Nastopi še edino ob žalnih
svečanostih, ko zapoje v slovo
sovaščanu, ki se je poslovil od
življenja. Vrzel oziroma tradicijo
videmskih pevcev so prevzeli mladi,
tisti, ki se šele pripravljajo za
življenje, pevskega duha pa jim vliva
glasbena učiteljica Jožica Soko, ki je
prišla na videmsko šolo poučevat
leta 1963. Uspehi so se kmalu
pokazali.
Videmski mladinski pevski zbor je
že 1969 leta prejel na mladinskem
pevskem festivalu v Celju bronasto
plaketo, kar je nedvomno lep uspeh.
Ta uspeh videmskih mladih pevcev
je navdušil tudi nekatere takratne
goste iz Češke, ki so ta mladinski
pevski zbor povabili na Češko, kjer
so gostovali v več čeških mestih,
med drugim v Karlovih Varih,
Jirkovu, Kadnju, Pragi, kjer je
nastopilo kar 5 5 mladih pevcev, ki
so večinoma doma v Halozah,
nekateri pa tudi v dolini, Pobrežju,
Lancovi vasi in drugje. Vsi ti mladi
ljudje najdejo poleg učenja, mnogi
tudi še poleg dela, ko pomagajo
staršem cloma na kmetijah, čas za
vadbo v petju in pozneje za nastope.
Kot ze omenjeno, ta mlada
dekleta in fantje za svoje nastope
pred javnostjo ne dobijo plačila,
vendar jim to ne vzame volje, to še
zlasti velja za prizadevno glasbeno in
ne samo glasbeno učiteljico Jožico
Soko, da ne bi stalno vadili ter peli,
kajti prav-gotovo ne pojejo samo
sebi v zabavo pač pa je njihovo
ubrano petje namenjeno predvsem
poslušavcem to je tistim, ki jih
želijo poslušati in verjemite, kdor jih
enkrat posluša, jih želi še poslušati.
F. Hovnik
ZLOMIL Z/kPORTJICO
Na cesti II. reda v vasi Pušenci
pri Ormožu se je na železniškem
prelazu pripetila prometna nesreča
zaradi premajhne previdnosti mope-
dist^.
^ Anton Zunec iz Hardeka pri
Ormožu, elektrikar, se je peljal po
cesti iz Ormoža proti Središču. Ko
je peljal proti železniškemu prelazu
v Pušencih, zaradi močne svetlobe
vzhajajočega sonca ni opazil, da so
zapornice spuščene. Pri trčenju ;
eno zapornico zlomil, sam pa dobu
telesne poškodbe po glavi, rokah in
nogah. Pomoč so mu nudili v
ormoškem zdravstvenem domu.
Škode je za približno 2.000 din.
Najmlajši Videmčani pojo ob 25 0 letnici pouka v Vidmu.
Ob razstavi
slikarja samorastn«
kOlomana bežnega i
razstavnem paviljon
dušana kvedra v ptul
V dneh od 21. junija do 5.ju|
tega leta razstavlja v razstav«
paviljonu Pokrajinskega muzeja
Ptuju svoja dela shkar samorasU
Koloman Beznec iz Murske Sobot
Slikarjeva osnova usmeritev je i
ivna interpretacija pomurske poki
jine in predvsem njenega človel
pri čemer se poskuša čimb
pribhžati notranjim vzgibom fl
gove življenjske demonstracije,
najsi bo ta akcijska in bučna ali
intunna in zadržana. Slikar živi
svojo materijo v reahstičnem odi
su, ki jo posreduje z ljubezni
deskripcijo in poenostavljeno obr
navo, pri čemer poskuša ohrat
čimveč karakterističnih formali
in kolorističnih elementov, iz ka
rih gradi svoje kompozicije, kini
posredujejo pejsažno, genrsko
tihožitno motiviko.
Več o umetniku in njegovem i
bomo povedah v naslednjem sest
ku, ko bomo detajlneje predsta'
njegov razstavljeni opus.
za vii. kongres zks I
Minuli petek popoldne so '
Ormožu sestali člani komil
občinske konference ZKS in f
pred.sedstvom sekretarke inž. J'
zije Štefančič razčlenili politični
ekonomske razmere ter organiz^
sko stanje v občinski orgamzi
zveze komunistov. Posebej so
osvetilih nekatere probleme z vi(i|
učinkovitosti in vpliva ZK. Vscbi
razprave in že pripravljenih
bodo posredovali centralnemu
miteju SKS, ki pripravlja mater'
za VH. kongres slovenskih konU"
stov.
jjiK _ ČETRTEK, 22. junija 1972
STRAN 13
Dionirji so branili Podlehnik
i^led učenci osnovne šole v
^lehniku je prejšnji teden
J^rtšalo: „Imeii bomo zadnji
Ltni dan v tem šolskem letu . . .
Mi 12 bomo se žogali, šli se bomo
jlade partizane in obrambo
jomovine . .
In res jim je pripravilo vodstvo
v petek dopoldne nevsakdanji
jjjjtni dan. Izvedli so uspelo vajo
Jjjprav na splošni ljudski odpor.
Zjutraj so prišli v šolo polni
napetega pričakovanja iri kot bi
jjjjjjo   temu   rekli    -   bili   so
l^rbeno" razpoloženi. Natanko ob
Jjnii uri so poslušali prek šolske
fldijske postaje naslednje obvestilo:
jovražnik se je utaboril na levem
Legu Drave v bližini Ptuja,
frjčakujemo, da bo danes
prekoračil Dravo in izvedel zračni
Uad na Podlehnik. Bodite
Uravljeni. V primeru napada,
Lmo takoj zapustih šolo in kar se
ja hitro zbežali v bhžnji gozd . . ."
Učenci in učitelji so ostah v
apetem pričakovanju. Ob osmi uri
JI pet minut je sledil alarm za
j^uacijo iz šole . . . Brez panike je
okoli 400-članska šolska družina
zapustila svetle šolske učihiice v
izredno dobrem času dveh minut in
40 sekund. Zavetišče so si poiskali v
bhžnjem gozdu.
Po končanem ,,napadu" na šolo
so pripravili še orientacijsko patrolni
pohod in nekatera športna
tekmovanja.
Za učence je bila še posebej
zanimiva razstava vojaškega orožja,
ki jo je pripravil Josip Tomažič iz
oddelka za narodno obrambo pri
skupščini občine Ptuj. Učenci so z
velikim zanimanjem poslušah razla-
go o posameznih vrstah orožja,
najboljši v športnih srečanjih in na
„partizanskem" pohodu, so smeh za
nagrado tudi streljati z vojaško
puško. To je bilo za mnoge veliko
doživetje in nepozabni dan.
Po oceni Radovana Verka,
ravnatelja podlehniške šole in
celotnega učiteljskega kolektiva, je
vaja v celoti uspela, izredno
zadovoljni pa so bili tudi učenci.
Partizansko kosilo, ki so ga
pripravih po končani vaji - jim je
izredno teknilo. jk
Nagrajenci rdečega križa
v soboto dopoldne so se v
oimoški mestni grabi pomerih
podmladkarji Rdečega križa v
inanju in spretnosti nudenja prve
pomoči. Sodelovah so učenci in
učenke 7. razredov vseh ormoških
centralnih osnovnih šol.
Najprej so reševali testna vpraša-
nja in nato pokazah praktično
obvezovanje ranjencev. Zmagala je
ilupa osnovne šole Ormož, medtem
»si ekipi osnovnih šol Tomaž in
Miklavž dehta drugo in tretje mesto.
Velika Nedelja je bila četrta in
Središče ob Dravi peto.
Tekmovanje je potekalo pod
strokovnim vodstvom dr. Petra Ga-
špariča in medicinskih sester. Vsi
tekmovalci so dobih spominske
značke, prve tri skupine pa tudi
plakete občinskega odbora Rdečega
križa Ormož.
Tekst in slika: jr
-"ieleženci tekmovanja s svojimi vzgojitelji. Spominski posnetek.
•BESEDA MLADIH" - EN-
'^AT MESEČNO
LZ-j^tiv mladih novinarjev pri O K
T^S Slov. Bistrica bo v drugi
rj^lovici junija izdal letošnjo prvo
'^^ilko svojega glasila ..Beseda
JJ.^^iih", ki bo v prihodnje izhajala
Jr^at mesečno in tudi večkrat, če
^3 to potreba.
i^^jasilo bo uredil štiričlanski
^''niški odbor, izšlo pa bo v okoli
^"izvodov. Z nijm bodo obveščali
^yoeno politične organizacije,
f',''^ iz sosednjih občinskih kon-
V "C 2M, kakor tudi vse aktive Z M
, bistriški občini o doseženih
m, Jtatih in bodočih nalogah
pline v občini. V. H.
POPRAVEK
V 21. št. našega hsta je bil na 10.
strani objavljen članek pod naslo-
vom YU 3 DEU kliče te YU 3 DDR,
katerega sestavek ne ustreza naslo-
vu, ki se pravilno glasi „RADIO-
AMATERJI DOBILI NOVE PRO-
STORE!" in je povzet po ALUMI-
NIJU! Bralcem in avtorju sestavka
se za to napako opravičujem.
F. M.
,,Moj mož zelo rad zboli za
morsko boleznijo, kapitan. AH mi
ne bi mogli povedati, kaj naj stori,
ko ga napade ta strašna bolezen? "
, Ni treba," odvrne stari pomor-
ščka, „to bo takrat že sam vedel."
ŽAL MI JE BILO
Sreda je zame najnapornejši dan v
tednu, zato pridem iz sole ob sredah
vedno slabe volje.
Tudi tega dne je bila sreda. Imeli
smo pevske vaje, zato sem morala
domov sama. Ze to me je spravilo v
slabo voljo, saj ni nič kaj prijetno
pešačiti sam. Vso pot sem se jezila
na blatno cesto in se izogibala luž,
da ne bi prišla domov preveč blatna,
ker bi me potem mama zopet
ozmerjala. Ves čas sem se varovala
pred avtomobili, ki so me srečevali
ali dohitevali. Kot nalašč je tega dne
peljalo po cesti mnogo več avtomo-
bilov, kot ponavadi. Že sem bila
blizu doma, ko mi je nasproti
pripeljal avtobus. Pomaknila sem se
na rob ceste in obstala. Avtobus, ki
je peljal prej po sredi ceste, je sedaj
zavil proti meni, zapeljal v lužo, ki
je bila nedaleč vstran od mene in
potem si lahko mislite, kaj je sledilo.
y trenutku sem bila vsa ometana s
cestnim blatom in voda, ki je bila
prej v luži,^ se je tedaj stekala z
mojega plašča. Stekla na očalih sem
imela nenadoma temna. To je bil
tudi višek moje slabe volje. Bila sem
prepričana, da je šofer avtobusa
nalašč zavil v lužo, da bi me
poškropil. Domov sem prišla skrajno
slabe vol|e. Najprej sem začela
čistiti plašč. Zraven sem zmerjala
ceste, luže in pa šoferja, ki me je
poškropil. Medtem je prišla k meni
mama in mi dejala, da ima kosilo
zame že pripravljeno. ,,Ne bom nič
jedla!" sem se zadrla, kot da bi bila
ona kriva moje slabe volje. Mama
me je samo pogledala in ko sem se
ozrla vanjo, sem opazila v njenih
očeh začudenje in žalost. Njene oči
so mi govorile: ,,Kaj sem ti storila?
Zakaj si takšna, ko dobro veš, da ne
prenesem tega, če nočeš jesti? " Vse
to me ni nič prizadelo, še naprej
sem čistila plašč, kot da mame
sploh ni v sobi. Mama je z žalostnim
obrazom odšla. Kmalu za tem je
pritekel k meni mali štiriletni Bojan,
ki ga imam sicer zelo rada, toda
tokrat sem ga sunila vstran od sebe
in zakričala nanj, češ kdo ga je
klical. Umaknil se je^^ toda kmalu se
je vrnil s koščkom čokolade. ,,Boš
čokolado? " me je nagovoril skoraj
boječe. ,,Ne bom. Pusti me že
enkrat v miru!" Stopil je za korak
nslaj, se preplašeno ozrl vame in
stekel iz sobe. Vedela sem, da sem
ga zelo užahla in da bo jokal, saj
joče vedno, kadar ga odbjjem. Že
sem ga hotela poklicati nazaj, toda
nekaj v meni me je ščuvalo:
,,Zakaj? Saj te vedno samo nadle-
guje!"
Ko sem le končala s čiščenjem,
sem odšla v kuhinjo, da bi pričela
pisati nalogo. Mama, ki je sedela pri
štedilniku, me je samo premerila s
svojim vprašujočim pogledom. Bo-
jan pa, ki je še vedno narahlo ihtel,
se je stjsnil k mami in me samo
gledal. Čokolada je ležala na hladil-
niku, kosilo pa je še vedno stalo na
mizi.
Takoj, ko sem stopila v kuhinjo,
sem dobila občutek, da se me Bojan
in mama bojita in postalo mi je žal.
Takrat se je v meni nekaj prelomilo.
V meni je nenadoma zazevala
strašna praznina, v grlu sem začutila
kepo, ki se je vse bolj dvigala in me
silila k joku. Vstala sem in odšla iz
kuhinje. V sobi sem se sesedla na
posteljo in skoraj naglas zajokala.
Bilo mi je, da bi najraje odšla v
kuhinjo in zaklicala: ,,Mama, pro-
sim, oprosti mi, saj bom jedla in
Bojan, saj veš, kako rada imam
čokolado!" Tega nisem storila,
vendar sem takoj^ ko sem se
pomirila, spet odšla v kuhinjo.
Marna je opazila, da sem jokala in
molče je pogrela juho in jo postavila
predine. Vzela sem žlico in z
največjim tekom pojedla. Medtem je
prišel v kuhinjo tudi Bojan, ki pa se
ni imel prevelikega zaupanja vame,
vendar je bilo, ko sem ga poklicala,
naj mi prinese čokolado, vse v redu.
Pri večerji je bilo vse po starem.
Zdelo se mi je, da so že vsi pozabili,
kaj se je zgodilo, v meni pa je še
ostal ta spomin in se ne bo tak
kmalu izbrisal.
Anica Kopše, 8. r,
OŠ Podlehnik
ČE NI MAME DOMA
Zunaj dežuje
in Marku učit se ne da.
Ker mame doiha ni
jo ven pobriše
in zunaj po lužah caplja.
Cap,cap,cap,
kot medved po vodi caplja,
cap,cap,cap.
Marko ze v skornjih
vse mokro ima.   .
Tok, tok, tok,
dežek po njem kaplja.
Marko že glavo in suknjo
vso mokro ima.
Au, au, au.
Marko doma v postelji kriči,
au, au, au,
zdravnik mu injekcijo
v ritko tišči.
Nevenka Hvaleč,
OŠ, Naraplje
BIL SEM NA LOVU
Zjutraj, ko sem vstal, sem vprašal
očeta, če lahko grem na lov. Dovolil
mi je. Zbrali smo se pri Novi cerkvi.
Potem smo odšli v gozdove. Lovili
smo zajce, fazane, srne in lisice.
Največ smo dobili fazanov. Vinko,
Rodošek, Satler in jaz smo bili
gonjači. Ko smo šli mimo neke hiše,
smo slišali, kako sta se mož in žena
prepirala. Na lovu smo dobili tudi
srne. Ko smo z lovom končali, smo
šli domov. Za plačilo sem dobil
fazana. Doma so bih tega veseli.
Drugi dan smo šli v Majski in
Dravinjski vrh. Tam so bili do štirih
popoldne. Dobili smo mnogo zajcev.
Potem smo se vrnili domov.
Doma sem se še učil, čeprav sem
bil utrujen.
Bojan Potočnik
4. b/r. OŠ Podlehnik
NAŠ IZLET
Na izlet smo šli v petek. Peljali
smo se z avtobusom. V Rogaški
Slatini smo postali. V Kumrovcu
smo izstopih. V Titovi rojstni hiši
smo videli slike. V Krapinskih
toplicah smo se kopali. Peljali smo
se skozi cestne predore. Srečni smo
se pripeljali domov.
Iztok Kikol,
__lilitlMsk^Jora^
MOJ DOM
Doma sem na Podložah. Hodim v
šolo na Ptujsko goro. Moj atek je
lovec. V službi je v Kidričevem.
Mamica ni v službi. Imam dva brata.
In brat je v Ljubljani v šoli, drugi pa
hodi v osnovno šolo v Majšperk. Pri
nas doma je lepo. Hiša stoji blizu
avtobusne postaje.
Vida Jager,
1. r., Ptujska gora
NAŠA MUCA
Mi imamo muco. Spi na podstreš-
ju. Letos je imela štiri mlade. Ime ji
je Džudi. Večkrat se z njo igram. Na
vrvico, privežem gumbek in tekam
pred njo. Džudi skače in lovi
gumbek. Zelo rada pa lovi miške.
Atek se je enkrat nad njo razjezil,
ko mu je vzela klobaso.
Dušan Erbus,
1. r.. Ptujska gora
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. junija I97J
DR. FRAN BRUMEN:
Mena
Mena (climacterium, clin\ax)
imenujemo tisti čas v življenju
ženske, ko funkcija spolne
polnovrednpsti prehaja v dobo
menopavze, torej v dobo, ko
prenehajo menstruacije. Prenehanje
mesečnega perila je na zunaj viden
znak, da nastopa obdobje končanih
spolnih funkcij plodnosti. To bi
lahko imenovah tudi doba fiziološke
starostne jalovosti, ker je prekinjena
le ena komponenta spolnih funkcij,
namreč možnost zanositve.
Ta razvojni stadij v ženskem
življenju nastopa časovno, pa tudi
po jakosti svojih znakov zelo
razhčno. Ena skupina žensk se
ponaša z razmeroma dolgo dobo
plodnosti, ko nastopa prvo mesečno
perilo v zgodnjih letih in končuje
šele po 50. letu starosti. Pa je zopet
druga skupina žensk, ko nastopi
prvo mesečno perilo razmeroma
pozno in preneha razmeroma zelo
zgodaj - kratka plodna doba.
O zgodnji meni (climax praecox)
govorimo tedaj, ko pri ženski
preneha mesečno perilo že okrog
35. leta starosti. Pozno meno
(climax tarda) unenujemo tisti
primer, ki menstruacija preneha po
50. letu starosti. Take posebnosti so
navadno vezane na konstitucional-
ne, dednostne dejavnike. 1
Redke so ženske, pri katerih
nastopa menopauza naenkrat, kot
odrezano. Pri vehki večini prihaja
počasi in postopoma v nekakšnem
nihanju, ko mesečno perilo večkrat
prestane in se zopet pojavi. V tej
dobi opažamo pri mnogih primerih
neredne, včasih tudi čezmerno
močne krvavitve, ki so lahko tako
izdatne, da že povzročajo skrbi.
Imenujemo jih klunakterične krva-
vitve. Te so navadno najpomembnej-
ša posledica mene. To so pravzaprav
fiziološka dogajanja, vendar jih
prištevamo med ženske bolezni,
cadar so krvavitve premočne.
Posebej je potrebno opozoriti, da
mora ženska vsaki neredni, tudi
najmanjši krvavitvi, ne glede na to, v
kateri starostni dobi se pojavlja,
posvetiti največjo pozornost. Izred-
na krvavitev bi lahko bila važen
znak resnejšega obolenja, posebno v
starejši dobi.
Vzroki za take čezmerne
krvavitve so v hormonskem
dogajanju v jajčnikih. Zaradi
zatajitve normalnega razvoja fohku-
lov nastopajo take spremembe na
notranji sluznici v maternici, ki
vodijo v izredne krvavitve. Poleg
izrazito hormonalnih vzrokov za
spremembe na sluznici, pospešujejo
khmakterične krvavitve tudi še
zmanjšane sposobnosti krčenja
mišic v maternični steni.
v* Nadaljevanje prihodnjič i
Varujte se
PRETIR.ANE UPORABE ZDRAVIL
Danes je že nekakšno napisano
pravilo, da jemljemo zdravila za
sleherno še tako drobno telesno
neprijetnost. Zakaj bi prenašali
glavobol ah zobobol, ko pa moramo
bolečine odstraniti? Pri tem sploh
ne pomishmo, da zdravila škodujejo
telesu. V svetu je iz dneva v dan več '
reklam za posamezna zdravila, ki
vplivajo na lahkovernost in človeko-
vo sugestijo. Tudi zaradi tega je
potrošnja zdravil vedno večja.
Zdravila so za zdravljenje bolezni,
zato jih mo^ramo uživati zares bolni.
So pa ljudje, veliko je njihovo
število, ki nimajo nikakršnega
organskega obolenja, pa kljub temu
pojedo dnevno veliko število tablet.
To so predvsem ljudje, ki trpijo za
funkcionalnimi neurejenostmi v
telesu na tako imenovani živčni
osnovi, ljudje z labilnim živčnim
sistemom, ki čutijo težave v zvezi s
srcem, želodcem, mehurjem . . .
Brez vzroka so zaskrbljeni za svoje
zdravje. Takim bolnikom je pred-
vsem potreben počitek pa pravilna
prehrana, šport, se pravi aktiven
počitek, ureditev vzdušja v družini
ali na delovnem mestu. To so
najbolj učinkovita zdravila zanje . . .
Duševna higiena je narmeč prav
tako pomembna kot vsakodnevno
umivanje.
Zdravnik je edini, ki pozna
pravilno delovanje in pravilen način
uživanja zdravil. Ko piše recept, ve,
da odgovarja za bolnikovo zdravje.
Bolnik tega ne ve in zato
popolnoma neodgovorno jemlje
zdravila. Posledice ga prestrašijo.
Nekatera zdravila se kopičijo v
telesu. Če jih ne uživamo po
zdravnikovih navodilih, brez reda ali
počitka, moremo povzročiti zastru-
pitev z bruhanjem in nepravilnim
delovanjem srca.
Antibiotiki so močno orožje v
rokah zdravnikov, hud strup pa v
rokah laikov. Dandanes bolnik
pogosto zahteva „antibiotik", kljub
temu da more svoj prehlad odlično
pozdraviti s sulfonamidi, ki jih
zdravnik kombinira z vitamini B
kompleksa   in   sadnimi    sokovi.
Zdravljenje je odvisno tudi od redj
pri jemanju zdravil, sicer je bolje, d,
predpisanih zdravil ne uživamo'
Injekcije penicilina ne more dobitj
nihče, dokler zdravnik ne razišče
njegove občutljivosti ah preobčutlji.
vosti do tega zdravila.
Če zaradi revmatičnih težav
jemljemo aspirin, moramo to storiti
le po jedi: potem ne bomo čutili
zgage. Kombinirani praški hitro
odpravijo glavobol, če pa jiji
jemljemo prepogosto in v prevelj.
kem številu, morejo povzročiti
zastrupitev. Antirevmatične masti ij
tekočine za masažo smemo uporab-
ljati le, če jih je predpisal zdravnik,
sicer nam morejo vneti kožo ali oči,
ko mast ah tekočino vtiramo na
obraz.
Živo srebro, dodano kremi u
obraz, povzroča čez čas zastrupitev.
Prav tako je tudi nevarna krema na
bazi hormonov, če jih uporabljamo
v preveliki količini, morejo po-
vzročiti nestabilnost hormonskih
odnosov v telesu in določena
obolenja . .
Učinek zdravil, ki pomagajo
prebavi, je najboljši, če jih razto-
pimo v kozarcu vode in pijemo ob
obroku. Slabokrvni ljudje smejo
uživati železne preparate le z
hmonado ali vitaminom C.
Skratka idealno bi bilo, ko bi
sleherno zdravilo predpisal zdravnik
in na receptu tudi napisal točno
navodilo za uporabo.
, Mina, ali bi se ti raje omožila ali
pa bi raje ostala prosta? "
„Oboje."
Tine in Tone stojita pred
gledahško blagajno:
„Kaj praviš. Tone, ali ni deset
dinarjev za en prostor malo
preveč? "
„Prav imaš, Tine. Spijva raje
steklenico vina, teater imava pozne-
je doma zastonj.
MATIJA BECKOVIČ:
O Jugoslovanih
Jugoslovani več dobivajo kot
proizvajajo in več porabijo kot
dobijo. Kako je to mogoče?
Tako, prosim lepo! S čarobno
palico potegnejo iz vreče, suknjiča,
klobuka in cilindra vse tisto, kar jim
skromne možnosti sedanje etape ne
morejo nuditi.
Startno osnovo porabijo za
cigarete, gibljivi del plače pa za
časopise. Od tistega, kar jim ostane,
kupujejo klavirje, akvarije, vodo-
mete, vile, avtomobile, orgljicte,
slike, pohištvo, konje, vinograde,
kožuhe, posestva in poglede na
morje; staro pohištvo, stare violine,
stare ure, stare mojstre, star denar,
staro zlato, staro orožje, stare
okostnjake, redke znamke, redke
firme, redke primerke, redke vrste;
■ kupujejo prijatelje, prijateljice,
priče, tovariše;
potujejo v najlepša mesta v najbolj,
oddaljenih krajih sveta;
kadar umrejo, jih pokopljejo pod
spomeniki iz najboljšega in najbolj
razkošnega marmorja.
Vse, kar jim po vsem tem še
ostane — vložijo na hranilne
knjižnice.
Neverjetno!
Kaže, da so se Jugoslovani ločili
od države, od njenih problemov in
težav, prenehali so biti žrtve njenih
subjektivnih in objektivnih slabosti.
Državi stalno nekaj manjka: ali
dinarjev ali dolarjev ali kreditov ali
možnosti in izhodov. Jugoslovani pa
vse to imajo, celo — kot sem ze
rekel - na hranilnih knjižicah!
Tako bo, ne zaradi znanstvenih in
političnih prognoz, marveč zaradi
stihije življenjskega temperamenta —
država propadla, medtem ko bodo
Jugoslovani ostali zdravi in živi, lepi
in veseli.
Naj jim bo!
ostali smo priče najrazličnejših
kriz: gledališke krize, izvozne krize,
devizne krize, nogometne krize,
krize socialnega zavarovanja, krize
premoga, šolske krize, krize družine
— zato si nikoli več ne želimo kriz!
Jugoslovani so se lepo osvobodili,
rešili   so   se   nekih   tradicionalnih
kompleksov in vse je v najlepšem
redu.
Tako se je na teh vulkanskih tleh
večnih uporov in ilegale razširilo
novo ilegalno gibanje za srečo, za
hišico v cvetju, za kopalnico s
ploščicami in za dezodorante.
Znanost zaostaja, gospodarstvo
zaostaja, statistika zaostaja, nihče ni
več sposoben spremljati in predvide-
vati nadaljnjega vzpona in blagosta-
nja Jugoslovanov.
Otroci komaj čakajo, da se rodijo,
tako daleč smo že prišli. Ničesar
lepšega in bolj perspektivnega ni,
kot biti danes Jugoslovan.
Gotovo ste brali v časopisih: vse
več je tistih, ki trdijo, da so
Jugoslovani. Oglašajo se iz Avstrije,
Italije, iz vsega sveta.
Minili so časi, ko je lahko
sovražnik učinkovito deloval z
dejstvom, da so v Jugoslaviji osebni
dohodki sorazmerno nizki. Oprosti-
te, v Jugoslaviji nihče več ne živi od
osebnega dohodka! To ne more biti
več nikakršni propagandni adut.
Jugoslovani delajo za plače, živijo
pa . . . od česa živite vi, moj dragi
bralec?
Dnevnice, ločeno življenje, pod-
kupnina, napitnina, natečaji, vrti-
ček, kokoši, polovico tebi —
polovico meni? Malo daste v najem
sobice, malo v Trst, malo v
Bukarešto. Sveti, komisije, analize,
prevodi, izredne ure, dopolnitve
dopolnitev. Imate teto v Ameriki,
strica v Avstraliji, taščo na
Švedskem? Varčujete pri hrani?
Obrnete staro pa je kot novo? Joj!
. . prodajate hiše za rušenje,
grobnice, šoferske vozovnice? . .
prodali ste hišo in dobili stanovanje
od podjetja? . . v trgovinah na
veliko kradete po malem? Ali
narobe? . . . skrivate cigarete in
čakate, kdaj se bodo podražile? . .
ali ste razprodali zemljišče bivše
obdelovalne zadruge? . .
Nekaj gotovo delate? . . .Kako
pa bi sicer živeli vi in kanarček in
hišna pomočnica in pes in vsi drugi,
kijih prenašate na svojih plečih?
Kar že počenjate, to je pač vaša
stvar. Poglavitno je, da se živi.
RODILE SO:
Dragica, BorkOj Središče ob Dravi
32 — Aleša; Jožica Volgemut, Sp.
Hajdina 91, - dečkaj^ Matilda
Breznik, Hardek 46 - dečka; Marta
Černivec, Vintarovci 49 - Renato;
Ana Štrucl, Gruškovje 18 -
Vincenca; Marija Ferjuc, Ob
Ribniku 6 - Simona; Ivana
Drevenšek, Gerečja . vas 36 —
deklico; Milena Bezjak, Podgorci 5 6
- dekhco; Marija Pihler, Dornava 93
- dekhco; Frančiška Trunk, Tibolci
59 — deklico; Ivanka Job, Sodinci
14 - dekhco; Silva Polič, Savci 27
- deklico, Marjeta Stajnko, Središče
ob Dravi 124 - dečka; Ana Jakoš,
Muzejski trg 1 - dekhco; Dragica
Težak, Babinec 19 — Mirana, Ana
Ahec, Sestrže 7 - dečka, Jožica
Anderlič, Vel. Nedelja 6/a — dečka;
Božislava Strelec^ Bukovci 62/a —
Vido; Ivanka MeskOj^ Budina n. h. —
deklico; Julijana Kecek, Vitan 12 —
Bogdano; Irena Vrečar, Bišečki vrh
16 - Lidijo; Marija Jus^ Sitež 34 —
Mirka; Katica Habjanič, Gregorči-
čev dr. 53 — dečka, Marija Fekonja,
Vinski vrh 54 - Damjana; Justina
Brglez,   Breg   14   -   Freda;  Vida^
Žmauc, Zagorel 51 - deklico:
Marija Hrženjak, Goričak 24 -
Valerijo; Anica Pukšič, Spuhlia
60/a - dečka; Ivanka Kovačic.
Partizanska 2, Gornja Radgona -
deklico; Štefka Kmetec, Pobrežje
123 - Boruta; Slavica Klobučar.
Središče ob Dravi 75 - deklico:
Milica Kajsersberger, Gerečja vas 83
- Alenko.
POROKE:
Anton Druzovič, Zagreb, '
Kozarev put 2 in Angela Hedl, Nova
vas pri Ptuju 62, Stanislav Polanec
Krčevina pri Vurberku 84 ii^
Rozalija Hedl, Nova vas pri Ptuju
62; Franc Kozoderc, Zg. Hajdina 20
in Zlata Vrtič, Kidričevo 85; Stanko
Šoštarič, Jadranska 10 in Marija
Markež, Peršonova 34; Filip Rezek.
Dobrina 24 in Cvetko Neme':'
Dobrina 27;.
UMRLI SO:
Pavel Frlinc, Gajzerova 13, f).
1906, umrl 10. 6. 1972.; Konra«)
Mlinaric, Borovci 36, roj. 1906;
umrl U. 6. 1972.; Alojz ŠticI, Levi'
16, roj. 1907, umrl 16. 6. 1972.
^gppJlK — ČETRTEK, 22. junija 1972
STRAN 15
^ObER DEN, no LEPO PO-
JJrOVLENI!
Xieden je naokoli no bote mi po
Moč lepo pozdrovleni, fsi tisti, keri
foki tjeden moj kot preštejete no
'udi tisti, ki van moj pesji kotiček
ilih neje prev.eč pri srci. Pa kaj si
efflo, fsen liden se bogec neso po-
volji ne, da bi van Jas moga biti. Je
Jc tak, eni mi pišejo: Drogi Lujs,
pišjnan še dugo v toten rezerviranen
[oti, saj ga Vsokokrot najpret
pještejemo, drugi pa provyo totemi
irotii mo mogli enkrat flajšter gor
jj gobec pripopati. Vidite, drogi
lidje tak je to, enin se dopodne
■esno, drugin pa boj hecno čtivo.
Jas si zavolo toga ne belin los. Jas
jon za sebe ven, da glin nesen
preveč originalen no normalen, ven
pa tudi, da je pri nas še dosti tokih,
liisi s kozlarjjami služijo kruh - pa
je se do zdaj zato neje svet podrja.
5amo malo poglednite okoli sebe -
pate jih vidli. Jas sen proti njim
prova buha no nedužna ofca. Pri nas
poznamo več vrst kozlarjj. Med
najtežje spodajo gospodarske kozla-
rije, tete so cfelo hujše kak črne
koze, ki smo jih na srečo preboleli.
Če smo že glih pri črnih kozah, van
naj povenj^ da so nan tote koze letos
zlo turistično sezono zdregale . . .
Jas ali ne ven, zakaj se pri nas ne
pojovijo še nekšne koze, ki bi napale
dvigaje cen različnin živlejskin
potrebščinan no nepotrebščinan. To
prejšji tjeden sen šteja v cajtngah, da
se nan obeta odmrznitev cen. To sen
jas lak veda, da de se to zgodilo, če
ne pret pa čista zagvišno julija, gdo
je najvekša vročina, ki je zvezni
hladilniki čista zagvišno nemrejo
prenesti ...
Ježeš, drogi lidje, čista resno vas
raj pitan, če je letos paradajs več
»reden kak zlato. To en den sen bija
ra Ptuju pa sen si te hteja privoščiti
pul kile paradajza. Skoro me je kop
po glovi fčesnola gdo mi je, tr^ofka
povedala račun. Saj rečen, vcosik
smo roni paradajs lehko tudi srinaki
J«li, letos pa si ga lehko privoščijo
sarno še tisti boj s ta debelimi
mošjami, ki pa seveda ne smejo biti
prozne. Fčosik smo se deca duma s
paradajzon zadevali, zaj pa bi si
prekleto dobro premisla, pret kak bi
"remi paradajs v glavo zaflosa . . .
To prejšji tjeden sen doba pismo
od Micike iz Prlekije, ki se je spunila
■udi za Lujzovo to je na tisti den, ke
"isn jas godovno. Micika mi je
P'iprovla tudi eno presenečenje. Za
godovno mi je poslala notri v
''overti eno posušeno vijolico. Mica
je od samega lubosumja tak v luft
skočla no se zadrla: Čuješ pje
frdamani ded, kaj pa maš ti z
drugimi ženskami, da ti rože za
godovno pošilajo . . ." Kumer sen ji
dopoveda, da je to samo
prijoteljstvo no, da Micike iz
Prlekije niti ne poznan. Reka pa sen
ji seveda tudi to, da man jo rad kak
zokonsko ženo (mojo Mico seveda)
no da zavolo toga drugih žensk ne
sovrožin.
Micika iz Prlekije me tudi
opozarja naj preveč ne hodin na
tombole no druge veselice, da ne bi
ge kokšnega „poglovnega" dobitka
doba.
Micika, ti se nič preveč ne boj za
moj frštantkeslc, da bi mi ga kdo na
kokšni veseUci abmontira. Veš, jas
sen glih tak kak noj, ki glavo skrije
gdo se mu bliža kokšna nevarnost.
Jas se že od negi negda držin tistega
načela, da je bojše z veselice dobro
bejžati, kak pa dobro bit biti. Zodja
leta me že malo noge zapuščajo v
siU pa seveda pozobin na išijas no
revmatizen no stopin kak divji
zovec, ki ga jagrofski pes pregoja.
Aha, zdaj sen se na neke spuna. To
je za vos ena mala uganka: Kerega
psa se divji zovec boj boji, črnega ali
belega? Odgovor: Belega, saj si
zovec rnisli, da si je suknjo dojsleka
no leti za njim samo v robači. . .
Zaj pa še eno jagrofsko uganko:
Kdo ma fazanica največ perja?
Odgovor: Te gdo se fazon gor na njo
sprovi...
Tak drogi brolci no brolke, zaj pa
nan ostone še samo, da si rečemo
srečno no drugi tjeden drgoč
nasvidenje.
Vaš Lujzek
Učenec: „Desetkrat sem seštei ta
števila." ,  •  i i
Učiteljica: ,.Si že priden, Lojzek!
In koliko si dobil? "
Lojzek: „Deset razhčnih vsot!
Hišno pomočnico so zaradi
slabega obnašanja pri zdravnikovih
odpustih. Ko ji hoče gospodinja
napisati spričevalo, ji ta svetuje:
„Ali ne bi mogoče gospod doktor
napisal to spričevalo, da ne bi bilo
tako čitljivo!" ,
ČETRTEK, 22. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Mladinski zbori;
14.30 Ansambel Mojmira Šepeta;
14.45 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Basist Nikolaj
Gjaurov; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester Arturo; 17.00 Poročila;
17.10 Koncert po željah; 18.00
Poročila; 18.15 Zabavni zvoki;
18.45 Naš podlistek; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Francija Puharja; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Domače pesmi; 21.00 Literarni
večer;. 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 22.40
Popevke; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Karel
Szymanowski in njegovi sodobniki;
PETEK, 23. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Mah koncert; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Ob lamevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Ob lahki glasbi; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Andre
Previn; 17.00 Poročila; 17.10
Operni koncert; 18.00 Poročila;
18.15 Signali; 18.50 Jazz; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Pranja Zorka;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Naj narodi pojo; 20.30
Top-pops; 21.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 24. junija - 14.00
Poročila; 14.10 Glasbena pravljica;
14.30 Zabavni akordi; 14.5 5 EP;
15.00 Dogodki in odmevi;_ 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Čajkov-
ski: Romeo in Julija; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Mantovani; 17.00
Poročila; 17.10 Gremo v kino;
17.50 Orgle v ritmu; 18.00 Poročila;
18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S
knjižnega trga; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Fantje treh doUn; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
V soboto zvečer; 21.30 Radijska
igra; 22.00 Poročila; 22.20 Za naše
izseljence; 23.00 Poročila;
23.05-01.00 S pesmijo in plesom v
novi teden; vmes ob 24.00 Poročila;
01.00 Poročila.
NEDELJA, 25. junija 1972 -
4.30-8.00 Dobro jutro; poročila -
vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Z vami
na izletu; 5.45 EP; 6.00 Jutranja
kronika; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetij-
ske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00
Poročila — Radijski in T V spored;
8.05 VeseH tobogan; 9.00 Poročila;
9.05 Popevka poletja^ 9.55 . EP;
10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite,
tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela;
10.45-13.00 Poslušalci čestitajo;
vmes ob 11.00-11.20 Poročila;
12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba;^ 13.30 Reportaža; 13.50
Domači ansambli; 14.00 Poročila;
14.05 Znane melodije; 14.30 Humo-
reska tedna; 14.50 EP; 15.00
Poročila; 15.05 V pesmi in besedi;
16.00 Radijska igra; 16.43 Orkester
VVilliJa Stecha; 17.00 Poročila;
17.05 Športno popoldne; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Godala; 23.00 Poročila;
23.05 Literaifni nokturno; 23.16
Jazz; 24.00 Poročila;
VSAK DELAVNIK, je zjutraj
naslednji prograni: 4.30-8.00 Do-
bro jutro — poročila; vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija (ob ponedeljkih, sredah
in petkih); Na današnji dan (ob
torkih, četrtkih in sobotah); 7.00
Poročila. 7.15 EP; 7.25 Radijski in
TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila;
PONEDELJEK,     26. junija
14.00 Poročila; 14.10 Pesmi sveta:
Nizozemska; 14.30 Poslušalci česti-
tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester VVilliam Gardner;
17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno
popoldne; 18.00 Poročila; 18.15
Popevke; 18.45 Kulturni vodnik;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Štirje kovači;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Operni koncert; 21.30 Tipke
in godala; 22.00 Poročila; 22.15
Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Zaplešite;
24.00 Poročila;
TOREK, 27. junija - 14.00 Poro-
čila; 14.10 Od melodije do melo-
dije; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Puccini: 4. dej. opere Manon Le-
scaut; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orke-
ster Helmuth Zacharias; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Simfonični koncert;
18.00 Poročila; 18.15 V torek
nasvidenje; 18.45 Pevka Meta Malus;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Borisa
Franka; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30 Radijska igra; ?1.30 Lahka
glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Po-
pevke; 23.00 Poročila; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Skladatelj
Uroš Krek; 24.00 Poročila;
SREDA, 28. junija - 14.00 Poro-
čila; 14.10 Amaterski zbori; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Recital basista
Dragiše Ognjanoviča; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Ralph Manning;
17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno
popotovanje; 18.00 Poročila; 18.15
Igramo 7. vas; 18.45 Naš gost;
19.00 j ako noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgled-
nice; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Simfonični orkester;
21.20 Lepe melodije; 22.00 Poro-
čila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Zabavna glasba; 24.00 Poročila;      ^
ČETRTEK, 29> junija - 14.00
Poročila; 14.10 Mladinski zbori;
14.30 Ansambel Jožeta Kampiča;
14.45 Med šolo, družino indelom;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in dome-
vi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Poje sopranistka Regine Cres-
pin; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Marty Godi; 17.00 Poročila; 17.10
Po željah poslušalcev; 18.00 Poro-
čila; 18.15 Zabavni zvoki; 18.45
Naš podlistek; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 An-
sambel Mojmira Šepeta; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Do-
mače pesmi; 21.00 Literarni večer;
21.40 Glasbeni nokturno; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 22.40 Po-,
pevke; 23.00 Poročila; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Elgar in
Delius; 24.00 Poročila;
PETEK, 30. junija - 14.00 Poro-
čila; 14.10 Mali koncert; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste: 15.35 Glasbeni inter-
mezzo; 15.40 Ob lahki glasbi; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Robert
Stolz; 17.00 Poročila; 17.10 Človek
in zdravje; 17.20 Operni koncert;
18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50
Ansambel Jožeta Privska; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Vilija Petriča;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Naj narodi pojo; 20.30
Top-pops; 21.15 Oddaja o pomor-
ščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz
logov domačih; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila;
LES, lesno ind. in trg. podjetje, Ptuj,
Rogozniška C. 4
razglaša
3 prosta učna mesta
za pridobitev kvalifikacije prodajalca
Kandidati morajo prinesti prošnjo, zadnjo šolsko spričevalo
in zdravniško spričevalo. ^
Prijave sprejema kadrovska služba do 30. junija 1972.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. junija I97j
NEDELJA, 25. junija - 9.40
Ansambel Mihe Dovžana; 10.12
Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik;
11.00 Otroška matineja; 11.50
Mestece Peyton; 12.40 TV kažipot;
Nedeljsko popoldne, 18.10 Ehza-
beta I; 19.30 Fibnska burleska;
19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.30 Zabavna
oddaja; 21.45 Športni pregled;
22.15 Poročila;
PONEDELJEK, 26. junija 17.40
Lutkovni film in risanke; 18.05
Obzornik; 18.20 Serijski film; 18.45
Mozaik; 18.50 Kulturni magazin;
19.15 Pesem z Dunaja; 19.50
Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.30 Zadnji lajnar; 22.00
Dunajski kabaret; 22.25 Poročila;
TOREK, 27. junija - 17.45 G.
Bizet: Otroške pesmi; 18.00
Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Od
zore do mraka; 18.55 Mozaik; 19.00
Dve polovici ali dve celoti; 19.20
Oblikovanje; 19.50 Cik-cak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Izgubljenec; 22.5 5 Stari mojstri;
23.10 Poročila;
SREDA, 28. junija/ - 17.50
Sebastijan in Mary Morgan; 18.15
Obzornik; 18.30 Jazz; 19.00
Mozaik; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30
Naš ekran; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 I.
Sekulič: Kronika vaškega pokopali-
šča; 21.15 Mi med seboj; 22.15
Poročila;
ČETRTEK, 29. junija - 17.45
Trije kačji pastirji; 18.00 Risanka;
18.15 Obzornik; 18.30 Boj za
obstanek; 18.55 Mozaik; 19.00 Na
lovu za srečo; 18.50 Cik-cak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30
Četrtkovi razgledi; 21.20 Bos skozi
pekel; 22.10 B. Martinu: Ženitev;
23.20 Poročila;
PETEK^ 30. junija - 17.30
Kanova hci; 18.15 Obzornik; 18.20
Obisk iz Italije; 18.40 Cesta in mi;
18.55 Ekonomsko izrazoslovje;
19.00 Mestece Peyton; 19.50
Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 Helena in možje;
22.10 Pokal pevcev; 23.10 Poročila;
SOBOTA, 1. julija - 9.35 TV v
šoli; 17.40 S Henčkom in njegovimi
fanti; 18.10 Obzornik; 18.25
Disneyev svet; 19.15 Mozaik; 19.20
Usodno nebo; 19.50 Cik-cak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30
Melodije Istre in Kvarnerja; Cik-cak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1;
20.30 Melodije Iskre in Kvarnerja;
22.00 Tekmeca; 22.50 TV kažipot;
23.10 Poročila.
ČESEN - NAJBOLJŠI PRIJATELJ
ČLOVEKA
Kakor mnogo drugih rasthn, kate-
rim pripisujemo čudežne in zdra-
vihie moči, je tudi česen obdal
venec legend. Njegova zgodovina je
stara, tako stara, da sega še v dobo
magije.
Vera v zdravibo učinkovitost
česna ni v teku stoletij izgubila prav
nič svoje privlačnosti. Nasprotno, še
utrdila se je. Poglejmo samo v
kuhinjo! Dobra, skrbna gospodinja
ima vedno pri roki strok česna, kajti
dodaja ga sesekljanega razhčnim
jedem, ki s tem pridobivajo na
okusu. Nekateri si ga žele na solati
in kot dodatek sleherne zelenjave,
drugi ga uživajo surovega z mesom
in mlečnimi izdelki. V ženskem
svetu prevladuje prepričanje, da
napravi česen red v želodcu in
črevesju. Zato ne sme manjkati v
nobeni jedi. Še bolj je seveda cenjen,
kadar potrka na vrata bolezen.
Česen velja namreč že odsihmal za
nekakšno vesoljno zdravilo.
Dobih so ga iz Orienta, od koder
seje razšhil po svetu.
O česnu kot čudodelni rasthni so
se nam ohranila poročila v najrazhč-
nejših obhkah od srednjega vzhoda
tja do skandinavskih dežel. V
sanskrtu ga imenujejo ,,uničevalca
spakov in vsakovrstnih nakaz".
Homer pripoveduje o Odiseju, da je
imel, ko se je trgal od vabečih glasov
čarovnice Kirke, pri sebi česen, ki
mu je pomagal, da se ni spremenil v
prašiča ... V nordijskih sagah cesto
shšhno, da česen varuje človeka
pred zlokobno usodo, ki mu je za
petami. Pomaga baje tudi proti
uročevanju s hudim pogledom v oči.
V zdravilstvu so česen uporabljah
že Arabci in Kitajci, omenjajo ga pa
tudi najstarejši zdravniki starega
veka:'Hipokrat, Dioskorid in Galen,
nadalje zdravniška šola v Salermu in
po nji še druge podobne ustanove.
Hipokrat je predpisoval česen pri
vseh motnjah prebavnih organov, še
prav posebno pa ga je priporočal
ženskam pri nerednem mesečnem
perilu, a tudi pri pljučnici. Dio-
skorid ga je priporočal proti ghstam
in kačjemu piku, proti hemoroidom
in celo proti otekhnam. Tudi Galen
je imel česen v vehkih časteh. Phnij,
pisec Zgodovine prhode, je v svojem
znanem in velikem delu posvetil
česnu nekaj strani ter ni pozabil
povedati, da pomaga celo proti
zobobolu. Ljudstvo pa je videlo v
česnu cesto svojega rešitelja ob času
raznih epidemij in bolezni, ki so
pokončavale prebivalstvo na zemlji
v vehkem številu. Priporočah so ga
zlasti pri želodčnih in revmatičnih
obolenjih, celo pri kožnih in spolnih
boleznih in ne na zadnjem mestu pri
jetiki, koleri in kugi.
Kaj od vsega tega je ostalo do
današnjih dni na področju terapije
in farmakologije?
Kemija je odkrila v svežih česno-
vih strokih posebno vrsto olja z
antibiotično učinkovitostjo. Razen
tega so dognah, da vsebuje česen
vitamine iz skupine B, C in D, poleg
tega pa še neke hormone.
Ugotovljeno je, da česen zmanj-
šuje in ublažuje krvni pritisk,
pomaga pa tudi pri pljučnih obo-
lenjih in pri ledvičnih boleznih.
Krepi delovanje srca in omiU nepri-
jetnosti pri arteriosklerozi. Koristi
nam tudi v primerih, ko smo se
zastrupih z nikotinom. Prav tako se
je izkazal koristnega pri zasluzenju
dihalnih organov, zlasti pri bronhi-
tisu. Izvrsten je kot antiseptično
sredstvo, ker uničuje bakterije,
predvsem bacile griže, tifusa m
paratfusa. Tudi Kochov bacil je
občutljiv za česen, kar kaže na to,
da nas podpha v boju proti
tuberkulozi. Pomaga tudi pri ne-
normalnih fermentacijah v želodcu
in črevesju. Uspešno se uveljavlja pri
ghstah, ki napadajo otroke, a tudi
odrasle, kot preventivno sredstvo
nam dobro služi tudi pri influenci in
celo pri prehladu.
Česen je torej vestransko koristen
za naše zdravje, čeprav ga ne
moremo več smatrati za takšno
„čudodelno" zdravilo, o katerem so
tohko govorih v starih časih. Ma-
gičnih lastnosti, ki so mu jih
pripisovaU, nima, uporaben pa je v
medicini in gospodinjstvu ter nam
pomaga skoraj povsod. Edino kar
nekatere odbija od njegove uporabe,
je njegov duh, ki res ni vedno
prijeten, zato pa tembolj koristen.
OVEN: Lenobo boste odgnali in2
njo boste dvakrat pri prijetnih
ljudeh. Svetlolasa oseba izredno
poseže v vaša prizadevanja. Pohval^
vas čaka v službi. |
BIK: Z lepo besedo se odkupitey
soboto. Vaše želje merijo zej^
visoko, a je na poti še ovira
povezana z učenjem. Znanec bo ^
vas založil.
DVOJČKA: Domenili se boste zj
nedeljo in ubili dve muhi na en mah.
Firbec stika za vami in vašim
poslom, vendar lahko pričakujete
dober gospodarski zmenek. Pazite!
RAK: Sprememba, ki prinese
vedrino. Varčna sorodnica se vam
bo zasmilila. Uspela pot precej
daleč. Debelušasti ne prenese vaših
uspehov. Opravičilo.
LEV: Močnejša zaljubljenost, še
posebej zaradi simpatične elegance,
Ubogali boste najstarejšega sorodni-
ka, zato bo nekdo hud. Mehanski
opravek z nagrado!
DEVICA: Nekdanja vaša ljubezen
se vam sedaj smeje. Videti boste
sveži v nedeljo. Kar namestite, drži,
Navkreber vas vleče zaradi dveh
hkrati.
TEHTNICA: Prepričevalni boste
in dovolj simpatični, zato bo lov
uspešen. Temeljitost pri delu se dva
dni ne splača. Po uradni poti boste
videli razkošje.
ŠKORPIJON: Spremljali boste
dve enaki simpatiji, veliko reč kupili
in se preoblekli. Za zabavo izberete
novo področje. Tam odkrijete
veliko navihanih.
STRELEC: Na prijazno okno
boste ifietali kamenčke. Svetlolasa
znana osebica vam bo hotela dobro
pa bo nerodno izpadlo. Kar boste
zvedeli, bo zelo hecno.
KOZOROG: Nekoliko preveč ste
simpatični na delovnem mestu.
Komodna sobota, razkošna nedelja.
Otresli se boste dveh zapravljivcev in
vOzili.
VODNAR: Krajše potovanje, nato
izreden uspeh. Poklicali vas bodo za
razsodnika. V nedeljo boste v
središču pozornosti, ljubezen bo
normalna.
RIBI: Zanimivo obvestilo, kijev
zvezi s prejemki. Popoldanski posel
cvete. Predelali boste nekatere
domače stvari, da bodo služile vsem.
Zaljubljenost na. drugem mestu.
IZ PTUJA V DORNAVO PO ASFALTU
Občinski cestni sklad Ptuj in
krajevna skupnost Dornava in
Mezgovci sta financerja 2,400.000
din za modernizacijo 8,5 km ceste
Rogoznica-Dornav^-.Mezgovci. Iz
dneva v dan je več dovršenih del. Po
Dornavi je že asfalt, po Mezgovcih
in na cesti Dornava-Rogoznica pa
je tudi že vse tako daleč, da bo
varaždinsko cestno komunalno pod-
jetje končalo prevzeta dela v
dogovorjenem času.
Petnajstčlanski pripravljalni odbor
iz Dornave in Mezgove, ki jja vodi«
Franc Frajnkovič, inženir kmetijstva
in obratovodja pri KK Ptuj meni, da
pomeni asfaltiranje Dornave in
Mezgovec na eni strani pristanek
prebivalstva na hitro plačljiv prispe-
vek vsake družine po svojih
ekonomskih močeh (od 100 do
5.000 din), na drugi strani pa željo
sedanje generacije, da bi bil konec
makadamskih cest po vasi in do
Ptuja ter do Moškajnc in da bi se ves
promet odvijal po tem delu občine
brez hrupa in prahu ter škode za
vprežna in motorna vozila.
Organizacijske priprave so zahte-
vale hitro in dosledno delo pri
zbiranju 1,200.000 din samopri-
spevka in 1,200.000 din iz občin-
skega cestnega sklada. Potrebno je
bilo vse urediti in pripraviti za
tehnično izvedbo cestnih del. Ko-
munalno podjetje Ptuj je priporo-
čilo Komunalno podjetje Varaždui
in to sedaj opravlja vsa dela po
dogovoru.
Blizu je dan slovesne otvoritve
prometa po npvo asfaltirani Dornavi
in Mezgovcih ter cesti Dornava-
Rogoznica v zadovoljstvo in ponos
vseh, ki se bodo po njih vozili oo
opravkih ah kot turisti. Že.
do nedelje, 2. julija 1972.
Polna luna bo v ponedeljek, 26.
junija ob 19.46.
Napoved: V soboto so možne
nevihte, od 26. do 29. bo lepo in
zelo vroče. 30. junija ali prvega
julija bo nastopilo hladno in slabo
vreme in bo držalo do 3. julija.
Pripomba: v prihodnji številki
bomo označili vse dneve meseca
julija in avgusta, za katere upamo,
da bo gotovo lepo vreme.
Cestnik Alojz
VAJENCA mizarske stroke sjjrej-
mem. Mizarstvo Krumpak, Drazenci
84.
PRODAM kombiniran otroški vozi-
ček. Ogled v soboto dopoldne. Boris
GerI, Trstenjakova 14.
ENOSOBNO stanovanje v Ptuju v II.
nadstropju menjam za enako v
pritljičju. Naslov v upravi lista.
SOBO oddam moškemu, najraje
študentu. Naslov v upravi.
TAKOJ sprejmem vajenca za sobo-
slikarsko in pleskarsko stroko. Alojz
Neubauer, Aškerčeva 5, Ptuj.
TRI breje krave, dobre mlekarice, v
Desterniku prodam. Naslov v upravi.
ZAKONCA z majhnim otrokom
nujno iščeta enosobno stanovanje v
Ptuju ah bližnji okolici. Naslov v
upravi.
KERAMIČNE PLOŠČE za krušne
peči in sobne kamine izdeluje in
montira po konkurenčni ceni Jože
Koželj, keramika, Slov. Bistrica -
zagrad.
KOMBINIRAN globok otroški vozi-
ček prodam. Vprašajte v Kramber-
gerjevi poti 11, Ptuj.
ZA KLEPARSKO in krovsko obrt
ter napeljavo strelovodov sprejmem
v uk tri vajence. Pogoj: končana
osemletka. Kleparstvo Alojz Šmi-
goc, Ptuj, Prešernova 7.
NUJNO iščem 800.000 S din
posojila, vrnem v treh mesecih proti
lepi nagradi v devizah. Pozneje
priložnost stanovanja v najem
Naslov v upravi.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. -
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsaK
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk.
Maribor, Svetozarevsk;i uisca 14.