PHIHOHSKI DNEVNIK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI TRST, sreda 31. januarja 1951 gjAVEjjjGOSLOVANSKEGA DELEGATA V POLITIČNEM ODBORU OZN Cena 15 lir se opozorilo igrajo z pdobrit za tiste vojno četo ueY1.amer\ŠKe resolucije bi omogočila nalogo tistib, Ki ho-Ariti pravi značaj vojne na Koreji - Glasovanje o resolucijah -30- ~ v **Sa sfJt: P*««- Vjetski Hi m so- M bi bila pred zaklma? Svoje staittiSe htevalanirivf°m razPrave, za-Za 24 u 1j€V dela odbora »la navodh^iri'3 ni?ta še pre‘ 7 . svoje vlade v *0^fliakT/lm !5e3edilotr- arab-e7 ‘J3Ke resolucije. ia predlog da «» ° njem orni.,- so takoj stavili 0dBOd?tJ>r?ti o^goditvi, 10 se je za InrW,' diojc. Indi- Sirija) io2lja’ ®Sipt, Burma in Po iziA. Pa,36 Jh j« vzdržalo. *> delegat ,k polj' tiporrantil1. P^testiral proti Witične^n^iK^Pep'ristra,nosti>> Vs«n M|kr '"‘bora spnco «po-^htevei) in opravičene rek]?, s5dai ®e je 35 držav iz-Poiist? atneTiJka resolucijo. Sovorii Kac Suhy je i® i. ‘.Približno poldrugo uro .* dejal, da vse «Wlti riri- kle- J^|al> da vse dotlej, do-- SLJ® ^elo, da je spora-nemogož. ni bilo nobene- zuin g« šale Z1 ,mirbe rešitve izbolj tapeti ,lzYaja pritisk, da se rš*4u,.i! “‘^^ovanje ameriške Priti.Vo 'j* ‘ nuuene- ?°Sosti^li^aj P3- ko so se šal. 1 mimo rPrcitTro i 'rVvvl i_ tSL?« i ^e5'..b ^ia]UC,iie- ,<r izven ,n ko bi se ta do- rert6 0 Vprai’ bl zače,i razS°-Prof,* šiffljih v sledečem Sm1- tuiih ?Vanje sredstev za j,* Koreje i® u-cJSkih vprašanj po Korejcih samih; umik ameriških sil s Formoze in iz for-moške ožine; proučevanje drugih vprašanj, ki se nanašajo na Daljni vzhod. Glede ameriške resolucije je Carapkin izjavil, da ta predstavlja ultima-tum. Za njim je govoril egiptski delegat, ki je zahteval odložitev seje za 24 ur, da lahko prouči spreminjevalni predlog Carapkina. Dalje je zaprosil indijskega delegata, naj objasni vsebino sporočila iz Pekinga, ki ga je omenil v ponedeljek. Benegal Rau je odgovoril, da sporočilo, ki ga je v ponedeljek prejel od indijskega poslanika v Pekingu, pravi v bistvu, da so se pekinške oblasti po proučitvi besedila resolucije dvanajstih, ki predlaga konferenco za poravnavo vprašanj Daljnega vzhoda, izrekle za sporazumne z načelom da bi se morali na prvi seji omenjene konference sporazumeti za prenehanje sovražnosti na Koreji. Dalje pravi sporočilo, da voditelji LR Kitajske načelno pristajajo na resolucijo dvanajstih «iz obzira do držav članic OZN, ki iskreno želijo mir». Indijska delegacija je mnenja, je dejal Benegal Rau, da je treba to stališče tolmačiti «kot iskren napor za mir». Egiptski delegat je nato pozval ostale delegate, naj pozorno proučijo ta odgovor. Br itanski delegat Jebfo je sporočil, da bo glasoval za ameriško resolucijo, spremenjeno na podlagi libanonskega predloga, in se bo vzdržal glede resolucije dvanajstih. Poudaril je po. trebo spremembe na podlagi libanonskih predlogov, od kate. rih drug idoloča, da odbor za sankcije n^ bo mogel predložiti nobenega poročila glavni skupščini, dokler bo odbor za dobre usluge mnenja, da so pogajanja zadovoljiva. Na ta način bo potrebno dokazati, da ni mogoča mirna rešitev, preden, bo glavna skupščina lahko razpravljala o praktičnem izvajanju sankcij. Jebb je še izjavil, da je mnenja, da bo samo sprejem točke, ki obsoja LR kitajsko kot na- sta se temu uprla, sirijski de- | resoluciji, ker je mnenja, da legat pa je ironično izjavil: j bi odobritev te resolucije omo-«Ali morda volimo papeža, da j gcčiia nalogo tistih, ki želijo ne moremo zapustiti dvorane, dokler ne zaključimo proučevanja tega vprašanja, namesto da bi postopali kot pametni ljudje in glasovali jutri?« Nato so z glasovanjem sklenili, da zaključijo razpravo in da preidejo k glasovanju o resolucijah, proti čemur je so- zakriti pravi značaj vojne na Koreji in njihovo politiko, ki nasprotuje interesom miru; to tem bolj, ker predvideva ta resolucija kot logično posledico sankcije proti Kitajski. Koreja, je zaključi) jugoslovanski delegat, je opozorilo za vse ti- vjetski delegat protestiral. j ste, ki se igrajo z vojno; po-Sledilo je glasovanje o ame- j meni, da danes ne more biti riški resoluciji. , izolirane vojne in da se vsaka Se pred začetkom glasovanja 1 J je švedski delegat izjavil, da se bo vzdržal glasovanja o ameriški resoluciji in tako tudi glede resolucije dvanajstih. •Jugoslovanski delegat je sporočil,-da bo glasoval za resolucijo dvanajstih in da se bo vzdržal glasovanja o ameriški povzročitev vojne lahko spremeni v novo svetovno vojno. LONDON, 29. — Zdravstveni položaj angleškega zunanjega ministra Ernesta Bevina, ki je kot znano obolel za pljučnico, se je nekaj zboljšalo. Diilasouo oredauanie V LOIHIODU LONDON, 30. — Jugoslovanski minister Milovan Djilas, ki je sedaj rja obisku v Londonu, se je danes razgovorjal v zunanjem ministrstvu s podtajnikom Ernestom Daviesom ob navzočnosti jugoslovanskega po. slanika v Londonu dr. Brileja in ravnatelja Urada za informacije FLRJ Dedijera, ki spremlja Djilasa na potovanju. Včeraj se je Djilas razgovar-jal z Attieejem, Herbertom Morrisonom, Hughom Daltonom in z drugimi angleškimi ministri na obedu, ki ga je priredila laburistična stranka. Zvečer pa je vlada priredila svečan sprejem na čast Djila-su. Navzoči so bili številni predstavniki angleškega političnega in javnega življenja. Djilas je včeraj obiskal tudi odbor za zunanjo politiko laburistične stranke, kjer je odgovarjal na nekatera vprašanja članov tega odbora. Nato je obiskal tudi ministra za zunanjo trgovino Bottomleya. Danes zvečer je imel Djilas predavanje v zavodu za zuna-nje-političr.a vprašanja. NOVI DELHI. 30. — Danes obhajajo v Indiji tretjo obletnico Gandhijeve smrti, ki je bil ubit 30. januarja 1948. Attlee napoveduje iioi/e omejitt/e in nadzorstvo Dodatni izdatki za oboroževanje Demonstracije proti draginji LONDON, 30. — Današnji londonski tisk pozdravlja predloge, ki jih je postavil včeraj angleški ministrski predsednik Attlee glede oborožitve. Desni- i carski časopisi kritizirajo le del izjave, ki se tiče vpoklica rezervistov, ki so služili v zadnji svetovni vojni. Nobena kritika pa ni bila izrečena glede vsote, ki jo predvideva Attlee za uresničitev tega svojega načrta. Nekateri časopisi celo pravijo da je vlada preveč odlašala s tem tako obširnim načrtom. Times piše: «Prav je — in to se ne da preprečiti — da izvršimo napore za oborožitev na račun miroljubnih nalog ljudstva«. List' dodaja «0 metodah, ki jih bo prevzela vlada za spremembo načina industrijske proizvodnje države, pa bomo mogli razpravljati, ko bo do njih prišlo«. Ves tisk nadalje predvideva, da bo Amerika zelo malo prispevala pri tej angleški oborožitvi. «Daily Mail« poudarja, da Attlee niti ni omenil morebitne ameriške pomoči Rimski parlament zavrnil poslancev Magnanija in ostavko Cucchiia Di Vittorio potuje v Pariz - Pella o nalogah bančnega kapitala Pripravljajo sestanek med Plevenom in De Gasperijem padalko na Koreji, omogočil po. jev te pokrajine prihajajo vesti gajanja OZN s Kitajsko. «Dru- —.. . m.,.. RIM, 30. — Na današnji popoldanski seji parlamenta je predsednik Gronchi prečital pismi o ostavki poslancev Magnanija in Cucchija. Pri glasovanju je zbornica zavrnila o-stavko. Na vprašanje predsednika, a-li je kdo za sprejem ostavke, ni nihče dvignil roke. Na vprašanje, ali je kdo proti sprejemu ostavke, so vsi poslanci dvignili roke razen kominfor-mistov. ki so se vzdržali. Tako ostaneta Magnani in Cucchi še vedno člana poslanske zbornice. Kakor piše cGionjale d’lta-Iia«, je ostavka Magnanija in Cucchija povzročila v vrstah Kp Italije v Reggio Emilia de-zorientacijo. Iz nekaterih kra gače se bj zdelo, da se hočemo pogajati s pekinško vlado, ne da bi se naslonili na načela OZN«, je zaključil Jebb. Kanadski delegat Pearson je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja o resoluciji dvanajstih in da bo glasoval za ameriško resolucijo. Govori] je zopet sovjetski delegat, kj je vztrajal na tem, naj se seja odloži, da se prouči njegov predlog. Tudi egiptski in indijski delegat sta predlagala odložitev seje. Angleški in norveški delegat o razkroju v teh vrstah. Tako poročajo iz Correggio, da ni skupina intelektualcev obnovila izkaznice, ker se strinja z odstopivšima poslancema. Tako je tudi v Carpineti v isti pokrajini prišlo do nasprotij. V samih kominformističnih vstah so mnenja, da bo ta dogodek y trenutku velike mednarodne napetosti imel velik vpliv pri prihodnjih upravnih volitvah. Danes je tajnik Splošne italijanske Zveze dela in predsednik Svetovne sindikalne zveze Di Vittorio odpotoval v Pariz. Pravijo, da ima namen stopiti v stik s francosko vlado v zvezi s prepovedjo delovanja Svetovne sindikalne zveze v Franciji. Domnevajo, da bodo skušali najti drugo prestolnico za sedež te zveze če Di Vittorio ne bo uspel s svojim posredovanjem. Seja ministrskega sveta je bila odložena za nedoločen čas, zato da se poglobi proučitev nekaterih vprašanj, o katerih razpravlja medministrski svet za obnovo. Danes se je zjutraj jr. popoldne sestal omenjeni medministrski svet pod predsedstvom zakladnega ministra Pelle. Razpravljali so o vprašanjih, ki se nanašajo na kredite. Zakladni minister Pella je imel danes s tem v zvez} govor r.a seji bančnega združenja. Dejal je, da je italijansko gospodarstvo lansko leto napredovalo, ker da je celotni brut-to dohodek znašal več kakor leta 1949. Dalje je izjavil, da je bil denarni obtok v decembru sicer za 19 milijard večji kakor v decembru leta 1949 in je znašal 117 milijard1 proti 98 milijard v decembru 1949, toda v januarju je ta obtok padel za 77 milijard. Zato da ni mogoče govoriti o inflaciji. Vendar pa je dodal, d:a mora vlada biti stalno budna zaradi se- Novi Grotewohlovi predlogi Žlttlružitev Vzhodne in Zahodne Nemčije - —------; r—;------------------------ v*^odnU 'zieyliai°' da je poziv prišel ravno v trenutku, ko se je PQriu(j?°nem^a ylada odpovedala delu nemškega ozemlja, in da nova Rc-ri 3 imetji na prevari - Izjave francoskega visokega komisarja sSftir — »v prijeli . ^ Kem Nemčije. >< se* ta , sartio ?C>rcS danes v u-s kampanjo, e nemško ljud-odločevati« ter lr„—ICI za minformističnih n‘r v Hessenu za- ht?cev *af®Zen-i ' u -.«*- to 9cije» Um »lede remi-v“ » ie bil' Jbitiu, Sovo- aekakšna pripra-e'Vc^I*kena V2h°dnon rimskega ^PolaJ- ki Predsedn ika Gro-,, ga ie imel danes biu rwzbodIK>nemškcm 2druV?»gove Je’ da Je na vlade delati za tlua?bUerie^ o ‘e ter da w SOVOr od ia 5« tŠkesa ijuds?dstavlja volje ^h?ri>gb ri?, a\ Podaril je, Ialnii?rie Nemzri oborožltev betjJ? bosled, do katastro-29 vLega sv*' Scania vse-Varni^. 0 i brez dvoma k9 $ V Priri ni? V0^° ne' erPu , ru ln napred- , PokopeatP°«aJati in za 0rga ‘ ih ne i.,. Preteklost. {."miS*'! ..i,™":,™"'' ha hjeg0va /^hik je dejal, "‘oči Praviiai; da Pnpravlje. °beh . na*nenih in eje je ,2lh poliču. Kri 9. zborrhcn vzhodno-bvvaf, r«°luclJo, v Nj*Bunde»tag))a zah°dnonem- SlSr-Mke: ki3 umenuJe ^«0 ia ,zalr)uje Re. ca 0 zastopniJ , nadalje, da ^°*ebh>bu razndne Nem' 60 "'kh svobrri^?ravl)ati o ■«saa parlamentov v enakem številu. Vzhodnonemški ljudski parlament je dal nadalje svojim delegatom naslednja pooblastila: 1. predlagati ustanovitev vlade za vso Nemčijo z državnim redom, ki bi ščitil posameznike in mir; 2. razpravljati o morebitni reviziji zakona za mir, ki ga je izglasoval vzhodnonemški parlament. Pozneje bi ta zakon veljal tudi za Zahodno Nemčijo; 3. objaviti moč, oborožitev in namen vzhodnonemške policije, če bi se delegati Zahodne Nemčije obvezali, da bi objavili iste podatke za policijo na svojem področju; 4. razpravljati o postopkih, s katerimi bi prepovedali splošno oborožitev Nemčije; 5, razpravljati o predlogih za svobodne in splošne volitve v predstavniško zbornico vsega nemškega ljudstva; 6. predlagati neposredna pogajanja za sklenitev miru z zavezniki in za poznejši umik okupacijskih žet Nemčije; 7. razpravljati o potrebnik ukrepih, ki bi povečali nemško notranjo in zunanjo trgovino, vključno trgovino z vzhodr.o in jugovzhodno Evropo, j® pričeti z mirnodobno industrijsko proizvodnjo; 8. podvzeti stike s člani zahodno-nemškega parlamenta glede razpravljanja o vseh vprašanjih, ki sie tičejo * združitve Nemčije. Na vsak način moramo reči, da ti predlogi pomenijo velik napredek od takrat, ko je Gro-tevvohl poslal svoje znqn0 pismo kanclerju Adenauerju, v katerem se je sicer samo zavzel za združitev Nemčije ni Pa dal konkretnejših predlo-logov, V zvezi 9 to kampanjo v Vzhodni Nemčiji moremo predvidevati, d« se bo moral Adenauer pač potruditi, ko 00 narekoval članom zahodnonenv fkega parlamenta, kako r.&j odgovore na sedanji poziv Grote-wohla. Z Istimi oiljt, kot danes vzhodnonemški parlament, je danes zahodnanemška komunistična stranka pozvala V nekem pismu socialdemokratsko stranko, naj se pridruži akciji, 3 katero bi «v letu 1951 dosegli mimo rešitev nemškega vprašanja«. Pismo poziva nadalje Schumacherjevo stranko, naj zahteva ostavko Adenauerja, kj je «bolj povezan s tujimi gospodarji, kot pa z nemškim ljudstvom«. — Socialdemokrati naj sg pridružijo gibanju za združitev Nemčije in ustanovitev «9uverene in demokratične države, ljubiteljice miru«. Na te nove glasove iz Vzhodne Nemčije zaenkrat še ni odziva iz Bonna. Tam »o danes še vedno svoji propagandi koristno izrabljali dejstvo, da je Vzhodna Nemčija na svojo roko in ne da bi vprašala nemško ljudstvo za mnenje in niti zaveznik« (razen Rusov), ki niso tega od nje nikoli zahtevali, odstopila Poljski del nemškega nacionalnega ozemlja vzhodno od linije na rekah Odri in Ni®l. Tako je danes govoril v Berlinu zvezni minister za nemško enotnost Jakob Kaiser, da «je podpis protokola za določitev meje med Nemčijo in Poljsko na liniji Odre nov dokaz, ki kaže da predlogi Grotewohla kanclerju Adenauerju niso bili re9ni» Zvezni minister je poudaril, da vlada v Bonnu r.e bo priznala odpovedi ozemelj vzhodno od Odre in Nise, ker določa sporazum v Potsdamu, da bo dokončno določila nemške meje edino mirovna pogodba. Nocoj se je nemška vlada v Bonnu sestala na Izredni seji. Odločila je, da bo «Bunde?tag» odgovoril na današnji poziv vzhodnonemškega parlamenta, Sama bonnska vlad« — po izjavi dobro obveščenih krogov — ne smatra za potrebno ponovno odgovoriti na današnjo ko se je vzhodnonemška vlada odpovedala ozemljem vzhodno od Odre in Nise. Po nadaljnjih poročilih je vodja socialdemokratske stranke Kur? Schumacher odbil v imenu svoje stranke poziv vzhodnonemškega parlamenta glede združitve Nemčije. Dejal je dobesedno: «Nemogoče je pričeti 3 pogajanji z ljudmi, ki so kot voditelji Enotne socialistične stranke in njih meščanski podložniki izročili nemško zemljo tujcu. Nobena obljuba r.e more skriti dejstva, da je vzhodna ponudba osnovana na prevari. V tem smislu je danes tudi govoril francoski visoki kom it sar v Nemčiji rekoč da Francija ne prizna sedanje vzhod-no-nemške meje. «Vse kar je sklenjeno pred sklenitvijo mirovne pogodbe, more imeti samo začasni značaj«. Andre Francois-Por.cet je tudi povedal, da so hoteli Rusi s to svojo potezo poudariti, da ne bi hoteli na morebitni štiričlanski konferenci razpravljati o vzhodno-nemški meji. • da njega položaja. Povečanje povpraševanja surovin in drugih dobrin koi posledica politike oboroževanja je povzročilo zvišanje cen na mednarodnih trgih, kar je vplivalo tudi na italijanski trg, kjer sir® bil] priča velikim nakupom. Zato je bila vlada prisiljena predložiti parlamentu načrt zakona za izredna gospodarska pooblastila. Govoril je nato, kako si vlada zamišlja izvajanje nadzorstva v okviru izrednih pooblastil. Dalje j« Pella izjavil, da se bo vpliv večjih stroškov za oborožitev m, trcihoat vallute nevtralizira; - .ujivni naročili italijanski industriji, ker da bodb ta naročila povzročila dotok potrebnih surovin in tudi večjo količino potrošnih dobrin. «d!a absorbirajo večjo kupno zmogljivost, kj jih bodo povzročila na trgu«. Dailje je govoril Pella o akciji države za zalaganje trgov s potr osnimi dobrinami, da vpliva na cene, in je dejal, da bo vlada nadaljevala z nabavami potrebnih dobrin bodisi z ameriško Pomočjo bodisi uporabljajoč razpoložljive valutne rezerv«. Govoril je nato o kreditni politiki in je dejal, da za sedaj nj misliti r.a zvišanje odstotka bančne rezerve, vendar se -ne izključuje, da ne ibo to v bodoče potrebno. Dalje je dejal, da pričailcuje, da banke ne bodo financirale nakupov za kopičenje blaga, s čimer se bj zmanjšal dotok na trge, čemur b; sledilo zvišanje cen. Morajo pa pomagat; pri nabavi surovin iz inozemstva in tako tudi onih proizvodov, ki so potrebni za italijansko gospodarstvo. Govoril j« komično o zadnjem posojilu, o katerem je dejal, da je samo ha sebi ukrep proti inflaciji. Italijansko in francosko zunanje ministrstvo se posvetujeta v zvezi z napovedanim sestankom med Plevenom in De Gasperijem. Dan in kraj sestanka bodo še določili, vendar pravijo, da bo y polovici februarja. Gospodarske lezkoee v Grčiji ATENE, 30. — Grška gospodarska komisija se je včeraj sestala na pobudo ameriške misije in ob navzočnosti predsednika Venizelosa, podpredsedni- MAIHND NAPHEBOVAAIJI na lalmdnem koreishem bojišču Močan odpor Kitajcev • Delovanje letalstva TOKIO, 30. — Na zohodnem bojišču so sile OZN tudi danes nadaljevale svojo ofenzivo. Naletele so na močan odpor Kitajcev, ki bodo morali v kratkem izdati s svojim manevriranjem bližnje načrte glavnega stana. Kitajci mečejo v boj po petih dneh borbe vedno nove sile. Tanki in čete OZN so Bedaj prispele na področje kitajskega obrambnega sistema južno od reke Han in severno od Kunyangjanga. Nadaijni razvoj bo lahko prinesel samo dva načina kitajske taktike: 1. da prično pred časom svojo ofenzivo proti jugu, ali 2. da se puste tolči meter za metrom od zavezniškega letalstva in topov na postojankah, ki jih morajo počasi zapuščati. Največje težave so imele sile OZN pri svojem današnjem napredovanju na srednjem odseku 200 km dolge zahodne fronte. __________________________ Kitajci so danes ponovno ob- izjavo. Naito dodajajo, da je ta I streljevali s topniškim ognjem poziy Prišel ravno v ’ trenutku, I ameriške položaje nekaj deser severnozahod- tin kilometrov no od Suvona. Pq poročilih glavnega stana osme armade so čete OZN napredovale danes največ 1500 m dlaleč. Danes ponoči s0 napadli severni oddelkj področje sevemovzhodno od Ičar.a. Na osrednjem bojišču je bilo tudi danes samo nekaj borb med edinkami, na vzhodni obali pa je velika zavezniška pomorska skupina z oklepnico «Mtssouri» na čelu bombardirala pristanišče KanGcrjg, 27 milj severno od 38. vzporednika. Pri tej akcij; je sodelovalo tudi letalstvo. Včeraj j„ letalstvo izvršilo 470 poletov Letala so bombardirala zlasti Seul in prevozna sredsitva na poti proti jugu. Letalstvo poroča. da Kitajci zbirajo svoje čete zlasti na zahodni obali Danes je angleška vlada objavila belo knjigo, ki javlja, da so stale Anglijo njene čete na Koreji že 3,051.000 funtov šterlingo.v, ka Papandreua, ministrov za eospodarstvo in finar.ce, ameriškega poslanika v Atenah ter voditelja e.neriške gosp >dorske misije. Ameriški izvedenci so izrazili zaskrbljenost zaradi povečanja denarnega obtoka jn pomanjkanja proizvodov. Priporočali so: 1. znižanje kreditov trgovini in industriji, ki povzročajo povečanje obtoka; 2. strogo nadzorstvo nad razmerjem med mezdami in cenami ter uvedbo racionirar.ja; 3. skrčenje stroškov in boljše izterjevanje davko; 4. prilagoditev programa za obnovo; 5. zvišanje izv, za, da bo mogoče uvažati, ne da bi bilo tr“bn v zameno odstopiti glavne proizvode, katerih pomanjkanje se čuti na mednarodnih trgih; 6. poenostavitev formalnosti za uvoz in prepoved uvoza luksuznih predmetov. Albanska iziivania na jugoslovanski meji BEOGRAD, 30. — Danes sta dva albanska vojaka na jugo-slovansko-albariski meji streljala na jugoslovanskega vojaka Simo Coliča, ki so ga pripeljali hudo ranjenega v bolnišnico. Posebna komisija je prišla na kraj, da izvede preiskavo. v nasprotju s svojim govorom, ki ga je imel po predložitvi prvega načrta za oborožitev v mesecu avgustu. Danes se je izvedelo, da so dodali letošnjemu vojaškemu proračunu, ki znaša 779 milijonov funtov šterlingov, še 40 milijonov funtov. Od teh bodo dobile 20 milijonov suhoze rane sile, 10 mornarica in 10 letalstvo. Danes se je ponovno nadaljevala debata v angleškem parlamentu. Attlee je dejal, da bo skupni strošek 4 milijard 700 milijonov funtov šterlingov zahteval od vlade, uvedbo številnih novih nadzorstev Izjavil je, da je imel že včeraj v svojem govoru napisan odstavek, ki je predvideval nadzorstva, vendai ga je zaradi naglice preskočil. Po mnenju opazovalcev bodo podvzeli naslednje ukrepe: 1. del delovne sile bedo obvezno prestavili iz civilne industrije v vojno industrijo; 2. delavci ne bodo smeli odpovedati službe, če jim tega ne bo dovolilo ministrstvo za delo; 3. zaplemba tovarn in skladišč, če bo to narekovala obramba; 4. namestitev številne ženske delovne sile v industriji; 5. zmanjšanje ali prenehanje proizvodnje blaga, ki je namenjeno samo za domači trg. Danes popoldne je Attlee izjavil v parlamentu, da se nadaljuje med Anglijo, ZDA in Kanado sodelovanje na nekaterih področjih atomske sile. S tem je odgovoril na interpelacijo neodvisnega poslanca Blackburna, ki je hotel vedeti, če še velja medvojni sporazum med temi državami glede a-tomskih raziskovani in uporabe te s»e. Dejal je še, da se pri tej zadevi drži ameriška vlada v več primerih zakonov, ki so jih izglasovali po vojni. Medvojni sporazumi so zaradi tega delno spremenjeni. Voditelj opozicije Churchill je nato zahteval objavo tega atomskega medvojnega sporazuma. Attlee je dejal, da tega sporazuma ne bi mogli objaviti brez dovoljenja ZDA. Nato je prosi! Churchilla, da bi se z njim o tem vprašanju pomenil na privatnem razgovoru. Iz Londona tudi poročajo danes, da so tam danes dopoldne demonstrirale žene proti povišanju življenjskih stroškov. V sprevodu so šle mimo parlamenta in številne od njih so nosile protestne napise zaradi zmanjšanja obroka mesa. Minister za preskrbo Maurice Webb pa je danes sprejel zastopstvo 26.000 angleških mesarjev, s katerimi je razpravljal o bodočnosti mesne trgovine glede na današnji ne preveč rožnati položaj. Ne, gosp. PARIZ, 30. — Danes so praznovali v Avstraliji petdeseto obletnico obstoja avstralske zveze držav. Izredni ukrepi v Švici v zvezi s preskrbo BERN, 30. — Zvezni svet je predložil švicarski zvezni skupščini načrt zakona, ki se nanaša na nove ukrepe, k; naj v izrednem obdobju zajamčijo preskrbo Švice z najnunejšimi predmeti. Zvezni svet izjavlja, v svoji poslanici zbornici, da «v tem obdobju hladne vojne je treba pričakovati od velikih držav vrsto nepredvidenih sklepov in intervencij«. Zvezni svet je | mnenja, da bo Švica v takem ! primeru prisiljena podvzeti «stroge vojne gospodarske u-f« • f VV vi • m ! krePe. tudi če ne bi Evropa po- o sklepih glede nemške voiskeiSfzKB.rSf.r.t kem izdali, bo baje veljaven za tri leta in verjetno bodo o njem razpravljali v marcu Italijanska agencija ANSA je sinoči oddajala poroč lo beograjskega dopisnika «NEUE ZUERICHER ZEITUNG« c njegovem razgovoru s T■ S. Aireyem, «za/vezniškim vojaškim guvernerjem» (tako ga imenuje ANSA), ki je med drugim izjavil pidi sledeče: ((Politična linija Zavezniške vojaške uprave v Trstu se ni izpremenila, ker ost ja že vedno na podlagi tristranske note od 20. marca 1948». Poročilo AN SE dodaja, da je «Airey nato poudaril za-padno stališče, ki želi, da bi se vprašanje Tržaškega ozemlja rešilo z direk.nim, sporazumom med Rimom in Beogradom, toda vedno na podlagi tristranske notes. Se prej pa je gen. Airev dejal istemu dopisniku, da «upa, da se bodoče volitve ne bodo vršile, več v znaku italijansko jugoslovanskega so-v rast ve, temveč v vidu splošnega interesa svobodnega sveta spričo preteče nev irnost » Končno pa je general izjavil: «Po mnenju politike Kom-infomia je pustiti to rano odprto. Komir.form dejansko uporablja vsa sredstva v to svrho. da bi Trst ostal središče mednarodnega razburjanja. Ta akcija se vodi tudi za ceno znižanja življenjske ravni tržaških delavcev.« Ni nam znano točno besedilo izjav generala Aireya omenjenemu švicarskemu dopisniku. Se manj pg so nam znane pobude, zaradi katerih je smatral gen. Airey za potrebno pogreti tristransko noto, ko so vendar prav tako in še bolj kot nam tudi njemu znane izjave odgovornih predstavnikov n. pr. jrancosike in angleške vlade glede tristranske note, ki je prav zdradi teh izjav že davno ostala zgolj črka na papirju. Kljub temu pa smo dolžni h gen-njim generalovim izjavam dodati nekaj svojih pripomb. Gen. Airey trdi, da je politična linija ZVU tristranska nota, t. j. priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji; v isti sapi pa trdi, da je stališče Zapada v želji, naj bi se tržaško vprašanje rešilo sporazumno med Italijo in Jugoslavijo. Toda, — zopet na podlagi pšstranske note, t. j. s priključitvijo Tržaškega o-zemlja k Italiji, Ne dvomimo, da se politična Unija ZVU strinja s tem zdpadnim stališčem. Zato se vprašamo, kakšen sporazum je sploh potreben, še manj pa pogajanja zanj, če se od ene stranke zahteva enostavno, da pristane na vse tisto, kar druga stranka zahtevaj. Odgovor je jasen: V tem primeru je nesmiselno, absurdno in otročje govoriti o kakršnem koli sporazumu, kakor je — po priznanju iredentistov sdmih — absurdno, otročje in nelogično tisto, kar zahtevajo tržaški italijanski iredentisti v skladu z zahtevami De Gasparijeve vlade, katerih — po njihovem lastnem priznanju v lokalnem tisku — maksimalne zahteve je prav meja na Mimi. In prav te današnje maksimalne iredentistične apetite pogreva ta najnovejša ne logična izjava gen. Aireya. Vsi v Trstu zelo dobro vemo, kaj pomeni podpirati italijanske iredentistične apeti- PLEVENOVO RAZKRITJE te: to pomeni ustvarjati iz Trsta središče nemira, s hujska. njem nekoga, s tem da se mu odobravajo njegove pretenzije na tisto, kar mu nikakor, ne pripada. Zato se vprašamo: Mar ne pomeni Airegjevo pogrevanje teze priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji prav tisto, česar upravičeno dolži politiko Kominforma, t, j. da bi Trst ostal središče mednarodnega razburjanja ter, da bi ta rana ostala odprta? Ali je mogoča izpolnitev generalovega upanja, ki ga je izrazil švicarskemu dopisniku, da bi se letošnje občinske volitve vršile v znaku jugoslovansko italijanskega prijateljstva namesto sovraštva — kot se izraža sam gen. Airey — ko pa vsi zeld dobro vemo, da je bil eden izmed glavnih vzrokov protijugoslovanske o-sti, ki jo je imela vsa volivna propaganda vseh tržaških italijanskih nacionalističnih strank prav Airegjevo pred volivno nenehno poudarjanje politične linije ZVU na podlagi tristranske izjave? Odgovarjamo: NE, gosp. ge. neral! Ali moremo torej tpričo tega našega logičnega in jasnega odgovora na jasno in nedvoumno postavljena vprašanja še dvomiti o tem, da gen. Airey z sedanjim pogrrvaz njem izjave o priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji, ki prihaja samo tri dni po cbja-vi, da se bodo letos v coni A prav za gotovo vršile občinske volitve — da torej gosp general s tem pogrevanjem ne začenja z odkrilo podporo, že pred volivno kampanjo, italijanskim nacionalističnim in iredentističnim strankam? Ne, gosp, general! O tem prav zares ne moremo dvomiti. In če je g. generalu resnično do slovansko-itatijanškega prijateljstva, zlikaj ni že u predlanski votivni kampanji podpiral rajši Slovansko-itali-jonsko ljudsko fronto, ki ima ne samo to prijateljstvo, temveč celo bratstvo v svojem progrSmu? In zakaj pada V isto protislovje tudi letos? Sfikker ni uspel pri pogajanjih HAAG, 30. — Včeraj je holandska kraljica pooblastila bivšega zunanjega ministra, liberalca Stikkerja, naj prične pogajanja za sestavo nove vlade. Zdi se, da Stikker pri tem svojem poskusu ni uspel. Socialistična in katoliška stranka sta se namreč uprli, da bi sestavil novo vlado član liberalne stranke, katere voditelj je povzročil padec stare vlade. Socialisti so se tudi uprli Stik-kerjevemu namenu, da bi sestavil vlado strokovnjakov. Po njih mnenju bi potem vlada pod vodstvom liberalca Stikkerja, izvajala dejansko politiko liberalne stranke v trenutku, ko bo morala vlada podvzeti važne gospodarske ukrepe. Glede Testi o pogodbi o nevtralnosti med ZSSR ter Francijo in Italijo je izjavil, da mn ni nič znanega WASHINGTON, 30. , V Wa-shingtonu potrjujejo, da sta Rene Pleven in predsednik Truman razpravljala sinoči na svojem prvem sestanku o vprašanjih Daljnega vzhoda. Na tem sestanku so tudi sklenili, da bodo sestavili komisijo strokovnjakov obeh držav, ki se je danes prvič sestala in razprav, ljala o vprašanju Indokine Na današnjem drugem sestanku sta Truman in Pleven razpravljala o evropskih vprašanjih. Govorila sta o pošiljanju ameriškega orožja Franciji v okviru atlantskega pakta, kj bi dovolilo pripraviti Franciji še za letos deset popolnih divizij. Nadalje sta razpravljala o francoskem predlogu za evropsko vojsko y okviru atlantske, ga pakta ter o nemški vojski. Govorila sta tudi o predlagani konferenci štirih zunanjih ministrov. Po današnjem jutranjem sestanku je Trumanov tajnik za tisk Short izjavil, da sta prišla oba predstavnika do popolnega sporazuma v vseh vprašanjih, ki se tičejo evropske enolnosti, in ukrepov za obrambo Zahodne Evrope. Popoldne sta Truman in Pleven razpravljala o položaju na področju surovin, njih razdelitvi in o bližnji ustanovitvi odbora, v katerem bi bili angleški, francoski in ame. riški predstavniki. Ta bp skrbel za rešitev vseh vprašanj v zvezi s pomanjkanjem surovin. ® .temi tremi sestanki so se zaključili razgovori francoskega ministrskega predsednika s Trumanom. Uradno poročilo bo objavila Bela hiša pozno po noci. Pleven bo zapustil Wa-shington v četrtek zjutraj in odšel v Kanado, kjer ga pričakujejo v petek zjutraj P Prišlo je že v navado, da med obiski državnikom ponavadi le malo zvemo o samih uspehih medsebojnih pogajanj ter o nasprotjih, ki vladajo med obema strankama Ta nasprotja pridejo šele pozneje na dan in šele takrat se je mogoče dokončno izreči o namenih ter seveda tudi uspehih takih :ov. Medtem, ko obiski še ter s Jbiski trajajo, slišimo menda iz same vljudnosti same lepe besede iz u visokih državnih m-edstav-nikov. Vendar pa je sedanji Pleve-nov obisk že nekaj raz asnil. Danes so ga namreč ameriški novinarji povabili na kosilo in ga temeljito izprašali. In tako je Plevea nehote povedal, da se je Francija v avgustu lani obvezala postaviti na noge 20 divizij do konca leta 1953. Letos bo postavila 10 divizij. Za Evropo, Afriko in Indokino bodo morali spraviti skupai 900 tisoč mož. Zaradi tega so že se. daj podaljšali vojaški rok na 18 mesecev. Prav tako pripravljajo ustanovitev določenega števila rezervnih divizij, s katerimi bl mogli v slučaju vojne, podvojiti število vojske. Danes ima Francija v Indo-kini 160.000 mož, ki se že pet let borijo, oddaljeni 12.000 km od domovine. Borba postaja vedno bolj ostra. V petih letih je Francija zgubila v Indokini preko 25.000 mož. Najvažnejše pa je povedal, ko je govoril o nemški vojski. Dejal je, da bodo v atlantsko vojsko vključili na vsakih pet drugih divizij eno nemško divizijo. T0 so sklenili na zadnji konferenci atlantskega pakta v Bruslju in doslej vest še ni bila objavljena. Pozneje so Plevenov odgovor popravili člani francoskega poslaništva v Washingtonu, ki so izjavili, da so se atlantske sile sporazumele v Bruslju in v Londonu, da bo prišel en nemški vojak na pet vojakov držav atlantskega pakta. Po njih izjavi Pleven ni hotel danes govoriti o nemških divizijah, ker so v Bruslju razpravljali o bojnih skupinah« in ne o ddivizijah«. Vendar niso hoteli člani francoskega poslaništva povedati, kakšno Je originalno besedilo te tajne bruselj. ske pogodbe. Dejali so, da je to vojaška tajnost. Pleven ni hotel povedati, koliko so napredovala pogajanja glede sklenitve pogodbe o Šchumanovem načrtu, Vpraša- li so ga nadalje, če je ZSSR res predlagala «nevtralr.ostni pakt s Francijo in Italijo«. Pleven je dejal, da mu o tem ni nič znanega. Ko so novinarji vprašali francoskega ministrskega predsednika, kaj bi odgovoril, če bi to odgovarjalo resnici, je Pleven odgovoril, da se pri tem drži načina angleških državnikov, ki (cnikoli ne odgovarjajo na hipoteze«. Zanimiv je današnji komentar lista «New York Herald Tribune«, ki pravi, da obsojajo nasprotja med Francijo in ZDA, vendar so to nasprotja glede načina in ne samih ciljev politike obeh držav. Načelna odobritev novega kazenskega zakonika FLRJ BEOGRAD, 30. • — Danes sta ustavodajni komisiji obeh zbornic jugoslovanske skupščine zaključili z debato glede novega kazenskega zakonika. Govoril je med drugimi tudi Moša Pijade. Ob koncu so načrt zakona soglasno načelno odobrili. Obe komisiji bosta pregledali sedaj podrobno osnutek zakonika. Dunesova posuetovania TOKIO, 30. — Foster Dulles se bo jutri v drugič sestal z ministrskim predsednikom Jošt do. Zjutraj bo imel prvo konferenco z voditelji Opozicijskih strank. Neki predstavnik je označil jutrišnji sestanek kot «raevoj diskusije, ki ima namen odvzeti ovire glede mirovne pogodibe z Japonsko«. Jutri popoldne bo imel Dulles svojo prvo tiskovno konferenco. Danes je proučeval poročila poslovnih osebnosti o mirovni pogodbi ter uvodnike velikih japonskih časopisov. Neki predstavnik je izjavil, da si skuša Dulles ustvariti osebno mnenje proučujoč razna stališča Japoncev o pogodbi. LONDON, 30. — V Angliji je padla danes gosta megla, ki ovira promet. Zlasti je pri tem prizadet letalski promet. Letališče v Londonu je bilo danes po enajsti uri dopoldne neuporabno zaradi goste megle. Vlaki prihajajo v London s polurno zamudo. Temperatura je padla ln ker se je povečala poraba elektrike, so morale številne ldndonske električne centrale ukiniti potrošnikom tok. Mašim čitateljem F Z namenom, da bi se čim več naših či ta tel jev redno naročilo na naš dnevnik ln da bi se slovenska tiskana beseda čim bolj razširila med tržaškimi Slovenci, Je oprava «Pri morskega dnevnika« sklenila darovati vsakomur. kdor vplača do konca meseca februarja CELOLETNO NAROČNINO na naš dnevnik (2.600 lir) — znano miniaturno izdajo PREŠERNOVIH »POEZIJ«. Kdor pa do konca februarja pridobi TRI NOVE NAROČNIKE, prejme brezplačno najnovejšo povest BEVKA FR • OBRAČUN a, vezano v plačno ali pa katero koli novejše delo «k>-venskega slovstva iste vrednosti. UPRAVA »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« DGKaj čudne n na nem eoian Paberhovanfe po Uradnem listu Vsi Slovenci zahtevajo vojaške uprave eone KOLEDAR Sreda 31. Januarja Janez, Divna QledoJlitie, - 'dOm- - IfladLb Sonce vzide ob 7.30, zatone ob 17.07. Dolžina dneva 9.37. Luna vzide ob 0.26, zatone ob 10.53. Jutri, četrtek 1. februarja Ignacij, Budmil V ((Primorskem dnevniku» tmo že pisali o okrožnici 'višje iolske oblasti št. 2306 z dne 27. oktobra preteklega leta, ki je ugotovila. m'"a ria osnovi tega zakona. Tako je meseca septembru 195o zaprosil neki Pavel Simonič rojen let’« 1918 v S Petru na Krasu a biva;oč na Proseku, da se mu izor^meoi, odn-s no v smislu om nienepa zakona pretvori priimek v n-rv tno italijansko obliko »Simoni« Niegovi prošnji e corski nred-«edojk ugo-tii z dekretom z dne 22. dec. 1950. Prav tako je Ugodil pr šoj' nekega Antona Vrancicha (ma ti njegova je bila rojena Nego-retic) da izm- meni svoj priimek v «Veronij>. Se posebno zanimiv pa je nrimer Alojzij-' Podgornika, rr.lenega !ats 1893 v Črničah na Vipavskem L »ta 1936 mu je tržaški prefekt na njegovo že-lio -zrmemenil priimek v »Pie-monte«i». Po vom; je «Piemor*esi» v začetku leta 1948 vložil prošnjo, da se mu priimek vrne v orvotno obliko «Pndgornik» kar je conski predsednik tudi storil. Oktobra leta 1950 na se je »Podgornik« zopet premisli] in zahteval znova (italiianski dekret pravi «di bel nuovo«) soremembo v italijansko obliko «Piemooten». Seveda je conski predsednik ugodil tudi tej njegovi želji. Priimek je pač pod-ben srajci, ki jo zame nješ po pril kah. Podobno j- tudi neki Anoelo Stefincic s Kontovela (r 1917) že trikrat izpremenil priimek Leta 1934 je tržaški prefekt uradno (brez orošnie) poitalijančil imo njegovega oč“-ta in vseh članov njegove družine, vključno sina Angela) iz «Ste-fančjč v «Stefan;». Meseca januarja lanskega le. ta je conski predsednik na zahtevo očeta Štefanija dovolil družini spremembo priimka v Prvotno obliko «Stefancic« Sedaš pa se je oglasi] sin Angelo, da naj se prekliče ta zopetna sprememba glede njega in nje gove žene Milieve St'ka, čaš da je oče vlcžT prršnjo za spremembo priimka brez njegove vednosti. Iz lastnega nagiba pa je conski predsednik preklica) zopetno povrnitev oriimka v prvotno slovensko obliko pri. meru Josipa Kavčiča in Cirila Germeka. Kavčič se je rodil leta 1922 v Razdrtem pri Postojni, a biva sedaj v M'lanu. Leta 1935 mu je tržaški pref°kt proti volji poitalijanči] priim k v «C izj« a leta 1948 mu je canski predsednik na žel!o vrnil slo- ersk ■ obliko «Kauc c». Dec rnbra meseca pa je conski predsedn'1: preklical svojo odločbo, češ da je Kavčič 10. junija 1940 ime! stalno bivališče v Razdrtem, ki je pripadlo Jugoslaviji, in je torej jugoslovanski državi !an, ker ni optira] za (Milansko državljanstvo Zo-nčilno ie, da ie conski prefekt, to dogn-l iz prošnje, ki jo je vLžT Kavčič iz Milana na notranje min:s’r-stvo v Rimu za zopetno p~ido-bitev italijanskega državljan- stva Izvršitev te odločbe nalaga conski predsednik milanski občini, kakor da bi bila cona A STO sestavni del Italije. Podobna je us"da Cirila G°r meka, rojenega leta 1911 v Dobravljah prj Tomaju a bivajočega sedaj v Trstu. Tržaški prefekt mu -j- že leta 1931 poitalijančil priimek v »Germani«, conskj pr dsednik mu je dovolil aprila 1950 zopet prvotno obliko priimka «Oermek». Nakladno pa je ugotovil, da ie Oermek bival 10 junija 1940 v Dobravljah, k) so pripadle Jugoslaviji. Zato je sedai co-ski predsednik meseca dec-trfra 1950_ prekbcal svojo prvrtno odločbo, češ da je Germek predložil samo izjavo za ohranitev italijanskega dpž' vijan. stva in se mora zaradi tega smatrati za jugoslovanskega državljana. Ali se ne skriva morda za tema dvema primeroma namen, da se onemogoči pr dob vaojfc italijanskega državljastva osebam, ki so zahtevale spretnem, bo sv.oiega priimka v prvotno slovensko obliko? Ko ata OF in sindikat prosvetnih delavcev predložila an-glo-ameriški vojaški upravi predlog, da se slovensko šolstvo odvzame askrbi» italijanskih šovinističnih funkcionarjev in ustanovi samostojna slovenska šolska uprava, se je oglasila «La Prora«, uradno glasilo večinske ((Democrazie cristiane« in to zahtevo odklonila s prav šepajočimi «razlogis. Da zmanjša veljavo tej zahtevi, jo je ((La Prora» kar uvodoma omejila nd ((neznatno skupino« (esigug schiera) Slovencev, ki jo predstavlja titistično gibanje in ima kot svoje glasilo «Primorski dnevnik«. Toda dogodki sami so «Prorinon pisanje demantirali, kajti tudi SDZ in SKSZ sta po svojih zastopnikih vložili pri angloameriški vojaški upiram spomenico. ki v bistvu zahteva isto, kar (da esi-gua schiera ti tista«, t. j. samostojno slovensko šolsko upravo. Ce so slovenske politične skupine, ki so po svoji svetovnonazorski osnovi in političnem programu tako različne, vloži- Od tu in tam Is Zgonika Danes prvi kamen novega sedeža občinske uprave Danes ob 16. uri ibodb v Zgoniku položili temeljni kamen novega občinskega poslopja, kjer bo sedež zgoniške občinske uprave. Ko so fantje ? proti vasi šli Is Skednja Kako je z neprislranostjo (O slovenskem olroškem vrtcu v Skednju) Prejeli smo dopis, ki zopet razgalja tako imenovano «ne-pristranost« šolskih oblasti. V dopisu se zrcali tudi dvojna mera, katero šolske oblasti in mestna občina uporabljajo za italijanske in slovenske šole. Tokrat je beseda o slovenskem otroškem vrtcu v Skednju, o katerem nam pišejo tamkajšnji starši. Z ZANKO OKROG VRATU SO GA KASlI V STRANIŠČU lasmi Prisebna žena bi mu nemara rešila življenje, da je bila takoj pri roki zdravniška pomoč Na Reški cesti št. 2 je prišlo včeraj zjutraj do žalostnega dogodka, ne da bi se dali ugotoviti vzroki, ki so pri tem pognali v smrt še mladega človeka. V drugem nadstropju o-menjene hiše je stanoval namreč s svojo družino 37-letni Narciso Zimolo, ki je bil do pred kratkim kot šofer usluž ben pri tržaški občini. V zadnjih dneh Zimolo ni delal, ker se je zdravil pri bolniški blagajni zaradi vnetja sapnika. Zaradi nenevarne bolezni torej nikakor ni imel vzroka pritoževati se, po pripovedovanju domačih pa tudi drugače ni i-mel posebnih težav, ki bi ga mogle pognati v obup. da bi si sam hotel končati življenje. Včeraj zjutraj je Zimolo vstal ob 7 in stopil v stranišče. Ker pa se je tam zadržal vse preveč časa, je to zaskrbelo njegovo 39-letno ženo Danielo. Cez nekako četrt ure ga je poklicala. ker pa se ni oglasil, je bila prepričana, da ga je bržko-kone obšla slabost ter odprla vrata. Na svojo grozo je zagledala moža, obešenega na vrvi in z ukrivljenimi nogami, ker so se mu stopala zataknila v straniščni školjki. Kljub strahu in opupu je bila še toliko prisebna, da je skočila po kuhinjski nož ter prerezala napeto vrv. na kateri je visel nesrečnik. Samomorilec je padel z vso težo na tla. vendar je bil ta čas še živ in žena je z mrzlično naglico stekla iz sobe in sama obvestila Rdeči križ ter zaprosila za pomoč. Ako-ravno pa se je službujoči zdravnik RK pojavil že čez nekaj trenutkov na mestu, je našel Zimola že mrtvega. Policijska preiskava je ugotovila, da sl je Zimolo iz enega konca vrvi napravil zanko, drugi konec pa pritrdil na cev pod viklmm rezervoarčkom. Ko si je nataknil zanko okrog vratu, je stopil na straniščno školjko ter se pognal z vso težo telesa naprej. Na ta način se je zanka seveda zadrgnila m ga zadušila. Truplo samomorilca je bilo ob 10 prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice in prepuščeno sodnim oblastem Policija skuša ugotoviti, kaj je privedlo do obupnega koraka nesrečne ga Zimola, ki zapušča ženo in 9 letnega sina. Plamen v oliraz in no rokah Nevarno sta se vč raj zjutraj opekla Po obrazu in po rokah 35-letnj Albino Roga iz Ulice Apiari 8 in 37-letni Serafino Palumbo, stanujoč pri M. M. Spodnji 1169. Imenovana sta zaposlena V policijski vojašnici v bližini mestnih skladišč, kjer se ukvarjata s pečmi centralnega gretja. Iz ene teh peči, kurjene z nafto, je včeraj po naključju bušnil plamen ter opekel oba kurjača po obrazu in rokah. Nemudno so ju pripeljali v splošno bolnico, kjer so jima nudili prvo pomoč ter ugotovili opekline prve in dru. ge stopnje. Palumbo in Roga se bosta morala zdraviti 10 do 12 dni Vrtec je nastanjen v poslopju osnovne šole. Učilnica, ki služi tudi za obednico, je v drugem nadstropiu, tako da morajo otroci v starosti od 3 do 6 let večkrat na dan oo visokih stopnicah v drugo nadstropje. Malčki tako večkrat zdrsnejo in padejo ter je čudno, da se ni do sedaj še kateri otrok pobil. Otroška vrtnarica ima samo dve roki in ne more devolj pa žiti na vse otroke, katerih je 54 Medtem ko so slovenski otro-Čiči stisnjeni visoko v drugem nadstropju osnovne šole, imajo otroci :tal;janske narodnost-svoj vrtec in pouk v zabavišču, (ricreatorio) v Skednju Prostori so jako ugodni, imajo tudi prostorno • in ograjeno dvorišče, česar slovenski otroški vrtec nima. Otroci se lahko sproščeno igrajo na svežem zraku, ko se slovenski otroci se pa ne morejo, ker bi s tem motili pouk osnovne šole. Ital ja"ski otroški vrtec ima razen tega še na razpolago učilnico, jedilnico in telovadnico. Slovenski otroci pa za vse le eno učilnico, kar seveda ni niti higienično, niti primerno za pravilno vzgojo najmlajših. Cas bi že bil, da mestna občina izprazni stavbo otroškega vrtca (seuela materna), v kateri gostujejo brezdomci in izseljenci namesto otrok, katerim je šola namenjena in da izroči čimpreje zgradbo otrokom, za katere je bila zgrajena in katerim po vseh pisanih in nepisanih pravicah pripada. Tukajšnje šolske oblasti naj se v bodoče bolj zavedajo važnosti predšolske vzgoje, ki je potrebna slovenskim otrokom prav tako kakor italijanskim. turni razvoj našega kmečkega življa. Prisotne je nagovoril tudi tov. Furlan in omenil vzroke, zaradi katerih je potrebno, da se vsi naši kmetje vključijo v svojo strokovno organizacijo, brez katere bi bilo zelo težko doseči večjih uspehov. Sledilo je podrobnejše razpravljanje o nujnih gospodarskih problemih lokalnega gospodarstva. Prizadeti lastniki so se pritožili, da jim niso bila še izplačana zemljišča, ki so jim vzeli za gradnjo nove ceste, v vasi potrebujejo še eno napajališče, urediti je treba vprašanje poljskih čuvajev, poljske poti so potrebne popravila itd. Taki sestanki, ali posvetovanja so zelo koristni. Kmetje se jih radi udeležijo in bi bilo treba da se še ponovijo in da se na njih konkretno in temeljito obdelajo vsi problemi naših vasi ter da dobijo naši kmetje jasno sliko o splošni problematiki našega gospodarstva. Is Padrič Domačine odpuščajo na njin mesto pa nameščajo tujce Z vrati po nosu Z reševalnim avtomobilom Rdečega križa so včeraj dopoldne prepeljali v splošno bolnico 22-letnega avtomobilista Valerija Vecchieta, stanujočega pri Sv. M. Magdaleni Spodnji 101 Vecchiet, kj je zaposlen pri avtotransportni družbi Co. rabini v Ulici Geppa 12, se je s silo udaril po nosu, medtem ko je odpiral zadnjo stranico nekega priklopnika. Zdraviti se bo moral okrog osem dni. Is Sv. Križa Posvetovanje kmetov Četrtek se je r.a povabilo kmečke zveze zbralo precej kmetov na posvetovanje o kmečkih in gospodarskih zadevah. Zastopnik KZ je prikazal uspešno delovanje organizacije naših kmetov, ki je že v prvem letu svojega obstoja v neštetih primerih pomagala našemu kmečkemu življu na splošno in posameznim kmetom še posebej. Več zamotanih zadev posameznikov je rešila v njihovo korist in jim tako prihranita izdatke in zamudo časa. Prav kmet je največkrat predmet ogabnega izkoriščanja in milijoni izginejo v žepe grabežljivih ((prijateljev« našega kmeta. Toda to ni glavno. Kmečka zveza se bori za splošni napredek vsega našega kmetijstva ter za narodne pravice in kul- Pri naši vasi, kakor je znano, zidajo poboljševalnico ra mladoletne. Ko so se začela dela, so zaposlili tudi nekaj delavcev iz Padrič in Trebč, pred dnevj pa so jih odpustili z dela kar pet iz naše vasi, češ da ni dovolj dela. Istočasno pa so vzeli na delo nove delavce iz Furlanije. V naših vaseh je mnogo ljudi brez dela in so potrebni zaslužka. Domačini imajo pravico do zaposlitve pri delih v svojih krajih, zato je postopanje podjetja, ki gradi poboljševalnico v naši vasi vredno vse obsodbe. To je krivica, ki jo je treba takoj popraviti. V tem smislu bi morala nastopiti tudi sindikalna organizacija, ki pa se za to zadevo sploh ne zmeni, ker imajo kominformisti, kateri imajo pri nas v tem še nekak monopol, skrb za vse drugačne zadeve, le za delavstvo ne. Iz Padrič proti Bazovici popravljajo sedaj cesto, toda dela se vlečejo zelo na dolgo jri pravijo, da jo bodo končali šele maja ali junija. Lahko bi jih že prej, ako bj vzeli več delavcev, ki jih je v naših vaseh, zlasti v Gropadi, Padričah in Trebčah, mnogo brez dela jn bi si radi nekaj zaslužili, da preživijo sebe in svojo družino. Potrebno je, da se cesta čim prej popravi, ker morajo vsa vozila, tudi avtobus, preko Gropade na Bazovico in obratno po poti, ki ni primerna za tak promet. le pri vojaški upravi enako zahtevo, pomeni, da je problem samostojne slovenske šolske uprave globoko občuten od vsega slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju ne glede na politično orientacijo. Da je prišlo do tako enotnega gledanja na to vprašanje je v prvi vrsti zasluga italijanskega šovinizma, ki je preko italijanskih šolskih funkcionarjev izrabil priliko za diskriminacijo slovenske šole in za sicer za paragrafi zamaskirano dušenje nadaljnjega razvoja slovenskega šolstva. Slovensko ljudstvo je brez razlike politične orientacije pre- ctID„ pričano. da se bo slovensko šol- j SHPZ stvo svobodno razvijalo le tedaj, če bodo o slovenski šoli odločali Slovenci sami. Zato ne bo v borbi odnehalo, dokler ne doseže tega svojega cilja. Z e ob prvem. glasu o tem problemu se ie «La Prora« postavila po robu. Pričakujemo seveda odločen odpor vesoljnega italijanskega šovinizma od skrajne desnice pa do (device«, vendar bo to obramba krivičnih pozicij in zato bo njihovo orožje z vsakim dnem bolj krhko in skrhano. Kakšne «argumente)» imajo proti naš i upravičeni zahtevi, je pokazala že sama «La Prora« p svojem, članku «La maschera delle scuole«. Proglašati našo borbo za enakopravnost kot šovinizem je silno naivno in more ((prepričati« le tiste, ki slepo sledijo šovinističnim glasilom, ker so samo šovinisti. Mislimo, da nam ni treba ponovno poka. zati s prstom na šovinistično vzgojo, ki jo najdete prej kje drugje kot v slovenski šoli. Šolstvo je že Po svoji naravi izpostavljeno kontroli široke javnosti in zato je možno vsakomur, kdor pač hoče videti, ugotoviti resnico o šovinistični vzgoji. Tudi anglommeriški vojaški upravi mora biti to Precej dobro znano. Se bolj nesmiseln Pa je drugi ((argument«, uda bi samostojna slovenska šolska uprava z velikanskim številom šol v tržaški provinci (?) ustvarila dober argument, da bi ustvarila vero v slovenstvo našega ozemlja«, (((Urni massa imponente d{ scuole slovene neUa provinda di Trieste sarebbe un buon argo-mento per lasciar credere alla slovenita del nostro territorio«). Človek se mora smejati takim «argumentom.»; prvič, ker nimamo Slovenci navade ničesar potvarjati, kar dokazujejo vsakoletne izdaje šolskih izvesti j. kjer so imenoma navedeni vsi učenci; drugič, ker nam. ni treba še posebej dokazovati, da sega slovenski narodnostni teritorij naseljen večinsko s Slovenci v sama predmestja Trsta. Zahteva po samostojni slovenski šolski upravi je vsesplošna in jo postavljajo vse stranke, tudi tiste, ki so ideološko blizu ((Prores. Tore), ni ta zahteva «slepa in strasimn volja nenasitnega titinskeg0j imperializma« kot pravi «£a Pro. ra«, temveč je to resnično izraz obrambe kiei}\re, o kateri trdi celo ((Prora« sama, da je — sacrosanla ed in conirovCrt ibile. Ko so fantje proti vasi šli, lepe pesmi so prepevali, jaz pa nisem pel, nisem bil vesel, pa tudi ž njimi jaz nisem šel. Sel sem tja pod njeno okence svoje verne, drage ljubice, ona sladko spi, ena mirno spi, in se nič več ne prebudi. Pojdem tja na grob zeleni, z rožcami ves posajeni, tam si utrgam cvet, k' je men’ in moji IJubci svet. (Napev v pesmarici ((Štirinajst narodnih pesmi«, ki jo je izdala «Glasbena Matica«), 4. redna seja Glavnega odbora SHPZ bo v četrtek 1. februarja 1951 ob 16 na Corso Garibaldi 4-III. Bodite točni! PROSVETNA DRUŠTVA Komorni zbor ima danes zvečer v običajnih prostorih redno vajo za ženske; v četrtek za moške, v petek pa za mešani zbor. Seja glavnega odbora za NOVOLETNO JELKO bo v četrtek 1. februarja ob 17. uri v Ulici R. Manna 29. Pustno rajanje za pionirje Zveza pionirjev vabi vse pionirje iz mesta in okolice r.a pustno rajanje, ki ga bo zanje priredilo prosvetno društvo ((Vojka Smuc«, v nedeljo 4. februarja od 15. ure dalje na stadionu «Prvi maj«. Pridite vsi, prinesite s seboj koš dobre volje in smeha, da nam bo čim lepše in veseleje! S seboj pa pripeljite tudi svoje mamice in očke, da se bodo še oni poza' bavalj z vami. Pionirji iz centra Pridite poslušat PRAVLJICO S SKIOPTICNIMI SLIKAMI v četrtek 1. februarja ob 16 v Ul. R. Manna 29. Ne pozabite že v četrtek zjutraj opozoriti mamico ali očka, da vas popelje ali vam dovoli iti poslušat prelepo pravljico. Plaiinski ples PD Koper SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov bo imela dar.-es 31. t. m. redno odborovo sejo na sedežu sindikata ob 17.30. PD Trst vabi svoje člane in prijatelje, da se udleležijo planinskega plesa, ki ga priredi koprska podružnica v soboto 3. februarja od 20. ure dalje v Sv. Nikolaju. Vpisovanje za prevoz z avtobusom prj Adria-Express v Ul. F. Severo 5 do petka 2. februarja. Izlet na Koroško Zveza prosvetnih delavcev ERS STO pripravlja za veliko noč dvodnevni poučni izlet slo. venskih šolnikov po Koroški. Prijave se sprejemajo na sedežu in na Corso Garibaldi 4-III in sicer do 4. februarja. TRŽAŠKA BORZA Zlasti šterling 9500-9600, papirnati šterling 1800-1820, dolar 740-745, telegrafski dolar 750-752, švicarski frank 174-176. francoski frank 185-190, avstrijski šiling 24 24 50. Izleti PI>T Še o stanovanjskem uradu Y zvezi z odločitvijo, da se ukine z 31 januarjem urad za likvidacijo stanovanjskega urada, sporoča tržaška občina vsem onim, kj bi imeli eventualne prizive v drugi stopnji proti odločitvam zgoraj imenovanega urada, naj se javijo do 3. februarja 1951, do 12. ure pri uradu za predlež tev doku. mentov (soba št. 32, visoko pritličje občinske palače na Trgu Unita). Udeležence smučarskih izletov v Crr.i vrh, ki bodo 3. in 4. februarja, opozarjamo, v kolikor niao še poravnali voznine naj to storijo do petka 2. februarja, ker drugače ne bodo mogli potovati. Odhod prvega vozila bo v soboto 3. februarja ob 15., v nedeljo 4. februarja Pa ob 5. zjutraj od začetka Ul. Fabio Severo. Začetek tekem ob 11. uri v nedeljo. Dne 18. februarja bodo' v Lokvah smučarske tekme v teku za prehodni pokaj («Mirko Pavlovič«), ki jih priredi PDT. Ob tej priliki ho tudi izlet. Vpisovanje za tekme in izlet do 7. februarja. Vpisuje in sprejema se voznina in društvena članarina v uradih ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II., od 17. do 19. Seja v Miljah NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo Ul. Bernini 4, Millo Ul. Buonarroti 11, Mizzan Trg Ver.ezia 2, Tamaro-Negri Ul. Dante 7, Harabaglia v Barkov-Ijah in Nikoli v Skednju imajo stalno nočno službo. RAZPRODAJA JEČMENOVEGA DROŽJA SE NADALJUJE: V sredo od številke 31 - 65. V četrtek se razvaža na dom odjemalcem, ki nimajo vprežne živine. V petek od številke 66 - 100. V. soboto od štev. 101 - 140. Prihodnji torek se razprodaja nadaljuje. za Tržaško ozemlje V PETEK 2. februarja 1951 ob 16. uri gostovanje ŠMARJAH z Gorinškov o komedijo “RDEČA KAPICA” Vlogo Rdeče kapice igra za Barbičeva, vlogo lov£a pa Julij Guštin. Gledališče Verdi trefr Danes bo ob 20.30 predstava Verdijeve opere sca» z isto zasedbo kot P11 prejšnjih predstavah za & nente reda «B» (parter in P že) in reda «C» (galerija jjJ balkon). Dirigent Antoni*® Votto. Pripravlja se opera Musorf’ skega «Boris Godunov«. DAROVI UN PRISPEVKI Za Dijaško Matico darujd3 GUSTINČIČ JUSTINA it Sv. Križa 500 lir in COK STAN*0 iz Lonjerja 300 lir. ■ i: RADIO 110 JU60SL.C0NE TRST* (Oddaja na srednjih vaWv**1 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 31, JANUARJA lML. 6.30: Jutranja glasba. 6.45: P® , čila v ital. 7.00: Napoved tssK poročila v slov. 7.15: Jutra«' glasba. 12.00: Joseph Haydn: Sin*«jŽ ur v E duru in Serenada. —— Nekaj veselih melodij. 12.45: • ročila v ital. 13.00: Napoved poročila v slov, 13.15: Poje bf „. tonist Fran Schifrer. 13.45: uj, spodarski pregled (slov.). !*• J Iz Verdijevih oper: sodelW"J EU* Nada Vidmarjeva (sopran), - " • • - smete" Karlovac (alt), Samo ou.-’;,., (bariton). Orkester Radia LJV ljana, p.v. Jakova Cipcija^ l^ Pregled tiska v ital. 14.45: Pre*1 tiska v slov. .j Politične -v”’11"10 17.30: Politične aktualn (ital.). 17.40: Igra godba naPJ, la. 18.00: Z našim ljudstvom 18.15: Koncert violinista brvj Prevoržka. 18,45: Poročila v Jv* ščini. 19.00: Glasbena medu,,. poved časa - poročila NJ- slov- SVf 19.45: Z glasbo po živalskem ri). obzorja^ tu. 20.30: Nova _______________ 20.45: Veseli zvoki. 2l00^roic»< Danes ob 20. bo v Miljah redna seja občinskega sveta, na katerj bedb razpravljali zlasti o novi pogodbi med občinsko upravo in podjetjem Sel-veg v Trstu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. januarja 1951 se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok je bilo 6 in umrlo je 9 oseb. Cerkvene poroke; kmet Andreas Steingerwald in gespodi. njn Anna Koch. Civilne poroke: Carinar Paolo Jacopini in gospodinja Am-bretta Selva, delavec Giovunni Krma c in gospodina Josipina Bursjch, uradnik Ouido dr. Ve. rona in gospodinja Mercedes Lizzam trgovec Giovanni Pcn-tini jn gospodinja Giusepnina Stary, trgovec Pirtrp Marrone in šivilia Silva Chiussi. Umrli so: 74-lr-t"a AmelUa Borin vd. Venuti, 61-letni Vik. tor Jerko, 76-Ietoj Ant’n M°-setti, 41-let-a Clotilde Rob no por. Moretti, 5-1 tni Ivo Loren, zon. 51-letni G rardo Buiat 80-letna Anna Baldel nor Tabo?«, 1 dan stari Ouido R-zza in 59-letni Egidio Colognatti Gospodarske vesti Še vedno povpraševanje po lesu Tatovi s ponarejenim: ključi 25-letna Luciana Abram z Istrske Ulice 34 se je včeraj pritožila ng policiji, da so ji neznanci v noči od 28. ra 29 t m. odnesli volnen plašč. V ta namen so tatovi s ponarejenimi ključi prišli v sobico na dvorišču, ki je ločena od stanovanja Abramovo so oškodoval) za okrog 20.000 lir Položaj se ni mnogo spremenil, po naših zadnjih poročilih. Trg je še vedno pod močnim vplivom živahnega povpraševanja iz prekomorskih dežel. Zato so tudi cene' še vedno napete in se bodo verjetno še dvignile. Na dunajski borzi so se v četrtek močno dvignile cene skoraj vseh vrst lesa. Les je bil detajliran v več vrst kot do sedaj, kar je tudi vplivalo na dvig cen. Z druge strani prihajajo glasovi, da ne more dolgo ostati tako stanje in da so cene močno previsoke. De- Početki Osvobodilne fronte V Skednju segajo v jesen 1941. Tedaj je bil prvi sestanek štirih tovarišev iz Skednja in sicer v Ul. Tar boc-chia 5, III. prj Gašperšiču. Na tem sestanku so bili navzoči tov Andrej 2erj' l, Ernest Žerjal, Zoro Verk in Pe-pi Lipovec. Na tem s stanku so ti tovariši dobili prve smernice za delo na terenu. Krog simpatizerjev se je od takrat pričel širiti, tako da Se je v mesecu februarju že sestavil prvi odbor Osvobodilne fronte, v katerem 90 L’i'i tovariši Angel Žerjal, Zoro Verk, Franc Plečnik, Rudi Lukan, Pepi Lipovec, Ernest Zerja) m Stanko Franovič. Ti tovariši so imeli o’ r g sebe že lepo število simp tizer-jev. kj so prispevali za narodnoosvobodilno gibanje v denarju in blagu, predvsem pa so zbirali raznP dragocene podatke o premikanju sovražnika in njegovih akcijah V strogi t 'jnosti so se zbirali »Pri belem konj’čku» in pri Zorku Ve ku. Ustv- rili so si redno zvezo s partizanskimi edinienmi, k^t-rim so po razmh ja’ k h rošiljali nabrano bla”o, den- r in podatke. S tem sv jim vz‘raj-nlm propag nd 'lm delovanjem so vzbudili zan manje za narodnoosvobod lno borbo med ljudmi In pripravili PRISPEVEK Osvobodilne K ZGODOVINI fronte v Skednju ugodno razpoloženje za najširšo mobilizacijo med vsem poštenim slovenskim in tudi italijanskim ljudstvom. Prav po zaslugi te vztrajne propagande sc je ustvaril ugoden položaj, da je ob kapitulaciji fašistične Italije leta 1943. pričelo pristopati k OF vedno več ljudi, mladinci pa so odhajali v partizane. Organizacija Osvobodilne frontp se je tedaj že močno razširila, tako da so bij: ustanovljeni trije terenski odbori in okrajni odbor. Večina slovenskega prebivalstva je kar tekmovala med seboj, kdo bo več prispeval in nabral za partizane. Vedno bolj Živahno je postajalo tudi delovanje Delavske enoinosti v tovarni ILVA in drugod; vedno več delav-stva je pristop lo v Delavsko enotnost in v OF UHva^ila se je tesna povezava s tovarno; vse povsod je b!ia razpredena mreža obveščevalcev, propagandistov in »"boter jev, Prva nemška ofe~ziva leta 1943 je aicer naše ljudi nekoliko ustrašila, da so se začasno potuhnili, toda želja po svobodi je premagala strah in v letu 1944 se je osvobodilno gibanje še bolj razmahnilo. Terenski aktivisti, kj so bili stalno na delu, so dosegali jz dneva v dan večje uspehe, vedno večje je bilo število ljudi, ki je prispevalo za narodnoosvobodilno borbo. Ze v prvih šestih mesecih leta 1944 se je okrepil okrajni odbor in pa terenski odbori, ki so bil; sedaj že štirje. Ustanovljena je bila tudi ženska organizacija z okrajnim odborom petih tovarišic. Tudi mladina si je postavila svoj okrajni odbor. Skoro po vseh hišah so izdelovali zastave, čep ce, šivali so perilo, zb rali so sa i-tetni material in drugo. Ob neprestanih preiskavah in kontroli kvesture in nemške policije so znali naši ljudje ohraniti hladno kri in vse prikriti. Obenem pa so se izkazali neverjetno spretni v ugotavljanju Izdajalcev in raznih ovaduhov; čut konspi-rativnosti se je Pri vsakem posameznem razvil do največje mere. V zadnjih mesecih 1944 le-*a' t. j- o 17.30: Plesna glasba. 18.00: c. .... _ . --JOJ* Vit?' Amerike. 18.15: Brahms: SiJrjp ja št. 4, 18.50: Počasni ritmi Zdravniški vedež. 19.15: »Tjf temps: Balada in poloneza. 'V Dueti iz znanih oper. 19.45: i poved časa in poročila. 20.00J.; stra glasba. 20.30: Naša šola. Lahka glasba. 21.00: Vdt^ kvartet Veseli bratci. 21.20: / pricci in scherzi. 21.30: }$■ Madžarska fantazija. 21.48: R.Lj. La valse. 22.00: Beethoven: Sk\t r.ija št. 5. 22.32: Nekaj melod> preteklih ča*ov. 23.00: NočncJ«? 23-'A: Napoved časa ln^rf čila. 23.30: Kaj vam nudi j’»,,r,S ' Polnočna «]*?.. spored. 23.35: 24.00: Zaključek "ečerp.e o« ,dd3i£' G RADIO TRST I. SREDA 31. JANUARJA ., >Or , 715: Koledar, vremensko Ege čilo. 7.18: Telovadba. 7.30: ” jr čila, vremensko poročilo. 7.45-tranja glasba. 8.30: Zaključek^ 12.00: Na harmoniko igra u, if no Faneelli. 12.20: Novi svet. M Ritmi Latinske Amerike- ji’ Poročila. 13.27: Lahka rigent Pino Vatta. 13.45: -.«11 Stran. 14.15: Program BBC. Borzna poročila. rfP* 18.35: Lahka glasba. Enzo Ceragioli. 18.50: ovt0 # glasba. 19.30: Zdravnik prijateljem. 19.40: 'Šodobnjjffisj* Tržišče kave je mirno 70.00: Poročila! 20.30: K®«*®' Evropa. 21.00: Slušna igra «r d' sednican. 22.35: Pestra glasB%' kester dirigira Tito Petralia-LšU' Poročila. 23.30: Festival itaUjLu!® pesmi; Iz kazine v Sad n (drugi del). KINO Rossetti. 16,30: «Med mož'1'1]/ ženo«. Deana Andreus. , A Na tukaišnjem tržišču s kavo se občuti nekako zatišje, ki Je logična posledica velikih nakupov v preteklih tednih. Poleg tega so trgovci s kavo oprezni, ker pričakujejo spremembe v cenah, oziroma zaradi omejenih količin razpoložljivega blaga. Cujejo se prvi glasovi o padcu cen. Tako se je na njujorški bor zi v poslednjih treh dneh pokazala tendenca k znižanju cen brazilske kave. Nekateri opazovalci pravijo, da je to znižanje posledica brazilskih ukrepov, katerimi hočejo vplivati na povpraševanje kave orientalskega izvoza. Se vedno so v Trstu živahna povpraševanja za kavo a*rlških tirov. Uganda kvot'ra 36R šilingov cif Trst, cene brazilskih tipov se oa skoraj niso spremenile In so' Rio 5 54 dolarjev Cif Trst in Rio 7 52,5 dolarjev. Britanske tvrdke pričenjajo ponujati brazilsko kavo v Trstu plačljivo v Šterlinglh. Cene so naslednic: Rio 3 393 fob, Rio 5 385, Rio 7 377. Uvoz brazilske kave preko britanskih tvrdk se proučuje v ministrstvu za zunanjo trgovino. Tu. kalšnji člnlteljt pričakujejo, da bodo na ta način dvignili obseg poslov, kljub poman tkanju itall-jansko-brazllskega kliringa. Samo Avstrijci sedaj povprašujejo za kavo. Vendar ne za večje | količine, ker avstrijski uvozniki _ jj_ * . . . I IMHIVIUC, ACr dVJii ijoni uvur&IItfVl pridno zbirajte grrd vo in nc razpolagajo s svobodnimi do-podatke. DAVORIN llarji. »Zadnji i«c Palmer. Excetsior. 16.30: . fantovstva«. o L Nazionale. 16.30: »Kako se dila najina ljubezen«, Grable. Tehnikolor. Arcobaleno. 15.30: «47. ” t govori«. Fcnice. 16.00: «Drama emce. 16.00: »Drama j Chang-Weg, Louis Touveu^rf 'ilodrammatico. 16.00: „us5( Filodrammatico. lo.uu: „us; obraz«, Bob Hope, Jane Tehnikolor. ^ w 51^ Alabarda. 16.00: «Na dno June Alyson. „ «o ® Armonia. 15.30: »Iz mene pravili zločinca«. , Garibaldi. 14.30: «Lepl K . Charles Coburn. Q„ive^ Ideale 15.30: »Gospod gre v kolegij«, C. VVebP- P 15.00: »Gnezdo 16.00: »Ve®1 iel* Im pero. lascu«. Kino ob morju. vdova«. p*1 Italla. 16.00: «Sanjal sen^ diž«. -t, Savnna. 15.00: «Pomlad»- cioP^ viale. mnn »rvivtor K Viale. 16.00: «Doktor Gina Lolobrlglda. . Viale. 16., 0: »Koman *e,vojs>K Vittorio Veneto. 16.00: čokolade«, Nelson H«) Azzurro. 16.00: «Gilda», Rita w°rth. mi. - i Belvedere. 16.00: »Ne redij#.^, Marconi. 15.30: ((MestneJ^ ^ flO*' 1 m1; .ja" 19 Massimo, 16.00: »Se plaP0 va», Errol Flvnn. jj 1 Novo Cine. 16.00: «Ka(K,‘ scogne«. „ x>ttl Odeon. 16.00: »Angeli ° bes«, Martha Eggerth- tr»5jJ(, Radio. 16.30: »Demonska .(j SP lilorla. 16.00: »Moraš » ^ Venezia. »Poslednji dvOP0^*’ Carroll. ,_noSt»« Sv. Vid, 16.00: »Nestrpna * Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici • GL Silvio Pellico f/II. nadsL - lelefon 11-32 ^——i————_______________—_—______ ------------------ | Ml n,, !__________—__ 99 la“ntiie, ila ®,ev'l'ca »Demokraci-mo nasl°vom »Zahteva- kovn JuS°slav>ia ukine jezi-šin« *>fav*ce italijanske manj-Objavila članek, ki je pred. •df? paradi naslova samega in d™ ,Urav’l na dan zahtevo, vzela* Se keo§rajska vlada za-"a za naie manjšinske pra-e in se nato vprašuje — J.»e Titovim komunističnim ^Piomatom v Rimu tudi sedaj ra?? 23 °biast, ko so nas po-* zaščititi na mirovni kon-*Jč6nci' ^ zadr.ji številki so 20-n* Postavili zahtevo, topot si-f*e več «Titovim komuni-j cnim diplomatom«, temveč 8°slaviji sami, naj v svrho presalij ukine jezikovne prače italijanski manjšini v Ju-.goslaviji. &es čudna so pota »demokra-v7®- Se danes čitamo v njiho-jV® glasilu vesti iz Jug osla vi-* > Kjer po njihovem ne vlada tah racija- temveč teror, dik-ita a’ komunistična golazen Bril, Svoi‘m čitateljem hočejo not da 50 famo oni in še kateri njihovi prijatelji v trat!211' Londonu in New Yorku junij30’’ da slovenski in sploh Soslovanski narodi ne pozabi-... na glavna načela demokra- & k» ■» prišel čas, da se demokracija «zopet vzpo- *tavi», &Br s.°Feai želji, da bi Slovence jPkkvili na pot njihove «demo- češ^6*’ zaganjajo krik in vik, jugoslovanski Titovi diplo-y.“'1 gledajo samo na oblast, njih ne briga usoda slo-lt8p^ega naroda, ki je ostal v ?0 P'1 Pri tem pozabljajo, da Vsenl^ favno oni tisti, ki predal6111 niso hoteli ljudske obla-m.0® tem ozemlju, ki niso ho-j..1 demokratične Jugoslavije, ki* S?adajo v tisto vrsto ljudi, favn lma tuHi Italiia >n jih 0 no «Demokracija» dobro tjji^jk Postrežemo jim kar po l^ uvem receptu: To so izrodil astanki propadlega režima griie monarhije. Ce bj bili da^ ^em°krati in Slovenci, te-Vih a- pir . Pirnatov«, tedaj b; p-od-zahteve vseh Jugoslovanih narodov, ki so hoteli, da ^J^tane niti košček slovenske ie v rokah tujcev. Danes Danes predavanje v Ljudski čitalnici . kr.es zvečer ob 20. uri bo ^Prostorih Ljudske čitalnice, . *• Ascoli 1, zanimivo preda-,knje z naslovom «Negacija 2lvljenja v ruskem slovstvu 20. st°Ietja». Opozarjamo na zanimivo predavanje in vabimo vse Prijatelje, da se predavanja beleži jo. »sirovi Za Dijaško Matico so darova-N. N. iz Steverjana 1000 lir; L u nabrali 2.580 lir; ne-J^enovani iz Sovodenj 6.000 3,’ vesela družba nabrala jjJ°° lir; N. N. iz Gorice 2000 |) Ovfači|o jrqovskih kavcij zakonu od 12. julija 1950 v^, 1 so pričeli s povračilom ti; svoječasno vloženih kav-sti^ri «Cassa depositi e pre-in pri poštnih uradih. v*li< trgovce begunce pa so *i ii^a posebna določila, ki ko ^.zainteresirani člani lah-občinski raz- Si^Adajo na 01 leski. Dt v Jva padca h0 »»boio koZa._ 'z Tržiča popil preveč zvečer je Anton v>lo Ca 40 odst. bo vplivalo na povečanje kupne moči prebivalstva, saj krije zagotovljena preskrba največji del potreb. Štiričlanska družina delavca dobi mesečno 36 kg moke, kru-ba ali drugih pšeničnih izdelkov, 4.75 testenin. 1.5 kg koruznega zdroba, 3.2 kg maščeb, 1 kg mesa, 4.1 kg sladkorja, 0.5 kg kakaa, 0.75 kg mila in še druge proizvode. Temu ukrepu bodo nedvomno sledili še drugi za olajšanje trgovine med mestom in deželo. Pospešeno kroženje dobrin je temeljni pogoj za postopno Delavci zahtevajo uzakonitev delavskih svetov Delavci «Edilita» so poslali Okrožnemu ljudskemu odboru t Kopruresolucijo, v kateri zahtevajo upravo podjetja v svoje roke Pretekli teden smo objavili na tem mestu dve resoluciji v katerih zahtevajo delavci opekarne «Nardone» pri Izoli in avtopodjetja «Adria» v Semedeli, da tudi oni prevzamejo po delavskih svetih upravo tovarn v svoje roke. Danes objavljamo podobno resolucijo delavnega kolektiva gradbenega podjetja «Edilit» v Kopru, katero so poslali Okrožnemu LO v Kopru. V resoluciji pravijo med dru. gim: »Delovni kolektiv gradbenega podjetja «Edilit» v Kopru je na svojih množičnih sestankih obravnaval vprašanje delavskih svetov in sprejel sklep, da se mora izvoliti delavski svet tudi v našem podjetju, tako da bodo delavci sami u-pravljali podjetje, da se tako tudi pri nas uresniči geslo: Tovarne delavcem, zemljo kme. tom. Mi, delavci »Edilita« smo tesno povezani z delavci Jugoslavije v borbi za izgradnjo socializma, za boljše življenje delovnega ljudstva. Delavci Jugoslavije so že gospodarji svojih tovarn, podjetij, rudnikov, itd. Zato hočemo tudi delavci STO biti gospodarji svojih podjetij. Sledi 277 lastnoročnih podpisov znižanje cen na vseh področjih izmenjave. V naslednjem prinašamo nove znižane cene za vse prehrambene predmete, ki stopijo v veljavo 1. februarja 1951. za 100 kg din no debelo Pšenica 270,— Koruza Riž Pšenična moka 90% Bela moka 70% Ržena moka 76% Koruzna moka 90% Pšenični zdrob 245,— 255,— 410.— 720.— 355.— 320,— 720.— din za kg na drebno Kruh iz pšenič. moke 90% 5.— Kruh iz bele moke 70% 8.— Belo pecivo kom. največ 30 gr 20.— Testenine 70% 15.— Svinjska mast 35.— Semensko jedilno olje 32.— Oljčno jedilno olje 40.— Sladkor kristalni 20.— Sladkor v kockah 22.— Meso goveje in telečje 38 — Meso sveže svinjsko 42.— Krompir 4.— Fižol 8 — Grah neoluščen 8.50 Grah oluščen 12.50 Riž 15.— Jajca v Prahu 150.— Milo pralno 40.— Navedene cene veljajo samo za one količine, ki se prodajajo potrošnikom zajamčene preskrbe bodisi na potrošniške nakaznice ali na posebna nakazi, la, ki jih prejemajo zdravstvene in druge ustanove kakor tudi oni, ki nabavljajo te predmete po vezanih cenah v trgovinah ter za preskrbo članov kmečkih delovnih zadrug Za vse ostale predmete, ki spadajo v zagotovljeno preskrbo in niso navedeni v tej odločbi, veljajo cene kot do sedaj. Okrajni ljudsk; odbor v Kopru, poverjeništvo za trgovino in odkup je gornje cene razposlalo ,v vednost vsem KLO, MLO in KDZ s posebno odločbo številka C 8-1 - 1951 Poziv na tekmovanje v čast 10 obletnice OF Tajništvo Podzveze Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze je vzelo r.a znanje poziv okrajnega odbora SIAU v Kopru, ki vabi vse ustanove na tekmovanje za počastitev 10 obletnice OF. Na podlagi tega pozivamo vsa prosvetna društva, da se vključijo v tekmovanje za dvig naše gospodarske i® kulturne ravni. S teiii bbmb dokazali našo predanost skupnim ciljem, da bodo naša proSVCtha društva pomnožila svoje vrste, da bodo poskrbela za kvalitetnejše in boljše programe, da si bodo med seboj te programe izmenjavala, da bodo nudila našim kmečkim delovnim zadrugam in gradbiščem primerne programe, da bodo zvišala obisk v osnovnih izobraževalnih tečajih, kakor tudi v večernih izobraževalnih tečajih ter končno da bodo izvedla redno letne občne zbore. S takim, delom bomo dvigali naše članstvo, r.ašemu delovnemu človeku nudili potrebno razvedrilo ter s tem doprinesli svoj delež k izvrševanju II. enoletnega gospodarskega načrta in krepili tudi borbo za mir in demokracijo v svetu. Tajništvo Podzveze SHPZ v Kopru Novi vozni red parnikov 29. I. 1951 je stopil v veljavo sledeči vozni red parnikov: Delovni uspehi istrskega ljudstva in nekaj potrebne kritike Iz Kopra za Trst: ob 6.00 6.40 7.30 8.00 9.10 12.00 13.15 14.30 17.00 Nedeljski Iz Trsta za Koper: ob 7.00 10.15 11.00 12.30 13.30 15 00 16 30 17.30 18.20 in prazniški urnik pa ostane kakor do sedaj Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v meseca, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA Ni je sile, ki bi bila zmožna zavreti napredek, delovnega ljudstva Istrskega okrožja. Skozi vse velike povojne težave, posebno na gospodarskem področju. «o delovne množice z vsem zaupanjem zrle na tisto -Partijo,- ki jih- je tako zmagovito vodila od zmage do zmage v času narodnoosvobodilne borbe. Tam kjer je bilo najtežje in najbolj hudo, je Partija po svojih članih vedno spregovorila bodrilno besedo in dala svojo pomoč. Ljudje so čutili, da imajo v Partiji tisto oporo, na katero se lahko zanesejo v vseh, še tako trdih okoliščinah. Vedno jim je bila blizu in pripravljena pomagati iz težav in zagat, katerih sam; niso mogli premostiti. V naslednjem objavljamo nekaj podatkov delovnih uspehov, ki so bili doseženi pod vodstvom Partije v zadnjem dvomesečnem tekmovanju. V PIRANU so napravili 1016 prostovoljnih ur na čast volitev v SIAU. Zelo dobro je ljudstvo sprejelo javno razkrinkanje protiljudskih elementov. Po volitvah so sklicali plenum, na katerem so izvolili mestni odbor SIAU 13 članov. Na plenumu so napravili tudi načrt aa delo v letu 1951. Pri POBEGIH-CEZARJIH je bilo veliko napravljeno na kulturno prosvetnem polju. Ustanovljen je bil pevski zbor, dramska družina in godbeni odsek s 40 člam mladinci. Zelo dobro so izvedli tudi mladinske volitve s 1°° odst. izidom. Poleg tega so napravili člani množičnih organizacij še 818 prostovoljnih ur. Iz teh dveh vasi obiskuj« 32 otrok o-semletko v Dekanih, kar je nov dokaz napredka. Na sektorju OSP so napravili 2105 prostovoljnih delovnih ur. Na množičnih sestankih so razkrinkali 3 protiljudske elemente. V STRUNJANU so opravili 1697 ur prostovoljnega dela. Dobro je vplivalo, razkrinkanje ČUKVKDKL P It O V. OB. F U A N H K A I> A f v0fl> je samo vlakovodja s Svejkom in železničairjem. Vlako Sel^a 3e vzel zapisnico iz žepa ter sestavljal poročilo o dogodku, ^žničaj. je sovrajno zrl na Svejka, ki je mimo vprašal: «Ali ^ dolgo pri železnici?« H ^lezničar ni odgovarjal, je povedal Svejk, da Je poznal V’Ka Frančiška MIKka lz okolice Prage, ki je tudi nekoč , ■ L^Dr.y-fc 11 .......... !e8nu Za zastino zavoro in se tako ustrašil, da ni mogel štiri-dni govoriti, in se mu je govor vrnil šele, ko je prišel vrtnarju, v Hostivar na obisk; tam se je stepel in St * V v*njku «vSa njem prelomili bikovko. «To se je zgodilo«. Je dodal «leta tisoč devet sto dvanajst meseca maja-« ^leznl ar Je odprl vrata stranišča in se zaklenil. ktojjStal sPrevodnik s Svejkom in zahteval od njega dvajset ^•elmu’ feS da «a m°ra. Ce ne pl a*'a, v Taboru peljati k '■‘oiku postaje. ^bro«, je rekel Svejk, «Jaz rad govorim z izobraženimi ljudmi in me bo zelo veselilo, ko se bom seznanil s taborskim načelnikom postaje.« Svejk je vzel pipo iz žepa, si jo prižgal in puhaje ostri dim vojaškega tobaka nadaljeval: «Pred leti je bil v Svitavi za postajenačelnika gospod Wagner. Bil je vrag na svoje podrejene in jih je gnjavil, kjer je mogel, najbolj pa se je zagrizel v nekega premikata Jungwirta, tako da se je ta iz obupa utopil v reki. Preden pa je to storil ,je napisal pismo načelniku postaje, da ga bo ponoči hodil strašit. In ne lažem vam. Storil je tako. Dragi gospod načelnik sedi ponoči pri brzojavnem aparatu, oglasijo se zvončki ta načelnik sprejme brzojavko: ,Kako se ti godi, zverina? Jungwirt.’ To je trajalo ves teden in načelnik je pošiljal po vseh progah takele službene brzojavke v odgovor strašilu: .Odpusti mi, Jungwirt!' In ponoči mu aparat odgovori: ,Obesi se na semaforu pri mostu! Jungwirt.’ In gospod načelnik ga je ubogal. Potem so zaradi tega zaprli telegrafista s postaje pred Svitavo. Vidite, da je nekaj med nebom in zemljo, o čemer se nam niti ne sanja.« Vlak je privozil na taborsko postajo. Preden je stopil Svejk v spremstvu sprevodnika iz vlaka, je javil nadporočniku Lukašu: «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da me peljejo h gospodu načelniku postaje.« Nadporočnik Lukas m odgovoril. Bil je brezbrižen za vse Sinilo mu je v glavo, da je najbolje, če se na vse požvižga, prav tako na Svejka kakor na plešastega generalmajorja, ki mu je sedel nasproti Mirno sedeti, stopiti v Budjejovicah iz vlaka javiti se v vojašnici ter se odpeljati na fronto s kako marš komnanijo. Na fronti se dati ubiti in se rešiti tega bednega sveta, po katerem se klati takšna pošast, kakor je Svejk. nadporočnik Luka* v resnem razgovoru Ko se je vlak premaknil, je pogledal skozi okno in videl na peronu stati Svejka z načelnikom postaje. Svejka je obkoljevala množica ljudi, med katerimi je bilo tudi nekaj železniških uniform. Nadporočnik Lukas je vzdihnil To ni bil vzdih sočutja Lahko mu je bilo pri srcu, ker je Svejk ostal na peronu. Celo plešasti generalmajor se mu ni zdel več tako zoprna pošast. Vlak je že davno sopihal proti Češkim Budjejovicam. toda na peronu ni bilo okrog Svejka nic manj ljudi. Svejk je govoril, da je nedolžen in je ljudi tako prepričal, da je neka žena rekla: «2e spet gnjavijo tukaj ubogega vojaka.« Množica je sprejela to mnenje in neki gospod se je obrnil na načelnika postaje, češ da bo on plačal globo 20 kron za Svejka. Je prepričan, da tale vojak tega ni storil. »Poglejte ga«, je sklepal iz najnedolžnejšega obraza Svejka. ki se je obrnil k množici, rekoč: «Ljudje, jaz sem nedolžen.« Potem je prišel orožniški stražmojster, odvedel iz množice nekega občana ter ga aretiral z besedami: «Za to boste odgovarjali; vam bom že pokazal, kaj se pravi ščuvati ljudi — češ, če se takole ravna z vojaki, ne more nihče od njih zahtevati, da bi Avstrija zmagala.« Nesrečni občan je mogel komaj povedati samo to, da je mesarski mojster in da ni tako mislil. Medtem je dobri mož, verujoč v Svejkovo nedolžnost, plačal zanj v pisarni globo ter vzel Svejka s seboj v restavracijo tretjega razreda, kjer ga je pogostil s pivom In ko je ugotovil, da so vsi Izkazi in vojaški železniški listek pri nadporočniku Lukašu, je velikodušno dal Svejku še petak za vožnjo in druge stroške- protiljudskih elementov, ki so poizkušali vplivati na ljudstvo. Pri SV. LUCIJI je bilo opravljenih 1070 pi-ostovoljnih ur. Tudi . na kulturnem področju so tu imeli znatne uspehe. Na sektorju BERTOKI je precej oživelo kultumo-pro-svetno delo. Dramska družina, pevski zbor in godba so začeli z živahnim delovanjem. Precej dela je bilo napravljenega pri gradnji zadružnega doma, V KOPRU je bilo napravljenih 6800 prostovoljnih ur z udeležbo 1200 članov SIAU. Poleg teh so napravili 5000 ur še člani raznih sindikalnih podružnic. Tudi na kultumo-prosvetnem področju je bilo precej uspeha. Italijansko prosvetno društvo je imelo osem prireditev. Nekatere stvari pa so še vedno vredne kritike. Tako so n, pr. na sektorju IZOLA posamezni kmetje prosili za motorne «xreze« za obdelavo zemlje, ki so jim bile obljubljene, a jih še niso dobili. Ribiči so predlagali, da bi se rešilo vprašanje živilskih nakaznic. Prav tako se je več članov zanimalo za gradbeni material za popravilo privatnih stanovanj. Člani KDZ pri POBEGIH-CE2ARJ1H imajo potrebo strojev za obdelavo zemlje. Bili so jim obljubljeni, toda jih še niso dobili. Prav tako so člani te zadruge mnenja, da bi moralo Poverjeništvo za kmetijstvo nekaj ukreniti za izboljšanje veterinarske službe, ki ni zadovoljiva pri obiskovanju hlevov in pregleda živine kmečkih delovnih zadrug. Ljudje v ŠMARJAH prosijo, da bi nekateri poverjeniki in uslužbenci na okraju lepše in bolj vljudno sprejemali stranke. Prav tako je njihova želja, da bi zaradi suše napravili pri živilskih nakaznicah nekatere spremembe. Podobne želje so izrazili tudi kmetje iz KAM-PEL-SALARE, STRUNJANA, SV. LUCIJE in drugih krajev. !!i' II,,IJI! 'A'1111111 iiiimii nnj| Ko je odhajal, je rekel Svejku zaupno: »Tako, dragi vojak kakor sem dejal, če boste na Ruskem v ujetništvu, pozdravite sladarja Zemana v Zdolbunovu. Saj imate vendar napisano, kako se imenujem. Le bodite pametni, da ne boste dolgo na fronti.« «Za to se ne bojte«, je dejal Svejk, «zmeraj je zanimivo videti kake nove pokrajine zastonj.« Svejk je sam obsedel za mizo Medtem so si pripovedovali na peronu ljudje, ki niso bili pri Svejkovem razgovoru z načelnikom postaje in so videli samo od daleč množico ljudi, da so tam prijeli špijona, ki je fotografiral postajo, kar pa je pobijala neka žena. trdeč, da ne gre za špijona, ampak da je slišala, kako je neki dragonec posekal častnika pred straniščem za dame, ker je le-ta lezel tja za njegovo ljubico, ki je sprem, ljala tega dragonca. Tem pustolovskim kombinacijam, značilnim za nervoznost vojnega časa, je storilo konec orožnistvo, ki je izpraznilo peron. Svejk je mirno dalje pil in nežno mislil na svojega nadporočnika. Kaj bo neki počel, ko se bo pripeljal v Češke Budjejovica >n ne bo v celem vlaku našel svojega sluge. Pred prihodom potniškega vlaka se je restavracija tretjega razreda napolnila z vojaki in civilisti. Največ Je bilo vojakov raznih polkov in narodnosti, ki so se iz taborskih lazaretov zopet vračali na bojišče. Eden izmed njih, v umazani uniformi s sledovi krvi in blata, je prisedel k Svejku- Položil je na majhen zavitek, vzel iz žepa denarnico in stel denar. iNadaljevanje sleBit — 4 — 31. Januarja 1$ KOSTANJ/IRKA UMRLJIVOST PORODNIC V ljubljanski porodnišnici je lani rodilo 5272 mater Na svetu je le nekaj porodnišnic s tako visokim številom porodov Roditi v porodnišnici so se včctsih slovenske matere nekam bale. Z a to so imele tudi nekaj vzroka, kajti pred vojno ljubljanska porodnišnica kljub nekaterim dobrim zdravnikom in osebju kar se higiene tiče ni bila posebno na višku. Zato pa je bila v nekaterih letih umrljivost porodnic precej visoka. Tako je, na pr. umrlo v ljubljanski porodnišnici leta 1928 nad 1.7 odst. porodnic, to se pravi nad 17 porodnic na 1000 porodov. Posledica tega je bila, da so šle rodit v porodnišnico večinoma matere, ki Za ta primer niso imele drugega izhoda, sicer so pa bogate žene rodile v raznih sanatorijih, revne pa, če jim je to količkaj kazalo, so se zaupale doma babicam in raznim mazačkam. Seveda je imelo tudi to mnogo kvarne posledice: visoka umrljivost otrok ta- koj po porodu in v prvih me- Z mrazom so se pojavile tudi kostanjarke, ki ponujajo lepe in tople sadove prezeblim mimoidočim, ki se radevolje poslužujejo kostanjev, ki jim segrejejo želodec in roke. secih ter razne bolezni mater, ki so izvirale od pomanjkljive nege pri porodu. Po osvoboditvi so se tudi raz. mere v ljubljanski porodnišnici korenito izpremenile. Porodnišnica je bila modernizirana In preurejena, predvsem Pa je novo vodstvo izdalo najstrožje ukrepe, da se očuva higiena. I Tako na primer so bili vedno ŠPORTNI DNEVNIK Včtrai pivi lan (umirja v Viaregi Včeraj se je začel mladinski fcogometnj turnir v Viareggiu. STo tekmovanje je zaenkrat najvažnejša manifestacija te Vrste v Evropi, saj se zberejo ob pustnem času v tem lepem letoviškem kraju mladinske enajstorice iz skoraj vseh evropskih držav. Prvič je bil turnir organiziran leta 1948, a je Imel tedaj čisto lokalno obeležje. Naslednje leto je bilo število udeležencev turnirja medtem, ko je Intemazionale porazil Lazio Z 2:0. Obe igri sta pokazali dobro formo italijanskih mladincev, zlasti pa je im- poniral Intemazionale. povečano na disset, na igrišču pa so se pojavile tudi že prve inozemske enajstorice. Na lanskem tekmovanju so igrale že inozemske ekipe Racinga iz Pariza, Nizze ter First Wier.e, poleg njih pa devet moštev Italije. Zmagal je Milan, ki je V finalni igri premagal Lazio z 5:1. Za letošnje leto so bile priprave zelo velike: organizatorji so po vsej sili hoteli pridobiti tudi moštva, za katere se je si. cer vedelo, da so kvalitetna, pa niso še sodelovala na večjih tekmcvanjiji. Italijani postavijo letos na zeler.o polje vsa svoja najboljša juniorska moštva, v katerih je nemalo igralcev, ki bodo morda že drugo leto nastopali z uspehom v prvi ligi, prav tako, kot so pomagali prvi trije mladinski turnirji iz Viareggia, da so prišli na površje nekateri talentirani igralci, ki danes z u-spehom igrajo v ligaških er.-aj-storicah. Na turnirju bodo nastopile Milan, Atalanta, Inter-nazionale, Fiorentina, Lazio, Bologna, Sampdoria ter moštvo prireditelja tekmovanja, Via-reggio. Od inozemcev bodo igrali First Wien, Racing iz Pariza ter jugoslovanski ekipi Dinamo iz Zagreba in Partizan iz Beograda, ki predstavljata uganko in največjo privlačnost turnirja. Prezgodaj bi bilo zp katerokoli prognozo, vendar je verjetno, da bo borba za prvo mesto posebno ogorčena med Mila-jugoslovansklm Di- Simulianka internacionalnega mojstra Svetozarja Gligoriča sredini v Se šest dni je do tekem Jugoslavija-Franci ja «Pozdravljam v naši Svetozarja Gligoriča, enega najboljših svetovnih igralcev in upam, da se bo počutil med nami dobro, prav tako, kot smo se mi, ko smo pred štirinajstimi dnevi zastopali tržaški šah na tekmi v Ljubljani. Potoval sem mnogo po svetu, vemdar moram priznati, da tako prisrčnega sprejema nisem doživel nikjer#, je dejal bivši italijanski šahovski prvak mojster Staldi pred pričetkom simultanke, ki jo je Gligorič odigral včeraj zvečer v našem mestu. nora ter pamom. Ceioten spored mladinskega turnirja je tak: torek 30 januarja: Internazionale-Lazio; Sampdoria - Viareggio. Sreda 31 januarja: Milan- Fiorenti na; Atalan ta-Bologna. Četrtek 1. februarja: zmagovalec med Intemazionale . Lazio proti First Wi©n; zmagovalec med Sampdoria-Viareggio proti Dinamu iz Zagreba. Petek, 2 februarja: zmagovalec med Milanom in Fiorenfi-no proti Hacingu iz Pariza; zmagovalec med Atalan to in Bologno proti Partizanu lz Beograda. Sobota, 3 februarja: polfinale. Nedelja, 4 februarja: počitek. Ponedeljek, 5 februarja: finale. Kavama Milano je bila natrpano polna ljudi, ki jih je privabil za Trst nenavaden dogodek na prizorišče boja. Točno ob 20,15 je mojster Gligorič prvič položil roke na figuro in s tem začel dolgo bitko. Nasprotniki jugoslovanskega mojstra so sami preizkušeni tržaški igralci. Na prvi deski je igral mojster Daveglia, za njim pa se je zvrstilo po moči petindvajset lokalnih šahovskih veličin. Od 25 partij je velemojster Gligorič dobil 23, dve pa je remiziral. Po pol točke sta dobila Ochino in Colautti. Po končani simultanki smo vprašal; velemojstra Gligoriča za njegovo mnenje o današnji simultanki. Izjavil je, da tržaški šahisti niso slabo igrali ter da so mu bili, dovolj trd oreh. Simultanka je trajala 3 ure in pol. Prvi tekmi turnirja VIAREGGIO, 30. — Na stadionu v Viareggiu se je začel danes v prisotnosti številnega občinstva tretji mednarodni mladinski nogometni turnir, na katerem sodeluje osem italijanskih in štiri inozemska moštva. Danes popoldne so odigrali prvi dve izločilni tekmi. Sampdoria je premagala, v daljšku igre Viareggio z PARIZ, 30. — Izbirni odbor ■ francoske nogometne federaci-1 je je formiraj reprezentativna I moštva Francije, ki se bodo! srečala z Jugoslovani. Ekipa A; vratar Da Rui (Rou-baix); branilci Huguet (Saint Etienne) in Marche, kapitan (Reims); halfi Cuissard (Saint Etienne), Jonguet (Reims) in Arnaudeau (Stade); napadalci Strappe (Lilič), Van Dooren (Rouibax), Kargu (Bordeaux). Flamion (Marseille) ter Doye (Bordeaux). Rezerve: Vignal (Racing), Garriga (Bordeaux), Alpst^g II. (Saint Etienne). Moštvo B, za srečanie v Llo-nu: vratar Germain (Nice);branilci Albanesi (Le Havre), Bi-hel (Le Havre); halfi Dubre-uog (LilJa, Besse (Le Havre), kapitan, Ranzonj (Le Havre); napadalci (Corteaux (Nice), Bonifaci (Nice), Ciaowskl (Metz), Stricane (Le Havre) in Lawandowski (Lens). Rezerve: Ruminski (Le Havre), Domingo (Saint Etienne) in Carre (Nice). Moštvo C za tekmo v Bezie-re: vratar Pons (Sete), branil-ci Rodriguez (Marseille), Salva (Racing); halfi Gabet (Racing), Lamy (Racing), kapitan, Firoud (Nimes); napadalci Va. illot (Bordeaux), Mustapha (Bordeaux), Rouviere (Nimes), Vaast (Racing) ter Morzel (Racing). Rezerve: Remetter (Metz), Grillon (Racing) in Antonio (Sete). , Tekmo med reprezentancama | A bo sodil Belgijec Franken, tekmo moštev B bo vodil Švicar Schuch; Švicar Scherz bo sodnik tretje igre. Skoki v Davosu bolj omejem obiski porodnic in otročnic, dokler jih končno vodstvo ni popolnoma prepovedalo. s čemer se je higiena zelo dvignila. Z obiski se je prinašala v porodniške sobe razna nesnaga ter bolezenske klice, ki so ta Otroinice trikrat bolj nevarne kakor za druge ljudi. Nedisciplinirani obiskovalci so Prinašali razne fedi im pijače, ki so za otroč- nice prepovedane itd. Vse to je zdaj odpadlo. Noč in dan je v porodnišnici na razpolago porodnicam. vrsta izvrstnih porodničarjev in babic, najvišji cilj vsega osebja pa je, da jo sleherno minuto na razpolago bodočim materam ter da stori Vsak vse, kar je v njegovih mo-čeh, za zdrarv in srečen porod vsake posamezne matere, pa čeprav bi bil primer še tako zapleten in nevaren. Babice in mlade babiške učenke, ki so v porodnišnici na praksi, so razdeljene po krvnih skupinah. Vsaka je Vsak trenutek pripravljena, da s svojo krvjo pomaga porodnici, če bi to potrebovala. vsem matere, ki rede prvič in tiste, ki so jim biti prejšnji poroda združeni s komplikacijami.— Nevarnosti višinskih poletov DAVOS, 29 — V švicarskem zimskošportnem središču Un-tervvasser je bilo tekmovanje v smučarskih skokih, na katerih So sodelovali tudi jugoslovanski smučarji. Prvo mesto je osvojil svetovni prvak Bjornstad (Norveška), z 226,7 točke (skoki 53,5, 54 m). Za njim so se plasirali H u g s t e d (Norveška), Knucod (Norve. ška), Kuronen (Finska), Da-scher (Švica), Rajala (Finska), Stumpf (Švica), Tschanen (Švica) itd. Polda je dosegel 207.3 točke (skoki 52 in 54 m), Klančnik 198, 4 točke (48 in 51 m) in Mežik 196 točke (49 in 50.5 m). Johansson prvi v Helsinkih HELSINŠKI, 29 — Švedski teniški igralec. Torsten Johansson je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo Skandinavije na pokritih igriščih, ki je bil- v Helsinkih. V finalu je prema, gal mladega igralca Nilsena s 23:21, 6:3, 8:6. Rezultati polfinala: Nilsen — Destremo 13:11, 6:3, 8:6, Johansson — Eliason (Švedska) 4:6, 7:5, 7:5, 6:3. Posledica vseh teh ukrepov je, da je umrljivost porodnic med porodom ali v otroški postelji za bivanja v zavodu padla na minimum. Obenem pa se je število porodnic, ki so na kUniki rodile, zelo dvignilo in še vedno z vsakim letom narašča,. V letu 1939 je rodilo v ljubljanski porodnišnici 2058 m&ter, p letu 1950 pa je ljubljanska porodniška klinika spre jela 5455 nosečnic in porodnic Tudi v drugih večjih državah je le malo porodnišnic s tako visokim številom porodov. Od tega visokega števila porodnic je na zavodu med porodom ali v otroški postelji Umi umrlo le 5 mater in še v te smrtne primere so všteti tisti, ki niso posledica porodnih komplikacij, ampak raznih drugih bolezni (tuberkuloze, srčne napake, ledvičnih bolezni itd.). Tudi število mrtvorojencev stalno pada, prav tako pa tudi umrljivost otrok v prvih dneh po porodu. Lani je bilo rojenih na porodniški kliniki v Ljubljani 5272 otrok. Od teh je bilo 2729 dečkov in 2543 deklic. Od tega š.tevila je bilo mrtvorojenih 1.72 odst., dočim je bilo Pred vojna mrtvorojenih letno povprečno 4.41 odst. Povprečna umrljivost otrok v prvih dneh po porodu je bila v letih 1920 do 1936 4.41 odstotna, lavi pa 2.11, odst. Med novorojenci je bilo 30 parov dvojr škov ter trikrat trojčki. Naval bodočih mater na ljubljansko porodniško kliniko in na ostale porodnišnice v Sloveniji je z vsakim letom večji. Edina pomanjkljivost vseh teh ustanov, zlasti Pa ljubljanske je, da so premajhne, da imajo premalo postelj. Ker osebje zeli pomagati pri porodu čim večjemu številu mater, je posledica ta, da morajo matere iz Ljubljanske okolice, če je porod normalno potekel, že četrti dan zapustiti kliniko, da še umaknejo drugim porodnicam, Ker se zdravniki boje, da bi se zaradi ps'evelikega navala zanesla v zavod kakšna infekcija ali morda celo epidemija, zadnji čas priporočajo naj prihajajo rodif na kliniko Pred- Kaj bi se zgodilo s potnikom, ki bi sedel pri oknu letala, letečega v višini 10.000 m, če bi se okno razbilo? Ameriška uprava za civilno aeronavtiko je te dni to praktično preizkusila. V posebno sobo, iz katere so lahko izsesali zrak, so po stavili trup letala, ob okna pa so posadili lutko, ki je bila zgrajena v naravni človeški ve. likosti in je imela človeku podobno okostje. Ko je bil v sobi zračni pritisk enak pritisku na 10.000 m, so razbili okno. Lutko je potegnilo s sedeža in jo iztisnilo skozi okno «kot pasto za zobe«. Zato bodo odslej na vseh potniških letalih izdelovali okna iz posebne plastične mase, ki se ne razbije. gospodarstvo r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCT] Kralji In družbe v prepiru za izkoriščanie petrolela Petrolejska ležišča na Srednjem vzhodu spadajo med največja r.-a svetu. Zelo intenzivno izkoriščanje se je pričelo med drugo svetovno vojno in se povojna leta še stopnjuje. Dobič ki, ki jih imajo petrolejske družbe, so izredno veliki in obremenjeni le z dajatvami, ki jih je treba odvajati državi, v kateri leže petrolejska polja. Te dajatve se računajo navadno od števila sodov petroleja, ki jih družba letno pridobi odn. v kateri se meri proizvodnja. Sedanja ((konjunktura« v kapitalističnem gospodarstvu je v prvi vrsti potisnila navzgor cene petrolejskim izdelkom. Države odn. vladarji na Srednjem vzhodu seveda nočejo zaostajati za splošnim razvojem in povišujejo svoje zahteve nasproti inozemskim, ameriškim in angleškim petrolejskim družbam, z izgovorom, da imajo večje izdatke za javna dela, dvig življenjskega standarda prebivalstva itd. Te navedbe pobijajo glasniki družb v raznih listih in ne brez uspeha, ker skrbe vfla-darji arabskih in drugih držav bolj za svoje zasebne blagajne kakor za skupnost državljanov. Tak spor je izbruhnil med vlado Saudove Arabije in «Ara-bian American Oll Company» (ARAMCO), od katere zahte- vajo Ibn Saudovi ministri davek 20 odst. od čistega dobička in davek 5 odst. na odhodke njenih nameščencev, ki pre segajo 5000 dolarjev. Družba »Aramco« je lastnica velikega cevovoda, ki vodi iz Perzijskega zaliva do pristanišča Sidone v Vzhodnem Sredozemlju. Ta cevovod, ki je pričel delovati konec preteklega leta je veljal 230 milijonov dolarjev, Družba pridobiva letno 200 milijonov sodov petroleja in plačuje Ibn Sattdu doslej 35- centov dolarja za vsak sod za takso za prpvico izkoriščanja ležišč. Drugi spor je nastal v Perziji, deloma z drugačnim ozad jem. Perzija zavzema zadnje čase vedno bolj nevtralen položaj im se noče izključno vezati ng Zahod, bodisi ker v tem ne vidi praktičnih prednosti niti v miru in seveda še manj za primer vojne, bodisi ker po mnenju švicarskih opazovalcev perzijsko prebivalstvo na sploš. no ne gleda preveč prijazno na zahodne kroge, zaradi slabega postopanja angleških odn. ameriških oblasti in vojaštva, ki so zasedli Perzijo bodisi v prvi bodisi v drugi svetovni vojni. Tako je teheranska vlada nedavno umaknila zakonski pred. log za ratifikacijo dodatnega poti... zasneženi SYDNEY, 30. — Amerikanec Dick Savitt je zmagal na avstralskem prvenstvu v tenisu. V finalu je premagal domačega Davis Cup igralca Mc Gregorja z rezultatom 6:3, 2:6, 6:3, 6:1. V polfinalu je Avstralec premagal ameriškega prvaka Art Larsena, Savitt pa je eliminiral lanskoletnega zmagovalca turnirja Franka Sed-gmana. Veliki fiziolog Ivan Petrovič Pavlov je s svojim mnogoletnim delom dvignil na visoko stopnjo fiziološko teorijo in jo povezal s praktično medicino in kliniko. Ta svojevrstna zveza med laboratorijem in kliniko je prinesla ogromno korist teoriji in praktični medicini. Ko te je bavil Pavlov z raziskovanjem delovanja velikih možganov v neki umobolnici v Petrogradu, je našel tam dva bolnika, ki sta nepretrgoma spala. Prvega opisuje: «To je šestdesetletni moški, ki 22 let v bolnici nepremično leži kot mrlič. Ne daje od sebe nobenega glasu in ga hranijo umetno. Pred svojim šestdesetim letom se je pričel bolnik gibati in sedaj vstaja sam s postelje, veliko in pametno govori ter sam uživa hrano. O svojem prejšnjem stanju pripoveduje, da je razumel vse kar se je dogajalo, toda čutil je težkoče v mišicah in dihanje mu je bilo težavno. To je bil vzrok, da se bolnik ni mogel kretati, govoriti in jesti«. Posledica opazovanj tega in drugih bolnikov je bila, da je Pavlov po mnogih poizkusih na živalih ugotovil bistvo spanja, njegovo vlogo za bolni organizem in njegovo zdravilno moč. Vsem je znano, kako važno je spanje za ohranitev zdravja in delazmožnostl organizma. Organizem višje stopnje lahko zdrži brez hrane mesec dni in več, toda brez spanja komaj 10 dni. Pri tem se utruja in izčrpava celotni organizem, posebno še veliki možgani, najbolj občutljiv organ, ki vedno deluje, oko smo budni. ZDRAVILNA MOC SPANJA Izsledki o prirodi spanja so odprli novo stran v zgodovini svetovne medicine - Nove smeri za zdravljenje različnih hudih bolezni človeka Kaj pa predstavlja spanje in v čem je njegovo bistvo? Spanje je stanje splošnega mirovanja organizma, pri katerem se skoraj popolnoma u-stavlja ali močno poleže delovanje osnovne gmote možganov in organov, ki so z njo povezani, zlasti mišic okostnjaka in čutil. Delavnost notranjih organov, ki so manj odvisni od možganov, ni tako občutna. Ivan Pavlov je na podlagi številnih poizkusov na živalih in opazovanj človeka prišel do zaključka, da spanje v bistvu predstavlja zadrževanje delavnosti celic velikih možganov s pomočjo posebnega procesa, namreč procesa zaviranja. V znanstvenih krogih je bilo tudi prej znano, da ima živčni sistem možnost izvajati dva procesa, in sicer zbujati in zavirati. Pnoces vzbujanja u-stvarja delo živčnih središč in organov, ki jih upravlja živčni sistem; proces zaviranja pa prekinja ali znižuje delavnost teh središč in organov. Za pravilno in skladno delo številnih in raznovrstnih organov zapletenega organizma sta v enaki meri važna in potrebna oba. procesa. Pavlov je odkril novi biološki pomen zaviranja za živčne celice možganov. Zaviranje ščiti in varuje celice. Dolgo- trajna »budnost« možganskih celic v neki meri utruja, izčrpava in lahko privede do poškodb in pogina celic. To nevarnost pravočasno odstranjuje zaviranje, ki daje izčrpanim celicam počitek. Vendar je ta počitek posebne vrste. Celice so pri tem aktivne (se hranijo, dihajo itd.) toda so verjetno blokirane in nimajo zveze z živčnimi središči in organi, ker so zaposleni pri likvidaciji lastne utrujenosti, in vzpostavitvi delazmožnosti, Ta. ko je po sodbi Pavlova naše običajno periodično spanje varovalno in zaščitno zaviranje osnovne gmote živčnih celic možganov. Znanstvena raziskovanja Pavlova ne odkrivajo le tajnosti normalnega periodičnega spanja, ampak tolmačijo na popolnoma novi način druga vprašanja sodobne medicine. Hipnoza živali ali človeka predstavlja po izsledkih Pavlova delno espanjen možganov, torej delno zaviranje posameznih področij gmote možganskih Celic. Zaviranje, oz. spanje ima tudi važno vlogo v primeru, ko organizmu, predvsem možganom grozi nevarnost obolenja. Zdrav človek pri normalnih pogojih v večji meri pravilno in pravočasno urejuje svoje spa- nje. S tem se odstranjuje nevarnost slabitve izčrpanosti in poškodb živčnih celic. Vendar so redke izjeme, da organizem preživi svoje življenje v miru brez pretresov. Ne-nadina razburjenja (transportne nesreče, požar, bombardiranje, vojni dogodki itd.), prekomerno segrevanje, izpuha krvi, zastrupi jen je, nalezljive bolezni itd. v prvi vrsti zadevajo celice možganov. Seveda so za celice bolj nevarne organske poškodbe možganov, torej ako nenadna nesreča poseže v celoto možganskega pokrova (kožo, lobanjo, in drugo), učinkuje neposredno na možgane. Organizem ima veliko zaščitnih sredstev proti nevarnostim, ki ga ogrožajo. K tem sredstvom spada tudi zaščitno zaviranje. Vendar pa borba med zaščitnimi silami, organizma in škodljivimi učinki bolezni poteka včasih dramatično, posebno pri izčrpanih, slabotnih organizmih. Človek, ki prekomerno uživa alkohol, ali je bolan, zastrupljen, premalo spi in podobno, težje obvaruje živčne celice pred poškodbami ob nenadnih živčnih pretresih. V odvisnosti od stanja organizma, oblike in moči učinka bolezni lahko obolijo le celice v določenih področjih možganov. Toda bolezen lahko zaja- me celotno gmoto možganskih celic in tedaj bo njihovo delovanje silno moteno. Obolenja prizadetih živčnih celic so zelo različna. Navadno nastajata le dve vrsti motenj. K prvi vrsti spadajo one, prt katerih so izčrpane bolne celice zavarovane z zaščitnim zaviranjem, ki lahko traja celo mesece tn tudi leta. Tako nastaja «spanje:> določenih področij možganov. V navedenem primeru 22-let-nega spanja so bile blokirane le celice kretanja bolnika, o-stale so bile «budnen, ker je bolnik vse slišal, razumel itd. V drugih primerih poškodovane možganske celice izgubijo sposobnost zaviranja, in tedaj nastaja v njih prekomerno vzbujanje (draženje), ki traja včasih dosti dolgo. To se dogaja na pr. pri mnogih razburljivih. agresivnih in živčnih boleznih. Kakšen biološki pomen ima proces močnega, in trajnega zaviranja odnosno spanja zn prizadete živčne celice? Ta Trroces ima po mnenju Pavlova velik pomen za nadaljno usodo celic. Prvič varuje zaviranje izčrpane celice pred nadaljnjimi močnejšimi poškodbami. Drugič opravlja zaviranje mnog o bolj važno delo; to je zdrav-ijenje bolnih celic. Vsem je znano, kako blagodejno vpliva dobro spanje na bolnika. Očividno je zdravilni učinek zaviranja oziroma spanja zelo koristen bolnikom, ki so bolni na možganih ali živcih. Toda niso redki primeri, ko tudi naravno spanje ne more obvladati bolezni, ako so možganske celice prekomerno razdražene. Tedaj je potrebno proces za-vpenja ojačiti s pomočjo zdravil, ki v obliki uspavalnih sredstev urejujejo potrebno zaviranje prekomerno draženju celic. Po mnogoletnih raziskovanj ih Pavlova in drugih znanstvenikov je sodobna me- nih diclna uvrstila proces spanja med zdravila za duševne in druge bolezni ter so bili pri tem doseženi veliki uspehi. Običajno dobiva bolnik vsak dan uspavalna sredstva in spi nepretrgoma 6 do 10 dni. Po takšnem zdravljenju bolezen včasih ponehava ali vsaj nastopa znatno zboljšanje. Praktične izkušnje iz druge svetovne vojne so dale temelje drugo metodo zdravljenja dogovora o plačevanju prWW bin za pravico izkoriščanja P* trolejskih ležišč družbe dk glo-Iranian Oil Company»- nar.-čni minister teheranske w de je izjavil, da bo vlada I**’ je zahteve zvišala, češ, da t parlament ne odobril prvodf ga predloga, ki da premalo 9 ti interese Perzije. Obenert? je vlada zavrnila zahtevo f zicije po nacionalizaciji naprav družbe, češ da bi 1 zijci še ne zmogli sami vo* obrata petrolejskih vrtanj, Težaven položaj prebival3*®* južne Italije, bi po vojni *** in bolj pritiska z nezadr*1* silo na celotno italijansko P1* blemaitiiko je razen sploš®'' publicističnih opisov, ki ji*1 * najt; v tisku že precej časa, ^ lo več let, ostro razviden * podatkov, ki so jih zbrale statistične službe. Gre zalj; merjavo po dohodkih P1^ valstva, p© številu poklicno » poslanih iin po potrošnji, se najresneje pokaže zaostal* južnih predelov republike. ** sproti državnemu povprečju, Primerjali so splošne Ijetajsfce razmere italijansK" prebivalstva, M so jih ozn8® «0»: za južno Italijo P8' odgovarjajoče razmerje »minus 25», pri nekaterih P* delih juga je malo bolje M P za Kalabrijo —36, Luk®™ —35; slabše Je s KaMP8™ —20 in Abruzzi —23. O dohodku prebivalstva 5 ugotovili naslednje: čisti d°® dek na glavo južnoitalija®^ ga prebivalstva kaže in**? —33 (nasproti sološnorep® škemu povprečju), z vi®®*1 —41 v Kalabriji, —35 v panji ter minimum —23 . Sardiniji ter —32 v Abr1™ in Lukaniji Splošni razvoj in komun1 cijska ter dlruga nujna sre*!*? za naselitev prebivalstva . prometna sredstva, te!<^ število postelj v bolnicah zavetiščih: povprečje ju8a spret; splognorepubliškemdjg vprečju —27, višek —52 - Lukaniji odn. na Sar*®, ter minimumu —14 in ~"2 Kampaniji odn. Apuliji. , Poklicno zaposlenega valstva je na .površini 12,306-hektarov (40.9 odst, površine) odn. na 11,782.000' produktivne površine k®b ga prebivalstva na jug® milijonov 490.000 oseb t. j- J odst. vsega prebivalstva je), medtem ko znaša pav A je poklicno zaposlenega tivnega) prebivalstva f iie$. ske republike 50,1 odst., t. A lovica vseh prebivalcev o™. Med poklicnim preb , stvom odpade 3,472.000 poljedelca t. j. sproti 42' odst. splošno državno Poljedelstvo vzdržuje 8,106.000 oseb juga, na-dsla* ,359.000 oseb je zaposlc^gj 56,3 odstL Kolikor pov£< industriji (22 odst. n8^.! 33,1 na severu), od tega p, odst. pravzaprav v obl* ,), žavno povprečje le 22 Takšna razmerja imajo j dvom n o mnogo izvora v ^9 prometni razvitosti. Ob*n ^ cest je na vsak kvadra*®” j} lom eter 10.4 ktn, naspr™.^ I k,m v drugih italijan:**L)iI delih. Pri vsakih 100 kih* )5 K . stanovanjskih hišah jih takem stanju, da bi porušiti in postaviti nove. 1 \t tem ko je na severu ___________ 14,9 odst. Od vsakih 100 P^je valcev jih je 56 v prenaP^jH bolezni s pomočjo spanja, ki obsta ja v sledečem: vsak večer dobi bolnik posebno uspaval, no sredstvo, ki izziva skoraj naravno spanje 10 do 12 ur; preko dneva je bolnik buden. Zdravljenje traja običajno 30-35 dni z dovolj vidnim uspehom. Opisani izsledki o prirodi spanja, o zaščitni in zdravilni vlogi zaviranja so odprli novo stran v Zgodovini svetovne medicine in ustvarili široko območje razvoja nove smeri za zdravljenje različnih težkih bolezni človeka. stanovanjskih P®1 medtem ko jih je na Ji* v takšnem položaju le V Avtomobilov je v prortfe li.ko da jiih pride *e ** ,n% kih 1000 oseb nasproti 8-«411 severu, telefon ima na ljudj komaj 5 naročnikovi) severu 22), radijski sprcJ®, pa 64 abonentov na®Pr° v severnih pokrajinah. .^, Po vsem tem .ie razuri ^1- da je tudi potrošnja delih, kakor v severno-h0 -g skih pokrajinah, ki s0 K' darsko znatneje razvite * I te navajamo delež v o-kl^P fjd*j na glavo prebivalstva 3,8 kg mesa (11,9). 1..7 baža (2,9), 0,8 kg volne 2,2 kg mila (5,8), za eltP tobaka (12.300), 9,2 k\vh ^ tričnega toka za razsv® p (24,7), 1,8 kub. metra P L. r gospodinj, potrebe (4, obisk kino-predstav 487. ^4 druge ** lir). UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, »t. #, 111. nad. — Telefon stev «3.30» in »4-63*. - Poštni predal S62 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA r. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlllne v llrlnl 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolnca ra vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico ML, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Tel. 70. (1141.—) za 142.— lir (431. NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona ■; izvod 8, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.80, mesečno ^ Poštni tekoCl račun za 8TO-ZVU Založmšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z% Jugoslavije: Agencija demokratičnega Inozemskega el^J Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-00, tekoči račun pri Komunalni banki * Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja ZaloSnUtvo tržaškega tiska D.ZO-2- ■