Ljubljana: Robbov vodnjak pred Magistratom,
tednik m mile^etrija. (jlosite sitmuskik tadi\sldU jmimsakev.
v
Stmilka 42
&d 13. da 19. &ld&twa 1940
-Jzvleeki sporedov inozemskih postal jjjj
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja:
9.15 Praga*: V. Novak: Slovaška suita, op. 32.
11-30 Bratislava: 4 komorne glasbe.
17-15 Horby: 4 skladb Rachmanino-va.
11-10 Praga: L. v. Beethoven: IV. simfonija.
16-30 Beromunster: J. Haydn: »Stvar-jenje«.
18.20 Sottens: Orgelski 4.
20 05 Brno: A. Dvorak: Serenada za godalni kvartet.
20.05 Praga: P. I. Čajkovski: šip-kova roža, balet.
21.20 Sottens: 4 komorne glasbe. Ponedeljek:
15.40 Bratislava: L. v. Beethoven: Sonata v E-duru, op. 9.
17.30 Praga: Zd. Fibich: Klavirski kvartet op. 11.
18.30 Beromunster: P. Hindemith: Sonata za trombo in klavir.
20 Sofija: Simfonični 4-
20 Sottens: Liszt: »Fuga«.
20	55 Brno: Orkestralni 4.
21	Italija I.: 4 komorne glasbe. Torek:
11.20 Italija II.: 4 orkestra Angelini.
16	Praga: | klasične glasbe.
1720 Praga: Zd. Fibich: Kvintet za klavir, gosli, čelo, klarinet in leseni rog, op. 42.
17.40 Brno: Chopin: Preludia, op. 28.
21 Praga: Orkestralni 4-
21 Bratislava: Orkestralni 4 RO. Sreda:
13-25 Italija II.: čelistični 4.
17	30 Praga: A. Rejcha: Kvintet, op. 91.
19.30: Italija I.: Simfonični 4.
20	Horby: Dag Wiren: Simfonija št. 2.
19-50 Praga: A. Dvorak: Simfonija, op. 70.
20.05 Beromunster: Violinski 4-
20.35 Sottens: 4 skladb Charbier-a.
21	Bratislava: 4 komorne glasbe. Četrtek:
11.20 Italija n.: 4 ork. Angelini.
14.10 Horby: Klavirski 4.
17.15 Praga: V. Novak: Melanholična pesem, op. 38.
17.30 Praga: M. Reger: Orgelske skladbe, op. 59 in 61.
18.25 Sottens: Violinski 4.
19.30 Italija I.: Simfonični vokalni 4.
19.30 Brno: L. v. Beethoven: Missa solemnis.
20 Sofija: 4 Haendlovih skladb.
20 45 Hoby: Orkestralni in pevski 4-Petek:
1530 Bratislava: J. Klaas: 6 skladb za violino in klavir, op. 14.
17.30 Praga: V. Novak: Klavirski kvintet, op. 12.
19 Sofija: Instrumentalni 4-
19 Beromunster: Pet Beethovnovih zadnjih klavirskih sonat.
21.20 Praga: L. v. Beethoven: VII. s mfonija v A-duru, op. 92. Sobota:
11.20 Italija n.: orkestralni 4-17.15 Praga: B. Tordy: Narodne pesmi za gosli, zbor in orkester. 17.30 Horby: Klavirski 4. 18.35 Beromiinster: E. Hess: Kvintet za dvoje gosli, cello, basklarinet in kontrabas. 22-20 Italija I.: 4 orkestra Angelini.
LAHKA GLASBA
Nedelja:
15.15 Praga: 4 lahke glasbe. 16 Sofija: Zabavna glasba. 19.30 Horby: 4 lahke glasbe. 21 Sofija: 4 lahke in plesne glasbe. 21 Bratislava: Zabavna glasba.
21	Italija H.: 4 plesne glasbe. 21.30 Praga: Pisan 4.
Ponedeljek:
16	Praga: Zabavni 4-
17	Beromunster: 4 lahke glasbe. 17.30 Sofija: Lahka in plesna glasba.
18	20 Sottens: Zabavna glasba. 20.45 Horby: 4 lahke glasbe.
20.50 Italija H.: Lahka glasba (ork.
Arlandi). 22.05 Sofija: Plesna glasba. Torek:
16.30 Praga: Valčki. 18 Sofija: 4 lahke glasbe.
19-55	Brno: Pisan spored. 20.05 Italija H.: Lahka glasba. 21.20 Hobry: Kabaret.
22.05 Sofija: Plesna glasba. Sreda:
16 Brno: 4 zabavne glasbe. 1925 Praga: Pisan 4.
20	Italija H.: Plesna glasba. 21.45 Horby: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija: Narodna glasba.
Četrtek:
15.30 Bratislava: 4 zabavne gl. 16 Praga: 4 zabavne glasbe. 17-15 Brno: 4 domače glasbe. 17.30 Sofija: 4 lahke glasbe. 18 Praga: 4 lahke glasbe. 19.30 Horby: 4 lahke glasbe.
20-40	Italija II.: Lahka glasba. 22-05 Sofija: Plesna glasba.
Petek:
11.20 Italija n.: Lahka gl. (orkester Arlandi). 1815 Sottens: Plesna glasba. 19-25 Praga: 4 zabavne glasbe. 20.20 Italija H.: Plesna glasba.
22	Sofija: Plesna glasba. Sobota:
16	Brno: Zabavni 4-
1620 Bratislava: Plesna glasba.
17	Sottens: 4 lahke glasbe.
19-40 Beromunster: Emmentalski večer.
19-50	Sofija: 4 lahke glasbe. 20.15 Horby: 4 lahke glasbe.
20-30	Praga: Pisan sobotni večer. 20.30 Bratislava: Pisan 4.
21	Sofija: Lahka in plesna glasba.
OPEBE IN OPERETE
Nedelja:
19.30 Italija I.: Puccini: »La Bohe-me«, opera v 4 dej.
Ponedeljek:
19	05 Praga: Zd. Fibich: »Messinska nevesta«, tragična spevoigra v 3 dejanjih.
Torek:	l
19.30 Italija I.: Napoli: »Namišljeni bolnik«, lirična komedija v 1 dej.
20	Horby: W. Peterson-Berger: »Preroki« - HI. dej. iz opere.
Sreda:
19.50 Sofija: Prenos iz opere.
Petek:
19.50 Sofija: Prenos iz Opere.
20.30 Beromunster: R. Wagner: »Leteči Holandec«.
Sobota:
' 12-15 Italija II.: Operna glasba.
DRAME IN ZVOČNE IGRE
Nedelja:
16-35 Praga: I. Herrmann: »Artur in Leontina«.
19.30 Italija H.: Costin: »Astrolog«, igra v 1 dej.
Ponedeljek:
20 Bratislava: G. Bucher: »Danto-nova smrt«.
Torek:
19	30 Italija H.: Ferrigni: »Ljubezen na daljavo«, enodejanka.
20	Sottens: Shakespeare: »Beneški trgovec«.
Sreda:
19.50 Praga: M. Balcarova: »Vdova po živem«, veseloigra.
20 25 Horby: Veseloigra.
Petek:
19.30 Italija I.: Trimarco: »Veter z juga«, igra v 3 dej.
20 Praga: H. Rehberg: »Kapsko mesto«, zv. igra.
Sobota:
20 Sottens: »Sv. Gothard«, zv. Igra.
20 Bratislava: »Moja domovina«, zvočna igra.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA
Ponedeljek:
17.10 Bratislava: Iz slovaške književnosti.
17.15 Brno: Književne novosti v češkem slovstvu.
Torek:
18 Praga: češka knjiga.
20 Bratislava: Pogovor s pisateljem J. C. Hroskym.
20.50 Horby: Književna kronika.
Sreda:
18 Praga: Iz književnega sveta.
ZANIMIVOSTI
Nedelja:
15 30 Italija I.: Prenos nogometne tekme.
18-30 Beromiinster: Zgodovinske osebnosti in njihovi liki v dramskih delih.
Torek:
19.15 Beromunster: Svetovna kronika.
Sreda:
18-45 Italija H.: Filatelija.
Petek:
13-30 Praga: Nemška obrambna moč.
gADishmiii
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 42	/	J
Urejata: Jože Dolenc in Vladimir Regally
Naročnina mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za vsak četrt leta din 6.—. Nakazati je torej za četrt leta din 30.—, za pol leta din 60.—, za celo leto din 120.—. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Ček. rač. uprave: Ljubljana 15.228.
Glaroenikoni „(Hadia Jilnbljatie"
in ,/MaIet/n oalu"
Poleg revije »RADIO LJUBLJANA«, ki izhaja že dvanajsto leto, je za slovenske radijske naročnike že sedmo leto izhajala tudi revija »NAŠ VAL«. Obe sta bili v glavnem posvečeni domači in tuji radioioniji, nista pa se mogli dovolj razviti, ker sta imeli pač vsaka svoj krog naročnikov — ne ravno preveč številnih — in to je obema onemogočilo večji in pomembnejši razvoj.
Ker izhaja za vse srbske radijske naročnike v naši državi ena sama radijska revija »RADIO BEOGRAD«, za hrvatske pa prav tako ena sama revija, »RADIO ZAGREB«, sta se konzorcija revij »Radio Ljubljana« in »Naš val« odločila, da svoje delo združita in izdajata odslej skupno slovensko radijsko revijo, ki se bo imenovala »RADIO LJUBLJANA« in ki bo torej v resnici glasilo vseh slovenskih radijskih poslušalcev. Tako smo tudi mi prepričani, da bomo v slogi in z združenimi močmi lahko ustvarili še boljšo skupno radijsko revijo. V njej bomo obravnavali vsa aktualna vprašanja, ki sta jih doslej obravnavali vsaka revija posebej. Ohranili bomo strokovni radijski del, posvečali veliko pozornost uspehom in delu naše domače slovenske radioionije, posebej se bomo ozirali na njen spored in pomembnejše radijske prireditve, zasledovali bomo vse važnejše dogodke po velikem radio-
ionskem in televizijskem svetu, skrbeli bomo za lepe slike in zabavni del, prinašali besedilo raznih tečajev tujih jezikov, ki jih prireja domača radijska postaja, objavljali bomo poseben slovenski kulturni koledar, radijski leksikon, radijsko tehniko, roman, dali bomo »Svobodno besedo« vsem naročnikom in slovenskim radijskim poslušalcem in razpravljali o vseh vprašanjih radiofonije, ki bodo zanimala vse naše naročnike.
Vsaka številka naše nove, skupne revije »RADIO LJUBLJANA« bo poleg ovitka, ki bomo na njem objavljali lepe slike zlasti iz naših slovenskih krajev, obsegala 24 strani,od katerih jih bo 12 posvečenih strokovnemu delu in razvedrilu, 12 pa programskemu delu, ki ga bomo čim bolj izpopolnili in ki bo seveda izhajal v slovenščini, kar so si naročniki »Našega vala« tako pogosto želeli že dolgo vrsto let.
Po potrebi bomo pa obseg revije še povečali. Dosedanje naročnike obeh revij prosimo, da nam ohranijo svojo naklonjenost in nam ostanejo zvesti. S skupnim delom bomo poskrbeli, da bodo z našo revijo vsi čimbolj zadovoljni, stari in novi naročniki.
Konzorcij	Konzorcij
»NAŠEGA VALA«	»RADIA LJUBLJANE«
r()trowefni Spoved (Jladia Jijiibljiiiie 1940-41
Naš radio mora upoštevati svoje prosvetno poslanstvo pri izobrazbi posameznika kakor vsega naroda. Stremeti mora za tem, da postanejo v vsakem slučaju boljši, popolnejši — vsi oni, ki poslušajo naša predavanja. Njegov prosvetni program mora upoštevati tri plasti naše izobrazbe; namreč osnovno ali temeljno, strokovno in poklicno in pa občečloveško in osebno izobrazbo. Prva osnovna ali temeljna izobrazba dela človeka sposobnega, da stopi v kulturno življenje rodbine, kraja, stanu in naroda. Poznati mora neko temeljno znanje o prirodi, o prostoru in času, v katerem živimo. Osnovno izobrazbo bi torej lahko smatrali kot nujen pogoj, da svoje delo v omikani družbi prav vršimo. Mnogo tega mlad človek pridobi doma in pa v šoli. Šola torej odpira pot do izobrazbe, zato pa naš program tudi upošteva tovrstno prosveto.
(Iz referata g. ravnatelja Vinka Zora.)
Druga plast izobrazbe, ki se na tem temelju gradi, pa je strokovna in poklicna. Taki izobrazbi služijo v naši oddaji predvsem nedeljska predavanja, ki so namenjena našim poslušalcem iz kmetijskih vrst. Brez dvoma je pri nas radio s svojimi kmetijskimi urami mnogo izboljšal kmetijsko izobrazbo v slovenski vasi. Program s tovrstnimi predavanji je urejen za vsak letni čas posebej, torej je smotrno, načrtno in urejeno delo.
Kakor lansko leto bomo tudi v bodočem programu posvetili kmečkemu stanu nekaj zanimivih predavanj. Lansko leto so nam ta predavanja odkrila pogled v duhovno življenje na vasi. V bodočem pa hočemo posvetiti pažnjo ljudski umetnosti in književnosti na vasi. Posebna predavanja bodo posvečena narodni pesmi in popevki, narodnim plesom in igram, pripovedki in bajki, opremi kmečke hiše, slikam, kipom, kapelicam itd.
Pod stanovsko omiko lahko štejemo tudi predavanja, ki pridejo na vrsto v ženski uri, vsak petek zvečer. Kakor doslej, bomo tudi v bodoče z veliko skrbjo sledili temu programu. Poglejmo le nekaj naslovov iz tega področja: Pomen mleka na mlečnem trgu, Šege in navade med Slovenci ob smrti, Razvoj socialnega zavarovanja s posebnim ozirom na ženo, Mati pripravlja igrače, Božična darila za male in velike, Naše družine in božič, Kaj je prineslo leto 1940 slovenski ženi ? Novost v ženskem programu so tudi posvetovalnice. Lepo se vrstijo tedensko; šolska posvetovalnica, katero vodi g. prof. Etbin Boje in na katerega naslovite vsa vprašanja, ki se tičejo našega šolstva. Vzgojno posvetovalnico bo vodila ga. Vida Peršuh, gospodinjsko pa ga. Helena Kelhar, gospodarstvo pa g. Potočnik. Te posvetovalnice so na sporedu vsak ponedeljek ob 19.50 in jih posebno toplo pripo-
IL I1E ID A R
Od 13. do 19. oktobru
Simon
Gregorčič
nedelja 13 Koloman m.		1919 je bil pokopan v Ljubljani z velikimi manifestacijami dr. Janez Ev. Krek. 1923 je bilo protestno zborovanje dijaštva proti okrnitvi slovenske univerze.
ponedeljek 14 Kalist I. pm.		1809 je Napoleon s schdnbrunskim mirom ustanovil Ilirijo.
torek 15 Terezija d.		1821 je bil odprt Narodni muzej v Ljubljani. 1844 se je rodil v Vršnem pri Kobaridu pesnik Simon Gregorčič.
sreda 16 1 Hedvika v.		1818 se je rodil v Javorju nad Poljansko dolino nabožni pisatelj in izdajatelj »Zgodnje Danice« Luka Jeran. 1842 se je rodil v Ljubljani pripovednik in zgodovinar Josip Stare. 1898 je umrl v Gorici politik, časnikar in nabožni pisatelj Andrej Marušič.
Četrtek 17 Margareta Alak. d.		1714 je umrl v Gorici sloveči pridigar Janez Svetokriški, početnik slovenskega cerkvenega govorništva. 1901 je umrl v Ljubljani časnikar in ljudski pisatelj Jakob Alešovec. 1920 je umrl v Šoštanju književni zgodovinar Andrej Fekonja.
pete 1J Lukež	K 5 e.	1428 je dal Herman Celjski utopiti Veroniko Deseniško. 1867 je umrl v Trstu jezikoslovec Matija Debeljak. 1869 je umrl v Kranju pesnik Simon Jenko.
sobota 19 Peter Alkant. s		1761 se je rodil v Podragi pri Vipavi filozof in zdravnik Jožef Peter Mislej. 1918 je izdal Narodni svet v Zagrebu manifest, v katerem so proglasili Srbi, Hrvati in Slovenci vsemu svetu zahtevo, da hočejo živeti v neodvisni svobodni državi S. H. S.
ročamo našim cenj. poslušalkam. Vsak drug petek imamo na bodočem sporedu kotiček za naše planince. Slovensko planinsko društvo ni poklicano samo za to, da markira pota in gradi zavetišča, koče in planinske domove, temveč hoče tudi vzgojiti obiskovalce naših planin za prave planince. Zato si je za bodočo jesensko-zimsko sezono sestavilo spored predavanj. Poglejmo nekatere naslove: Na gore, na gore, na strme vrhe! Kakšna naj bo oprema turista? Kako se opremimo za plezanje in zimske ture? Zdravniška navodila za hojo, hrano in pijačo v gorah, Prva pomoč v gorah, Nevarnosti v gorah, Planinec in gorsko cvetje ter živalstvo, Vzgojni vpliv turistike, Narodno-vzgojni moment turistike, Vedenje turistov v gorah in kočah, naprave in koče sloven. planin, društva. — Iz tega vidimo, da bodo ti kotički tvorili vzgojno šolo za prijatelje naših gora.
V tretje poglavje bi šteli ona predavanja, ki pospešujejo človeško in oebno izobrazbo v pravem pomenu besede. To je najvišja oblika izobrazbe ali kakor so jo latinci imenovali »cul-tura animi«, to je notranja kulturna oblika, ki nam daje vso osebno enotnost in stalnost in katera kaže, da je v njej izoblikovano to, kar je najboljšega, njegova božja podoba. Ta izobrazba šele prav ceni človeško in narodno omiko, daje pravi pogled na omikani svet in življenje, kateremu daje smisel in pravo vrednost. Tak človek si potem uredi lastno življenje po zahtevah pravice in ljubezni do bližnjega. To najvišjo obliko izobrazbe si človek pridobi v življenju samem, pa tudi radio priskoči s svojimi predavanji na pomoč. Sem spadajo tudi naša verska predavanja vsako nedeljo dopoldne. Vera je in ostane važen činitelj pri oblikovanju duha in srca. Naša oddaja mora odkrivati tudi poznanje slovenske zemlje. Le tisti, ki bo dobro poznal našo zemljo, jo bo prav cenil, ljubil in bo tudi pripravljen zanjo kaj žrtvovati. Pri tem pa moramo upoštevati tudi kulturne potrebe naših bratov, ki žive v tujini. Zato smo postavili na spored nov ciklus predavanj pod naslovom: Zemljevid Slovenije. Širša javnost še ne ve, da se pripravlja lepo znanstveno delo: Zemljevid Slovenije. Pri tem delu sodelujejo odlični znanstveniki, katere je naša postaja povabila med krog svojih predavateljev. Poglejmo nekatera predavanja in predavatelje, ki pridejo na naš bodoči program:
Dr. Valter Bohinc: Položaj Slovenije v Evropi in Jugoslaviji. Grafenauer Bogo: Slovenska narodnostna karta. Dr. Alfred Šerko: Naš kras in njegovo vodovje. O geološki zgradbi slovenskega ozemlja in o potresih v Sloveniji bo predaval univ. prof. dr. Ra-kovec. O podnebnih zemljevidih Slovenije univ. prof. dr. Oskar Reja. Rastlinska odeja slovenske zemlje dr. Gabrijel Tomažič. Kaj nam pove ži-valsko-geografski zemljevid Slovenije? Za to predavanje je naprošen univ. prof. Jovan Hadži. Kako naj opazujemo vsakoletni razvoj prirode:
Dr. Anton Moder. — Dr. Svetozar Ile-šič bo v več predavanjih govoril o gostoti in razporeditvi prebivalcev v Sloveniji ter o sestavu in gibanju prebivalstva v Sloveniji. Zanimivosti o rasni sestavi našega prebivalstva bo podal dr. Božo Škrelj. Slovenci v tujini je naslov predavanju, ki ga bo imela ga. prof. Lipoglavšek. Dr. Roman Savnik bo govoril o veroizpovedi na slovenskem in sosednjih pokrajinah in Kako so razporejene kulture po Slovenskem. — O posestni razdelitvi v Sloveniji in o naši kmetijski karti bo predaval g. Maister. Predavanja so mišljena vsak drugi ponedeljek v mesecu, tretji ponedeljek pa bo posvečen kulturni kroniki. Letos se bomo spominjali 75 letnice dr. Janeza Kreka, dalje praznujemo 140 letnico škofa Martina Slomška, 140 letnico dr. Franca Prešerna, 100 letnico Einspilerja itd. Naša narodna dolžnost je, da se teh velikanov tudi v naši oddaji spominjamo.
Drugi ciklus, ki spada tudi pod to poglavje, pa nosi naslov: Živa znanost. Naloga radia je, da vzbuja bolj zanimanje kakor pa poučevanje. Zato bodo predavanja iz področja žive znanosti, ki jih je pripravil g. prof. dr. Miroslav Adlešič poljudna, aktualna in zanimiva. Že naslov pove poslušalcu, da bo v teh predavanjih slišal nekaj, kar bo postavljeno v sredo življenja, kar bo živo in zato pravo nasprotje sivi učenosti. Današnja civilizacija in kultura je tako tesno povezana z znanostjo, da se najde povsod v še tako malenkostnem pojavu, v sleherni tehnični ali znanstveni pripravi življenjskih utripov ustroj iz mesa in krvi. Snov znanosti in tehnike ni nezanimiva in pusta, pust in nezanimiv je le način, kako je podana. Zato nam g. predavatelj zatrjuje, da se bo varoval senzacij. Kajti pretirana in nerealna znanost iz dnevnikov, ki često slede še razne nemogoče zveze z nazori, je daleč od prave kulturne vrednote. Samo stvarno in v neki meri kritično podane naloge in izsledki znanosti tvorijo tisto ozračje, ki ga zahteva naš naslov. Kar se zasnove same tiče bodo predavanja domača, razumljiva, ne preveč zgoščena in brez tujk. Prilagodena bodo lajiku in ne strokovnjaku. Tako bo živa znanost
Enotedenski program prikazuje že eno, samo v sebi zaokroženo celoto programskega razporejanja. Poglejmo to medsebojno razlikovitost v naslednjem tednu:
Simfonični koncert reproducirane glasbe prikazuje pomembna svetovna dela: Mussorgski-Ravel: Slike z razstave - simfonična suita, Rimski-Kor-sakov: Šeherezada - simfonična pesnitev in Stravinski Igor: Capriccio za klavir in orkester.
Koncerti radijskega orkestra so v splošnem lažjega značaja.
Godalni kvartet s kitaro — 13. X. ob 10 — igra dva Bocckerinijeva kvinteta, prvega v C-duru, drugega v E-
nekaj, česar Slovenci doslej še nimamo, pa vendar potrebujemo. To naj bo nekakšna protiutež duhovnim in humanističnim predavanjem v radiu. Pri tem pa naj bo tvarina jasnejša, sodobnejša in lahko prebavljiva. Pokazala bo na one žive niti, ki spredajo znanost v različne tokove našega časa. Zgodovina je in ostane učiteljica vseh narodov. Priznani predavatelj Fr. Terseglav nam bo v svojim ciklusu podal najvažnejša poglavja iz kulturne in politične zgodovine Rusije. Protestantovsko dobo iz naše domače slovenske zgodovine pa bo obdelal v več predavanjih prof. S. Lenarčič.
Vzgojeslovje bo zastopano v našem programu po nizu predavanj, katere bo imel dr. Stanko Gogala. Naj sledi samo nekaj naslovov: Vzgoja in nauk o značaju, Oseba in značaj, Razlika med značaji glede na predstavljanje in mišljenje, Razlika med značaji glede na čustva in hotenje, Značaji in življenjsko udejstvovanje, Nekaj primerov glede vzgoje značajev.
Četrtkova oddaja pa ostane zvesta slovenščini. Izseljencem bo posvečena oddaja vsak prvi in tretji petek zvečer v izseljeniškem kotičku in izselje-niških večerih. Važna so tudi aktualna predavanja. Tudi nanje smo mislili in jih uvrstili v sobotni program. Svetovni boj za petrolej, tvarina, ki je tako aktualna, zlasti v današnjih dneh, bo gotovo zanimala slehernega poslušalca. To predavanje bo imel dr. Kuhar Alojzij. Korporativizem je oblika bodočih držav. S to tvarino nas bo seznanil ravnatelj Fr. Gabrov-šek. Suez, Gibraltar, to so imena, ki se dan za dnem imenujejo. Tudi o tem se bo predavalo v bodočem programu.
Slehernega naročnika radia pa v teh časih zanima zunanja politika. Marsikdo težko čaka soboto zvečer, ko naš zvesti sotrudnik dr. Kuhar začne nizati najvažnejše dogodke, ki so se v tekočem tednu odigrali na svetovnih pozoriščih. Le prehitro mine ura, ki je namenjena zananjim političnim dogodkom.
To so v glavnem smernice našega bodočega prosvetnega programa. Prav iz tega pa lahko spoznate veliko vrednost radia pri graditvi slovenske kulture.
molu. Zanimivo bo tudi izvajanje godalnega okteta »Squite« (na ploščah)
—	14. X. ob 18.20.
Redkokdaj čujemo trio — v zvezi
—	flavto, klarinet — kitara: ki je na programu 16. X. ob 22.15.
Odlično doni Salonski kvintet, ki koncertira 15. X. ob 18. — Omeniti je kvartet mandolin — 15. X. ob 22.15
—	trio kitar; 16. X. ob 21.15 in operni trio — 17. X. ob 13.02.
Inštrumentalno spremljavo imajo naslednji: Operni pevec Boris Popov poje s spremljevanjem klavirja v ponedeljek ob 20.30, ruske romance poje (Nadaljevanje na 4. str.)
RAVNATELJ VINKO ZOR prosvetni referent »Radia Ljubljane«
Vinko Zor, ravnatelj Prosvetne zveze je bil rojen 7. VII. 1892 v župniji Preska, občina Medvode. Gimnazijske študije je dovršil z odličnim uspehom v Škofovih zavodih 1913. leta. Duhovniške študije pa v ljubljanskem semenišču in je bil posvečen v mašnika 23. junija 1916. Kot kaplan je pastiroval v Boh. Srednji vasi, v Črnomlju in na Jesenicah Osmega oktobra 1924. je bil na občnem zboru izvoljen za tajnika Prosvetne zveze. 31. marca 1925 je prvi opozoril na 16. seji odbor PZ na veliko važnost radijske iznajdbe, zlasti za narodno-prosvetno delo. Na tej seji je padla prva misel, kako bi prišli do radio oddajne postaje v Sloveniji. Na njegov predlog se je osnoval tudi Radio kljub v okviru Prosvetne zveze, ki je od takrat dalje stalno zasledoval razvoj radiofonije v Sloveniji. 12. aprila 1925. je poslal Ju-gosl. klubu v Beograd osnutek pravil za bodoči Slovenski radio. V letu 1926. se je mudil 3 mesece v Londonu, kjer si je ogledal ondotno radio oddajno postajo in se še podrobneje seznanil z radijskim programom. Ko se je vr-ni.l iz Londona, je ponovno opozoril na važnost radio oddajne postaje za Slovenijo. V naslednjem letu 1927. se je mudil mesec dni na Holandskem med našimi izseljenci. Takrat je stopil tudi v stik z ondotnimi krogi, ki so osnovali katoliške radio oddajne postaje v Holandiji. Udeležil se je tudi prvega mednarodnega katoliškega kongresa za radio, ki je bil v Haagu 1927. Ostal je od takrat dalje do-pisovalni član tega odbora. 23. marca 1927 je Prosvetna zveza vložila prošnjo za koncesijo na Vojno ministrstvo in na ministrstvo pošte. Za posredovanje v Beogradu je bil naprošen ing. Sernec, takratni poslanec. V zadevi radio koncesije se je mudil dvakrat v Beogradu pri prof. Osani, ki je bil referent v ministrstvu pošte za radiofo-nijo. 8. februarja 1928 je bila podpisana pogodba med Prosvetno zvezo in
(fiasUid sftcted le$a tedna
Ministerstvom pošte. V okviru Prosv. zveze je organiziral komercijonalni oddelek, čigar naloga je bila, da je zbral potreben denar. Istočasno pa tudi prosvetni odbor, čigar naloga je bila, da pripravi program za bodočo postajo v Ljubljani. Pri obeh odborih je bil glavni tajnik in tako tvoril vez
med programom in upravo. 23. avg. je Prosvetna zveza prevzela postajo in takoj začela s prvimi poizkusi. Napovedovalec teh poskusov je bil nekaj dni tajnik Prosvetne zveze. Odbor PZ ga je postavil za prosvetnega referenta 23. avgusta in je kot tak pripravil vse potrebno, da se je 1. septembra
1928. otvoril redni program in so Slovenci s tem dnevom dobili novo kulturno ognjišče. Pri programu je sodeloval do 1. septembra 1933. leta, ko je bila PZ razpuščena. Po obnovitvi 1. 1935. pa je zopet prevzel prosvetni spored, ki ga vodi še danes.
Hekoi a $tas&i iu a	$tas(k
V osemnajstem stoletju so smatrali nekateri glasbo kot umetnost sestavljanja zvokov na način, ki pri.ja ušesom. Ta definicija je samo deloma pravilna, ker nekatere sestave zvokov, četudi ne prijajo ušesom, morejo imeti vendarle svojo upravičenost bodisi glasbeno, bodisi izrazno. Sicer so pa tu tako različni nazori, kolikor je poslušalcev. Nekaterim je neka skladba, oziroma glasba všeč, drugim ne. Ca-mile Bellaigne, izkušen glasbeni kritik je smatral Debussyjeve klavirske skladbe za zelo slabe, dočim so danes za mnoge pravi glasbeni užitek. Iz tega moremo sklepati, da imajo ljudje glede glasbe zelo različne okuse in seveda tudi različna pojmovanja.
Glasbenik Leseuer, učitelj slavnega Berlioza, dokazuje v svojih spisih, da je predmet glasbe slikanje. Ne opisovanje čustev, občutja, ampak prikazovanje dogodkov, predmetov itd. Uvrstil je glasbo med umetnost posnemanja.
Nekateri skladatelji so res težili za to opisnostjo v svojih skladbah. Tako srečamo v 16. stoletju Janequina, ki razporeja v neki svoji skladbi posamezne dele po petju ptic v lepem pomladnem jutru in jih skuša oponašati. Skladatelj Honegger skuša zajeti v svoji simfonični pesnitvi »Pacific 231« ritem in hitrost lokomotive, ki drvi s hitrostjo 100 km na uro. Omenjamo še velikega ruskega skladatelja Musorgskega, ki je morda najbolj tipičen primer opisnega skladatelja. Ta je v svoji glasbi opisoval z izredno podrobnostjo bitja in stvari.
In vendar je velika razlika med predmetom in zvokom. Opis s pomočjo zvokov bo ostal vedno nedoločen in neopredeljen v primeri z opisom besede, peresa ali čopiča.
Sonce se je dvignilo izza obzorja. Ta stavek je vsakomur jasen. Kako to izraziti v glasbi? Maurice Ravel je v skladbi »Rojstvo dneva« iz suite »Dafuis in Hloja« hotel prikazati bujenje narave. Ko slišimo nekaj taktov neke glasbe, rečemo: to je vesela ali žalostna glasba, to je otožna me-
(Nadaljev. s 3. str.!
Aleksander de Make v nedeljo ob
17.30.
V	nedeljo ob 20 skrbijo za dobro voljo Gorenjski trio in RO.
V	»narodnem veselju« je naslov torkovemu večeru. Trio: Andrej Jarc
—	Tone Petrovčič in Avgust Stanko
—	si deli program z rad. orkestrom. Po dolggem času bo pela članica
beograjske opere Slovenka Anita Me-
lodija. ono piščal pastirja, zvok trom-be ali fanfare itd. ne moremo pa reči: to pomeni rojstvo dneva, vzhod sonca, zahod sonca, prebujenje narave itd.
In vendar, če pogledamo naprej, niso takti godbe, ki jo slišimo, slučajno nametani ali razporejeni, ampak ustvarjajo nek glasbeni izraz, urejen po nekem redu, po neki logiki in izraža neko misel.
Tako bi spet mogli opredeliti glasbo kot umetnost misliti v zvokih. Vidite te tri različne opredelitve. Mogoče je ta zadnja od vseh še najbolj splošna in še najbolj razumljiva, da so misli, ki jih obsega glasba, največ drugačne narave kot misli, katerim daje jezik, izgovorjena beseda obliko in vsebino. Rekli bi, da misli glasbe pripadajo drugemu svetu.
Pripovedujejo tole zgodbico: neka gospa, kateri je igral Beethoven eno svojih sonat, ga je potem, ko je do-igral, vprašala po pomenu tega dela. Beethoven ji ni ničesar odgovoril, marveč je sedel znova h klavirju in ji zaigral isto sonato še enkrat. Nato se je obrnil k gospej in ji rekel: »No, kaj pomeni?« Ta anekdota nam pove, naj ne zahtevamo od melodije ali od vrste zvokov nekaj, česar ne morejo dati ali povedati. Sicer pa, čemu naj bi služila glasba, če njeno poslanstvo ne bi bilo prav v tem, da vzbuja v nas ob-
Josip Pavčič je bil rojen dne 18. julija 1870. leta v Velikih Laščah na Dolenjskem kot sin nadučitelja Josipa Pavčiča, ki je bil znan širom naših krajev kot izvrsten improvizator na orgijah in skladatelj prelepih na-pevov, posebno Marijinih pesmi, ki so se ohranile do današnjih časov, pa tudi kot ugleden gospodar je bil visoko cenjen v velikolaškem okolišu. Njegova mati Marija je bila sestra župnika Janeza Brodnika, ki je sezi-
zetova — v četrtek 17. X. ob 20; na klavirju jo bo spremljal rektor G. Ak. Anton Trost. •
Dva vokalna koncerta sta v oskrbi Pevske družine »Gosp. Zvon« — nedeljo 13. okt. ob 13.02 in pevskega zbora »Slavec« 16. okt. ob 20, ki ima na programu izredne Venturiniieve pesmi.
Plesno godbo iz kavarne »Nebotičnik« bomo poslušali v sredo ob 22.15.
čutja in predstave, kakršnih besede ne morejo vzbuditi?
To razmišljanje bi mogli še dalje razpresti. Takole; Glasba je govorica posebne vrste, ki ali oblikuje neko misel ali izraža občutja ali predstavlja sliko.
Glasba, ki ne odgovarja nekim pojavom ali opisom zunanjega sveta, nam nudi prav tak užitek kakor glasba, kateri dajemo nek pomen. Bachova fu-ga govori prav tako duši in srcu, obuja v njih enako občutje kot »Prizor ob potoku« Beethoven »Pastoralne simfonije« ali Debussyjevo »Morje«.
Kakor so različne definicije in opredelitve glasbe, tako so tudi različni načini poslušanja glasbe. Teoretika — glasbenika bodo zanimali problemi skladbe, posameznih zvočnih učinkov, različnost ali enotnost sloga, spretna uporaba glasbil itd.
Nekdo drugi bo iskal v skladbi vrednost in izvirnost »misli«, sorodnost z drugimi skladatelji, tuje ali določene vplive.
Vsak drugače gleda na glasbo, vsak jo drugače pojmuje, vsak jo drugače ljubi. To pa je glavno, da človek glasbo ljubi in da zna ločiti med lepo glasbo in med malovredno glasbo.
Nekaj vsakdanjih navodil o poslušanju glasbe v radiu pa v prihodnji številki.
dal Laščanom ponosno farno cerkev.
Prve šolske nauke je dobil pri svojem očetu in prav tam tudi izredno veselje do glasbe. Ko je zapustil ljudsko šolo v Laščah, jo je nadaljeval v Ljubljani, gimnazijo pa v Kranju in Ljubljani ter prav tam tudi učiteljišče, kjer je bil poseben ljubljenec tedanjega glasbenega Učitelja Antona Nedveda, znamenitega slovenskega skladatelja. Maturiral je leta 1890 ter služboval nato 1 lepo v Vipavi, 11 let v svojem rojstnem kraju, nato od leta 1903 dalje v Ljubljani, naj-prvo na I. mestni deški ljudski šoli in od leta 1909 dalje na vadnici državnega učiteljišča, kjer je dobil 1. 1920 naslov in značaj profesorja ter bil leta 1926 upokojen.
Vsa leta je s posebnim veseljem gojil glasbo in nadaljeval glasbene študije na Dunaju v letih 1898—1901, kjer je položil tudi državni izpit iz klavirja in petja.
Kar je Pavčič v Ljubljani, je stal-
cykLadai&lf r)osip r/)(nu<iž
(K prenosu koncerta njegovih skladb 18. t. m. ob 20.)
iio poučeval klavir predvsem na Glasbeni Matici (36 let) in zasebno. Veliko je število učencev, ki so uživali prvi glasbeni pouk pri Pavčiču in mnogo jih je med njimi, ki jih je pripeljal do precejšnje zrelosti. Poučeval je tudi nekaj let glasbo na učiteljišču in na drž. realki v Ljubljani.
Največje zasluge pa si je stekel Josip Pavčič kot skladatelj. Prvenstvo mu gre kot očetu naših najlepših samospevov, ki so v resnici mojstrski, kar se tiče melodije, pa tudi klavirske spremljave, ki ni podrejena glasu, temveč je samostojna, ilustrativna, v resnici koncertna. Izmed pesnikov mu je najljubši Oton Župančič in njegovi nadosežni teksti iz Cicibana so našli v Pavčiču enako vrednega skladatelja. Izredno pevni so tudi njegovi zbori, moški, mešani in ženski. S posebno srečo pa se je lotil naše narodne pesmi, katero je predvsem priredil za en glas in klavir in koncertno uporabo. Teh priredb je preko 150. Iz narodnih pesmi je sestavil 10 koračnic, ki so zelo znane in priljubljene.
Njegove skladbe so bile objavljene v Gerbičevi »Glasbeni zori«, »Novih akordih«, v zbirkah »Ljubljanskega zvona« in predvsem v edicijah »Glasbene Matice«, ki je njegov najglavnej-ši založnik. Dela cerkvenega značaja pa so bila objavljena v »Cerkvenem glasbeniku«, saj je bil Pavčič ves čas svojega službovanja v Velikih Laščah odličen organist in še danes zelo rad sede za orgije, ki jih obvlada mojster-sko. Je pa prav tako sijajen pianist.
Posebno poglavje pa so Pavčičeva pedagoška glasbena dela. Na tem polju je bil pri nas prvi in je še danes najplodovitejši. Z največjo vnemo zasleduje tozadevno tujo literaturo in izkustva ter kar je našel dobrega, je skušal porabiti tudi doma. Napisal je celo vrsto pedagoških klavirskih skladb predvsem za začetnike in njegov »Klavirski album« je edicija, ki je pri nas dosegla največ izdaj in največjo naklado.
Pavčičevi akordi zvenijo kaj pogostokrat tudi v našem radiu, vedno dobrodošli številnim poslušalcem.
G. prof. dr. Ivan Grafenauer govori 14. t. m. ob 18.40 v radiu o Lambertu Einspielerju.
rpa te zaljubljene narodne"
Zmeraj prihajajo pritožbe glede onih narodnih pesmi, ki jim je vsebina opevanje ljubezni v vseh raznih okolnostih. Razume se samo po sebi, da o tako zvanih kvantah med narodnimi pesmimi tukaj ni govora: te smo zmeraj izločili iz sporedov. V poštev pridejo one narodne pesmi, ki delno, potem pa bolj ali manj odkrito pojo o ljubezenskih prilikah. Povsem res je dejstvo, da beseda tedaj, ko pevca vidiš in slišiš v dvorani, vse drugače učinkuje kot tedaj, ko slišiš peto besedo samo po radijskih valovih. V tem zadnjem slučaju je poudarek besedila vse drugače tehtnejši in prodirnejši. To je pa treba poudariti ravno v tem slučaju: besedila narodnih pesmi, ki jih pogosto čujemo v dvoranah — družbah itd. — nas pri takih prilikah docela nič ne vznemirjajo. Pač pa pridejo pri poslušanju v radiu — do vidnejšega poudarka ravno ona mesta, ki so — prevdarno vzeta — res dvoumna ali pa se močno k opolzkosti nagibajo. S tega stališča so pritožbe staršev res upravičene: zlasti še — ko so med številnimi narodnimi, ki so v eni oddaji na sporedu — pomešane različne narodne pesmi, je dovolj, da je le ena manj prikladna, bolj ali manj neumestna in kmalu je pritožba tu: češ vsi domači z otroci vred smo poslušali popoldansko oddajo domače glasbe in vmes je prišla na vrsto pesmica: Odpiraj, dekle, kamrico — kaj smo hoteli? Aparata nismo mogli zapreti in ljudsko šolo obiskujoči otroci so se začeli pri tej pesmi med seboj spogledovati: drugi dan so odlomke te pesmi otroci že znali. — Take pritožbe so pač upravičene in radi bi se jim izmaknili, če bi vedeli, kako. Poslušalci si narodnih pesmi tako močno želijo, prav mnogo je pa med njimi ravno ljubezenskih, ki se jih skoro ni
mogoče ogniti. Nekdo, ki je tudi slovenski pisatelj, je v svoji gorečnosti celo predlagal, naj bi taka besedila načrtno spreminjali, da bi vse pretirano ljubezensko izpadlo. To je bil pač samo predlog.
V »Laibacher Zeitung« 14. III. 1890 — je neki Stemberg napisal nekaj besedi k izdaji koroških narodnih pesmi z naslovom: »Die Lieder der Kartner Slovenen«. Zbral jih je prof. Scheinig, izdala pa založba Kleinmayer, Bam-berg. Ker obravnava v tej objavi tudi načelno glede ljubezenskih pesmi, zato ta spis izčrpno navajamo:
»Pesmi v II. oddelku te zbirke pojo o ljubezni v vseh njenih potih (stadijih) ; o začetkih, o zunanjih znamenjih, o odklonitvi, privolitvi in ločitvi. Samo po sebi je razumljivo, da igra erotični element v teh pesmih — kot sploh v vseh prabitnih izražanjih te vrste —■ prav odlično mesto, le izredni
Iz filma »Volga, Volga«, kino Matica.
prevneti gorečnik bi te pesmi kot nemoralne in ljudstvu škodljive označil. Zbiralec teh pesmi se je ravno te okoliščine še prav posebno zavedal: ljubezenske izbore in izražanja najdemo v literarnih zapiskih vsakega naroda: od sanskrta preko sv. pisma prav do najneznatnejših jezikovnih narečij. Ljudska govorica si ne stavi nobene ograje pred usta, ampak se izraža — vodena po notranjem nujnem občutju — kar docela prostodušno. Zato si tudi erotičnih izrazov ne zakriva z drugimi — tolmačenje tvorečimi — besedami. Prav nespametno bi bilo udajati se prepričanju, da te pesmi kvarno vplivajo na ljudstvo. Kajti nikdar še ni bilo čuti, da bi bil narod samega sebe — s pomočjo svojih notranjih sil ■— pokvaril. Zato sklepamo dalje, da naroda tudi pesem, ki je iz njega samega izrastla, pokvariti ne more!
fitasioti JUuUa tyuM\0He
V predzadnji številki naše revije smo objavili razgovor s projektantoma ing. arch. Tomažem Štrukljem in Otonom Gasparijem. Takrat smo napovedali za prihodnjo številko opis upravnih in študijskih prostorov Radia Ljubljane. Zaradi aktualnosti smo pa prej objavili podroben opis g. univ. profesorja ing. Marija Osane.
Današnji opis in priloženi sliki naj pokažeta našim bralcem ureditev, razvrstitev in obseg študijskih in upravnih prostorov Radia Ljubljane v
v novi zgradbi »Slovenskega doma«. Prvi del gradnje stavbe »Slovenskega doma« obsega celotno zgradnjo prostorov »Radia Ljubljane«. Kakor bosta obe novi postaji v Domžalah in v Teznem pri Mariboru zgrajeni po načrtih sodobne radijske tehnike, tako bodo tudi študijski prostori v Ljubljani zgrajeni po najnovejših načelih radijske tehnike, zares moderni in bodo v celoti odgovarjali sodobnim zahtevam in potrebam dovršenih študijskih naprav. Prvi del zgradnje bo
obsegal popolno izdelavo študijskih prostorov v pritličju in upravnih prostorov v prvem nadstropju.
Dostop v »Radio oddelek« — če tako imenujemo radijske prostore, vodi skozi vhodno dvorano mimo vratarja na široki notranji spojni hodnik, iz katerega je vstop v čakalnice za posamezne študije in napovedovalčevo pisarno, od koder je neposreden dostop v studio IV., kjer se vrše predavanja in v studio V., kjer se vrše napovedi. Iz pisarne ima napovedovalec preko hodnika ter prostora za plošče neposreden dostop v režiserjevo sobo in ojačevalnico. Iz prostora, kjer je diskoteta (shramba plošč) vodijo pomožne notranje stopnice v prvo nadstropje, kjer so upravni radijski prostori
Študiji I. II. in III. so dostopni mimo izolacijskih prostorov. Razvrščeni so okrog ojačevalnice in režiserje sobe. Dočim imajo igralci in radijsko osobje dostop v radijske prostore skozi dvorano v stavbi, ima občinstvo popolnoma ločen uhod v studio I. in sicer skozi dvorišče in posluša koncerte v pritličju, deloma pa na galeriji.
V	prvem nadstropju so ob traktu ob Kolodvorski ulici nameščeni nad študijskimi prostori pisarne uprave Radia Ljubljane: 2 pisarni, sobe tajnikov, upravnika, referentov, prostori za blagajno, kartoteko in arhiv ter velika sejna dvorana. Iz vežne dvorane v prvem nadstropju je dostop na teraso nad študiji. Ta terasa bo služila oddaji koncertnih prireditev na prostem.
Po notranjih stopnicah je iz radijskih prostorov dostop v klet, kjer bodo mehanične delavnice, shrambe in prostori za odmev. V traktu ob Kolodvorski ulici bo kuhinja z gospodinjsko šolo in menzo.
V	kletni etaži bo pod odrom v velikem študiju prostor za glasbila.
Celotna stavba bo zgrajena v žele-zobetonskem skeletu z lahkimi obodnimi zidovi in notranjimi delilnimi stenami. Glavno stopnišče bo konzol-no vpeto v masivno betonsko vreteno.
Študiji na dvorišču bodo popolnoma ločeni od ostale stavbe in zidani v masivnem zidu.
Veliko vprašanje je rešitev akustike, zvočnosti. Akustika ali zvočnost prostora je odvisna od prostornine prostora ter od njegove notranje izvedbe. Izkustva so pokazala, da je v akustičnem pogledu pravilno, da vzdolžne stene niso strnjene druga k drugi paralelno ter jih je treba obložiti s snovjo, da se zvok po potrebi odbija ali absorbira.
Poleg akustike prostorov je važna tudi dobra in pravilna izolacija prostorov pred zunanjimi zvočnimi vplivi. Radijska tehnika je prav na tem področju veliko napredovala in prinesla zanimiva odkritja. Mogoče se na-
PO RADIJSKEM SVETU
ročniki naše revije še spominjajo podrobnega opisa študijskih prostorov radijske postaje v Beromiinstru, kjer smo obširneje navajali prav rešitev problemov izolacije. (Ta opis smo objavili v eni letošnjih številk naše revije.) Da se doseže čim popolnejša izolacija študijev od zunanjih vplivov, je potrebno, da imajo študiji svoje lastne stene, strop in tla na lastnem nosilnem sestavu, ki mora biti strogo ločen od ostale konstrukcije stavbe tudi v temeljih. S samostojno konstrukcijo študija samega se onemogoči prenos tresljajev in zvočnih motenj po konštrukcijah v študio bodisi po zemlji, zraku ali iz ostalih prostorov stavbe.
Študiji bodo obdani z masivnimi zidovi, ker je masa sama najboljši izolator zvoka. Ti zidovi pa bodo izzi-dani v pasovih po 1 m višine iz polne in votle opeke ter povezani z betonskimi vezmi. Z izmeno gradiva — materiala, se menja tudi količnik prenosa zvoka ter tudi s tem kakor z umetnimi zvočnimi izolacijami zavaruje prostor pred zunanjimi motnjami.
Tako smo v glavnem orisali obseg študijskih in upravnih prostorov Radia Ljubljane in mimogrede omenili tudi način rešitve nekaterih težjih vprašanj, ki pridejo tod v poštev, posebej še prašanje zvočnosti in vprašanje izolacije.
Dela za gradnjo »Slovenskega doma«, kjer bodo novi študijski in upravni prostori Radia Ljubljane, napredujejo dovolj hitro. Prihodnjič bomo skušali objaviti že nekaj slik. Gradnja tako velike stavbe spočetka ne napreduje tako hitro, ker je potrebno izkopati globoke temelje. Čim so enkrat temelji postavljeni, stavba hitro raste.
Kakor doslej bomo tudi v bodoče pridno zasledovali razvoj dela pri izgradnji novih postaj in novih študijskih prostorov.
Vsa ta ogromna dela se izvršujejo v neugodnih časih. Zato je tem bolj potrebno, da ta dela, ki bodo dvignila našo radiofonijo, podpremo, kolikor največ moremo.
I. nadstropje »Slovenskega doma«: Upravni prostori Kadia Ljubljane.
Slovaška dobi novo radijsko postajo.
Kakor je splošno znano, je imela Slovaška doslej tri radijske oddajne postaje, in sicer v Bratislavi, Banski Bistrici in Prešovu. Njen načrt o razširjenju radiofonske mreže določa tudi ureditev kratkovalovne postaje s 50 kilovatov antenske energije, ki jo bo zgradilo znano nemško podjetje Telefunken. Ta nova slovaška radijska oddajna postaja, ki bo najprej služila le za radijske oddaje, pozneje pa bo urejena tudi za brzojavno in telefonsko službo, bo zgrajena v bližini Bratislave in bo oddajala na valovnem področju od 14 do 60 m. Vzdrževala bo zvezo s celim svetom, predvsem pa bo
oddajala za Slovake, ki žive izven svoje domovine, zlasti v Severni in Južni Ameriki.
Po programu bi morala biti ospo-sobljena za oddaje že do julija prihodnjega leta.
Podjetju Telefunken je Slovaška poverila tudi dela na ojačenju bratislavske radijske oddajne postaje.
O radijskih romanih
Radijska oddajna postaja v Kopen-hagenu je nedavno naročila romanopiscu Johannesu Buchholtzu, da napiše prvi radijski roman, ki bi ga postaja v nadaljevanjih oddajala vsak večer. Buchholtz je z delom takoj za-
čel, potem pa je iznenada umrl. Kljub temu kopenhagenska postaja vztraja pri svojem načrtu in je poiskala drugega pisatelja, ki bo takšen radijski roman napisal.
Radijski naročniki na zagrebškem področju
Po najnovejši razdelitvi področij radijskih oddajnih postaj v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani se je povečalo število naročnikov zagrebške postaje za 3959, tako ima zdaj ta postaja na svojem področju 41.130 rad. naročn.
Od tega števila odpada na področje zagrebškega poštnega ravnateljstva 35.612, na področje splitskega poštnega ravnateljstva pa samo 5.518 radijskih naročnikov. (Dalje na 10. str.!)
Kaj je s sporedi nemških postaj?
Ž nekaj časa ne najdemo sedaj v tedenskem sporedu radia niti ene nemške postaje, zato pa kar 3 sporede iz Anglije. Ne verjamem, da so vsi poslušalci radia v Ljubljani zares odkriti prijatelji tega naroda, ki niti naš sosed ni.
Kaj je temu zapostavljenju nemških postaj krivo?	E. H.
Odgovor g. E. H. in drugim
Zakaj nismo objavljali sporedov nemških postaj? Zato, ker jih nismo dobivali kljub temu, da smo večkrat pisali na merodajna mesta, naj nam po možnosti pošiljajo sporede. Sporedov nemških postaj tudi druge revije — razen nemških — niso prinašale. Tiste revije pa, ki so prinašale sporede nemških postaj, so k tem sporedom navadno stavile opombe, da spored ni stalen. Mimo tega nemške radijske postaje sploh zvečer zgodaj nehajo z oddajami in je ves spored bolj priložnostnega značaja. V prejšnjem tednu pa smo že dobili okvirne sporede nemških postaj in bomo te sporede odslej redno objavljali, če jih bomo le redno dobivali.
Zakaj objavljamo »kar tri angleške sporede?« Zato, ker nam ta spored angleških postaj redno pošiljajo, ker je ta spored stalen in zlasti v glasbenem oziru na višku.
Nikar ne mislite, da delamo kakšne razločke. Prav radi ohjavljamo programe vseh postaj, v kolikor jih dobimo. Poglejte katerokoli domačo ali inozemsko radijsko revijo, pa se boste prepričali, da v teh časih nima nobena toliko sporedov inozemskih postaj kot prav naša.
Gospod K. R. piše:
Razumem, da se mora Radio Ljubljana v svojih oddajah ozirati predvsem na podeželsko publiko in ji nuditi primerno lahko glasbo. Vendar bi se dalo tudi to publiko vzgojiti na posebno spreten način tako, da bi se jim v odlomkih nudila boljša glasba in polagoma bi se spremenili tako, da bi se jim zastudila štajerska muzika. Začeti bi bilo pač treba pri njih z deli, ki vsaj na zunaj sličijo lahki glasbi — ki imajo predvsem melodični značaj. Če nudimo takšnemu povprečnežu kakšno prav živo Verdijevo arijo, ali Ros-sinija, Donizettija, ali kakšno maio Mozartovo skladbo (menuet ali slič-no), ga bo sprejel, še hvalil ga bo, ne vedoč, da je s tem že prišel v tako-zvano »klasično glasbo«, ki jo je radi njene suhoparnosti in dolgočasnosti
prej tako sovražil. Ko bo to že poznal, pa lahko napredujemo počasi do težjih in težkih del iz simfonične, abso-letne glasbe, k Wagnerju itd. Pri teh predavanjih bi pa morala biti seveda tudi izdatna in obširna razlaga. Če bo poslušalec vedel, da predstavlja Beethoven v svojih simfonijah veselje, žalost, obup človeške duše, delo na polju, da slika Wagner s svojo muziko mogočno valovanje reke Rei-na, sončne žarke, človeške strasti, moč bogov, potem bo te stvari zasledoval in mu ne bo dolgčas pri sicer toliko pod-cenjevanem Wagnerju. Če bi se hotela izvesti takšna akcija prevzgojitve naše publike, bi bilo treba začeti to seveda nad vse velikopotezno in široko. In uspeh bi bil ogromen in neprecenljiv. V šoli dobi človek danes še nekaj pojma o literaturi, da zna v življenju ločiti dobro književnost od slabe — o dobri in slabi glasbi pa mu današnji šolski sistem takorekoč ne da pojma. Dosti sem namreč opazoval in gledal glasbeno vzgojo in glasbeni okus na univerzi, med intelektualci, preprostejšim ljudstvom, in videl porazno dejstvo, da povsod dominira le glasbeni šund. In tako sem uvidel, da je treba ukreniti res radikalne mere, da naš narodni glasbeni nivo še bolj ne propade. Kajti tistih par simfoničnih koncertov v Ljubljani ali Zagrebu ali opera je za tako mali krog ljudi, da praktično pri pogledu na celoto ne pride v poštev. Koliko intelektualcev — zdravnikov, inženirjev — in celo profesorjev mi je pravilo, čemu neki postoja ta dolgočasna opera. Preklinjali so in bodo celo življenje tistih 5 ur muke in strahotnega trpljenja, ki so ga morali prestati pri Par-sifalu, in to vse zato, ker jim ni nihče sistematsko prikazal in jim dal navodila, kako je treba takšno stvar gledati in uživati. Mnogi so se seveda potem popravili. S tem sem hotel namreč to reči, da človek ni tako trd in zlobno trmoglav, da se ne bi dal popraviti. Dati mu je treba samo roko in ga ljubeznjivo popeljati iz zmote in nevednosti. In tako bi naj našim ljudem nudila roko tudi naša postaja. Toliko torej o tej prevzgojitvi naše radio publike.
Sedaj pa še nekaj o sestavi posameznih koncertov. Posamezni koncerti naj bi imeli namreč tudi neko enotnost (kot sem menda zadnjič omenil.) V nedeljo 29. sept. je bil pri opoldanskem koncertu RO na programu poleg Puccinija, Delibesa tudi Abraham s svojo Viktorijo. To pač po mojem ne gre. Takšna točka skazi program. Posebno hudo je, če so take točke v sre-
di med drugimi. Takrat mora človek za tisti čas zapreti radio ali pa z nervoznostjo čakati, kdaj bo to že vendar nehalo. Izgovor, da se da na ta način koncertom večjo »pestrost« ne more držati. Razumem, da nekateri zahtevajo tudi kaj takega, vendar če to že mora biti, naj se dado takšne stvari skupaj na en koncert, druge pa zopet skupaj. Tako bi dobili koncerti večjo enotnost in tudi višjo vrednost. In ustreglo bi se tudi tistim, ki hočejo kaj boljšega, kakor tudi tistim, ki hočejo Viktorijo in jih Puccini in Delibes »motita«. Prirejali naj bi se tudi večerni koncerti, ki bi bili v celoti posvečeni onemu avtorju (n. pr. Griegu, ki ga pri nas tako malo slišimo itd.).
Dosti za danes. Prosim Vas še enkrat, gospod urednik, da mi odgovorite. Ko se bo pa zopet nabrala v meni nezadovoljnost, se bom zopet oglasil.
Nov radijski kotiček
Pod naslovom »Živa znanost« smo slišali 1. oktobra predavanje prof. Miroslava Adlešiča, ki nas je prav prijetno presenetilo. Misel vodstva postaje, da bi uvedlo pod tem naslovom nov kotiček v spored, je prav posrečena. Všeč nam je predavatelj, ki govori živo in zanimivo, da na mah osvoji pozornost poslušalcev; saj pa je tudi snov zelo hvaležna in bogata. Pri prvem predavanju nas je le malce motilo prehitro govorjenje. Prepričani smo, da si bo predavatelj kmalu pridobil s svojim poljudnim kramljanjem velik krog prijateljev med poslušalci. Snov je tako mnogostranska, da bo naletel vsak poslušalec na stvari v njej, ki ga bodo zanimale. Pisana statistika iz vsega sveta, o najrazličnejših stvareh in rečeh, je podana v tem predavanju na prav prijeten način in nima s suhoparnimi statističnimi podatki niti najmanjšega opravka. Novega predavatelja, pri katerem je posebno zajemljiv svež zagon in vtis optimističnega vedrega človeka, toplo pozdravljamo, ker posreduje njegovo govorjenje — hote ali nehote — poslušalcu njegov osebni fluid in ga navda z dobro voljo. Takih predavateljev si želimo!
Arnošt Adamičeva zgodovinska slika o »Antonu Janši«, ki so jo izvajali člani radijske igralske družine 2. okt. v okviru mladinske ure, je bila čeden doprinos v galerijo naših zaslužnih mož. Po zanimivosti in razgibanosti dejanja sicer ni dosegla marsikatere Adamičeve zvočne igre, ki smo jih že slišali, vendar pa krivda ni na njegovi strani, temveč na snovi sami. Vendar pa smo bili tudi z njo zadovoljni, ker je bila vsekakor zanimivejša, kot bi bilo na primer samo predavanje. Tudi igra izvajalcev nam je bila všeč. Potrudili so se, da so čim bolje označili nastopajoče osebe. Igralec starca je bil glasovno dobro zastavljen, le nekoliko preveč enoličen in govorniški, namesto realističen, sicer pa je bil kakor njegov mladi sobesednik prav na mestu.
^D&Lajlt z nami
Izdelati hočemo album za slike. Pripravite 2 do 3 mm debelo lepenko in sicer belo. Rabili bomo 48 cm dolg in 16 cm širok kos. Poleg tega še: 20 X 20 cm knjigoveškega platna, 20X46 cm knjigoveškega papirja, 4 pole temnosivega prirodnega papirja (ton-papir),
V2 m svilene vrvice (4 mm debele). Glede barve platna in papirja se odloči sam. Ce hočeš imeti album v rdečem, tedaj kupi rdeče platno in zraven pripadajoči papir, ali pa izberi zelenega, modrega, rumenega, kakor te je pač volja. Samo pazi, da barve ne bodo kričeče in da se bodo lepo ujemale. Seveda ,se mora tudi barva vrvice prilegati barvi albuma.
Orodje in ostale potrebščine pa pripravi sledeče:
Skodelico knjigoveškega kleja, čopič ali krpico (gobico) za mazanje,
nekaj pol starega časopisnega papirja za podlago pri mazanju,
nekoliko finega steklitega papirja, oster nož (knjigoveški ali žepni), gladko leseno desko (ali debelo lepenko) za rezanje.
ravnilo (najmanj 50 cm dolgo), luknjač (v širini vrvičnega premera), kladivo,
bukovo polence (z ravnim koncem), škarje,
cunjo za brisanje rok.
(K oddaji mladinskega radia 16. t. m.)
Večino teh stvari imaš že itak doma. Pripravi vse potrebno, predvsem pa si naredi dovolj prostora na mizi. Dobro si oglej našo risbo, ki jo imej med delom pred seboj. Delali bomo skupno, mi pred mikrofonom, vi pred zvočnikom. Pazite na vsako besedo!
Vsako navodilo izvršite natančno in vestno in seveda takoj. Pri tem pa bodite snažni ter pridno uporabljajte cunjo za brisanje rok.
Ne pozabite torej — v sredo zvečer.
M. Zor.
SVET
S pomočjo teh merjenj odboja ali refleksije se more razložiti še drugi pojav, ki je pred leti vzbudil toliko zanimanja ne le med radijskimi amaterji, marveč v vsem znanstvenem svetu. Ta pojav je odmev vsemirja. Norveški radio-amater Jiirgen Hals je namreč sprejel neke noči znake nizozemske kratkovalovne postaje »Phobi« in pri tem opazil, da je poleg znanih kratkotrajnih pojavov odmeva mogel sprejemati tudi pojave odmeva, ki so trajali po 3 sekunde dolgo, a pri poznejših poizkusih je slišal odmev kratkih valov, ki je nastopil po 30 sekundah. V zvezi s tem so mislili, da nastajajo v vsemirju oblaki elektronov, od katerih se odbijajo zemeljski signali in tako spet pridejo nazaj k nam.
Nizozemec Van den Pol je medtem odkril drugo razlago, ki je močno verjetna. Hitrost električnih valov se namreč hitro zmanjša v močno jonizi-ranih in redkih zračnih plasteh. Do-gnano je, da morajo najširše zračne plasti skozi sončne žarke dobiti temperaturo nad tisoč stopinj. Obdani smo potemtakem od prave peklenske vročine, ki nas deli od ledenega mraza praznega vsemirja. Zrak je tam tako močno razredčen, da te visoke tem-
KRHTKIH VJ
perature niti občutili ne bi, če bi nam uspelo prodreti v te kraje.
Morejo pa električni valovi prodreti tudi v notranjost zemlje. Kameniti skladi propuščajo prav dobro električne valove. Iz njihovega širjenja v notranjost zemlje moremo sklepati, da so tamkaj votline, jame, plasti železa, podzemeljske reke in jezera. Na Mo-ravskem so v bližini znane podzemeljske jame Mocache našli na ta način velike prazne prostore, a so s pomočjo radia našli tudi bogata nahajališča rud in petroleja na raznih kontinentih. V zadnjem času so imeli uspešne poizkuse, na podlagi katerih so ugotovili, da se iz odboja, oz. refleksije kratkih valov iz letal morejo dognati zanimivi zaključki o sestavu zemeljske površine. Na ta način so — tako poročajo — odkrili v Rusiji velika najdišča železa.
Inženerji in tehniki, ki so delovali na električnem polju velikih kratkovalovnih postaj, so pogosto naleteli na nenavadne pojave, ki so bili v vsakem oziru močno protislovni. To je povzročilo precej razburjenja v radijskem svetu. Zgradili so posebne kratkovalovne postaje, s pomočjo katerih so skušali dognati nenavadne pojave. Pri tem so odkrili nove zanimivosti:
Električne valove so izpeljali med dvema izoliranima elektrodoma med katerima so postavili predmete, ki so se jih posluževali za poizkuse. Pri tem je vzbudilo posebno pozornost dejstvo, da se je izpostavljeni predmet pričel močno segrevati. A to segrevanje ni prihajalo iz zunanjosti v notranjost, marveč je nastajalo samo od sebe v notranjosti predmeti in organizma. Jajce se je n. pr. tako skuhalo, da je bil najprej kuhan rumenjak; mikroorganizmi (mušice in podobno) so v nekaj minutah poginile od notranjega izgorevanja. Tako so pojasnili vpliv električnih valov na življenjski organizem.
*
Kratki električni valovi kažejo še drugo nenavadno delovanje. Skušali so segrevati semena, mlade rastline in bakterije. Tudi tu so se pokazali zanimivi učinki in vplivi električnih valov, ki so pospeševali rast ali pa uničili kali. Te lastnosti kratkih valov so kmalu pričeli uporabljati uspešno tudi v medicini. Pričeli so s tako imenovano kratkovalovno terapijo. Danes še ni popolnoma jasno, na čem temelji delovanje kratkih valov. Pariški raziskovalec Lakhorsky je celo posta-
vil teorijo, da vse življenje zavisi od električnih gibov. Seveda, to teorijo mnogi strokovnjaki odklanjajo.
Veliko je še skrivnosti v kraljestvu kratkih valov. Čas bo prinesel še marsikatero presenetljivo odkritje. Ko je pred več kot 50 leti H. Hertz prvič videl, kako poskakujejo drobne iskre med obema poloma njegovega resona-
torja in s tem našel dokaz, da obstojajo električni valovi, tedaj gotovo še ni slutil na vse delovanje kratkih valov. Preteklo je od takrat več kot petdeset let in v tem času so odkrili marsikaj. Časi, katerim gremo nasproti, bodo gotovo prinesli nova presenetljiva odkritja iz sveta kratkih valov.
£/W(/()fli „ ///iSfer @kbpj (Kino Union)
1. Ko je bil nered v šoli največji, je nenadoma vstopil v razred ravnatelj šole. Chipping je od jeze preble-del, ko je Wetherby ukazal učencem, naj se umirijo. Pozneje ga je ravnatelj poklical v svojo pisarno. *
2. Chippinga je prevzel strah, ko je stal pred ravnateljem. Wetherby mu je govoril, da je mogoče izbral napačen poklic in bi bilo pametno, da ga opusti. Toda Chipping se je s podvojeno silo boril, da je ostal. Končno je Wetherby klonil, a je opozoril Chippinga na težko borbo, ki bo terjala od njega velikega poguma in volje.
brezhibne in dovolj močne, da bi objele vse veliko področje Skoplja. Ker z deli zelo hite, lahko računamo, da se bo Radio Skoplje oglasil že pred Božičem.
Postajo montirajo v Dušanovcu v neposredni bližini Skoplja, hkrati pa v samem Skoplju grade moderen radijski studio, ki bo kmalu gotov, njegova notranja površina pa bo znašala nad 1000 kv. metrov, tako da bo ta studio največji v naši državi. Poleg tega velikega studia bo nova skopelj-ska postaja imela tudi dva manjša, in sicer enega za predavanja, drugega pa za poizkuse. Vsi študiji bodo seveda v akustičnem in tehničnem pogledu najmoderneje opremljeni.
Kirurgija v radiu
Iz Amerike je prišla zanimiva novica, res čisto ameriška.
Ko si je neki Amerikanec Louis G. Gameron dal operirati slepič, je neki zdravnik stal zraven operacijske mize in na prav razburljiv način podajal za ameriške radijske naročnike poročilo o prizoru pred svojimi očmi. Mikrofon je bil postavljen tako, da so radijski poslušalci lahko slišali vsako besedo operaterja in njegovega asistenta, ropotanje nožev in vzdihe ubogega pacienta. »New York Times« vedo celo povedati, da je po izvršeni operaciji pacient pozdravil radijske poslušalce s slabotnim »Halo«.
Volga, Volga ...
»Pastirja Kostjo«, ki so ga Ljubljančani ohranili v najlepšem spominu, saj so ga naši kini kar večkrat kazali, bomo te dni v ljubljanskem kinu Matici doživeli v novi izdaji. Umetniški štab igralcev iz »Pastirja Kost-je« je namreč priredil nov film — prav za prav glasbeno komedijo — pod naslovom »Volga, Volga ... «, ki bomo v njem gledali vrsto nadvse zabavnih in razgibanih prizorov, hkrati pa uživali v glasbi in resnični ruski filmski glasbi umetnosti.
Glavne vloge v njem imajo Ljubov Orlov, Tolja Šalajev, I. V. Iljinski in V. S. Volodin.
(Nadaljevanje s 7. strani.)
Naš največji radijski studio Kakor smo že večkrat poročali, bo dobilo Skoplje novo radijsko oddajno postajo, ki bo imela 20 kilovatov antenske energije. Vsa aparatura, ki je
bila za to postajo naročena, je v Skoplje že prispela in so jo te dni že tudi začeli montirati.
Nova radijska oddajna postaja v Skoplju bo najmodernejše konstrukcije, tako da bodo njene oddaje res
Geronimo
Te dni bodo kazali v ljubljanskem kinu Slogi zanimiv film iz indijanskega življenja pod naslovom »Geronimo«. To ime je časih pomenilo strah in trepet za vse belce, saj je bil Geronimo, ki mu je bila nekoč storjena krivica in se je zaklel, da se bo maščeval, vodja krvoločne napadalne tolpe na vse karavane belih ljudi in celo na večja ameriška naselja in mesta.
Po svoji snovi bo film »Geronimo« nekaj res posebnega, saj se dogaja v krajih, ki so nam čisto tuji in zato po svojih lepotah in po svojem življenju tembolj zanimivi.
3. Minilo je 20 let, Chipping je postal strog učitelj. Če bi moral trpeti šolski red, je Chipping prepovedal dijakom tudi zabavo. Tovariši so ga zelo spoštovali, a pri učencih ni užival naklonjenosti in zaupanja. Osamljen in otožen je še bolj postal čudaški in strožji.
4. Prišli so prazniki, vsi učitelji so šli na počitnice. Chipping je razmišljal zagrenjen nad samim seboj. Bil je razočaran. Z vsemi silami se je prizadeval, da postane ravnatelj. Nenadoma se zavzame zanj Staefel, njegov učiteljski tovariš in ga pregovori, da gre z njim na potovanje do Dunaja.
SVET V SLIKAH
Prizori iz sedanje vojne: Pogled na eno izmed številnih angleških vojaških letališč. Angleški letalci se pripravljajo na polet proti sovražnim vojnim ciljem. Letalo založijo z bombami, ki jih potem sejejo na sovražno ozemlje.
Kanadske čete prihajajo v Anglijo, da branijo domovino. Slika kaže prihod kanadskih čet in njihov sprejem v Londonu.

fli^pilii

Toda ulične svetilke so švigale mimo, letališče se je vedno bolj bližalo in stari, majajoči se avtobus je bil podoben bubi, iz katere so se motali metulji, kajti iz vozila so prihajali ljudje kot izpremenjeni.
Podobno so v takem jutru moji tovariši doživeli svoje prerojenje že pred menoj. Sredi teh ranljivih uradniških duš, izpod godrnjavih pogledov gospoda inšpektorja se je nenadoma dvignil človek, ki je prevzel polno odgovornost za pošto v Španijo in Afriko, človek, ki bo tri ure pozneje sprejel borbo z iskrečim se zmajem na hospitaletskih grebenih in ki bo štiri ure pozneje po srečni zmagi nad tem nestvorom z neomejeno močjo lahko odločal, ali naj naravnost napade goro Alcoy ali naj leti okrog nje čez morje. Med njimi je vstal vladar, ki se bo spustil v boj z nevihtami, z gorskimi velikani in oceani, in ki bo pet ur pozneje dal slovo zimi, zapustil sneg in severno deževje ter se z zmanjšano silo motorja v prekrasnem poletju prepustil nizkemu letu pod žarečim alicantskim soncem.
Starega avtobusa ni več, toda oguljenost in neudob-nost sta mi ostali živo v spominu. V podobi predstavljata pripravo, ki je bila potrebna, da smo lahko nekoč okusili trdo veselje svojega poklica. Vse v tem vozilu je zadobilo naravnost pretresljivo stvarnost. Tako se spominjam, kako sem tri leta pozneje zvedel v njem za smrt letalca Le-crivainea. Bil je eden izmed sto tovarišev, ki so se poslovili v meglenem dnevu ali v megleni noči.
Niti deset besedi ni padlo takrat. Bilo je ob treh zjutraj; v avtobusu je vladala tišina. Naenkrat se je oglasil iz teme glas ravnatelja, ki ga sami nismo mogli videti. Obrnil se je k nadzorniku:
»Lecrivain danes ni pristal v Casablanci.«
»Tako ... ?« je dejal nadzornik.
In ko se je končno iztrgal iz svojih sanj, je zbral svoje sile, da bi pokazal zanimanje za službo in da bi se prebudil:
»Tako? Res? Da ni priletel tja? Morda se je obrnil nazaj?«
Tedaj je iz globin avtobusa prišla beseda: »Ne!« Čakali smo, toda nobenega glasu ni bilo več. In kakor se je trenutek nizal na trenutek, tako nam je bilo vedno bolj jasno, da temu »ne« ne bo sledila nobena beseda več. To je bil nepreklicni ne. Lecrivain ni pristal v Casablanci;
on nikjer ni pristal in tudi ne bo mogel nikjer več pristati.
ft
Tisto jutro svojega prvega poleta sem ob zori doživel žalosten obred posvečenja kakor vsi ostali tovariši. Meni je pri tem manjkalo pravega zaupanja vase, ko sem tako pogledoval skozi šipe v cestne svetilke, ki so se zrcalile v mokrem asfaltu. Gledal sem v luže, ki jih je veter ko-dral. Dejal sem si: »Pri svojem prvem poletu res nimaš sreče.« Obrnil sem se do nadzornika: »Slabo vreme, kaj?« Mehanično je pogledal skozi okno in čez hip zagodrnjal: »Na to se ne smete ozirati.« In začel sem premišljati, na kaj prav za prav naj se ozrem, če hočem spoznati slabo vreme. Večer pred tem mi je Guillaumet z enim samim nasmeškom dal v nič vse usodne napovedi starih. Zdaj se je to govoričenje, s katerim so nas pitali, spet povrnilo: »Pomilujem tistega, ki zaide v snežne viharje, pa ne pozna slehernega kamenčka na svoji progi! Da, da, tistega le še pomilujem.« Svoj ugled so seveda morali braniti, zato
so nas pogledovali z rahlim kimanjem glave in s posebnim, nekam neprijetnim sočutjem, kakor da bi se jim smilila naša otroška lahkovernost.
ti
In res, kolikim od nas je ta avtobus že nudil zadnjo trdno streho? Ali jih je bilo šestdeset, osemdeset? Vse je deževnega jutra prepeljal isti molčeči šofer. Ozrl sem se. Cigarete so žarele v temi kakor kresnice. Izza vsake so blodile nepomembne misli pa osiveli uradniški glavi Kolikerim od nas so ravno ti ljudje posodili zadnjo pot ?
Lovil sem drobce razgovorov, ki so jih potniki polglasno vodili. Šlo je za bolezni, denarne skrbi in različne domače potrebe. Sleherna beseda je odkrivala mrzle jetni-ške zidove, v katere so se ti ljudje bili sami zaprli.
Naenkrat se mi je zazdelo, da sem zagledal obraz usode.
O ti tovariš s staro uradniško dušo ob moji strani! Nihče ti nikdar ni pokazal poti v svobodo in kaj moreš ti zato. Ustvaril si si svoj mir tako, da si si mravljam podobno zadelal vse line, ki je skoznje prihajala svetloba k tebi in ki si skoznje ti gledal v svetlobo. Zabubil si se v meščansko varnost, v navade, v dušeče običaje podeželskega življenja. To skromno trdnjavo si si zgradil proti viharjem, poplavam in zvezdam. Nočeš se oteževati z velikimi vprašanji. Dal si si mnogo opravka, da bi pozabil svojo človečnost. Ne čutiš več, da si prebivalec zvezde, ki blodi skozi svetovja, in ne postavljaš si vprašanj, ki nanje ne dobiš odgovora; ah, ti si pač le še toulouški meščan-čič. Ko je bil še čas, te ni nihče skušal razgibati; ilo, iz katerega si ustvarjen, se je zdaj izsušilo in otrdelo, skrita božja igra v tebi se ne bo nikoli več prebudila v zvenenje; mrtvi so pesnik, muzikant in astronom, ki so nekoč morda tudi v tebi živeli.
Ne, nočem tožiti nad škrofotajočim dežjem. Čar mojega poklica mi odgrinja svet, koder se bom lahko že čez dve uri boril s črnimi zmaji in naskakoval gorske grebene, ki jih obkrožajo modri bliski. Ko bo prišla noč, bom v njej zaživel svobodno in v zvezdah bral svojo pot.
Tako se je izvršilo moje posvečenje in jaz sem se dvignil. Večina poletov nima zgodovine. Mirno smo se potapljali v globočine svojega kraljestva, kakor se potapljači mirno spuščajo na morska dna. Ko pa je naše kraljestvo danes tako točno določeno ! Pilot, mehanik in telegrafist se ne spuščajo več v pustolovščine, marveč se zapirajo v prave pravcate laboratorije. Poslušni so gib-kosti svojih idej, ne pa igri narave. Seveda prežijo tudi še danes nanje gorovja zunaj v temi. Toda to niso več gore, to so le nevidne sile, ki je njih bližanje treba izračunati. Telegrafist si v svitu svoje svetilke marljivo zapisuje števila, mehanik si podatke začrtuje na zemljevidu, pilot pa izravnava smer, če gore niso bile tam, kjer jih je bil slutil, in če se je vrh, ki ga je hotel pustiti na levi, na tihem in skrivnostno pojavi pred njim kot dobro zakrit sovražnikov naklep.
Radijske postaje, ki bedijo na trdni zemlji, vse enako zvesto in v istem trenutku beležijo isto vest. »Polnoč štirideset, smer proti črti 230. Na krovu vse v redu.«
Tako potuje moštvo danes in niti ne ve ne, da leti. Daleč od opornih točk, kakor ladja ponoči na visokem morju. In vendar: motorji napolnjujejo svetel prostor s tresenjem, ki vse predmete do bistva preoblikuje.
IZVLEČKI SPOREDOV DOMAČIH RADIJSKIH POSTAJ					
	RESNA GLASBA	LAHKA GLASBA	OPERNA GLASBA	DRAME IN ZV. IGRE	ZANIMIVOSTI
NEDELJA	18.30 Zgb.: Radio-portreti ska maša. 10	Lj.: Godalni kvartet s kitaro. 10.30 Zgr.: Koncert godalnega kvarteta. 11	Lj : Orkestralni k. RO.	13 Bgd.: N&rodne pesmi. 13.50 Lj.: Preženimo skrbi. (Pl.) 16.15 Bgd : Pisan koncert. 17.30 Lj.: Harmonika in ruske romance. 20 Lj.: Za dobro voljo. 20	Zgb.: Tamburaški koncert. 21	Zgb.: Koncert lahke gl.	20.40 Bgd.: Operni dueti.		18.30 Zgb.: Radio-portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 19.25 Bgd.: Novi Sad-Srb-ske Atene.
PONEDELJEK	17.35 Bgd.: Koncert komor, glasbe. 17.45 Zgb.: T. Matieigka: Serenada za violo, flavto in kitaro. 20.30 Lj.: Pevski in orkestralni koncert. 20 40 Bgd.: Simf. koncert Zagreb, filharmonije. 22.15 Lj.: Trio za flavto, klarinet in kitaro.	13 Bgd.: N? rodne pesmi 13.20 Lj.: Lahka gl. RO. 22 50 Bgd.: Plesna glasba.	19.40 Ivan Gundolič-Jakov Gotovac: »Dubravka«, pastirska igra.		18 Lj.: Duševno zdravstvo. 18.15 Zgb.: Svetovni jeziki v 20. stoletju. 18.40 Lj.: Lambert Ein-spieler — ob 100 letnici rojstva.
g H ti o H	13.02 Lj.: Orkestralni konc. 13.50 Bgd.: Viol. in klavir. koncert. 17 25 Bgd.: Orkestr. konc. 20.25 Bgd.: Konc. kom. gl.	12 Lj.: Vesela glasba. 12.50 Bgd.: Narod, pesmi. 17.30 Zgb.: Dalmatinske pesmi. 18 Lj.: Salonska godba. 20 Lj.: V narodnem veselju. 22.50 Bgd.: Plesna glasba.	20 Zgb : G. A. Lortzing: Car in tesar, komična opera v 3 dejanjih.		16.20 Zgb.: Odlomki iz novejše hrvatske književnosti. 18.35 Zgb.: Vloga športa v narodnem življenju. 18.40 Lj.: Bajna poglavja iz ruske zgodovine.
SREDA	17.15 Zgb : Orkestr. konc. 20 Lj.: Zborov koncert. 20.30 Zgb.: Pevski in orkestralni koncert, 21.15 Lj.: Trio kitar.	' 12.05 Bgd.: Zabavni koncert RO. 13.02 Lj.: Veselite se življenja. 17.55 Bgd.: Tamburaš. koncert RO. 21.30 Zgb.: Tamburaški k. 22 Lj.: Lahka glasba.	20 Bgd : Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu.		1818 Lj.: Zakaj sem se posvetil elektrotehniki ? 18.30 Zgb.: Nove knjige in revije. 18.40 Uprava Stare Ljubljane. 19.25 Bgd.: Naša vojska.
M H PS H H «	17.15 Zgb.: Koncert komorne glasbe. 17.25 Bgd.: Orkestralni k. 18. Lj.: Glasba treh mojstrov. 20 Lj.: Pevski konc. gdč. A. Mezetove. 20.45 Lj.: Simfonični koncert. (PI.)	13.02 Lj.: Koncert lahke glasbe. 20 Zgb.: šohačke narodne pesmi in plesi. 21.15 Lj.: Radostni zvoki. 22 Bgd.: Zabavni koncert RO. 22.20 Zgb.: Plesna glasba.			16.55 Bgd.: Pouk v Koranu. 18 15 Zgb.: Književno pre davanje. 18.40 Lj.: Slovenščina za Slovence.
PETEK	18.30 Bgd.: Koncert na violončelu. 20	Lj.: Pavčičev večer. 20.30 Zgb.: Violonski koncert. 21	Bgd.: Simfonični koncert RO.	13 Bgd.: Narodne pesmi. 13.02 Lj.: Lahka gl. RO. 17.15 Zgb.: Bosanske sev- dalinke. 22.15 Lj.: Koncert lahke glasbe.	17.30 Zgb.: Schubert-Ber-the: »Pri treh mladenkah« — cdlomki iz operete.		16.20 Zgb.: Iz novejše hrvaške književnosti. 18 15 Zgb.: Socialno zavarovanje hrvatskih književnikov. 18.20 Bgd.: Kako nas gledajo drugi. 18.45 Lj.: Aleksandrija — vrata v Egipt.
SOBOTA	14.20 Bgd.: Simfonična gl,-17.15 Zgb.: Orkestralni k. 21 Zgb.: Koncert skladb domačih ' skladateljev.	13.40 Bgd.: Narod, pesmi. 18 Lj.: Za delopust igra RO. 21.30 Zgb.: Bosanske sev- dalinke. 22.15 Lj.: Za vesel konec tedna igra RO. 23 Bgd : Plesna glasba.	21 Bgd.: Albini: »Baron Trenk«, opereta v 3 dejanjih.		18.15 Zgb.: Svatovski običaji v Slavonski Požegi. 20 Lj.: Zunanje - politični pregled.
		Ljubljana (Lj.)	— Zagreb (Zgb) — Beograd (Bgd).		
TEDENS
OD '3. DO 19. X.
POREDI
LETO 1940
Oltdelfa 13. oktobra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Z veseljem začinimo! (plošče): Bochmann: Ljubavne sanje. Wagner: Bosanci pridejo, koračn. Kotlar: Monte Kristo, valček. Kreuder: Lepi časi so bili, iz filma
Serenada. Kirchstein: Sen o južnem morju. Lindsay Theimer: Zvonovi iz Vi-nete.
Rust: Moderni orient. Granados: Španski ples. Bochmann: Ljubavne sanje. Fučik: Ideali sanj. Bund; Nocoj bomo plesali, španska
koračnica. Kletsch; Gosli sanjajo, poč. fox. Joost: Muhasta polka. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: E. Beran; Slovenska maša. Mav: Rožni venec. 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Faj-diga).
10.00: Godalni kvartet s kitaro (gdč. Fr. Ornik, gg. SI. Marin, Avg. Ivančič, Č. Šedelbauer, St. Prek): Boccherini: Kvintet v C-duru. Boccherini: Kvintet v e-molu. 10.45: Zbor praških učiteljev (pl.): Dvorak: Milenka travička. Spilka: Koupim ja si. Bendl: Svoji k svojim. Smetana: Dota.
Pokorny: Pleši, pleši, skači zdaj. 11.00: Nedeljski koncert Radijskega orkestra; Beethoven : Posvetitev doma, uvert. Mozarf: Jupiter, simfonija:
1.	A,llegro vivace.
2.	Andante cantabile.
3.	Menuetto.
4.	Molto allegro.
de Micheli: III. suita:
1.	Sončni zahod.
2.	Serenada v mesečini.
3.	Dan se prebuja.
4.	Zmagoslavje sonca. Vodopivec: Jutranja molitev, intermezzo.
Jaki: Medeni tedni, valček. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi.
13.02 :Pevska družina »Gosposvetski zvon«:
Geslo.	a
švikaršič: Mrzva rosa. Kam pa pubandraš.
Prek: Jas mam tri lub'ce.
Pastirc pa pase ovce tri. Horvat: Tam čier teče bistra Žila. Traibar: Glej čriez izaro. Prek: Tako tiho je prcaplov.
Jas s'm an burn pauer. Novak: S'm pa mlinč nasuv. Horvat: Še liepša živlonja. Prek: Dukliedr s'm puabč še lodk biv.
13.50: Preženimo skrbi (plošče): Munsonius: Preženimo skrbi, polka. Doelle Bochert: Amphytrion, valč. Dompke: Ples v dveh, intermezzo. Glahe: V gosjem redu, intermezzo. Vollstedt: Veseli bratci, valček. Munsonius: Ploha, fox (harmonika
in kvartet). Munsonius: Zamorček, fox (isti). Freundorfer: Kmečka dekleta (citre in trio). Freundorfer: Planike (isti). Jungherr: Ob bregu (ork. harmonik).
Profes: Vem za hišico (isti). Ručman: Pomlad prihaja (citre). Holz: Elegantni valček (citre). Wild: Veseli godci (harmonike in klavir).
Kmečki valček (isti). (Oddaja prekinjena od 14.30 do 17.)
17.00: Kmetijska ura: Skrb za zemljo
pred zimo (g. Raus Matija). 17.30: Klavirska harmonika (g. Povše Jože), vmes poje ruske romance g. Aleksander de Make, pri klavirju g. D. Kaškarov: Meisner: V boj, koračnica. Joh. Strauss: Umetnikovo življenje, valček.
Daj da te poljubim. Spi tugo, spi. Vrni se. Doelle: Pomlad naj bo, tango. Povše: Na Jadranu, fantazija. Tvoje zelene oči. Življenje je lepo. Karavana. Povše: Slovenski narodni valček. Dostal: Domojubna pesem iz opte. Monika.
Hitro te bom pozabil. Kje si, ljubezen moja. Sanjal sem. Vetterling: Marija, Marija iz op.
Doroteja. Povše: Venček slovenskih narodnih pesmi.
Devetnajst let vam je.
Ti si moja zvezda. Kapetan.
Joh. Strauss: Vino, pesem in dekle, valček.
Suppe: Hudičeva koračnica. 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Objave.
20.00: Za dobro voljo skrbijo: Gorenjski trio, g. T. Ahačič (narodne pesmi) in Radijski orkester:
Cerin: Delaj dekle pušeljc, korač. Keler Bela; Uvertura k španski veseloigri.
Komzak: Novo življenje, valček. Friedmann: Pozdrav iz Berna, koračnica. Gor čez izaro. Kje so tiste stezice. Senter pojd. Noack: Pozdrav domovine, pesem
iz spevoigre »Izgubljena srca«. Jaki: V predilnici, glasb, slika. Seidler: Uvertura k veseloigri. Gregorc: Moj ljubček je krepak mornar.
Glej kak mimo gre. Ko ptičica na tuje gre. Fantje se zbirajo. Krome: Kmečki valček. Lehar: Potpuri iz opte. Možiček. Freundorfer: Na planini, lendler. V Šmihelu jaz kajžico imam. Vsi so prihajali. Gregorc: Rasti, rasti rožmarin, koračnica.
Kotscher: Veseli tovariši, polka. Krome: Sonce nad Caprijem, pod-oknica.
Gregorc: Svojim prijateljem, koračnica. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pisani utrinki (plošče): Kroeger: Ping pong, intermezzo.
Piruete, valček. Stolz Dostal: Čajanka pri R. Stolzu, venček.
Lesso Valerio: Via Dolorosa, tango. Hiliberto: Carminito, tango. Hippmann: Staro mesto, fantazija. Pogorelov: Vaška polka.
Od hribčka do hribčka, venček. Vaška godba, valček. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6.15 Budnica. 619 O- 6 45 6 55 Narodni pregovori. 7.05 O- 7.45 •. 9 Prenos bogoslužja. 11.50 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato orkestralni 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13.50 O- 14-40 • • 15.45 Pouk v koranu. 15 55 Kmetijsko predavanje. 1615 Pisan koncert. 18.15 Plesna glasba (O)- 19 10 19-25 Naša zemlja: Novi Sad - Srbske Atene.
20.40 Operni dueti. 21 40 Napovedi. •. 22 40 •. 22.50 Plesna glasba (Q).
BEOGRAD n.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski | (R. Beograd). 14.40 •• YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas.
•	■ 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19 50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 2105 Nemška ura. 21.20 Umetniški pregled. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40
•	. Cas. YUF 1.55 Oddaja za južno Amerik.o YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6 30 Napovedi. Objave. •. Q- 10 30 4 godalnega kvarteta »Sklad« (Matz, Dugan, Odak). 11.30 Prenos bogoslužja. 12.30 12 45 Tamburaški 4 zbora »Na-predak«. 13.15 Pregled tedenskih dogodkov. 13.30 Operetne arije poje Lela Tr-buhovič. 14 Reportaža. 14.15 O- 16-30 Otroška ura. 17.30 Pisarn spored (O1)-18 30 Katedralis: Radio portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 19.05 Športna •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Tamburaški 4 »Slavulja«. 20-30 Recitacije pesmi I. Brlič-Mažuranič. 20-45 Športna •. 21 Koncert lahke glasbe. 22
•	. Napovedi. Objave. Q.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 Veselo jutro. 8 Mladinska oddaja. 8.20 Nemška oddaja. 8.50 Prešov (Predavanje). 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Prešov. 11.30 Koncert komorne glasbe. 12 05 12 20 4 RO. 13.50 O- 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 O- 17-45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 •. 19.10 Pregled zunanje politike. 19.25 Slovaške narodne pesmi. 20 Oddaja za izseljence. 21 Zabavna in plesna glasba. 21.45 •.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.45 Praga. 9.40 Predavanje. 9.55 Prenos bogoslužja. 15.15 M. Ostrava. 15 45 Mladinska ura. 16.05 M. Ostrava. 16 35 Praga. 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 Zabavni spored. 20-05 A. Dvofak: Serenada za godalni kvartet, op. 22. 20-30 Predavanje. 20.50 O- 21 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6-45 Oče naš. 7.05 O- 7-20 •. 7.30 Pisan spored. 8.15 4 zabavne glasbe. 8-40 Delavska ura. 9 Q. 9.15 V. Nov&k: Slovaška suita, op. 32. 9.40 Brno (prenos bogoslužja). 11.10 L. v. Beethoven: VI. simfonija v F-duru, op. 65 (»Pastoralna«). 12.10 •• 12 30 Pisan spored. 14 Prenos. 14.15 O- 14-30 Gospodarsko predavanje. 15 Kmetijska oddaja. 15.15 Moravska Ostrava (lahka glasba). 1545 Brno. 16 05 M. Ostrava. 16.35 I- Herr-mann: »Artur in Leontina« - zvočna igra. 17 40 Salonski orkester. 18-10 Predavanje. 18-25 Nadaljevanje 4. 19 •. 19.15 O- 19-25 Brno. 20 05 P. I. Čajkovski: »šipkova roža« - balet. 21.15 Pevski 21.30 Pisan spored. 22 •.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6-10 4 lahke in narodne gl. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7-15 4
lahke glasbe. 8 Prenos bogoslužja. 10-30 4- 11-40 Predavanje. 11.55 4 narodne gl. 12.30 •- 12-50 Lahka glasba (BO). 13.30 4 lahke in plesne glasbe. 16 Lahka glasba. 17 Vaška oddaja. 18 Otroška ura. 19 O- 19-30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Serenade za orkester. 20 30 Operetna glasba. 21 | lahek in plesne glasbe. 21-45 •-*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0-15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7 Napovedi. •. 710 4. 8 Napovedi. •. 8.10 4- 9-25 Prenos bogoslužja. 10-15 Predavanje. Solistični L 11 L Zabavni spored. Zvočna igra. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 16-30 Nedeljski 4 BBC orkestra. 16.15 4. Zvočna slika. 17.15 Otroška ura, 18 Napovedi. •. 18-15 Zvočna slika, oziroma 4- 18-45 4-19.30 Solistični 4. 19-55 Večernice. 20 40 Pisan koncertni spored. 21 Napovedi. •. 21-15 Večerni spored: 4, igra, variete ali prenos. 22 55 Zabavni koncert. 24 Napovedi. • .
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kvv. Oddaja od 4.55 do 6 30, od 18 do 18-30, od 19.15 do 19-30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kvv; in 9690 kc, 30.96 m, 100 kw.
4 57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. 18-30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19-15 • v holandščini. 19-30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20.30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0 30 • v angleščini.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 1230 4- 1215 •. 1230 4- 13 •■ 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 2030 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.,'
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.55 4- 7 7-10 4- 9 Bern. 9-30 Naše gore v zgodovini, pravljici in starožit-nosti. 10-30 Delavnik v pesmi in glasbi.
11	O- 11-50 Predavanje. 12-05 Koračnice.
12.29	Napovedi. •. 12.40 4. 13 30 Zvočna igra. 14.15 Kmetijska ura. 14.40 Zabavni 4 (O)- 15-15 Narodne pesmi. 15-30 Oddaja za vojake. 16-30 J. Haydn: »Stvar-jenje« - oratorij. 18-30 Zgodovinske osebnosti in njihovi liki v dramskih delih. 19 O- 19-15 Vprašanja iz delavnega prava.
19.30	•. 19 40 šport. 19.55 Pesmi v narečju. 20-15 Pisan spored. 21-25 Plesna glasba. 21-45 •-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
Sporeda nismo prejeli.
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
Sporeda nismo prejeli.
HoRBY 265-1131 100 kw 9.40 Predavanje. 10 Koncert simfonične glasbe (O)- 11 Prenos bogoslužja.
12	40 Napovedi. •. 15 Pevski 4. 15.20 Otroška ura. 15 50 O- 16-40 Pevski 4. 17-05 Koncert skladb A. Rachmaninova. 17.45 Recitacije. 18 Večernice. 19 •. 19 30 4 lahke glasbe. 20-30 Pisarn spored. 21.10 4 BO. 22 e.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
7 Cas. O- 7.15 •. 8.55 Kmetijska ura. 10 Maša. 11 Verski govor. 11.25 4 plesne glasbe. 12 Cas. •. 12-15 Orkestralni 4.
13	•. 1315 Zdravniška ura; popoldne: prenos konjskih dirk (Meran). 1530 Prenos nogometa. 16.15 Vojaška ura. 1820 šport. 19 Cas. •. 1930 Puccini: »La Boheme« - opera v 4 dej. 21.45 ••
Spored II.
7	Cas. O- 7.15 8.55 Kmetijska ura. 10 Služba božja. 11.15 Orkestralni 4. 12 Cas. •. 1215 4 orkestra Angelini. 13 13.10 Klavirski 4. 13.30 Prizor. 14 Citraški orkester; nato: prenos konjskih dirk. 15.3Q Nogomet. 16.15 Vojaška ura. 18 20 Šport. 19 Cas. •. 19 30 L. Costa: »Astrolog« - enodejanka. 20 Lahka glasba. 21 Koncert plesne glasbe. 21.45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
8	Telovadba. 8 30 O- 9-30 Predavanje. 10 Prenos bogoslužja. 11.40 Zvočna slika. 12 4- 12-30 •• 14 Prenos bogoslužja. 15 25 Orkestralni koncert. 17 Predavanje. 17.20 Solistični koncert. 19.30 Veseloigra. 19-45 Orkestralni koncert dunajskih klasikov. 20-30 •-
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	•- 12-30 •- 14 •- 17 Poročila. 18-30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20
21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
11.30 Oktoberski dnevi
D. SENDER 1571-191 60 kw
8	Orgelski 4. 8.30 4 domače glasbe. 9 Pisan spored. 11 • z bojišč.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
8 Orgelski 4- 15-30 4 komorne glasbe.,
HAMBURG 331.9-904 100 kw 10.10 Pozdrav iz južne Nemčije. 10-40 Pisan 4-
KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
11-30 Narodne pesmi. 15-30 Zvonovi veselo pojo. 16 Pisan 18 Šport.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
8 Orgelski 4 (prenos iz Strassbourga).
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7 O- 7.15 •. 8 45 Prenos bogoslužja. 10 Protest bogoslužje. 11 4 RO. 12 O 12.45- •- Plošče. 14 Kmetijska oddaja. 14.30 Violinski koncert. 15 Feliks Men-delssohn. Glasbeno predavanje. 15-45 Športna reportaža. 16.45 Zabavni 4 (O)-17-20 Vojaška oddaja. 18 20 Orgelski koncert. 18.40 Verski govor. 19-10 šport. 19.15 •• 19-50 Otroška ura. 20-10 Zvočna slika. 20-30 4 lahke glasbe. 21-20 Komorni trio. 21-45
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •- 7-15 Simfonični orkester. 7-30 Operetne arije. 7.40 Salonski orkester. 8
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Odmevi iz Španije (plošče): Kottaun: Koračnica bikoborcev. Bizet: Španska podoknica. Moszkovsky: Španski ples No 1. Boretz; Mala Carmen, koračnica. Gollvvell: Španska polka. Molleda: Vie jos recuerdos. Gilles Rocha; Ayer se la llevaron. Richartz: Zvoki kastanjet. Chabrier: Espana, rapsodija. 12.30; Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra;
Lincke: Uvertura k svečanosti. Noack: Ko listje pada, lirični intermezzo.
Jaki: Za stare in mlade, valček. Bradic: Zagorski ples. Sidney: Potpuri iz opte. Geisha. Kričensky: Indulka, polka. Cačkes-Bradič: Mostar, koračnica. 14.00: Poročila.
18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.20: Godalni oktet Squire (plošče): Trinoeu: Legenda o stari cerkvi. Bernard: Pesem o celesti. Lincke: Amina.
Evans: Spomini na Devon, valček. Fraser Simson: Colette. Liszt: Ogrska rapsodija No. 1. 18.40: Kulturna kronika; Lambert Einspieler — ob 100-letnici rojstva (g. dr. Ivan Grafenauer). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Objave.
19.50: Deset minut zabave: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah).
• 8-30 Prenos bogoslužja. 9.15 Baletna glasba. 9-30 Operni odlomki. 9 46 Harmonika. 10 Orgelski koncert. 10-15 Lahka glasba. 10-30 Pisan spored. 11 Salonska glasba. 11.15 Operetna glasba. 11.30 Simfonični orkester. 11.45 Orgelski 4. 11-50 Katoliško bogoslužje. 12 Valčki. 12-10 Zvočna slika. 12.30 •. 12.45 4 lahke glasbe. 13 4 zabavne glasbe. 13.30 Harmonika. 13-45 Operetna glasba. 14 Protest, bogoslužje. 16 4 zabavne glasbe. 16 40 Valčki. 1715 Gounod: »Faust«. 18 Lahka glasba. 18.15 Zvočna slika. 18.30 Harmonika. 18 45 4 lahke glasbe. 19 •■ 19-15 »Veronika« - opereta.
VATIKAN	(kratkovalovna)
10.30 Prenos službe božje (19.84 in 31.06 m). 11 Verski govor v francoščini (3106).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenvvich) = 6 ameriški čas (New York).
19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6-190 kc
20.00: Godbe na pihala (plošče):
Sommerfeld: Parada azijatske straže.
Voičah: V orientu.
Siede: Cvet jablane,
Ob tabornem ognju.
Kottaun: Koračnica bikoborcev.
Konig Balflour: Poštni rog, galop.
Sullivan: Mikado, operetni potp.
Levvacki: Koračnica Krakovvčanov;
Wronski: Goralska koračnica.
20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: g. Boris Popov, bari-tonist ljublj. opere, prof. M. Li-povšek (spremljava) in Radijski orkester:
Friedemann: Slovanska rapsodija št. 2.
Rahmaninov; Arija iz op. Aleko.
Mokranjac: Trije junaki, pesem.
Rimski Korsakov: Ariozo iz opere Prerok.
arr. Urbach: Rubinsteinova poezija, fant.
Tosti: Roza, pesem.
Čajkovski: Serenada Don Juana.
Rečkunov: Morje, pesem.
Nedbal:" Valse triste iz baletne pesnitve »Leni Janez«.
Bortkievič: Bakanal iz orientalske baletne suite »Tisoč in ena noč«.
Chabrier: Španija, rapsodija.
Perez Sorriano: E1 guitarrico.
Sances de Fuentes: Marinela.
Cazamos: Nena.
Miiller: Fantazija o pesmi La Pa-loma.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Trio za flavto, klarinet in kitaro (gg. V. Čampa, Fr. Urbanec, St. Prek):
Kreutzner: Trio op. 80.
Giuliani: Divertimenti za flavto in kitaro.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba:. 6.16 4. 6-36 Narodni izreki. 6-45 •- 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4- 7.45 11-30 Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato O- 13 Narodne pesmi. 13-50 Violinski 4 g. A. Szegedyja. 14-20 Orkestralni 4 (Q). 14-40 16 55 Pouk v koranu. 17.05 ženska ura. 17.35 4 komorne glasbe. 18 05 O- 18-20 Zdravstveno predavanje. 18.35 4 na dveh harfah. 19.10 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Ivan Gundulič: »Du-bravka« - pastirska igra. Glasba J. Go-tovca. 20.40 Prenos simfoničnega koncerta zagrebške Filharmonije. 21.40 • 22-40
•	- 22-50 Plesna glasba (Qh
BEOGRAD H.
6-45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13 30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14-40 •-YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20 35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21-20 Socialni položaj novinarjev v Jugoslaviji. Govori Mihajlo Stankovič. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22.52 Angleška ura. 22.40 •. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. Objave. •. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45 13-05 Pisan 4 (plošče). 13-55 •- Borza. 17 •- 17.15 Pesmi domačih skladateljev poje Vera šušnjak. 17 45 T. Matieigka: Serenada za violo, flavto in kitaro. 18.15 Svetovni jeziki v 20- stol. 18-30 Glasbeno predavanje. 19.05 Objave. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 A. Mitrovič poje šansone. 20-30 Kajkovske pesmi. 21 Bolgarski večer. Predavanje in 22 • - Napovedi. O-
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranja oddaja1. 9 šolska oddaja. 10-30 O- 11-05 4 zabavne glasbe. 12 12-05 O- 12 30 •. 12.50 Predavanje. 13 Pisan 4- 15-35 ženska ura. 15.40 L.v.Beethoven: Sonata v E-duru, op. S. 16 •. 17 Pravljice. 17-10 Iz slovaške književnosti. 17-30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19-30 Predavanje. 19.40 Slovaške nar. pesmi. 20 G. Biich-ner: »Dantonova smrt« - drama. 21.30 Slovaške pesmi. 21.45 •.
BRNO 922-325.4 32 kvv 6.10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10-45 ženska ura. 11 Praga. 13.45 O- 14 Praga. 15.50 Praga. 17 Otroška ura. 17-15 Književne novosti v češki literaturi. 17-30 Praga. 18-20 Delavska: ura. 19 Praga. 20-55 Orkestralni koncert. 21-45 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.10 Budnica in telovadba. 6-30 4 lahke glasbe. 6-45 •- 7 oKledar. 7.05 Koncert zabavne glasbe. 9-15 Plošče. 10 Poročila. 10.10 Šolska ura. 10 45 ženska ura. 11 Salonski orkester. 12.15 •. 1230 4 zabavne glasbe. 13-30 Gospodarska ura. 14 Prenos. 15 O- 15 50 •. 16 Zabavni spo-
ponedeljek 14. oktohea
red. 17 Brno. 17.15 Predavanje. 1730 Zd. Fibich: Klavirski kvartet, op. 11. 18.30 Delavska ura. 19 19-05 Prenos iz Narodnega gledališča: Zd. Fibich: »Messinska nevesta« - tragična spevoigra v J dej. 21-45 O- 22 •-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6-15 • • 6.30 4 narodne in lahke glasbe. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski konc. 12.15 •. 12.35 Pisan 4. Vmes objave. 13-20 Lahka in plesna gl. 17.30 | lahke in plesne glasbe. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Instrumentalni 4. 19.30 •. 19.50 # lahke glasbe. 20 Simfonični koncert. 21.20 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 21.55 Predavanje. 22.05 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali $. 16.15 4-Zvočna igra. 17 «. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. 18.15 Predavanje ali solistični |.18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4■ Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA II.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kvv Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18-30, od 19.15 do 19.30, od 20.15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kvv; in 9690 kc, 30.96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 ® v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18.15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19-30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20.30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v itaJijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0-30 • v angleščini.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -•70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče.
12.15 • v franc. 1230 4• 12 15 •. 12.30
4- 13 •- 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telov. 7 •. 7.10 Pred. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Nap. •. 12.40 O- 16-30 ženska ura. 17 4 lahke glasbe. 18 Otroška ura. 18.30 P- Hindemith: Sonata za trombo v D- in klavir. 19 Pisan spored. 19 20 O- 19-30 •. 19 40 4• 20-50 Oddaja za izseljence. 21-45
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
Sporeda nismo prejeli.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw
Sporeda nismo prejeli.
HoRBY 265-1131 100 kw
7-20 Telovadba. 7.45 Prenos bogoslužja 12.05 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 13 Šolska ura. 13-30 Pesmi. 13.45 Razgovor. 14.05 4 lahke glasbe. 17.05 Domači napevi. 17.25 Branje. 17.45 O- 18-45 Predavanje. 19 •. 19.30 4 vojaške godbe. 20.15 Predavanje. 20.45 4 lahke glasbe. 21.15 Predavanje in 4. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 •. 7 čas. O- 7 15 •. 11 Borza. O-11.25 Delavska ura. 12 Čas. •. 13 •. 13.25 Citraški orkester. 13 45 15 40 Otroška ura. 16 Čas. ®. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18-30 Kmetijska ura. 18.40 Pisana glasba. 19 Čas. • . 19.30 Zvočna igra. 21 Koncert komorne glasbe. 21.45 •.
Spored II. 6.30 Poročila. 7 Čas. O- 7.15 Poročila. 11 Neapeljske pesmi. 11.20 Pisana glasba. 12 Čas. •. 12.15 4 po željah. Vmes ob: 13 •. 13.45 •. 14 Popoldanski 4. 15.40 Otroška ura. 16 Čas. 16-15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 Kmetijska ura. 18.40 Pisana glasba. 19 čas. •. 19.30 4 citraškega orkestra. 20-15 4 pihal. 20.50 Lahka glasba (orkester Arlandi). 21.45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Jutranje bogoslužje. 10.40 Plošče. 11.40 Pisan konc. 12.30 •. 14 Iz Schubertovih del. 14.20 O- 14-30 4 lahke glasbe. 15.25 Pevski 4. 17 Predavanje. 17.30 •. 17.45 4. 18.40 Predavanje. 19 Plesna glasba. 20.15 4. 20-30 •.
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj: 7 •. 12.30 •. 14 •. 17 Poročila. 18-30
Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • . 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 24 •.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
10	Otroška ura. 11.30 Filmi v tem tednu.
D. SENDER 1571-191 60 kw
6 O- 6.50 Kmetijska ura. 8 Telovadba. 10.20 Družinskai ura.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
11	4 zabavne glasbe. 21.30 Solistični 4.
HAMBURG 331.9-904 100 kw
8-20 ženska ura. 11 Iz otroških vrtcev.
KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8 Telovadba. 15.45 4 lahke glasbe. 17.10 Predavanje. 17.25 Solistični #. 18 Iz življenja živali. 20-15 Večerni 4.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
8.20 Pisan 4. 11.15 ženska ura. 11.30 Kmetijski koledar.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7.10 Plošče. 7.15 Poročila. 7.25 Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 Mojstri valčka. 13-20 Lahka gl. 17 Prenos. 18.05 Predavanje. 18.20 Zabavna glasba. 18.40 Jazz. 19 4 lahke gl. 1915 •. 1925 Pisan drobiž. 20 Liszt: »Fuga«. 20-40 Lahka glasba. 20-50 Oddaja za izseljence. 21.45
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 •. 7.15 Baletna! glasba. 7.30 4 domače glasbe. 7.50 Valčki. 8 ». 8.40 Operne arije. 12 4 lahke glasbe. 12.30 • 12.45 Operetni napevi. 13 Zvočna slika. 13.35 Pisan koncert. 16 Lahka glasba. 16.15 Uverture. 16.45 4 zabavne glasbe. 17.45 Harmonika. 18 Ciganski orkester. 18.15 Zvočna slika. 18.30 Kino orgle. 19 • ■ 19-15 Pisan spored.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v portugalščini (oddaja za Brazilijo, 19.84 m). 130 Predavanje v španščini (oddaja za srednjo Ameriko 19-84). 2 Predavanje v španščini (oddaja za južno Ameriko, 19.84 m). 2.30 Predavanje v angleščini (oddaja za Severno Ameriko, 25.55 m). 19.30 Predavanje v italijanščini (oddaja za Evropo, 48.47m). 2-30 ® v angleščini za Severno Ameriko (25.55 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenvvich) == 6 ameriški čas (New York).
19.84 m - 15.120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6190 kc
T)o rek 15. oktobra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Ples in pesmica vesela
bosta tudi vas razvnela (plošče) :
Men vseeno je (Udovičeva in Lau-
šetova). Zidana marela. (isti). Derksen; Prava srca, valček. Košat: Vrbsko jezero, valček. Bučar: Pesem o vinu, kuplet. Kunz: Straussovi valčki (klavir). Pijmo ga pijmo (S. Banovec in
Kmečki trio). Munsonius: Moj ritem, fox. Moderni naslovi (M. Reš). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Bennet: Najade, uvertura. Fr. Brase: Dogodbice, suita: Ples z bakljami — Spomini — Karneval.
Viternik: Na čistem gorskem zraku, valček. 14.00: Poročila.
14.15: Šolska ura: Spomini na Italijo
(ga. Vida Viher). (Oddaja prekinj. od 15. do 18. ure.) 18.00: Plošče; Urbach: Iz Mozartovega carstva. Puccini: Odlomek iz fantazije Manon Lescaut. Čajskovski: Melodija. Chopin: Nokturno. Strauss; Valček iz opte Netopir. Lehar: Serenada. 18.40: Važna poglavja iz ruske zgodovine (g. Fr. Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Objave.
19.50: Gospodarski pregled (g. Drago
Potočnik). 20.00: V narodnem veselju. Spored slovenske pesmi in glasbe. Sodelujejo: gg. Andrej Jarc, Tone Pe-trovčič, Avgust Stanko (harmonika) in Radijski orkester: Gregorc: Bled, koračnica. Pahor: Naši mladini, valček. Če se bom ženil. Ena ptička priletela. Čez tri gore, čez tri vode. Pregelj: Mimi, intermezzo. Vodopivec: Boter Čmrlj, intermez. Imam tri ljubice. Sem ter pojd. Pozimi poleti. Adamič: Otroška suita:
Dobro jutro — V logu — Siromak ob potu — Veseli raj — Pri kovaču.
Kod bova vandrala. Je pa davi slanca padla. Ko bi jaz vedela. Adamič: Otroška suita:
Pri potoku — V kapelici — Ptičji ples — Na vrtiljaku — Lahko noč.
Lepa si pomlad zelena. Ljubca moja. Glejte že sonce zahaja. Gregorc: Mazurka št. 5. Ko ptičica sem pevala. Moja dekle je še mlada. Vedral-Bernard: Slovanska koračnica.
21.30: Lahke solistične točke (plošče) :
Wiedoeft: Sax-o-phun (saksofon). Wiedoeft: La cinquantaine (isti). Borovski: Mazur (mandolina). Steele: Kaplje dežja (banjo solo). Lohmann: Polka (pozavna). Kletsch: Tip-top (harmonika). Kunz: Venček šlagerjev (klavir). Gomez: Tu recuerdo (kitara). Gomez; Conchilla. 22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Kvartet mandolin
Moter: Koračnica mandolinistov. Nobielo: O, slušaj me, serenada. Lange: Pesem cvetic. Beethoven: Menuet. Sartori: Izginule rože, fantazija. Yoshitomo: Japonski ples s svetilj-kami.
Ester: Dobrodošli, koračnica. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 616 4. 6 36 Narodni izreki. 6.45 •. 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4. 7.45 •. 1130 Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato 4 ruske glasbe (O)- 12-50 Narodne pesmi. 13-50 Violinski in klavirski 4. 14-20 Tamburaški RO. 14.40 •. 16 55 Pouk v koranu. 17.05 Po Beogradu. Reportaža. 17.25 Orkestralni L 18 O- 18 30 Klavirski | g. Djordja Stojkova. 19-10 6. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Plesna glasba. 2010 Predavanje. 20 25 Komorni koncert, 21-20 Vokalni 4 (Q)- 21.40 Napovedi. • . 22 Narodne pesmi. 22-40 ® 22-50 Plesna glasba.
BEOGRAD H.
6.45 Cas. 7 Jutranji koncert. 745 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas. ®. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 2005 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20 50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 2120 Plošče. Nato ob 21.40 ®. 2155 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 ®. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. Objave. ®. Q. 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45 ®. 13.05 Pisan 4 (plošče). 1355 ®. Borza. 16-20 Odlomki iz novejše hrvatske književnosti: Avgust šenoa (1838-1881). 17 ®. 17.15 4 na dveh kitarah. 17.30 Dalmatinske pesmi poje S. Sutlovič. 17.45 Plesna glasba. 18-15 Naša vas in bolezni. Predava g. dr. Zlatko Sremec. 18.35 Vloga športa v narodnem življenju. 19.05 ®. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 G. A. Lortzing: »Car in tesar« - komična opera v 3 dej. V odmorih ®. Napovedi.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6 30 do 8 Jutranja oddaja. 10 O- 10 10 Nemška šolska oddaja. 10 40 4 zabavne glasbe. 11.05 Simfonična glasba (O)-12.05 4 zabavne glasbe. 12.30 ®. 12 50 Predavanje. 13 Opoldanski 15.30 O- 16 ®. 16.30 Madžarska oddaja. 17.30 • v madž. 17-45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. ®. 19 30 Predavanje. 19.40 Zabavna glasba (Q)- 20 Pogovor s pisateljem J. C. Hronskym. 20-15 Slovaške pesmi. 20-35 Predavanje. 21 Orkestralni koncert RO. 21 45 ®.
BRNO 922-325.4 32 kw 6.10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 11 Moravska Ostrava. 12 10 Praga. 12.30 O-13.40 Praga. 15 20 Predavanje. 15 35 O-15.50 Praga. 17 20 Naša mladina poje. 17.40 O- 18 Zvočna slika. 18-30 Nemška
oddaja. 19 Praga. 19-55 Pisan spored. 20-25 Zvočna igra. 20-55 Praga. 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica in telovadba. 6-30 4 lahke glasbe. 6-45 •- 7 oKledar. 7-05 Koncert zabavne glasbe. 9.15 Plošče. 10 Poročila. 1010 O- 10-45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12.15 ®. 12 30 Vesele pesmi. 13 4 lahke glasbe. 13.40 O- 14 Prenos. 15 Simfonični plesi (O). 15-20 Brno. 15.50 ®. 16 Koncert klasične glasbe. 16 30 Koncertni valčki. 17 Mladinska ura. 17 20 Zd. Fibich: Kvintet za klavir, gosli, čelo, klarinet in leseni rog, op. 42. 18 češka knjiga. 18.25 O- 18 30 Delavska ura. 19 ®. 19 35 Brno (pisan 4). 21 Orkestralni koncert RO. 22 Napovedi. ®.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5 45 Budnica in jutranji pozdrav. 5 50 četrt ure telovadbe. 6 05 Koračnice. 6.15 ®. 6.30 4 narodne in lahke glasbe. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 1145 Opoldanski konc. 12 15 ®. 12.35 Pisan 4. Vmes objave. 13.20 Lahka in plesna gl. 17-30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18.35 Predavanje. 18.50 4 RO. 19.30 19 55 Klavirski 4. 20-30 Vokalni 4. 21 Ruske romance. 21-30 4 lahke in plesne glasbe. 21-45 •- 21-55 Predavanje
v nemščini. 22.05 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
10.15 Jutranje bogoslužje. 10 30 Predavanje ali solistični 11 Šolska oddaja. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4. 1615 4-Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solistični 4.18.30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4. Zvočna igra. Varietč ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA IL
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19-15 do 19.30, od 2015 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19-30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20.30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0 30 • v angleščini.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12 30 4- 12-15 12 30 4- 13 •. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6-40 Telov. 7 •. 7.10 Pred. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Nap. •. 12.40 Gersbwin: 4 za klavir in jazz-orke-ster. 13 Pevci iz filmov. 16.30 O- 17 4 RO. 18 Orgljice. 18 30 Mladinska ura. 19 Glasben: mesečni koledar. 19-15 Svetovna kronika. 19.30 •• 19 40 Mozart - čudežno dete. 21 Prenos 2145 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
Sporeda nismo prejeli.
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
Sporeda nismo prejeli.
HoRBY 265-1131 100 kw 7.20 Telovadba. 7.45 Prenos bogoslužja 12.05 Lahka glasba. 12-30 Poročila. 12.05 Harmonika. 13 4 lahke glasbe. 14 Ženska ura. 14-15 Nadaljevanje 4. 14.40 šolska oddaja. 17.05 Otroška ura. 17-30 O- 18-30 Nemščina. 19 •. 19.30 Reportaža. 20 W. Peterson-Berger: »Preroki« (III. dej. opera). 2050 Književna kronika. 2120 Kabaret. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 •• 7 Cas. Q. 7.15 •. 11 Borza. O-11.25 Predavanje. 12 Čas. •. 12.15 Citra-ški orkester. 13 13.15 Orkester Pe-tralia. 13.45 •. 15.40 Otroška ura. 16 Čas. •. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18-30 Predavanje. 18.40 Iz zvočnih filmov (O). 19 Cas. •. 19.30 Napoli: »Namišljeni bolnik« - lirična komedija v l dej. Po operi: Q. 20.50 Orkestralni 4. 21.45 ••
Spored II. 6.30 Poročila. 7 Čas. O- 7.15 Poročila. 11 Operna glasba. 11.20 Koncert orkestra Angelini. 12 čas. •. 12.15 Koncert operne glasbe. 13 •. 13-25 Ljudske pesmi. 13.45 •- 14 Popoldanski 4. 15.40 Otroška ura. 16 čas. •. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18-30 Predavanje. 18.40 Iz zvočnih filmov (O)- 19 Čas. •. 19.30 Ferrigni: »Ljubezen na daljavo« - enodejanka. 20.05 Lahka glasba. 21 Citraški orkester. 21.45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10.40 Plošče. 11.40 Pisan konc. 12-30 •-14-20 Kino orgle. 14.30 4 RO. 15.20 Novela. 15.50 Nadaljevanje 4 RO. 16.30 Predavanje. 17.30 •. 17.45 4 lahke glasbe. 18 Branje. 18.50 »Družinsko kolo« - zv. igra. 19.35 4- 20.15 4 kvarteta. 2030
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	•. 1230 14 •. 17 Poročila. 18-30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • . 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
9.30 Konec svetovne sile. 10-05 Narodna glasba. 10-15 Otroška ura.
D. SENDER 1571-191 60 kw
6 O' 6-50 Kmetijska ura. 8 Telovadba. 10.30 Otroška ura.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
6-20 Jutranji koncert. 10 Otroška ura. 16 Pisan 4.
HAMBURG 331.9-904 100 kw
6-50 Kmetijska ura.
KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8	Telovadba. 8.20 ženska ura. 14.30 Pisana otroška ura. 15.45 4.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
11.45 Kmetijski koledar.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7.10 Plošče. 7.15 Poročila. 7.25 Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 Klasična italijanska glasba. 17 Beromunster. 18-05 Mladinska ura. 18.35 Predavanje. 18-45 O- 18-50 Predavanje.
19 Pesmi. 19-15 •. 19 25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Shakespeare: »Beneški trgovec«. 21-45 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 •. 7-15 Simfonični orkester. 7-30 Operetni odlomki. 7.50 Harmonika. 8 •■ 8.40 Variete. 12 Zabavna glasba. 12.30 • • 12.45 Baletna glasba. 13 Zvočna slika. 13.30 •. 13-31 4 lahke glasbe. 16 Harmonika. 16-15 Valčki. 16-30 Havajska glasba. 16-46 Operne arije. 17 Pisan 4. 18 Plesna glasba. 18-15 G. Charpen-tier-jev festival. 18.45 Kino-orgle. 19 •. 19-15 Lahka glasba,
VATIKAN	(kratkovalovna.)
14.30 Predavanje v španščini (oddaja za Filipine, 18.84 m). 14.45 Predavanje v angleščini (oddaja za Filipine, 19-84 m). 16 Predavanje v angleščini (oddaja za Indijo, 19.84 m). 16 Predavanje v angleščini. 20.30 Predavanje v nemščini. 21 Predavanje v portugalščini. (Vse oddaje za Evropo na valu 48.47). 14.30 • v angleščini za Indijo (19.84 m). 20 • v angleščini za Evropo (48.47 m). 20.30 • v nemščini za Evropo (48-47 m). 12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19 84 m - 15.120 kc; 2555 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6.190 kc
CSmiL(L16. oktobra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Vaški umetniki (plošče): Vaški umetniki, koračnica (kvartet citer).
Umetnost in narava (kvartet citer). Dietrich; Bo že enkrat spet drugače (šramel). Slovo od gora (šramel). Treplan za ples (Hojerjev trio). Valček Ančka (Hojerjev trio). Vacek: Vdova, polka (godba na pihala).
Mareš: V omami, polika (godba na pihala).
Sem hodil za Savo (šramel). Naš humor, koračn., (šramel). Predi, predi, valček. Prešerna koračnica (citr. trio). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Veselite se življenja (plošče): Joh. Strauss: Veselite se življenja, valček.
Perpetuum mobile (humoristi). Tisoč in ena noč. Dobra volja, polka (ork. harmonik).
S srcem in z roko, (isti). Hašler: Venček Hašlerjevih pesmic. Hašler: Koračnica Pražanov. Suppe: Kaj pride iz višave, vari-jacije.
Komzak: Resne in vesele. Strauss: Vesela vojna. Becucci: Moj zaklad.
Ganglberger; Valčkova noč. 14.00: Poročila.
18.00: Mladinska ura: a) Zakaj sem se posvetil elektrotehniki? (univerzitetni prof. g. Marij Osana). b) Delaj z nami (g. M. Zor). 18.40: Pomen poklicne posvetovalnice za pravilno poklicno izbiro (gospod dr. VI. Schmidt). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Objave.
20.00: Pevski zbor »Slavec«: Volarič: Rožica. Brnovič: Jadna draga. Venturini; Mornar. Roth: Oče naš. Venturini: Meglicam.
Narodne: Venturini; Tedaj pa z Bogom! Venturini: Sunce jarko. Venturini: Valček. Venturini: Bodi zdrava, ljubica! Rozman: Kostanjeviški slavček. Venturini: Ne boš me zabila nikdar. Andel: Kolo. 20.45: Za vesele bratce (plošče): Kotscher: Veseli bratci, polka. Vejvoda; Češka polka. Ruthenfranz: Kapriciozni fox (dva
klavirja). Guecchi: Valse caprice. Chopin; Fantazija po Chopinu. Rixner: Hopsasa, polka. Winkler: Scampolo, koračnica. Freundorfer; Kmečka dekleta. Freundorfer: Planike. 21.15: Trio kitar (gg. St. Prek, M. Slovtnik, Jos. Privšek):
Gragnani: Trio, op. 12. Boccherini Menuet. Call: Trio, op. 26. 22.00: Napovedi, poročila. 22.00: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 6.16 4- 6-36 Narodni izreki. 6-45 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4- 7.45 11-30 Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato zabavni koncert RO. 13 Narodne pesmi. 13.50 O- 14.10 Vokalni 4. 14.40 •. 16.55 Pouk v koranu. 17-05 Naš šport. 17.25 4 RO. 17 55 Tamburaški RO. 18.20 Predavanje. 18-35 Neapeljske pesmi. 19.10 19.25 Naša vojska. 19-55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. 21.40 22 40 Napovedi. •.
BEOGRAD H.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled, 9.30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.2® Glasbeni pregled. Predava g. Mihajlo Vukdragovič 21-40 Poročila. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. Objave. •. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45 •-13-05 Pisan 4 (plošče). 13-55 •- Borza. 17 •. 1715 Orkestralni koncert RO. 18.15 Katedralis: Radio-portreti iz galerije »Stari Zagreb«, 18-30 Nove knjige in revije. 18-50 Objave. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19-40 Nemščina. 20 Plesna gl. 2030 Koncert RO in Josipa Križaja. 21-30 Tamburaški 4. 22 Napovedi. O-
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 10.30 Šolska ura. 11.05 4. 1205 O- 1230 •- 12-50 Predavanje. 13 4 vojaške godbe. 15.30 Pisan 4 (O)- 16 •- 1620 Mandolinski 4. 1715 Predavanje. 17 30 • v madž. 17.45 Nemška oddaja. 18 45 • v nemščini. 19 Napovedi. 19-30 Predavanje. 19.40 Plesna glasba. 20 Branje. 20.10 O- 20.40 Predavanje. 21 Koncert komorne glasbe. 21.45 •.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10 45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12.10 O- 12-30 O- 13-40 Praga, 16 Koncert zabavne gl. 17 Predavanje. 17.30 Arije iz Smetanovih oper. 17.40 Fr. Chopin: Preludia, op. 28. 18 O- 18-30 Nemška oddaja. 19.25 Pisan koncert. 20-05 O- 2015 Nemška oddaja. 21 Prenos 4- 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.10 Budnica in telovadba. 6-30 4 lahke glasbe. 6.45 ®. 7 oKledar. 7.05 Koncert zabavne glasbe. 9.15 Plošče. 10 Poročila. 10.45 Ženska ura. 11 M. Ostrava. 11.30 Nemške koračnice. 12.15 ®. 12.30 Veseli napevi. 13.40 O- 14 Prenos. 15 ženska ura. 15-30 Q. 15.50 ®. 16 Brno. 1630
Predavanje iz tehnike. 16.45 Pesmi R. Franza in H. Wolfa. 17 Kmetijska ura. 1715 Brno. 17.30 A. Rejcha: Kvintet, op.91. 18 Iz književnega sveta. Predavanje. 18-30 Delavska ura. 19 ®. 19.25 Pisan koncert. 19.50 M. Biiicarova: »Vdova po živem« - veseloigra. 20 35 A. Dvorak: Simfonija v d-molu, op. 70. češka Filharmonija. 21.25 O- 21.35 Reportaža. 22 ®.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6.15 ®. 6-30 4 narodne in lahke glasbe. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski konc. 12.15 •- 12.35 Pisan 4. Vmes objave. 13.20 Lahka in plesna gl. 17.30 Otroška ura. 18-30 Japonske pesmi. 18.45 Predavanje. 19 4 lahke glasbe (RO). 19 30 ®. 19-50 Prenos iz Opere. 21-45 •- 21-55 Predavanje. 22-05 Narodna glasba.
^
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0-15 877 kc - 342,1 m - 70 kw 7 ®. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. ®. 13-10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4- 16.15 4-Zvočna igra. 17 ®. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. ®. 18-15 Predavanje ali solistični 4.18 30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. ®. 21.15 4. Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®.
ANGLIJA D.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30-Val. dolžina 804 kc, 373 1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30-96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 6-45 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18-15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19-30 • v italijanščini. 19-45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20-15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 ® v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22-15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 2315 • v nemščini. 23.30 • v italijanščini. 0.30 • v angleščini.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji VVelsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 715 Za-
bavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija 1. 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12.30 4- 12 15 1230 4- 13 ©. 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18-30 4 lahke glasbe. 19 30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
6	40 Telov. 7 710 Pred. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Nap. ®. 12.40 4 RO. 16 30 Ženska ura. 17 Veliki dunajski mojstri (4). 18 Otroška ura. 18-30 Predavanje. 19 Ziirich. 19-30 •-19.40 O koristnem in lepem. 20 05 Hiin-del-Scarlatti-Haydn: Violinski koncert. 20.35 Pisan spored. 21.45
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
Sporeda nismo prejeli.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw
Sporeda nismo prejeli.
HoRBY 265-1131 100 kw
7-20 Telovadba. 7.45 Prenos bogoslužja 12.05 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 13.30 Operetni napevi. 14 Predavanje. 14.20 4 lahke glasbe. 17.05 Harmonika. 17.30 Recitacije. 17.55 Q. 18 Predavanje za vojake. 19 •. 19.30 Predavanje. 20 Dag Wiren: Simfonija št. 2. 20 25 Veseloigra. 21.45 Lahka glasba. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 •. 7 čas. O- 7 15 11 Borza. O-11.25 Delavska ura. 12 čas. •. 12.15 Orkester Angelini. 13 •. 13-15 Nadaljevanje 13.45 •■ 15 40 Otroška ura. 16 čas.
•	. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 O- 18-45 Filatelija. 19 čas. •.
Spored II. 13.45 •. 14 Popoldanski 4. 15-40 Otroška ura. 16 čas. •. 1615 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 O- 18-45 Filatelija. 19 Čas. 19.30 Koncert pihal. 20 Plesna glasba. 21 Orkester mandolin. 21.25 Pisana glasba. 21.45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7	Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10.40 Plošče. 11.40 Pisan konc. 12.30 •-14 O- 14-30 4 lahke glasbe. 15.20 Klavirski koncert. 16.30 Predavanje. 17 Predavanje. 17.30 18 Predavanje. 18.50 Koncert RO. 20 Novela. 20 30
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	•. 12 30 •. 14 •. 17 Poročila. 18.30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20
•	■ 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
10 Napačna: igra Anglije v	Egiptu.
10.20 Predavanje. 11.30 Obisk	v otroškem vrtcu.
D. SENDER 1571-191	60 kw
6 O- 6-50 Kmetijska ura. 8 Telovadba.
DUNAJ 506.7-592 100 kvv
12 Pisan 4.
HAMBURG 331.9-904 100 kw
8.20 Ženska ura. 11 Mesto in dežela.
KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8	Telovadba. 8 20 Predavanje. 11 45 Kmetijska ura. 15.45 Pisan 4- 17-50 4
komorne glasbe. 18.10 Šport. 20.15 Italijanska klasična pesnitev in glasba.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
8.20 Domača glasba. 8.40 Otroška ura. 11.15 Ženska ura.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv
11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 Nadaljevanje 4. 17 Bern. 18.05 Mladinska ura. 18-55 Mladinski konc. 19.15 • . 19-25 Pisan drobiž. 20 Pesmi. 20.35 Koncert skladb Chabrier-a. 20.55 Ženska tribuna. 21.20 | RO. 2145 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv
13-35 4 lahke glasbe. 16 Variete. 16.15 Operne arije. 16.46 Uverture. 17 Harmo-
LJUBLJANA 569-527 5.6 kvv
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Napevi iz čeških oper (plošče):
Smetana: Prodana nevesta, (uvertura.
Kovarovic: Pasjeglavci, fantazija.
Dvorak: Rusalka, fantazija.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Operni trio:
Beethoven: Turška koračnica.
Lortzing: Car in tesar, uvertura.
Kalman; Pustna vila, valček.
Auber: Nema iz Porticija, fantazija.
Boccherini: Menuet.
Čajkovski; Romanca.
Lehar: Grof Luksemburiki, venček.
14.00: Poročila.
18.00; Glasba treh mojstrov (Radijski orkester):
Donizetti: Uvertura k operi »Don Pasquale«.
arr. Urbach: Iz Auberovih skladb, fantazija.
arr. Urbach: Smetanova zapuščina, fantazija.
18.40: Naši slovenski misijonarji (gospod Ladislav Lenček).
19.00; Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
19.50; Deset minut zabave.
20.00: Pevski koncert gdč. Anite Me-zetove, članice beograjske opere, pri klavirju g. prof. A. Trost: M. Kozina: Svojo bolest.
M. Kozina: Oreh.
M. Kozina: Glad.
M. Vukdragovič: Uspavanka.
Hristič: Dve pesmi iz »Cučuk-Sta-ne«.
Škerjanc: Vizija.
Milojevič: Šarplaninska uspavanka Japan.
20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe:
Mussorgski Ravel: Slike z razstave, simfonična suita: Škratje — Stari grad — Tuilerije-Bydio — Ples piščančkov -— Koča z gnezdom
nika. 17.15 # lahke glasbe. 17.46 Varietč. 18 Operetna glasba. 18.15 Zvočna slika. 18.30 Operna glasba. 18.46 Baletna gl. 19 • . 19.15 Zvočna igra.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v francoščini (oddaja za Evropo, 48.47 m). 20-30 Predavanje v francoščini (oddaja za Afriko, 19-84 m). 21 Predavanje v španščini (Oddaja za Evropo, 48-47 m). 20 • v francoščini za Evropo (4847 m). 20.30 • v francoščini za Afriko (19.84 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6190 kc
—	Trg v Limogeu — Katakombe
—	Velika mestna vrata v Kijevu (simfonični orkester iz Bostona,
dir. Kusevicki). Rimski-Korsakov: Šeherezada, simfonična pesnitev (simfonični orkester iz Filadelfije, dirig. Leopold Stokovski). Stravinski Igor: Capriccio za klavir in orkester: 1. stavek, 2. stavek (Andante rapsodico). 3. stavek (Allegro capriccio). Izvajajo: Igor Stravinski (klavir), orkester Walter Straram, Ernest Auserment (dirigent). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radostni zvoki (Radijski orkester) :
Lincke: Uvertura k spevoigri »Modra posoda«. Siede: Naj cvetice govore, valček. Bernard: Anita, tango. Recktenwald: Pri šramlih, potpuri. Buder: Čarobna noč, tango. Kliment: Sanje hrepenenja, valček. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 6-16 4. 6.36 Narodni izreki. 6-45 •- 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4- 7.45 11.30 Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato 4 vojaške godbe. 13 Komorni | (0). 13-50 O- 14 Narodne pesmi. 14.40 16.55 Pouk v koranu. 17 05 Otroška ura. 18.20 Glasbeno predavanje. 18.35 Slovenske pesmi poje gdč. Anita Mezetova. 1910 O. 19.25 Nacionalna ura. 19-40 Citraški 4. 20 Zabavnai oddaja. 21 Narodne pesmi. 21.40 Napovedi. •. 22 Zabavni koncert RO. 22.40 22 50 Plesna glasba (0).
BEOGRAD n.
6.45 Čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •■ YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Čas. • . 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Zakonodaja za mladoletne v Jugoslaviji. Govori g. dr. Me--
tod Dolenc. 21-40 •- 21-55 Franc., ura. 22.10 Ital. ura. 22 25 Angleška ura. 22 40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za: Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. Objave. •. 0- 12 Zvonjenje, nato 0. 12-30 Objave. 12.45 1305 Pisan 4 (plošče). 13-55 •- Borza. 17-15 Koncert komorne glasbe (Mozart: Concertone C-dur). 17.45 Pesmi ilirskih skladateljev. 18.15 Književno predavanje. 18-30 šahovska reportaža. 18.50 Objave. 19.05 •• 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Šohačke narodne pesmi in plesi. 20.30 Koncert Ruskega zagrebškega umetniškega zbora. 21 Kitarski in mandolinski 21-30 Pevski 4 Lige Do-roghy. 22 •• Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kvv 12.30 •• 12.50 Predavanje. 13 Pisan 4. 15.30 Koncert zabavne glasbe. 16 • 16.20 O- 16-30 Oddaja za vojake. 17 E. H. Grieg: Sonata v G-duru, op. 13•
17-30	• v madž. 17-45 Nemška oddaja«.
18-45	• v nemščini. 19 Napovedi. •. 1930 Predavanje. 19-40 Zvočna igra. 20-40 Pisan spored. 21-45 •-
BRNO 922-325.4 32 kvv 6-10 do 8 Praga. 915 Praga. 12 30 4 RO. 15.50 Praga. 16 toemške glasbe. 17 Predavanje. 17.15 Koncert domače glasbe. 17-45 Praga. 18 30 Nemška oddaia.
19	Praga. 19.25 Uvod v prenos. 19.30 L.v.Beethoven: Missa solemnis. Izvaja brnska Filharmonija. 21-45 •- 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kvv
6-10 Budnica in telovadba. 6-30 4 lahke glasbe. 6-45 •- 7 oKledar. 7.05 Koncert zabavne glasbe. 9-15 Plošče. 10 Poročila. 10.30 Šolska ura. 11 Brno. 1115 Pisan <i 12.15 1230 Brno. 13.30 Predavanje. 13.45 O. 14 Prenos. 15 0 15 50 •. 16 Koncert zabavne glasbe. 17 Predavanje. 17.15 V. Novak: »Melanholična pesem«, op. 38- 17-30 M. Reger: Orgelske skladbe, op. 59 in 61. 17.45 Reportaža. 18 4 lahke glasbe. 18.30 Delavska ura. 19 19.35 M. Ostrava. 20 Reportaža. 2015 Glasbeni kaleidoskop. 20-45 Predavanje. 21.05 Koncert nemške glasbe. 22 •.
SOFIJA 352.9-850 100 kvv
5 45 Budnica in jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6 05 Koračnice. 6-15
•	. 6-30 4 narodne in lahke glasbe. 11 & lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski konc. 12.15 •. 12.35 Pisan 4. Vmes objave. 13-20 Lahka in plesna gl. 17.30 | lahke glaisbe. 18-35 Predavanje. 18 50 4 RO. 19 30 •. 19 50 Lahka glasba.
20	Koncert Haendlovih skladb. 21 Vokalni 4- 21.35 Lahka in plesna glasba. 21.45
•	. 22.05 Plesna glasba.
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70kw 7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi Poročila. 810 Koncert. 10.15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 4• Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4• 16-15 4-Zvočna igra, 17 •- 17.20 Otroška.ura. 18
v
Odlitek 17. oktobra
Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solistični £.18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični £ ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4. Zvočna igra. Varietč ali prenos.
23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. *
ANGLIJA n,
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18 30, od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30.96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 615 • v francoščini. 645 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. 18 30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 2030 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0.30 • v angleščini.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I.
11-10	L 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 1215 •. 12 30
13 •- 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 £ lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
12-40	4 vojaške godbe. 16-30 Oddaja za bolnike. 17 Lausanne. 18 Iz poklicne posvetovalnice. 18.30 Predavanje. 19 O-19.30 •• 19.40 Zvonjenje. 19.43 <? RO. 20 40 Jesen v Švici. Pisan spored. 21.45 Poročila.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
Sporeda nismo prejeli.
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
Sporeda nismo prejeli.
HoRBY 265-1131 100 kw
7-20 Telovadba. 7.45 Prenos bogoslužja 12.05 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 13.10 Plesna glasba. 13-40 Recitacije. 14.10 Klavirski koncert (Chopin, Ravel). 14-40 šolska oddaja. 17-05 Prenos bogoslužja. 17.30 Otroška ura. 18 O- 18-45 Razgovor. 19 •. 19 30 Koncert lahke gl. 20 Predavanje. 20 45 Orkestralni in pevski koncert. 21 40 Predavanje. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 7 Čas. O- 715 • 11 Borza. O-11.25 Predavanje. 12 čas. •. 12.15 Lahka glasba iz Nemčije. 13 •. 13.15 Citraški orkester. 1345 •. 15.40 Otroška ura. 16 Čas. •. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18-30 ženska ura. 18 35 Humor. 18.40 Klavirski L 19 Čas. •. 19-30 Simfonično - vokalni koncert. 21 Plesna glasba. 21.45 •.
Spored II. 6.30 Poročila. 7 Čas. O- 7-15 Poročila. 11 Operna glasba. 11.20 Koncert orkestra Angelini. 12 Čas. •. 12.15 Simfonični #. 13 •. 13.25 Godba na pihala. 13.45
•	. 14 Popoldanski 15 40 Otroška ura. 16 čas. •. 16-15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18-30 Ženska ura. 18.35 Humor. 18.40Klavirski 19 Čas. •. 19 30 O- 20 Prizori z glasbo. 20.40 Lahka glasba. 21.45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10-40 Plošče. 11.40 Pisan konc. 12.30 14 Predavanje. 14.20 14.40 4 lahke gl. 15-20 Predavanje. 15.40 I- 17 Književno predavanje. 17-30 •• 18 Branje. 19 Simr fonični koncert. 20-30 •-
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj: 7 •- 12-30 •- 14 •- 17 Poročila. 18.30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20
•	. 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
10 Pisan spored. 11.30 Vojne naloge gospodarskih uradov.
D. SENDER 1571-191 60 kw
6 O- 6-50 Kmetijska ura. 8 Telovadba. 10.20 Vesela sedmorica poje in kramlja.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
10 Otroška ura. 1615 Lahka glasba. 17.10 $ domače glasbe.
HAMBURG 331.9-904 100 kw
8 20 Predavanje. 10 Otroci pojo.
KoNINGSBERG 291-1031 100 kw
8.20 Družinska ura. 15 45 17 40 Predavanje. 20-15 Pesmi. 20.45 Pisan
STUTTGART 522.6-574 100 kw
8.20 Domači zvoki. 11.15 ženska ura. 11.45 Kmetijski koledar.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7.15 Poročila. 7.25 Plošče.
11	Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 £ lahke glasbe. 17 Pisan &. 18-05 Oddaja zai dame. 18.25 Violinski koncert. 18.45 O- 18-55 Predavanje. 19 05 O- 19-15 • - 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Pevski 20 15 Lugano. 20 50 Predavanje. 21.10 Pevski 21.45
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 7.15 Pisan L 8 •. 8.40 Lahka gl.
12	Dve uverturi. 12.30 12.45 Operetne arije. 13 Zvočna slika. 13.30 13.35 j, lahke glaisbe. 16 Salonski orkester. 16-30 Kino-orgle. 16.46 Operetni odlomki. 17 Harmonika. 17-15 & lahke in zabavne gl.
18	Simfonični orkester. 18.15 Otroška ura. 18.45 Lahka glasba. 19 •. 19.20 Pisan koncert zbora in orkestra.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v poljščini. 20.30 Predavanje v ukrajinščini. (Obe oddaji za Evropo na valu 48-47 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York).
19	84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 3106 m - 9660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
rDofek 18. oktobra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45.
11.00: Šolska ura: Kako se izognem jesenskim prehladom (g. dr. Fr. Mis).
12.00: Našim prijateljem (plošče):
Sedlaček: Za moje prijatelje.
Parma: Koračnica Amaconk.
Venček slovenskih narodnih (kvartet mandolin).
Schwab: Oj dekle, kaj s'tak žalostno ?
Schwab: Vinska.
Pavčič: Slovenska koračnica (A. Stanko).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra;
Lincke: Uvertura k reviji.
Leoncavallo: Jesenske misli.
Fischer: Sladkosti, valček.
Schreiner: Dur in mol, potpuri.
Kiinnecke: Melanholičen valček.
Liszt; Ljubavne sanje, noturno.
Schmidt-Hagen: Plešoča voščena punčka, valček.
Jaki: Vedno zvesto, polka-francaise.
14.00: Poročila.
14.10: Turistični pregled.
18.00: Ženska ura: Pomen mleka (gospa Marija Ferjan).
18.20; Iz Jankovčevih operet (plošče):
Pojem samo Vam (Brandenburški konjeniki).
Ko pomlad pride (isti).
Kukavica (Kukavica).
Rosna čaša (Kukavica).
Mesec nad reko (Nam je hej).
Moja gondola (Nam je hej).
18.40: Aleksandrija — vrata v Egipt (g. Viktor Pirnat).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25; Nacionalna ura.
19.40: Komorni zvoki (plošče):
Grieg: Kvartet g-mol: Romanca.
Beethoven: Kvartet e- mol: Alle-gretto.
Mendelssohn: Kvartet Es- dur: Canzonetta.
20.00; Rezervirano za prenos.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Koncert Radijskega orkestra:
Vodopivec: Sem deklica mlada, koračnica.
Osterc: Varijacije na Schwabovo pesem »Slanica je pala«.
Jaki: Po naših livadah, valčkov potpuri.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 6.16 4- 6.36 Narodni izreki. 6.45 •• 6 50 Zdravstveni nasveti. 6 55 4- 7 45 11.30 Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato salonska glasba (.Q). 13 Narodne pesmi. 13.50 Vokalni 4. 14.20 O- 14-40 •-16-55 Pouk v koranu. 17-05 Naše staro cvetje, vrtovi in narodne pesmi. Predavanje. 17-25 Narodne pesmi in glasba. Predavanje in 4- 18-20 Kako nas gledajo drugi. 18-30 4 na violončelu. 19.10 •-19-25 Nacionalna ura. 20 Muslimanski večer. 21 Simfonični koncert RO. 21 40 Napovedi. •. 22.40 •. 22-50 Plesna glasba (O).
BEOGRAD II.
6-45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •. YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20 50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Gospodarski pregled. 21.40 •• 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. Objave. •. Q. 12 Zvonjenje, nato O- 12 30 Objave. 12.45 •. 13-05 Pisan 4 (plošče). 13-55 •- Borza. 16-20 Odlomki iz novejše hrvaške književnosti: Avgust Šenoa (1830-1881). 16-50 Objave. 17 •. 17.15 Bosanske sev-dalinke. 17.30 Schubert - Berthe: »Pri treh mladenkah«. Odlomki iz operete. 18-15 Dr. I. Jakovljevič: Socialno zavarovanje hrvat. književnikov. 18 40 šport. 18.50 Objave. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Christy So-lary poje šansone. 20-30 Violinski koncert g. Ivana Pinkave. 21 4 S- Maksa Sa-vina. 21.30 Pevski 4 zbora »Jednakost«. 22 Napovedi. •. Objave. 0.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 do 8 Jutranja oddaja. 1030 Šolska ura. 11.05 O- H10 šolska ura. 11.40 O- 12-05 4 zabavne glasbe. 12-30 •. 12-50 Predavanje. 13 0 15-30 J. Klaas: šest skladb za violo in klavir, op. 14. 16 •• 16-30 Madžarska oddaja. 17-30 • v madžarščini. 17-45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19-30 Predavanje. 19.40 Zvočna igra. 20-30 Reportaža. 21 4 RO. 21-45 •-
BRNO 922-325.4 32 kw 6-10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10.45 ženska ura. 11 Salonski kvartet. 11.55 Praga. 12.30 M. Ostrava. 15.20 Predavanje. 15-35 O- 15-50 Praga. 16 4 RO. 17.15 Kulturna kronika. 17.30 Prenos 18 Praga. 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19-25 Glasbeni kaleidoskop. 19-55 O-22 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
6.10 Budnica in telovadba. 6.30 4 lahke glasbe. 6.45 •. 7 Koledar. 7.05 Koncert zabavne glasbe. 9.15 Plošče. 10 Poročila. 10.45 ženska ura. 11 Brno. 12-15 •-
12-30	M. Ostrava. 13 30 Nemška obrambna moč. Predavanje. 13-40 O- 14 Prenos. 15 Operne arije (O)- 15-20 Predavanje. 15.50 •. 16 Brno. 17.10 O- 1715 Predavanje. 17.30 V. Novak; Klavirski kvintet, op. 12. 18 Predavanje. 18-20 O- 18-30 Delavska ura. 18.40 O- 19 •- 19-25 Koncert zabavne glasbe. 20 H. Rehlberg: »Kapsko mesto«, zvočna igra. 21-20 L. v. Beethoven: VII. simfonija v A- duru, op.92. 22 •-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15 • . 6-30 4 narodne in lahke glasbe. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski konc. 12-15 •- 12.35 Pisan 4. Vmes objave. 13-20 Lahka in plesna gl. 17.30 Družinska ura. 18-30 4 lahke glasbe. 18 45 Predavanje. 19 Instrumentalni
koncert. 19 30 •. 19 50 Prenos iz Opere.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0-15 877 kc - 342,1 m - 70 kw 7 •. 7-10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8-10 Koncert. 10-15 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •.
13-10	4• Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 16.15 4-Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solistični 4-18-30 Pisan spored. 19.20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični 4 ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. •. 21.15 4■ Zvočna igra. Variete ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA D,
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30.
Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19.30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kvv; in 9690 kc, 30-96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5-15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 6-45 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18-15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19.15 • v holdanščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20-15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 2110 • v poljščini. 21-30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23-15 • v nemščini. 23-30 • v italijanščini. 0-30 • v angleščini.
ANGLIJA ID.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Za-
bavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija 1. 11-10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 4• 12 15 •. 1230 4• 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 2015 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv 6-40 Telov. 7 •. 7.10 Pred. 11 Skupna oddaja vseh švie. postaj. 12.29 Nap. •. 12.40 4 RO. 16-30 ženska ura. 17 Luga-no. 18 Otroška ura. 19 L. v. Beethoven: Pet zadnjih klavirskih sonat. 19.30 •• 19 40 Predavanje o gledališču. 20 Rihard Wagner: »Leteči Holandec«. 21.45 ••
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
Sporeda nismo prejeli.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kvv
Sporeda nismo prejeli.
HoRBY 265-1131 100 kw
7 20 Telovadba. 7.45 Prenos bogoslužja 12.05 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 13 šolska oddaja. 13.30 4 lahke glasbe. 14.30 ženska ura. 17-05 Otroška urai. 17-30 W. 18.30 Za vojake. 19 •. 19.30 4 RO. 20.20 Predavanje. 20.45 Zborov 4. 21-15 Zvočna igra. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 •. 7 čas. O- 7-15 •. 11 Borza. Q. 11.25 Delavska ura. 12 čas. •. 12.15 4 orkestra Gallino; vmes: 13 •. 13.45
15-40	Otroška ura. 16 čas. •. 16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 Predavanje. 18-40 Sopranistični 4. 19 čas.
•	. 19-30 Trimarco: »Vitez z juga« - igra v 3 dej. 21 Orkestralni 4. 21-45 •-
Spored II. 6.30 Poročila. 7 čas. O- 7-15 Poročila. 11 Zabavni trio. 11.20 Lahka glasba (orkester Arlandi). 12 Čas. •. 12-15 Citra-ški orkester. 13 •. 13.25 Pisana glasba (ork. PetraliaO. 13.45 •. 14 Pop. 4. 15.40 Otroška ura. 16 čas. •. 16-15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 Predavanje. 18.40 4. 19 čas. •. 19.30 Lahka glasba. 20 20 Plesna glasba. 21.25 Koncert pihal. 21.45 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 10-40 Plošče. 11.40 Pisan konc. 12.30 •. 14.15 O- 14-30 Koncert danske glasbe.
16-30	Predavanje. 17.20 Predavanje. 17.45 Jazz. 18 Branje. 18.20 Predavanje. 18 50 Veseloigra. 19 50 4- 20 30 •.
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj: 7 12-30 •- 14 •- 17 Poročila. 18 30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20
•	. 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
11.30 Zanimivosti.
D. SENDER 1571-191 60 kw
6 O- 6-50 Kmetijska ura. 8 Telovadba.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
11 Pisan spored. 12 Opoldanski 4• 16 4 lahke glasbe.
HAMBURG 331.9-904 100 kw 8.20 ženska ura. 11.45 Iz otroškega sveta.
KONINGSBERG 291-1031 100 kw
8 Telovadba. 8.20 Kuhinjska posvetovalnica. 15-45 # lahke glasbe. 17.25 Narodne pesmi. 20.15 Orkestralni $.
STUTTGART 522.6-574 100 kw 11.15 ženska ura. 11.45 Kmetijski koledar.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7-15 Poročila. 7.25 Plošče.
11	Skupna oddaja vSeh švicarskih postaj. 12 Pisan koncert. 12.45 Poročila.
12	55 Napevi g. Doret-a. 13-15 Koncert BO. (Gluck in Haydn). 17 Lugano. 18 05 Predavanje. 18-15 Plesna glasba. 18-50 Predavanje. 19 4 lahke glasbe. 19.15 •-19.25 Pisan drobiž. 20 Vojaška ura. 21 Zvočna slika. 21-45 •-TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7 •. 7-15 Salonski orkester. 7.30 Baletna glasba. 7.50 Instrumentalni 4. 8 •■ 8-40 Operetni odlomki. 12 Lahka glasba.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan Venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Plošča za ploščo - pisana zmes, petje, solisti in godba za ples.
12,30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Plošča za ploščo - pisana zmes, petje, solisti in godba za ples.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura: Nastop otrok ( vodi gdč. SI. Vencajzova).
17.30: Iz pravljične knjige (plošče):
Engleman: Iz pravljične knjige.
Engleman: V prodajalni igrač.
de Basque: Slon na paradi.
Fučik: Medvedek godrnja, polka.
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester:
Jaki: Zvestoba domovini, koračnica.
Lanner: Dvorni plesi, valček.
Šedlbauer: Jugoslovanska rapsodija.
O. Strauss: Potpuri iz opte. »Indijska vdova«.
18.40: Pogovor s poslušalci.
19.00: Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.00: Zunanje-politični pregled (gospod dr. A. Kuhar).
20.30: Pisana šara: Godba, petje, šale.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za vesel konec igra Radijski orkester:
Jaki: Gasilska koračnica.
Chopin: Poloneza.
Siede: Ljubavne dogodbice, valček.
Šrabec-Bradič: Dalmatinski šajkaš.
Grainger: Mock Morris, angleški narodni ples.
12 30 •- 13-05 Zvočna slika. 13 35 • 13.40 Simfonični orkester. 14 Harmonika. 16 4 lahke glasbe. 17.15 Operetne arije. 17-30 Ciganski orkester. 17.46 Harmonika. 18-15 Zvočna slika. 18.30 Lahkai glasba. 18-46 Kino-orgle. 19 •. 19 Simfonični koncert.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v francoščini (oddaja za Kanado, 25.55 m). 1-30 Predavanje v španščini (oddaja za Srednjo Ameriko, 19.84 m). 2 Predavanje v španščini (Oddaja za Južno Ameriko, 1984 m). 20.30 Versko predavanje v nemščini (odd. za Evropo 48-47 m). 1 • v francoščini za Kanado (25-55 m). 20.30 Predavanje v nemščini za Evropo (48.47 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15-120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
Pauspertl: O, lepa Senjorita, španski ples.
Riedel: Špansko slavje, tarantella
in habanera. Komzak: Ob lepi zeleni Neretvi,
valček. Boulanger; Otroški ples. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba1. 6.16 4• 6-36 Narodni izreki. 6.45 6-50 Zdravstveni nasveti. 6-55 4- 7-45 11-30 Objave. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato 4 vojaške godbe. 13 Operne arije (O)-13 40 Narodne pesmi. 14 20 M. Cvičanin: Simfonične varijacije. 14 40 •• 16.55 Pouk v koranu. 17.05 Mladinska ura. 17.35 O po željah. 18.20 Zanimivosti. 19.10 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Pesmi iz Balkanske vojne 1912. 20.25 Pesmi iz Južne Srbije. 21 Albini: »Baron Trenk«, opereta v 3 dej. 21.40 22.40 Napovedi. • , nato plesna glasba (Q).
BEOGRAD H.
6.45 čas. • ■ 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Balkanski pregled. 21.40 •• 2155 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22-40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. Objave. •. O- 12 Zvonjenje, nato O- 12-30 Objave. 12.45 13.05 Pisan 4 (plošče). 13-55 •- Borza. 16 50 Objave. 17 •. 1715 Orkestralni konvert. 1815 Svatovski običaji v Slavonski Posavini. 18 50 Objave. 19.05 • 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Nemščina.
20 Plesni RO. 21 Koncert skladb domačih skladateljev. 21.30 Bosanske sevdalinke,
22 Napovedi. Objave. O-
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.15 Ženska ura. 11.30 Koračnice. 12.05 O- 12-30
•	- 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 15 Mladinska ura. 16 •- 16-20 Plesna glasba. 17.30 • v madž. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi.
•	. 19-30 Predavanje. 19-30 Prenos iz slovaške Narodne skupščine. 19.45 Koračnice. 20 »Moja domovina« - zvočna igra. 20 30 Pisan spored. 21.45
BRNO 922-325.4 32 kw
6.10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 11 Moravska Ostrava. 12.10 Praga. 15-50 Praga. 16 Zabavni koncert. 17 Praga. 17 Praga. 17.15 Zborov 4- 17.45 Praga:. 18.20 Branje. 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.10 Budnica in telovadba. 6-30 4 lahke glasbe. 6-45 •- 7 oKledar. 7.05 Koncert zabavne glasbe. 9.15 Plošče. 10 Poročila. 10.45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12.15
•	■ 12-30 4 vojaške godbe. 13.10 Pisan spored. 14 Prenos. 15 Otroška ura. 15.50
•	. 16 Brno. 17 Delavska ura. 17.15 B. Tordy: Narodne pesmi za soli, zbor in orkester. 17.45 Predavanje. 18 Duo harmonik. 18.20 Prenos. 19 •. 19.15 Pregled zunanje politike. 19.40 Narodne pesmi. 20.30 Pisan sobotni večer. 22 •
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica in jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6-15
•	. 6-30 & narodne in lahke glasbe. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12-15 12-35 Pisan 4. Vmes objave. 13-20 Lahka in plesna gl. 17.30 Lahka in plesna glasba. 18 4 narodne glasbe. 18.30 Delavska ura. 19.30
•	. 19.50 Lahka glasba (RO). 20.30 Zborov 4. 21 4 lahke in plesne glasbe. 21.45
•	. 21.55 Predavanje v francoščini. 22.05 Narodna glasba.
*
ANGLIJA I.
Valovna dolžina: 767 kc - 391,1 m - 70 kw 668 kc - 449,1 m - 70 kw Od 23*0.15 877 kc - 342,1 m - 70 kw
7 •. 7.10 Koncert. 8 Napovedi. Poročila. 8.10 Koncert. 1015 Jutr. bogoslužje. 12 4 zabavne glasbe. 13 Napovedi. •. 13.10 4■ Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4, ali zvočna igra. 16 Predavanje, ali 4. 16.15 4-Zvočna igra. 17 •- 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •- 18-15 Predavanje ali solistični £.18-30 Pisan spored. 19-20 Predavanje. Solisti. Plesna ali zabavna glasba. 20 Večerni spored: Solistični $ ali zabavna in plesna glasba. 21 Napovedi. 21.15 4. Zvočna igra. Varietž ali prenos. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
ANGLIJA n.
Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4-55 do 6 in od 19.15 do 1-30-Val. dolžina 804 kc, 373-1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6-30, od 18 do 18-30, od 19.15 do 19-30, od 20-15 do 21 in od 23 do 24.
Satmfa 19. ^Mohra
Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; ln 9690 kc, 30 96 m, 100 kw.
4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 615 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 1815 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19.15 • v holdanščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19-30 • v coski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23-15 • v nemščini. 23 30 • v italijanščini. 0-30 • v angleščini.
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Welsh in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc t 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11-10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12 30 4- 12-15 •. 12-30 4- 13 •- 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v franc. 18.30 4 lahke glasbe. 19 30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telov. 7 •. 7-10 Pred. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12-29 Nap. •. 12.40 Domača glasba (O)- 13-15 Domača kronika. 13.30 Zabavni 4 (O)- 14.30 Boj na nebu. Predavanje. 15 4 vojaške godbe. 15.15 Kramljanje. 15.40 švicarske pesmi. 16 Harmonika. 16 10 Otroška ura. 17 Prenos. 18 Gozd v oktobru. 18.35 E. Hess: Kvintet za dvoje gosli, cello, basklarinet in kontrabas. 19 Zvonjenje. 19.10 O-19.15 Domača kronika. 19.30 •. 19.40 Emmentalski večer. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
Sporeda nismo prejeli.
BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw
Sporeda nismo prejeli.
HoRBY 265-1131 100 kw 7.20 Telovadba. 7-45 Prenos bogoslužja 12.05 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 15 Domača glasba. 15-30 Otroška ura. 16-20 O- 16-50 Predavanje. 17-05 Predavanje. 17.30 Klavirski koncert. (Mozart, Busoni, Brahms). 18 Zvonjenje. 18-10 O-19 •- 19-30 Pogovori. 19.45 Plesna glasba. 20.15 Koncert lahke glasbe. 21 Finski napevi. 21.20 Reportaža. 21.40 4 lahke glasbe. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Spored I.
6.30 •. 7 čas. O- 7-15 «.11 Borza. O-11.25 Predavanje. 12 čas. •. 12.15 Plesna glasba. 13 •. 13-15 Orkester Gallino. 13.45 •. 1540 Otroška ura. 16 čas. •.
16.15 Vojaška oddaja. 18 Domače novice. 18.30 Pisana glasba. 18.40 Radio-pro-gram. 19 čas. •. 19-30 Orkestralni 4. 20.20 Koncert orkestra Angelini. 21 Gledališka kronika. 21.10 Klavirski 4. 21.45 Poročila.
Spored II. 6.30 Poročila. 7 čas. O- 7-15 Poročila. 11 Pisana glasba. 11.20 Orkestralni koncert. 12 Čas. •. 12.15 Operna glasba.
13	•. 13-25 Koncert orkestra Angelini. 13.45 •- 14 Popoldanski 4. 15.40 Otroška ura. 16 čas. •. 16.15 Vojaška: oddaja. 18 Domače novice. 18-30 Pisana glasba. 18.40 Radio-program. 19 čas. •. 19.30 O-20 Koncert pihal. 20-40 Lahka glasba (ork. Gallino). 21.25 Pisana glasba. 21.45 Poročila.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Jutranje bogoslužje. 10.40 Plošče. 11.40 Pisan konc. 12-30
14	O- 14.40 Koncert komorne glasbe. 15.20 Pisan 4. 17 Predavanje: 17 30 •. 17-45 Španski ritmi (Q)- 18 Predavanje. 18.20 Govor. 19 Orkestralni in solistični koncert. 20.35 •.
NEMŠKE POSTAJE
Skupna oddaja vseh postaj:
7	12 30 •. 14 •. 17 Poročila. 18-30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • - 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •- 24 •.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
10 Otroška ura. 11.30 Razgovor o knjigah.
D. SENDER 1571-191 60 kw
6 O- 6-50 Kmetijska ura. 8 Telovadba.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
8	Književna kronika. 9-30 Otroška ura. 10 4 komorne glasbe. 11 4 zabavne glasbe. 17.10 Pisan spored.
HAMBURG 331.9-904 100 kvv
8-20 Knjige za vojake.
KONIGSBERG 291-1031 100 kvv
8.20 Gospodinjska ura. 15.45 4. 17-30 Prenos. 18 Šport. 20.15 Zabavni spored.
STUTTGART 522.6-574 100 kvv
8-20 Domača glasba. 11.15 Ženska ura. 11.45 Kmetijski koledar.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv 7.10 Plošče. 7.15 Poročila. 7.25 Plošče.
11	Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12 Pisan koncert. 12.45 Poročila. 12.55 O- 14-25 Glasbeno predavanje. 14.55 Violinski in klavirski 4. 15.35 4-15.45 Plesna glasba (O)- 16-05 Harmonika. 16.20 Predavanje. 16 50 O- 17 Koncek-t lahke glasbe. 18 05 Otroška ura. 18-35 O- 1915 •- 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Zborov 4. 20 »Sv. Gothard«, zvočna igra. 21 Arije. 21.30 O- 21.45 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv
7 •- 7.15 Operetna glasba. 7 30 4 lahke glasbe. 8 8.40 Lahka glasba. 12 Pisan koncert. 12 30 13.05 Zvočna slika. 13.30 13.35 Kino-orgle. 13-45 Operetna glasba. 14 Harmonika. 16 Pisan $. 17 4 lahke glasbe. 17-15 Harmonika. 17.30 Arije. 17.46 Jazz. 18 Simfonični orkester. 1815 Zvočna igra. 18.30 Salonski orkester. 18-46 Operna glasba. 19 • ■ 19.15 Zvočna igra.
VATIKAN	(kratkovalovna)
21 Predavanje v španščini (oddaja za Evropo, 48 47 m).
12	= srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York).
19.84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.08 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6.190 kc
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. Uredništvo in uprava: Miklošičeva '<.' Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
Pilotni čolni z radijskimi napravami imajo v vojni posebno važno nalogo. Kazati morajo namreč ladjam, katera pota v pristanišča so še prosta. Pilotni čolni
imajo seveda oddajno in sprejemno postajo. Slika nam kaže dva taka čolna, opremljena s Telefunken-ovimi radijskimi pilotnimi napravami.
Dva odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eltz. -Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le 50 wattov toka ter stane 6300'— Din
Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 wattov toka. Stane 4600 — Din
„Radio" d;Sa v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
RADIO
N?AJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREjDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK — ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI UŽITEK.

B
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE
PRI
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 54