Slev. 5. V mm, V mm, ose 8. \mm 1925. Posamezni Številka slane 1"50 Din LClO LE Mm plačana v ootovlot Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajeva 7.563, Zagreb 59.011, Praga ln Dunaj 24,797. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... „120 so celo leto .... „ 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Uredništvo Je v KopParJevl ulici 6 III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. Cene Inserafom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din V50 in Din 2'—, vetij! oglasi nad <5 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — In 4-—, oglusi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pr! večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemaj ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din 60 V inozemstvu.... . 80 Razpust HRSS, ki ga skuša P? režim opravičevati kot »čin samoobrambe države proti boljševiški nevarnosti«, je v resnici le nasilno sredstvo, kako bi se Pašič in Pribičevič rešila pred strahovitim porazom, ki ju čaka 8. februarja. Še nikoli se niso vsi resnično demokratični elementi v Srbiji s tako elementarno silo vzdignili proti strahovladi tin upravni korupciji cincarstva kakor sedaj. Srbija doživlja te dni pravo ljudsko gibanje, naperjeno proti onim, ki od vojne izkrvavelo deželo izžemajo, reparacijske vsote vtikajo v svoj žep, mesto da bi se z njimi opomogla kmetijstvo in obrt, z lifera-cijami bogatijo maloštevilno porodico in na vseh koncih in krajih plenijo državo. Srbsko ljudstvo se je naveličalo prenašati jarem, ki ga nosi že od začetka svetovne vojne in pod katerim je izkrvavelo toliko narodnih sil in je izginilo toliko ljudskega premoženja, da se pase par velebogatašev od sadov zmage. Na mnogoštevilnih shodih demokratske stranke g. Davidoviča, samostojnih radikalov in zsmljoradnikov prihaja mogočno do izraza ogorčenje srbskega ljudstva nad Pašičevo strahovlado in pokvarjenostjo njegovega upravnega aparata, ki služi par mogotcem mesto ljudstvu, oziroma državi. Nasilnikov v Belgradu pa je strah, kajti njihovi grehi nad srbskim ljudstvom vpijejo do neba po maščevanju. Pašičev režim enako kruto tlači Slovence, Hrvate in Srbe, toda Srbi ga imajo na vratu že delj nego ga imamo prečani, in zato bo obračun, ki ga bo srbsko ljudstvo napravilo ž njim, po vsej priliki še težji. Zato obhaja korupcioniste v Belgradu zona in njihovi pokvarjeni možgani iščejo načina, kako bi ljudski sodbi utekli ter se zaba-rikadirali za nasiljem, podobno svojemu mojstru Mussoliniju. Na Hrvatskem režim sploh nima nobene zaslombe, kajti Pašič in njegov pomagač Pribičevič sta svojo politiko odnekdaj usmerjala proli hrvatskemu narodu kot takemu. Kakor nekdaj Rusija Poljake, Anglija Irce, Mažarska Slovake, tako hoče Pašič s pomočjo Pribičeviča iztrebiti hrvatski narod. Njegov cilj je enak Košutovemu, ko je le-ta s prstom šel po zemljevidu in ironično vzkliknil: »Kje je Hrvatska, Jaz je ne najdem.« Kakor so Ivlažari iskali po Hrvatski svojih eksponentov, tako jih iščeta tudi Pašič in Pribičevič, toda uspeh ni vreden truda. Tista peščica prodancev, izdajalcev in stremuhov, ki so se vdinjali v 6lužbo režimu, da pomagajo tlačiti evrjj lastni narod, sramoti samo sebe, režimu pa ni vstanu priboriti niti enega tucata glasov. In zato sta posegla Pašič in Pribičevič proti Hrvatom po obznani, da zapre ta večini hrvatskega ljudstva sploh vrata v parlament. Toda tudi to se ne bo posrečilo in Hrvatska bo volila ljudi, ki so odločeni boriti se proti režimu na življenje in smrt. V Sloveniji se peha za zmago bloka korupcije Žerjav, minister po milosti Pašiča in proti, volji ljudstva. Mož izrablja vso svojo uradno moč, da terorizira uradništvo, neodvisne ljudske mase pa straši z obzna-no. Toda naše ljudstvo se smeje otročjim grožnjam politika, ki bi, če bi mogel, tudi z ognjem in mečem prisilil Slovenijo, da mu da vsaj toliko glasov, kolikor jih potrebuje on za svojo osebo. Slovenije nihče ne bo krotil z obznano, za katero naše ljudstvo nikoli ni dalo nobenega povoda. Slovensko ljudslvo bo 8. februarja svobodno volilo in se ne bo zmenilo za provokacije rr'nistra Zeriava in njegovih agentov. Volilo pa bo tako, da Žerjav ne bo dobil niti ene krogliice od poštenih ljudi v Sloveniji, ki so v ogromni večini. 8. februarja bo velik praznik v celi naši državi, ko bo ljudstvo pokopalo režim nasilja in korupcije ter vpostavilo večino, ki hoče mir in red v državi ter bratski sporazum med Slovenci, Srbi in Hrvati 1 9m nasilja m Hrvatskem. ZASLIŠEVANJE ARETIRANIH RADIČEVCEV. - PRITOŽBA DR. TRUMBIČA. -NADALJNJE ARETACIJE IN NASILJA PROTI ČASOPISJU. — KRVAV SPOPAD MED KMETI IN OPOŽNIKI. Zagreb, 7. januarja. (Izv.) Včeraj ob 11. dopoldne je policija Stjepana Radiča izročila sodišču. Istočasno je dostavila državnemu pravdništvu ovadbo, ki obsega 11 strani, v kateri se natančno opisuje, knko je bil Radie aretiran, in našteva material, ki je bil pri njem najden. Originalni dokumenti niso bili predloženi, ker jih je policijski šef Lazarevič odnesel v Belgrad iu jih predložil notranjemu ministrstvu, ki jih bo fotografiralo in razmnožilo. Zagreb, 7. januarja. (Izv.) V ponde-Ijek in torek se je začelo prvo zasliševanje dr. Mačka in tovarišev. Včeraj so bili zaslišani dr. Krnjevič in brata Košutič. Zagreb, 7. januarja, (Izv.) Danes popoldne je bil v vlaku, ki ie peljal iz Varaž-dina aretiran Racličev sin Ladko, ki jc bil z očetom ves čas v inozemstvu. Zagreb. 7. januarja. (Izv.) Danes je bila objavljena pritožba dr. Trurobiea, ki jo je vložil pri sodišču v Zagrebu, en izvod je pa poslal sodišču prve stopnje za mesto Belgrad. Pritožba jc vložena proti razpustu HRSS in proti aretaciji članov vodstva HRSS. V pritožbi dr. Trumbič dokazuje, da obstoji proti zakonu o zaščiti države pravo na pravni lelc; nato pa pobija obznano točko za točko. Zagreb, 7. januarja. (Izv.) Danes je zagrebška policija izdala komunike, v katerem pravi, da Radičevega bivališča ni izdala neka njegova služkinjo, kakor so poročali nekateri časopisi. Policija je sama prišla na to, da se Radič skriva v Prpičevi palači, ker je noč in dan opazovala palačo. Karlovec, 7. januarja. (Izv.) Včeraj bi se imel v vasi Trg pri Karlovcu vršiti shod samostojnih demokratov. Kmetje so hoteli shod preprečiti, vsled česar je nastalo velikansko razburjenje. V tem hipu je nekdo v zvoniku pozvonil, nakar so se takoj dvignile tri vasi. Nastopilo je orožni-štvo, kmetje so pa orožnike potisnili do reke Kulpe. Tu so začeli orožniki streljati. Ubit jc en kmet, dva sta pa ranjena in sicer eden težko, drugi pa lahko. Podrobnosti še niso znane. Danes je odpotoval de-.legat državnega pravdnišlva iz Zagreba v Karlovec, da vodi preiskavo. Čakovee, 7. januarja. (Izv.) Okrajni glavar v Čakovcu je izdal odlok, s katerim prepoveduje izhajanje ; Medjimurskega Hrvata«. UposTava m dokumenti. Moskva, 7. jan (Izv.) Tajništvo komunistične Internacionale je podalo izjavo, v kateri pravi, da je od jugoslovanske vlade objavljena pogodba med komunistično internacionale in med Hrvatsko republikansko seljačko stranko falzificirana. Komunistična internacionala ni sklenila z Racličem nobene pogodbe. Vsebina dokumenta je slab in neroden posnetek 21 členov II. kongresa komunistične internacionale. Budimpešta, 7. jan. (Izv.) Predsednik mažarskega nacionalističnega društva »Pro-bujajoči Mažari« dr. Ecker odločno zanika, da bi bil sklenil s predsednikom Hrvatske republikanske seljačke stranke Stjepanom Radičem kakršnokoli pogodbo. '3 rnmm NEMIRI V ALBANIJI. Rim, 7. januarja. (Izv.) »Tribuna« poroča, da se boji v Albaniji še nadaljujejo. Fan Noli ima v Albaniji še mnogo pristašev. n n «l< Belgrad, 7. januarja. (Izv.) Po polrje-nih vesteh se jutri odpelje v Temešvar naš zunanji minister dr. Momčilo Ninčič, da se tam sestane z romunskim zunanjim ministrom Duco. Kakor smo poroča".i, je cilj tega sestanka, da pri tej priliki oba zunanja ministra romunski in naš skleneta proti sovjetski Rusiji specialno zvezo, ki naj bi Besarabijo ohranila za Romunijo. Poleg tega bi bil ta sestanek nadaljevanje že v Beigradu začetih pogajanj med našo in bolgarsko državo in pogajanj med Cankovom in Duco, ki so sledila pogajanjem v Belgradu. Smi Ras? t k - fes. antika London, 7. januarja. (Izv.) O nameravanem protiboljševiškem bloku ina Balkanu piše glavno glasilo delavske stranke ;Daily Herald«: »Načrt balkanske zveze proti boljševizmu kuhajo že od poletja naprej. Posledica konferenc, ki jih je imel Chamberlain pri svojem zadnjem obir-ku v Rimu, je oživotvorjenje tega bloka. Že meseca julija 1. 1923. je predlagal bolgarski ministrski predsednik Cankov jugoslovanski in romunski vladi skupno akcijo proti vsem radikalnim elementom. Romunska vlada je tem načrtom talcoj pritrdila, jugoslovanska vlada pa jih je odklonila. Kasneje je prišla v Jugoslaviji na krmilo celo nova vlada, ki se je začela približevati Hrvatom. Nato je poskušal Cankov doseči svoj cilj preko Anglije in Francije. Toda tedanja delavska vlada v Angliji je podporo tega načrta odbila. S sedanjo konservativno angleško vlado jo imel Cankov več sreče. Chamberlainu je zelo simpatičen načrt, ki je tako velikan- ske notranjepolitične važnosti za Pašiča in 7.a Cankova. Francija Cankovega načrta ne gleda posebno prijazno. Italija zaradi Svojih domačih težav ne prihaja v poštev. Tako bo Anglija postala pokroviteljica balkanske zveze. Romunija bo tej zvezi gotovo pristopila, ker je vpliv angleške diplomacije v Bukareštu sedaj sjelo velik. Pristop" Grčije kljub posvetovanju dr. Ninčiča z Venizelosom še ni gotov. Nekaj pa se mora nameravanemu bloku posrečiti, če hoče doseči svoj cilj: Pašič mora pri februarskih volitvah dobiti večino, Cankov pa mora zmagati nad novo storjenim demokratskim blokom v Bolgariji.« Zaslužena ielceija žerjavovcem MariSjor, 7. (Izv.) Žerjavovi učitelji, ki so zadnji čas začeli razbijati shode SLS, so dobili včeraj, pri Sv. Križu nad Mariborom svoje plačilo. Včeraj je bil pri Sv. Križu napovedan shod SLS. Nadučitelj Robnik, bivši nemškutar, je prignal celo čredo pretepačev, da.bi onemogočil shod. Pristaši SLS so pa Robnika in njegove plačance napodili iz zborovalnega prostora in jih razgnali z visokega hriba na vse strani. Krepke pesti slovenskih fantov in ni o ž so napravilo red, tako da si Žerjavovi učitelji najbrž ne bodo več upali motiti zborovanj SLS. KONFERENCA 0P0ZICI0NALNIH NAČELNIKOV. Belgrad, 7. januarja. (Izv.) Tudi danes so je vršila konferenca načelnikov opozicionalnega bloka. Temu sestanku so prisostvovali dr. Spaho, dr. Behmen, Ljuba Davidovič, Pavle Radič in v imenu neodvisnih radikalov dr. Arandželovič. Ker dr. Korošec še ni prispel v Belgrad, ni hilo izdano nobeno posebno obvestilo. Konferenca se bo tudi jutri nadaljevala, ko dosne sem dr. Korošec, ki je odpotoval danes iz Ljubljane. ZAPLEMBA PRIVATNEGA PISMA. Belgrad, 7. januarja. (Izv.) Včeraj je tukajšnja policija izvršila v hotelu >Pe-; trograd" v sobah, kjer stanujeta Radičeva i poslanca Pavle Radič in tajnik narodne i skupščine Rude Bacinio, hišno preiskavo in oba pos'anca preiskala. Našla ni pri nobenem ničesar. Zaplenila je poslancu Pavlu Radicn pismo, v katerem nek pri-eia$ radikalne stranke obtožnje Pašiča. POGREB BELGRAJSKEGA ŽUPANA. Belgrad, 7. januarja. (Izv.) Dar.es se jo vršil pogreb belgrajskega župana in j radikalnega voditelja Marjanoviča. Po-, greb se jo izvršil na zelo slovesen način. Prisostvovali so mu vsi voditel;i radikalne i stranke. V cerk\i je imel daljši govor no-' tranji minister Boža Maksimovič. V svojem zadnjem govoru v poslanski zbornici dno 3. t. m. je bil Mussolini s polno zavestjo podrl še zadnje šibke mostove, ki so vezale režim in fašizem r, ostalo deželo, in napovedal, da bo razčistil položaj tekom 48 ur na celi črti. Besedo je držal: do 5. t. m. zvečer je pre-osnoval ministrstvo v fašistovski dirskto-rij, zatrl celokupni protifašistovski tisk, razpustil domalega vso opozicionalne organizacijo in dal prefektom polno oblast, da s pomočjo orožništva in milice v kali zatro vsako gibanje opozicije. Tako je položaj od strani režima dejansko popolnoma razčiščen. Nikogar pa ni, ki bi verjel, da bo italijanski narod to razčiščen je sprejel in odobril. Notranjepolitična kriza v Italiji se po zadnjem preolcretu le podaljša; opozicija bo boj proti Mussoliniju nadaljevala z enako neizprosnostjo, najsi, bo tudi merala izpremeniti orožje. To potrjuje celo rimska ^Tribuna«, ki je ves čas zvesto služila fašizmu. List piše: »Vračamo se k močni roki in fašistovski vladi. Ali je v resnici potrebno? Mussolini pravi, da. Kot kronisti beležimo dogodek; kot politiki opozarjamo, da more vrnitev k močni roki značiti, da fašistovslta revolucija ni bila primerno zdravilo in da smo slej ko prej v krizi, kajti revolucije, ki se ne zaključijo v kratkem času, niso drugega r.cgo rosni obraji ene ter iste krize. PliEOSNOVA VLADE. Rim, 7. januarja. Po sobotnem Mussolini jevem govoru v zbornici poslancev so deloma iz prepričanja (Casati), deloma iz strankarske discipline podali svoje ostavke nefašistovski člani Mussolinijeve-ga kabineta: justični minister Oviglio, prosvetni minister Casati in minister za jama dela Sarocchi. Mussolini je te ostavke pričakoval in jih je takoj predložil kralju; istočasno je predložil v imenovanje nove ministre: dosedanjega zborničnega predsednika Rccca.za pravosodje, vseučiliškega profesorja in zgodovinarja Fedeleja za prosveto in Giuriatija za javna dela. Vsi trije so fašisti. Kralj jc ostavke prejšnjih ministrov sprejel in imenoval po Mussoliniju predložene naslednike. V nedeljo zvečer ob 18. uri so novi ministri prisegli in prevzeli posle. Prvotno je nameraval odstopiti tudi minister za narodno gospodarstvo Nava, ki pripada narodno-katoliškemu centru; toda na željo svoje politične skupine jo po ponovnem pogovoru z Mussolinijem ostal na svojem mestu. Sedaj so v Mussolinijevem ministrstvu samo še trije nefašisti: Nava, morna« rieni minister Thaon di Revel in vojni minister Di Giorgio. Italija je prešla zopet popolnoma pod neomejeno diktaturo eno same stranko in njenega voditelja. Kar se tiče odstopivših ministrov, gre Casati kot Salandrov pristaš v zbornično opozicijo; Sarrochi je izjavil, da bo vlado tudi v bodoče podpiral; Oviglia hoče Mussolini na vsak nači.i imeti za zborničnega predsednika, vendar se Oviglio za enkrat še brani. MINISTRSKI SVET. - KAKO JE VLADA »RAZČISTILA« POLOŽAJ. Rim, 7. januarja. Včeraj popoldne se je sešel ministrski svet. O poteku seje javlja uradno poročilo: Ministrski predsednik Mussolini je pozdravil nove ministre in nato poročal o splošnem političnem položaju. Na njegov predlog jc ministrski svet sklenil, da se skliče zbornica poslancev dne 12. t. m. Nato je poročal notranji minister Fe-derzoni o vladni akciji za »zagotovitev javnega reda*: in o odredbah, ki jih je vlada poslala prefektom. Namreč: 1. za-pro se vsi -politično sumljivk krožki in ! shajališča; 2. razpuste se vse organizacijo, i l7-nfnr>iV» cr, 7Kir>v'n ^npmirni in e.nhvpr- , iiinvi lil Kun . iifii- n • - - - zivnk elementi; 3. razpusti re centrala in vsi krajevni odbori organizacije _ Italia I Libera«; 4. zapro se vsi r sumljivi« ele-I menti in energično zatre vsak poizkus od- pora; razširijo se hišne preiskave. Pre-fekti naj po potrebi urede urnik po javnih obratih in odvzamejo ali omeje dovoljenja za nošnjo orožja. Do pondeljka popoldne so došla poročila o sledečih uspehih vladnih odredb: Oblasti so zaprle 95 krožkov in shajališč, razpustile 25 subverzivnih organizacij, 120 skupin »Italia Libera«, aretirale 121 politično sumljivih oseb (v čemer niso vštete aretacije zaradi zločinov), zaprle 150 javnih obratov in izvršile 655 hišnih preiskav. Prefekti so dobili pooblastilo, da z vsemi sredstvi, ki se jim zde potrebna, nastopajo tudi v slučajih, v katerih jim zakon ne daje izrecne možnosti za postopanje. — Vsi shodi in druge javne manifestacije so se prepovedale. :>Mir se je vrnil vsepovsod.« STALIŠČE OPOZICIJE. Rim, 7. januarja. Politična javnost, posebno pa fašistovski krogi, z največjim zanimanjem motre gibanje aventinske opozicije. Njeni vodivni možje se redno sestajajo, toda o njenih namerah in sklepih ne pride v javnost ničesar. Vse, kar se o tem piše in govori, so zgolj ugibanja. Tako se je včeraj na Montecitoriju razne-Bel glas, da se aventinci vrnejo v parlament, da temeljem čl. 47. ustave formulirajo obtožbo proti vladi. To vest je glasom »Tribune« neki član opozicije takoj zavrnil kot neresnično. Izjavil je, da opozicija še ni sprejela nikakih sklepov. Zanjo je ostal položaj v bistvu neizpreme-njen. Zato se bo tudi na svojem splošnem zboru najbrže omejila na to, da izda na deželo manifest, v katerem bo stvarno pojasnila sedanji položaj in opredelila svoje stališče. »Mi smo kljub vsemu optimisti — je zaključil poslanec — in smatramo, da se more položaj hitro razjasniti.«: Edini opozicijski list, ki še izhaja v Rimu: »Giornale d' Italia«, piše, da sta na Aventinu dve struji. Ena zastopa stališče, da preostaja opoziciji sedaj, ko je zatrto vse njeno časopisje, le še ena pot boja: da se vrne v parlament in tam podpre akcijo treh prvih političnih mož: Gio-littija, Salandre in Orlanda. Druga struja pa pravi, da se mora abstinenca v znak protesta nadaljevati in da se opozicija ne sme udati pred Mussolinijem, ki bi ničesar ne videl tako rad, kakor da spravi opozicijo nazaj v parlament. PREGANJANJA SE NADALJUJEJO. Rim, 7. januarja. Oblasti neprestano plenijo opozicijske liste, ki še izhajajo. Istotako se nadaljujejo hišne preiskave. V soboto je oblast v Rimu aretirala tri časnikarje: poročevalca »Chieago Tribune« Cianfarra, urednika »Nuovo Paese« Battistonija in Platona od lista »Unit&«. Nekateri opozicijski listi so spričo danih razmer prostovoljno nehali izhajati. V Milanu je oblast odredila delno mobilizacijo milice. cankov izjavlja. Sofija, 7, januarja. (Izv.) Ministrski predsednik Cankov je izjavil zastopnikom časopisja, da ni bila sklenjena ob priliki njegovega obiska v Belgradu in v Buka-reštu nobena protiboljševiška pogodba. Govorili so le o skupnih korakih proti skupni nevarnosti. Zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo pa ni naperjeno proti Grčiji. .VOLITEV PREDSEDNIKA NEMŠKEGA PARLAMENTA. Berlin, 7. januarja. (Izv.) Za predsednika nemškega parlamenta je bil izvoljen z 231 glasovi socialist Lobe. Naeijonalec Wallrot je dobil 112, pristaš nemške ljudske stranke Kardorff pa 51 glasov. Lobe je izvolitev sprejel. boj za azijsko ozemlje. Pariz, 7. januarja. (Izv.) »Agence Ha-vas« poroča, da so vse vesti o odstopu nekega dela francoskega ozemlja pri Mo-šulu Angliji neosnovane. Odstop zabranju-Je Franciji štatut Društva narodov. amerika za svoje pravice. Washington, 7. januarja. (Izv.) Ameriška vlada je odgovorila Angliji na noto glede medzavezniških dolgov. Amerika stoji na stališču, da ima pravico do gotovih dajatev Nemčije po Dawesovem načrtu, ima pa tudi pravico sklepati posebne pogodbe z Nemčijo. protest radi k5lnske cone. Berlin, 7. januarja. (Izv.) Nemška vlada je zročila poslanikom zavezniških sil odgovor na zavezniško noto glede izpraznitve Kolnske cone. Nemška vlada protestira, da se zavezniki iz Kolna ne umaknejo. preskusnja nove ladje. Berlin, 7. januarja. (Izv.) »Berliner Ta-geblatt« poroča iz Hamburga, da je jadrnica Flettnerjevega »Rotor«-sistema sijajno prestala hude viharje v Nemškem mor-jht Vozila je z naglico 9 vozlov na uro. Politične vesti. + Iz govora Ljube Davidovima proti obznani. V nedeljo zvečer je imel Ljuba Davidovič v Belgradu velik govor, v katerem se je bavil ponajveč z obznano proti Hrvatom. Med drugim je rekel: »Obznana postavlja Radiča in njegovo stranko izven zakona. Tako se hoče kriminalno odgovornost zvaliti na celo stranko. Takega slučaja pravna zgodovina in človeška kultura še ne poznata! Če je Radič kaj zagrešil, naj se postavi pred sodišče, nikakor pa ne more biti za njegova dejanja odgovoren hrvatski kmet. Vlada naj nam dokaže, da so hrvatski kmetje res krivi. Vladi verjamejo le še štirje ljudje: Pašič, Ninčič, Cankov in Mus-solini, drugi pa nihče več.« — 0 kršitvi poslanske imunitete pa je rekel Davidovič: »Vlada ni storila velike napake samo s tem, da je proglasila obznano, ampak še večjo napako je napravila s tem. da je kršila poslansko imuniteto. Zaprt je dr. Maček, podpredsednik parlamenta. Jaz ne branim dr. Mačka, branim na podpredsednika parlamenta. Mala Srbija je pravice poslancev skrbno varovala. Danes v veliki državi pa vlada te pravice zanika. Pozivam predsednika parlamenta, da varuje pravice svojega prvega namestnika, kajti aretacija dr. Mačka je silen udarec po parlamentu. Doslej so vedno poslanci opuščene skupščine uživali imuniteto, dokler niso izvolili nove skupščine. Taka razpu-ščena skupščina je izvolila Petra Kara^jor-gjeviča za kralja in je poslovala za časa svetovne vojne. Torej ima tudi razprščena skupščina svoje pravice, ker se jo lahko v sili skliče. Zakaj pa predsednik sedaj raz-puščene skupščine še vedno posluje in prejema svoje dnevnice, dočim sedi njegov prvi namestnik v zaporu? — Vlada pa skuša okrniti tudi neodvisnost sodišč. Minister za pravosodje dr. Lulcinič se j*? odpeljal v Zagreb, da »svetuje« sodnikom, kako naj postopajo v tej ali oni zadevi. Slabiči se pa bodo seveda zbali. Toda dr. Lukinič je rekel šo nekaj več: on je rekel javno, da bo vlada ukini'a tudi neodvisnost sodnikov, če ji bo to kazalo.« — Govor Ljube Davidoviča so poslušalci burno odobravali. + Dve volivni parni«. Pri razpisu volitev je vlada in njeno časopisje pisalo, da se bodo vršile volitve v znaku odgovora .ia alternativo: Ali za vidovdansko ustavo in za centralizem, ali pa za separatistični federalizem. Kar naenkrat pa je odpotoval minister vnanjih zadev dr. Ninčič v Pariz in v Rim in takrat so izdali novo volivno geslo: Preti boljševizmu! Nič več ni šlo v£ vidovdansko ustavo, nič več za centralizem, ampak glavna naloga samozvanega nacionalnega bloka je postala nenadoma borba proti boljševizmu. »Mi pa trdimo,« piše »Pravda«, da je nova vladna parola o bolj-ševiški nevarnosti lažniva in umetno uprizorjena, pa naj o njej pišejo listi »državnih lopova«, kar jim drago! Vlada prebivalstvo vara in goljufa, če trdi, da gre pri teh volitvah tza boj proti boljševikom, kajti naši državi ne preti boljševiška nevarnost, najmanj na Hrvatskem, med kmetskimi masami Stjepana Radiča. Obdolžitev, da so Hn'atje boljševiki, ni samo grdo nasilje, ampak j3 nacionalen zločin, ki ga bo treba primerno kaznovati. Obznana je in oo ostala neverjeten dokaz volivnega nasilja in najbolj gnusen zgled zlorabe zakona v strankarske namene.« + Inozemstvo vznoreja. — »Prager Tagblatt« prinaša uvodnik pod naslovom »Furioso«, v katerem vzporeja Mussolini-jev in Pašičev režim ter njune metode: »Tu in tam policija, milica, lov na veleiz-dajavce, zapiranje nesomišljenikov, raz-ganjanje parlamentov, ustavljanje listov — ali naj bo to vladajoče modrosti zadnji zaključek? Menimo, da je le predzadnji.« + Dr. Horvat dementira. Belgraj -ki »Politiki« je poročal njen zagrebški dopisnik, da mu je znani radičevski dicident dr. Horvat rekel v nekem razgovoru, d,v en bo ustanovil nove stranke, če vlada ne proglasi ob znane proti HRSS. — Napram temu poročilu ugotavlja dr. Horvat, da zagrebškega dopisnika »Politike« sploh ne pozna in da ni sploh še nikdar ž njim govoril, da ne namerava ustanoviti nobene nove stranke in da je proti obznani napisal oster članek v »Hrvatu«. -j- Strahovlada UJU. Kakor č jemo, je hodil pretekle tedne penzijonirani učitelj in general UJU v imenu prosvetnega oddelka po kranjskih šolah ter izpraševal, kje bi bilo mogoče koga odstaviti ali prestaviti, ker hočejo sedanji intermezzo v Belgradu čim bolj zlorabiti ter spraviti do korit vse svoje kimavce in kričače. Njemu sek indira njegov idejni in taktični naslednik Ivan Dimnik, učitelj na Grabnu in urednik dolgočasnega »Učiteljskega tovariša«. Baje jc pa med samimi ujeujevci še precej pametnih ljudi, ki se kar nič ne pulijo za Jclenc-Dimni-kova darila, ker vedo, da ne bodo držala in da jih utegne še glava boleti radi njih. V šolstvu bo komandiralo ljudstvo in nihče drugi! + Vodstvo mažamke stranke v Vojvodini v zaporu. Oblasti so zaprle celo vodstvo mažarske stranke v Subotici. Ustavljen je list »Hirlap«. Vodstvo stranke so zaprli, ker je javil neki iz uprave lista odpuščeni uradnik policiji, da dobiva list »Hirlap« podporo oa mažarske vlade. -j- Obsedno stanje v virovitiškem okraju. Belgrajski in zagrebški listi poročajo, da je okrajno glavarstvo v Slatini izdalo naredbo, ki uvaja pravo obsedno stanje za ta okraj. Prepovedano je točenje alkoholnih pijač, javni lokali morajo biti zaprti ob šestih zvečer, shodi in sestanki so brez izjeme vsi prepovedani, nihče ne sme niti glasno govoriti, ampak se mora vesti popolnoma mirno: Kdor bi se poskušal določbam.te naredbe upirati, proti temu »če se upotrebiti hladno i vatreno oružje«. »Pravda« dostavlja temu poročilu, da se na ta način uvaja na Hrvatskem režim, kakoršen je vladal nekdaj na Španskem pod vojvodo Albom. -+- Arctacije v Dalmaciji, Največ pristašev HRSS so doslej zaprli v Dalmaciji. V samem Šibeniku so zaprli nad 600 oseb. Za toliko !j -di pa v vseh šibeniških ječah ni prostora. Vsled te?a je vlada odločila, naj gredo ljidje za toliko časa domov, dokler ne bodo postavili dovolj barak kot taborišče za aretirance. + Preganjanja v Dalmaciji. Splitska »Nova Doba?« poroča o številnih hišnih preiskavah pri društvih in zasebnikih: Hrv. Kolu, Hrv. Zajednici, uredništvu ^Hrvatske Rijoči« itd. V soboto je policija aretirala dr. Damjana Sokola in odgovornega urednika »Hrv. Riječi« Vlaha Raiča. Raiča so kasneje izpustili pod pobojem, da se zvečer mora javiti policiji, a Raič se je odpeljal na Hvar, kjer ga je policija znova aretirala. Dne 6. t. m. so v Splitu aretirali predsednika Hrv. Zajednice dr. Brkiča in dr. Cuzzija. — V Senju so zaprli Pavla Britvica in Bogdana Vinkota, pristaša HRSS. — V Omišu je bilo mnogo hišnih preiskav. V Gatih so aretirali župnika don Stipe Kaštelanija in ga izročili sodišču. V Blntn so aretirali župnika don Dujo Kla-ri«'a. V Imotskem so zaprli dr. Mile Vuko-viča. — V Šibeniku in okolici so aretirali 11 pristašev HRSS. Čedna slika sedanjega režima. PRISPEVAJTE ZA ! PRISPEVKE SPREJEMA TAJNIŠTVO SLS LJUBLJANA (JUGOSLOV. TISKARNA) Poštnega čekovnega urada štev. 11 475 Beležke. v svo-cni ogabnem klečeplaztvu, predvsem, kar ja v zvezi z režimskim nasiljem in korupcijo, se »Slovenski Narod« rad sklicuje na zagrebški »Obzor«, čeprav je znano koketiranje tega lista z radikali. V informacijo povemo še, da je ta list ob vstopu Šurmina in Drinkoviča slovesno zatrjeval, da bo z vso silo navalil na oba, kakor hitro bi sopedpisala kak nasilen akt proti Hrvatom, a sedaj jih kljub obznani niti ne omeni ne več ... Naiven »rodoljub z dežele« se je zopet oglasil v »Narodu« in na dolgo in široko klobasa o neki svobodi, ki baje danes vlada pri nas. Da, veliko svobodo uživamo danes, na las tako kakor 1914—1917. Vsi javni lokali mrgole špijonov, ječe se polnijo, tisk se davi, uradništvo se v masah meče na cesto, organizacije se v masah razouščajo, gotovi ljudje pa lahko nekaznovano vršijo nasilja. Kaj hočete še večjo svobodo? Žerjav daje mtervjuve, svojim urednikom seveda, ker siccr žive duše ne zanima, kaj »izjavlja« gospod minister brez lj idskega zaupanja, kajti vsi že davno vemo, kdo je in kaj hoče ta gospod minister proti lj-.-dski volji. G, Ribniknr pripoveduje s svojim podpisom v zadnji »Domovini«, kako je slovenska »demokracija« med vojno sistematično rušila Avstrijo. Ta gospod bivši tržni nadzornik menda niso mislili na svoje plo-donosno delovanje pri ljubljanski aprovi-zaciji. »Uničujoče dokumente« so našli pri Radiču. Kdor ne verjame, naj jih pogleda naslikane v včerajšnjem »Jutru«, kajti na njih je mogoče videli naravnost strašne stvari, samo brati se nc da niti ena beseda tega dokumenta. Ata »Narod« dajejo v snočnjem uvodniku hrvatski zajednici očetovske svete, kaj in kako bi morala delali, da bi si priborila zaupanje hrvatskega naroda. Čudno da jih »modri« starec ni znal uporabiti zase, ker so mu ušli že davno vsi pristaši in se mora zadnji dve leti obešati vsake kva-tre na drugega gospodarja. Preiskava v Radičcvem stanovanju. Natančna preiskava, ki so jo izvršili zagrebški in belgrajski policijski organi po aretaciji RadičeVi na njegovem stanovanju, je prinesla na dan silno obtežilen material. Med drugim so našli obsežno korespondenco Radičevo z Leninom in čičerinom, potem z rrminii voditelji makedonstvu-juščih in z voditelji kosovskega koniteta. Nekaj vav ih dnkiunmtov so objavili že belgiojski lisli fotografiranih. Fotugrafi- raniso žalibog Še slabše kakor včerajšnja fotografija Todor Aleksandrovega pisma v »Jutru«. Že fotografirani dokazilni material pa ni najvažnejši. Kakor nam poroda belgrajski dopisnik, je belgrajska policija našla prav na dnu Radičevega skrivališča še ou posebno važen dokument, ki so ga s posebnim kurirjem poslali naravnost v Bel-grad samemu Pašiču. Ko je načelnik bel-grajske uprave varoši izročil skrbr.o čuvani zavojček Pašiču, se je ta silno razveselil in takoj telefonično obvestil v*e radi-kalske in demokratske prvake o veleva?ni najdbi. Ko so se vsi zbrali in je dr. Žerjav kot »benjamin« med ministri zavojček previdna odprl in v niem se nahaja^čo listino razgrnil pred PaŠiča, se je čik:< Baj>. po-gladil po lepi dolgi bradi in se sladto nasmehnil gospodinu Gjuriču z bese lami: »Evo ti, Marko! Ovaj, pa tvoj protokol!« Kdo je anektiran? »Slov, naroi« poroča dne 6. januarja o neki seji ministrskega sveta, ki sc je vršila 3. januarja, na kateri je razpravljal min. svet o pla Sevanju zapadlih davkov v anektirunih provincah. — »Slov. narodu« bi bili pr.iv hvaležni, če bi nam pojasnil, katere so te »anektirane« province? Iz Staro Loko. Prevzvišeni knezoškof la-vantinski g. dr. Andrej K a r 1 i n je bil te dni na svojem rojstnem domu v Stari LokL — Umrla mu je dne 3. t. m. najstarejša sestra Mina K ar lin v visoki starosti 79 let Slovesen pogreb blage pokojnice, ki je bila vzor krščanskega življenja, je bil 5. t. m. ob splošni udeležbi mnogoštevilnih sorodnikov, sosedov, znancev in prijateljev. Visokemu rojaku in ugledni rodevini na Kalanovšu iskreno so-žalje, blagi pokojnici svetila večna luč! Iz Trobelncga. Odkar je prenehalo v našem »Mar. domu« zidarsko kladivo, se je že pričelo novo življenje — izobraževalnega dela. 8. dec. smo proslavili praznik Brezmadežne poleg slavnosti v cerkvi tudi z akademijo Mar. družb v Domu. Za božič so nas razveselili oiroci Mar. vrtca, ki so igrali božično igro in imeli govore, deklamacije in petje pred jaslicami. 28. dec. je napolnilo občinstvo našo dvorano ob igri: »Zamujeni vlak«, ki so jo igrali fanljo. Proti pričakovanju so fantje vloge dobro rešili. Prav iz srca smo se nasmejali in marsikaj poučnega videli in slišali. Sedaj šele čutimo, kako potreben je bil pri nas Marijin dom, ki ga je Trebelno toliko časa pogrešalo. Hrastcik. Ncša dolina spada pod trboveljsko občino, kjer bodo 1. marca t. I. občinske volitve. Zato ni nič novega, ee nastopajo razne stranke. Vendar pa zaznamujemo pri nas novo liberalno iznajdbo. Da bomo razumeli njihov nastop, je treba poseči nekoliko nazaj. Velik del občine Sv. Krištof se ima radi zcm'jepisne lege v kratkem priklopiti k dolski občini. Temu sta se zelo upirala gg. Gnus in Dclinšek, ker dobro vesta, da to pomeni politično smrt za dolske demokrate. Zato sta začela akcijo, da bi se Hrastnik pri-klopil k Dolu. Na ta način so upali, da bi pri bodočih volitvah s pomočjo socialistov dobili večino in bi zasedel županski stolček g. Do-linšek, v nasprotnem slučaju bi pa postal g. Gnus gerent. Ko je bil načrt gotov, sta sc gg. Gnus in Dolinšek peljala v Ljubljano, da bi zvedela, kako bi to šlo. Zatem so sklicali v tukajšnji šoli sestanek nekaterih občanov, katerega sta se udeležila tudi gg. Gnus in Dolinšek. Na sestanku je g. Ferdo Roš povdar-jal, da moramo hitro proč od Trbovelj, ker da bodo tam zidali na občinske ctroške poslopje za okrajno glavarstvo, poleg tega pa še cestno železnico, vsled česar bomo morali plačevati strašne davke. G. Roš jc dobro vedel, da tu ni res. Če bi se tudi poslopje za okrajno glavarstvo res zidalo, bi se na državne stro-| ške. Tudi ni v proračunu trboveljske občine i nobene postavke za zidavo takega poslopja. I O tem so tudi demokrati dobro poučeni, a ! kljub temu farbaj'o ljudi, samo da bi dosegli i svoj ci'j. G. Rcšu jc tudi dobro znano, da smo : Ilrastničani prispevali za zidavo in povečanje trboveljske šole, ravnotako tudi za vodovod, | ki je stal nad 16 milijonov. G. Roš in drugi : dobro vedo, da bodo morale tudi Trbovlje I prispevati za hrastniško šolo, ako bomo toliko i časa skupaj, dobro vedo dalje, da dolska občina ravno zato ne sprejme Hrastnika, ker bi j morala prispevati za novo šolo. Demokratom je dobro znano, da jc SLS v naši občini zelo ; narastla, zato lažejo na vse strani, da bi pri-! šli do svojega cilja. Sestavili so takozvano hrastniško kandidatno listo, na kateri so dali na prvo mesto g. Roša in druge, na zadnje mesto so pa kar po vrsti napisali naše ljudi, ki so pa že začeli preklicevnti svoje podpise na tej listi. Demokrati so mislili, da bodo s pometjo »klerikalcev« spravili v občinski svet i Roša in še koga drugega, pa ta pšenica jim ' nc bo Sla v cvet. Dr. OElU&ER-jev 11 1 "" fclrf VU iS Ilnhl ao itrvonj al! vt« w " W fo ariit P 4£>v«tl» gin*« ) Jos. Belcih Maribor m > iUJJ IlilJ Dnevne novice. — Ii brogOT prizadetih gtarSeT. Z da-naSnjim dnevom, t j. 8. t. m. se torej prično reformirati vso realne gimnazijo v Sloveniji po srbskem vzorcu. V dvomu, kaj storiti z otroki, je večina staršev — kakor fcujeano — mnenja, naj puste sinove do konca prvega tečaja na dosedanjem zavodu. Ob koncu tečaja se bo pa že videlo. Vsak jurist, ki ga vprašamo, sodi, da naša pritožba na Državni svet mora imeti uspeli. Medtem naj se pa učenci sami brigajo, da ne bodo preveč pozabili odpravljenih treh obveznih predmetov. — Rojstni dan kraljice Marijo se praznuje dne 9. januarja s slovesno službo božjo, kateri prisostvujejo državna oblastva in uradi z vsem osebjem. V Ljubljani se vrši služba božja v stolnici sv. Nikolaja ob 10., v pravoslavni kapeli ob 9., v evangeljski cerkvi pa tudi ob 10. Po deželi naj se služba božja vrši samo na sedežih garnizij, okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč. — Umrla je 6. jan. t. I. na Zduši pri Mekinjah g. Katarina Potočnik roj Sušnik kot žrtev materinskega poklica v 36. letu starosti Rajna, sestra g. profesorja in bivšega ministra g. Antona Sušnika, je bila vzorna krščanska mati in gospodinja; zapustila je petero nedoraslih otrok. N. v m. p.! — Razpust društva. >Uradni liste naznanja, da je »Zveza delavcev in delavk kovinske industrije in obrti Jugoslavije za Slovenijo«, podružnica na Jesenicah, na podstavi čl. 24 drž. zak, razpuščena, ker je prekoračila svoj delokrog. — > Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti prinaša v številki dne 5. t m. med drugim pravilnik o uporabi serumov, uaredbo o uporabljanju izkrčenih gozdnih površin, privatnih veleposestev in državnih gozdov in odločbo o prodajanju kisove kisline. — Osebne vesti. Za člana rudarskega odbora pri generalni rudarski direkciji za 1. 1925 sta imenovana Vladimir Lipold, načelnik oddelka za državna rudarska podjetja, in Vinko Strgar, rudarski glavar v Ljubljani, — Nušie — sumljiv. V Dubrovniku, kjer nimajo stalnega gledališča, sta v zadnjem času prirejali predstave dve diletantski družbi. Te dni je družbama došlo od policije pismo, v katerem jima oblast »priporoča«, naj vpričo bližnjih volitev ne vprizarjala NuSičeve >Pro-tekcije« in »Sumljivega človeka«. — Kako senilen je režim PP tn kako slabo vest ima! — Ivan Zabukovčfiva knjiga »K Materi« Je pošla in predstojništvo pri Sv. Jožefu nad Celjem naročnikom ne more več ustreči. — Vihar na Blokah. Dne 5. t m. srno tn imeli silen vihar, ki je valil z grozno silo in naglico silne -oblake čez naše Bloke. Vso svojo silo je pokazal pa tudi na strehah hiš in gospodarskih poslopij. Nekaterim streham je samo »rebra« pretipal, druge je pa no-nsmiljeno razkrival. Razume se, da je strešna opeka letela vsenavskriž, slama pa se je raz strehe valila kar v celih šopih, tako da imajo gospodarji občutno škodo. — Občina Tomišolj razpisuje zidavo nove Sole na Jezeru pri Preserju. Natančne informacije dobe reflektanti pri krajnem šolskem svetu na Jezeru in v občinski pisarni občino Tomišelj na Jezeru št. 9. do 30. t. m. — Zanimiva novost za bolnike, ki trpe na reumi, gihtu in iši.asu. Kakor nam iz Pi-štan (ČSR) javljajo, je že mnogo gostov oživelo zimsko kopališko sezono, alcoprav. so bili poleti vsi hoteli prenapolnjeni. Mnogim pa vzlic nizkim cenam ni mogoče, da iščejo pomoči v kopališču samem. Ti bolniki se lahko" lečijo po najnovejši, od svetovnoznanih zdravnikov priznam metodi vse gori omenjene bolezni tudi doma zelo uspešno. V to svrho se jemlje iz 70% vročih pištanskih vrelcev črna radioaktivna snov, ki na svoji zdravilni moči ničesar ne izgubi ter se v obliki kocke ali kot gotov kompres razpošilja po celem svetu. Tudi v naših zdravniških krogih je ta enostavni in ceneni način zdravljenja že znan ter se lega zdravila lahko poslužujejo tudi najsiromašnejši sloji. — Sanatorij »Tlierapia« v Cirkvenioi za delavstvo. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je najel v sanatoriju »The-rapija« v Cirkvenici 40 postelj za svoje zavarovance. Ker je število postelj omejeno, pridejo v »Therapijo« samo okrevajoči po težkih boleznih in bolniki s kroničnimi srčnimi boleznimi. — Darovi zagrebSkemn zoološkemu oddelku. V minolem letu je prejel zagrebški zoološki oddelek od 27 dnrovateljov 46 razuih živali, povečini ptice. — Za dalmatinske luko. Vlada je odobrila kredit 9.600.000 Din za razširjenje splitsko luke povodom zgradbe novega kolodvora v Splitu. Vsega je dovolila vlada za popravo raznih dalmatinskih luk 24 milijonov dinarjev. Pomorska uprava namerava takoj začeti z deli. — Srbski književni jubileji. »Matica srp-■ ska« proslavi letos 100 letnico rojstva dr. Sve- tozara Miletica, 1. 1926. pa slavi Matica S. sama stoletnico svojega obstoja. Oba jubileja se proslavita z velikimi prireditvami. — Novi odbor »Matice Srp3ke«. Na zadnji seji Matice S. v Novem Sadu je bil izvoljen za predsednika Radivoj Vrhovao, ravnatelj gimnazije v Karlovcih, za podpredsednika dr. Miladin Veličkovič-Svinjarev. — Kolardarija proge Knin—Pribudič. Te dni je posebna komisija pregledovala in prevzela progo Knin—Pribudič. Z novim letom je na tem delu proge prevzelo službo državno železniško osebje. Na progi manjkajo samo še tračnice. — Popravi. V Slanku »Volitve« v »Slovencu« dne 4. januarja je škrat 1 spremenil besedo »zaupniki« v i župniki«. Članek govori le o zaupnikih. — Naj se zglasl gospod usnjar Ban, ki je došel pred kratkim Iz Amerike in sporoči svoj naslov upravi lista pod št. 107, ali pa kdo izmed onih, ki jim je znan naslov gosp. Bana. — K notici o napadu na poti iz Litije v Šmartno, o katerem je »Slovenec« poročal v torek, dne 6. t. m., je treba pripomniti, da se piše napadeni Avgust Brunček in ne Brezov-sek. — Odpovedi stanovanj v Oisjoku. Osješka »Drau« poroča., da so osješki hišni lastniki odpovedali z novim letam silno mnogo stanovanj, drugim pa so zvišali najemnino na zlato veljavo ali pa še čez. Organizacija hišnih lastnikov je sklenila, da podaljšanje zakona za zaščito najemnikov do 1. maja no prizna, da prostih stanovanj tudi ne bo več naznanjala stanovanjski oblasti, ampak da bo postopala po določilih starega predvojnega zakona. Najemniki so pa s svoje strani sklenili, da ne plačajo nobene višje najemnine kot postavno določeno. Kakor vse kaže. drvimo v stanovanjsko zmedo. — Nenavaden umor. V novosadfcki bolnišnici sta o. t m. dve spolno bolni dekleti skozi okno »koketirali« z bolniki na moškem oddelku. Pri tem je postala 18 letna Katica Mičič na svojo tovarišico 22 letno Mileno Vujin ljubosumna. Potegnila jo odnekod dolg, oster nož in z njim Vujinovo dvakrat zabodla v src-?. Vujlnova je umrla na mestu, Mičičevo so pa zaprli. — Dva nevarna vlomilca aretirana. V Linčevi vasi na Koroškem no aretirali povodom nekega vloma dva vlomilca in siccr Antona in Alojzija Anžurja. Obsežna preiskava je ugotovila, da sta oba zloglasna tatova in skrajno nevarna vlomilca, ki imata na vesti že afcbroj raznih predrznih vlomov in tatvin. Doma sta iz Sp. Zadobrovc pri Ljubljani in se potikata že delj časa brez posla po Jugoslaviji in Avstriji. V njihovi družbi jc bil dalj časa tudi zloglasni nevarni vlomilec Peter Prime iz Dola, ki je sedaj zaprt r Celovcu. Kradli so vse, kar so dosegli in so tihotapili ukradeno blago v Nemško Avstrijo. Tam so svoj posel nadaljevali, kradli in goljufali ia če so jim postala tla prevroča, so se zopet vrnili v Jugoslavijo. Končno pa so omenjena bratca aretirali v okolici Celovca. Anton Anžur jc vrh tega še pobegli kiznjcacc in ima odslužiti šs precejšnjo kazen. — Vlomljena je bilo pred dnevi v Triglavski dom na Kredarici ter v Stani če vo kočo. Škoda je znatna pri Staničevi koči, ker so bila vlomljena vsa okna. O cm dno je nasilnež poizkušal, pri katerem oknu bi lahko zlezel v kočo. O zlikovcih ni sledu. — Oddaja gradbenih del za razširjenje in podaljšanje stare obale v Gnszu se bo izvršila potom ofertalne licitacije pri Direkciji pomorskog saobračaja v Splitu due 24. januarja 1925. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo: gled. Prihranite si denar! Vse zimsko oblačilno blago, posebuo za suknje jn plašče radi pozne sezije po ogromno znižanih cenah pri A. POTOK AR, Ljubljana, poleg trga pri zmajskem mostu. Tudi vsa druga manufaktura po priznano najnižjih ceuah. Zažgali eo otroci na skednju št. 83 na Vrhu. Bili so doma nesrečni malčki sami, ker vdo-va-mati je šla po drva in dospela ravno do vasi, ko hb jo vžgalo doma. Trkamo na usmiljena srca in kličemo: Pomagajte! Darove sprejemata župni urad in županstvo na Siuj. Vrhu, p. Vinica v Bolokrajini. Strašen pofar m Ko sem se v soboto 3. jan. t 1. dopoldan, proti deseti uri je šlo, vračal od obhajila proti Sinjemu Vrhu in bil samo deset minut še oddaljen, sem baš dojal: o kako se danes lepo vidi Sinji Vrh! In rdeča streha cerkv. zvonika se mi je videla, liki v rdeča kapica« na pravljični podobi. Komaj bi mogol ta stavek do konca Izreči, se požcue nad cerkvijo v ozadju Vrha silen čru dim tn plamen. In predno sem bil doma, je že trem gospodarjem gorelo. Do enajste uro dopoldan je mesaril ogouj strehe in kar jo dosegel, vse vpepelil (do 25 poslopij). Glavui dol Sinjega Vrha jo uničen. Škoda je silna! Nekateri šc zavarovani niso bUi. Najubožnejši in naj-premožnejšl so prizadeti. Veter je bil tako silen, da jo ogorke slame nesel notri doli na devet kilometrov oddaljeno Vinico. To je opozorilo pož. brambo iu orožnike na Vinici, da so, kar so mogli naglo, hiteli na pomoč. Zmanjkalo jo vode po vodnjakih. Studenec za vasjo in mlaka pa jo ža toliko proč, da je silnega napora, nadčloveškega tirjala od vseh. Po noči so pršelo še iskre iz vseh strani pogorišča; edini zvou jo ponovno klical: vode, vode, vode. Zalosteu jc bil v nedeljo pogled na pogorišče. Kor je zgorelo žito, obleka, onemu vinski hram z vsem imetjem, je pomoč nujna. Bogu hvala, da ni po noči nastal ogenj, da so vsaj živino rešili in da ui kaka burja obračala, sioer bi šal ves Sinji Vrh, kakor se je to zgodilo pred 60 leti (L 1865) na belo nedeljo popoldan. p Smrtna kosa. Umrla je na Kattnari pri Trstu 201etuu kandidaliuja mariborskega učiteljišča Emica L u z n i k. p Odmevi novega položaja v Trstu. V pon-deljek so priredili tržaški fašisti velike demonstracije ]>q mestu. Pri tem so skušali napasti uredništvo listov ^La Sera« in sII Lavoratore«, a jih je policija odbila. Ponoči je močna skupina fašistov udrlu v kavarno »Edera«, kjer se zbirajo republikanci, in vse opustošila. — Policija jo izvršila mnogo hišnih preiskav pri voditeljih bivših bojevnikov iu »Italia Libera«. Aretirala je več komunistov in nekaj fašistov. Vrženih je bilo več bomb, ki pa niso povzročile nesreč. 21 5 Prebivalstvo v celjski župniji 1. 1924, V celjski župniji je bilo preteklo leto rojenih 421 oseb (218 moških in 203 ženskih). Umrlo je 407 oseb (214 moških iu 193 ženskih). Poročenih jc bilo 179 parov. š Rodni občni zbor društva organistov in glasbenikov sa Slovenijo s Prekmurjem se vrši v torek, duc 13. januarja ob 8 zjutraj v dvorani hotela »Beli vole v Celju. Ker bode ta občni zbor izredne važnosti glede pristopa k Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani, katera bo naša pereča vprašanja reševala, se poživljate vsi člani društva k polnoštevilni udeležbi. — Odbor. š Silvestrov večer celjskega Orla pri Belem volu v Celju je izpadel zelo lepo. Spo-red je bil zelo pester, igralci so storili, kar jo bilo v njihovi moči. Vprlzorili so burko ^-Napoleonov aamovar'. Razen te burke so nastopili z raznimi kupleti. Pevski odsek je pa Icrasno zapel nekaj pesmic. š Razdružila se je znana tvrdka Hladiu in Dobovičnik v Celju. Družabnika sta začela vsak zase. TT. Hladin ima svoj sedež poleg (nemške) mestne cerkve, tt. Dobovičnik pa v Gosposki ulici. 5 »Deulschcs Haus« v Celju je prešel v slovenske roke. Ves čas od prevrata se je zanj bil hud boj, v čigavih rokah bo ostal. š Umor. V ponedeljek, dne 5. t. m. so dobili v Celju na hribu Sv. Jožefa umorjeno mlado žensko. Njene identitete niso še mogli dogn... . Baje je šla v nedeljo zvečer ali pa v ponedeljek zjutraj k spovedi in jo je pri tem nekdo napadel. Bila jo zabodena z nožem In privezana na drevo. š Vihar v Celju. Od sobote do pondoljka jc bil v Celju hud vihar. Pometal je s streh opeko, polomil napisne table in poruva! mnogo dreves. Napravil je mnogo škode. 5 Sairtsa kosa. V Celju je umrl 2. jan. Marko Tratnik. Okrog 50 let jc vodil celjsko parno kopališče. š Zadružna elektrarna v Vojciku, V Voj-fliku sc je ustanovila zadruga, ki bo oskrbela elektrifikacijo Vojnika in okolice. š K umoru v Studencih. Mariborsko okrožno sodišče je dobilo iz Trsta uradno obvestilo, da jc tržaška policija aretirala Miklo-vega morilca mizarskega pomočnika Franca Ciča, ki jc italijanski podanik. Čič jc bil pri aretaciji svojega gospodarja Žlahtiča navzoč, nato pa jc pobegnil v Italijo ter sc jc brezposelno potikal po Trstu. Tržaška policija ga je zaprla in ko jc dobila od mariborske policije izdano tiralico, je spoznala v njem iskanega morilca. Sodišče v Mariboru je ugotovilo, da so bili čevlji, ki jih jc našla policija na Miklovem stanovanju in ki so bili blatni od gnoja, tisti, ki jih jc dobil Čič, ko je odhajal iz mariborske kaznilnico po večletni ječi. 5 Dva uboja. Na Štefanovo so se stepli fantje iz Novecorkve iu Socke pri Celju. Prepir so imeli še od sv. večera. Fantje iz Nove-cerkve so Šakali one iz Socke med desetini opravilom v krčmi in so jih odhajajoče napadli z noži in koli. Eden je sunil svojega nasprotnika, a je pri tem zadel poleg idoče-ga mirnega fanta, tako da se je zgrudil na tla in po par minutah izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadel nož v vratno vretence in ga smrtno nevarno poškodoval. Vsa zdravniška pomoč bi bila zaman. Drugega so tudi oklali, da je umrl čez dva dni v bolnišnici v Celju. Enega so pa težko ranili. Storilci so sicer pobegli, toda po jih orožniki takoj polovili. « Ij Opozarjamo, da so vrši III. prosvetni večer jutri ob 8 v Ljudskem domu. Predava dr. Rozman o Koroški. Krasne skloptične sliko bodo pojasnjevale predavanje. lj Umrla je včeraj ob tričetrt na sedem zjutraj gospa Marija F 1 o r j a u č i č roj Roš, soproga poklicnega gasilca ter mati znane gasilske družine. Bila jo vrla žena in dobra mati svojim otrokom. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz Mestnega doma na pokopališče k oV. OVUVU.1 ji vema tu«.. lj Umrli so v Ljubljani: Antou Ruper, uradnik, 41 let. — Josip SuštarSiS, kočarjev sin, 15 mesecev. — Ivan Vidic. delavec, 48 let. — Ivan Šeligo, invalid, 33 let — Fran MuSič, dninarčin sin, 4 leta. — Marija Pet-kovsek, mestna uboga, 63 let — Marija Flor-jančič, kovačeva žena, 62 let. lj Popis živine, perutnine bi čebelnih panjev. Prizadelo stranke so ponovno opozarjajo, dn priglase najkasneje do 10. januarja 1925 v mestnem gospodarskem nradu konje, osle, mezge, mule, govedo, prašiča, ovce, koze, perutnino (kokoši, raco, gosi, purane) ter čebelne panje, ker bi se moralo sicer po preteku toga roka proti njim po obstoječih predpisih kazensko postopati. !j Saje so so vnele. V torek je opazila straža nad delom liiš na Starem trgu silen tlim. Na poziv je takoj odpeljal na Stari trg trenski avto in gasilci so ugotovili, da so se vnelo v dimniku hiše št 30 saje in sicer vsled tega, ker se je vnela na štedilniku pri neki stranki mast, vsled česar je udaril silen plamen v dimnik in vnel saje. Škode ni ta požar povzročil uikake. lj Tatvina vozno plahte. V mestnem zavetišču zs onemoglo v Jupljevl ulici 2 je bila v uooi od pondoljka na torek ukradena s tamkaj so nahajajočega dvojnega kozolca velika vozna plahta, ki jo bila na več mestih namazana z zeleno oljnato barvo. Pred nakupom se svari! lj Tatvine drv in premoga so se v zadnjem času silno razpasle po mestu in okolici. Posebuo pridno posečajo tatovi razna skladišča, pred vsem tovarniška in železniška, poleg tega pa še železniške vozove. Aretirali so že več moških in žensk, ki so kradli premog in drva in so jim naložili precej občutne zaporne kazni. Ne gre pa tu za ljudi, ki jemljejo, ker jih doma zebe iu nimajo denarja za drva, marveč za bolj nevarne tatovo, ki kradejo kurivo, ga prodajajo pod dnevno ceno in potem denar zapijejo in zalumpajo. Še bolj žalostno pa je, da imamo tudi iake starše in druge, ki pošiljajo krast otroke. Tako je aretirala policija na glavnem kolodvoru kar pet mladih fantalinov, ki so kradli premog. Zasačili so jih pri tatvini. Eden iz družbe je splezal na železniški voz in je metal premog na tla. Njegovi tovariši pa so ga pobirali v košare. Vsi tatiči bodo primerno kaznovani, toda ka^rt, Se bolj občutno, bi gotovo zaslužili oni, ki so dajali lantom poiuho in jih napeljevali k tatvini. lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloZe. nih devet ovadb in sicer, radi tatvine 2, radi poneverbo 1 (fotograiičen aparat vreden 1500 Din), radi poškodbe tuja lastnine 1 (razbitje 100 Din vredne šipe) in po ena radi nezgode, radi ognja v dimniku, telesne poškodlie. pijanosti in kaljenja nočnega miru. lj Razne tatvine. Lov za tatom. V mestu so se zopet začele množiti jako predrzne tatvine iu to na javnih prostorih, na trgih in cestah kakor tudi v stanovanjih. Iz policijskih prijav posnemamo tele slučaje: Na Sv. Petra cesti je pritekla k stražniku ueka mlada. Čedno oblečena ženska na videz iz boljše družbe. Pokazala mu je nekega mladega moškega, ki je tekel nekaj korakov pred njo. Javila mu je. da ji je ta fant iztrgal iz rok ročno torbico. \ kateri je imela denarnico s precejšnjo vsoto. Stražnik je naročil ženski, da naj ga počaka na cesti, sam pa je stekel nemudoma za *.a-tom in začel se je pravcati lov po cestah iu ulicah. Toda tat je bil uren, pasauti pa so se izogibali in na Zaloški cesti se mu je posrečilo, da se jo neznano kam izgubil v kaljo vežo ali stransko ulico. Ko se je stražnik vrnil na Sv. Petra costo, kjer bi ga morala čakati ova-diteljica, tudi ujo ni več našel. Dolična ženska naj se zglasi na policiji v svrho zaslišanja in natančnega opisa predrznega tatiča. -— Ukraden šal. V neki gostilni na Dolenjski cesti je bil ukraden slugi J. Jerebu moški šal. Jereb je na svoj šal že skoro pozabiL Na Vodnik > vem trgu pa jo ugledal slučajno uekega mesarskega vajenca, ki je imel ogrnjen njegov šal. Prijeli so Iauta, ki jo izjavil, da je kupil šal od uekega neznanca za 30 Din. — Okra-den tiskar. V času od 2. do 6. januarja je bil ukraden tiskarju A. B, v Florjanski ulici iz žepa telovnika ključ od njegovega kovčka. P ključem jo odprl tat, ki nicra B.-evc razmero dobro poznati, njegov kovčeg in mu je ukradel 1200 Din in pa 7 dolarjev. — Še trije ta-liči. V neki gostilni za Gradom je bila ukradena Žagarju Francetu Blažotiču iz Ceste na gorenjsko železnico iz žepa suknje denarni ca, v kateri jo imel 180 Din gotovine. — Šo- ferju Francetu Valantu je bil ukraden iz avtomobila, katerega je saino za kratek čas zapustil radi nekega opravka na Kongresnem trgu, suknja, podložena s kožuhovino, vredna 2000 I)in. Pred nakupom se svari. — Na Vodnikovem trgu je bila ukradena zasebnici Amaliji Jerman iz ročne torbice denarnica s 50 Din gotovine. — Izpred trgovine Jožice Zajček na Poljanski cesti je bil ukraden rjav gumijast plašč, vreden 360 Din. Prosvetna zveza. III. Prosvetni večer se vrši v petek, dne 9. decembra ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Na sporedu je predavanje o K o r oš k i. G. predavatelj dr. Rozman je preživel prav sedanje božične počitnice ined Koroškimi Slovenci onstran Karavank. Zato bo predavanje nudilo tudi najnovejše podatke o našem ljudstvu v Korotanu. Zibelka slovenstva je nekoč tekla na Gosposvetskem polju. Val tujcev je tekom stoletij potisnil iz lepih koroških dolin in pregnal iz solnčnih planin Slovence tja do Drave. Lepi so kraji, kjer je bival nekoč slovenski rod; danes so le grobovi naši. Toda še biva narod onstran meje, v čigar srcu živi zavest: »Tam preko so milijoni močnih bratov, Jd nas ljubijo in čuvajo nad nami kot nad punčioo svojih oči — in ne bodo nikdar pustili, da propademo in poginemo.« (Fr. Finž-gar: Le vkup uboga gmajna!) Pokažimo z obilno udeležbo, da smo vredni zaupanja, ki ga stavijo v nas naši koroški bratje. — Nad 60 krasnih slik bo pojasnjevalo predavanje o Koroški med njimi bomo videli tudi razbito župnijsko pisarno v Pliherku in uničene prostore onaotnega prosvetnega društva. N a III. prosvetnem večeru bodo poleg godbe Mladinskega doma sodelovali naši izborni solisti z izbranimi točkami. slavnega ruskega komponista Igorja Stravin-skega, ki je danes brez dvoma vodeči glasbenik nove dobo ne le v Rusiji, ampak v celi Evropi. Vzgojil si je že tudi svojo šolo, ki ima pristaše tudi v naši državi, saj je zagrebški kapelnik Baranovič komponiral svoj balet x>I.i-cirajevo srce« popolnoma po Stravinskijevem načinu. Ga Strozzi nam poda Stravinskijeve pesmi v celem njegovem razvoju, to je od upliva stare šole pa do zadnjih kompozicij, ki kažejo popolnoma nove smeri. Priglase za vseh pet abonma koncertov sprejema Matična knjigarna na Kongresnem trgu. pr Spored I. abonma koncerta Filharmo-nične družbe v Ljubljani izvaja odlična umetnica koncertna in operna pevka ga Maja Stro-zzijeva, ki slovi na vsem slovanskem jugu kot najboljša interpretinja moderne pesmi. Kot glavno točko svojega ljubljanskega koncerta, Zgodovino berlinskega delavskega gibanja« ter izdajal revijo > Dokumente dej Socialismusc. Uredil je tudi izvrstno izdajo Lassallesovih spisov. sv Samomor berlinskega bankirja. V Berlinu se je s svojo ženo vred zastrupil 72 letni ugledni bankir Leopold Friedliinder. Prizadet je bil pri polomu Barmatovega koncema. sv Jaclde Coogan. O Cooganoveni potovanju na Grško se je zelo mnogo pisalo po časopisju in razglasilo njegovo slavo po vsem svetu. Vsi, ki poznajo mladega igralca iz filma, so ga hoteli osebno videti. Povsod, kamor jc prišel, so mu pripravili sijajen sprejem. Coogan nastopa običajno v vlogah, v katerih predstavlja zanemarjenega dečka s strgano kepico in jopico. Film »Mali kraljevič« je dosedaj edini, v katerem igra vlogo iz visokih kraljevskih krogov. Film je bil izdelan že pred njegovim potovanjem v Evropo. sv Kaj si želijo otroci milijonarjev? V londonskem »Savoy-Hotel« se nahaja več otrok tam stanujočih amerikanskih milijonarjev. Časnikarji so jih obiskali in jih povprašali, kaj si žele za Božič. Hčerka večkratnega dolarskega milijonarja si želi biti zaposlena kot kuharica. Druga šestletna deklica je še bolj skromna in si želi, da bi se smela poslužiti hotelske telefonske centrale, kadarkoli bi hotela. Sin milijonarja — kralja volne, bi bil rad lift-boy, da bi smel odpirati in zapirati vrat« pri liftu. Mnogi drugi si žele v vratarjevi loži sprejemati goste. sv Raznoterosti. V Bernu se vrši te dni konferenca, ki se peča z izgotovitvijo voznega reda za romarske vlake v svetem letu iz Švice ozirema preko Švice. Mislijo spraviti v promet od 150—200 posebnih vlakov. — Londonski urad za patente javlja, da mu je bilo v 1. 1924 priglašenih okrog 30.000 iznajdb. Največ iznajdb je bilo na polju brezžične tele-, grafije. — Vsakoletne plavalne tekme za božično darilo v Seinc od mosta Concorde do mosta Aleksandra III. se je minuli božič udeležilo 19 tekmovalcev. Med njimi je bila ena dama, mile Nisson iz Versaillcsa. Vreme je bilo izredno ugodno. Zmagal je Mažar Dukasz, ki je preplaval od enega mostu do drugega v 2 minutah in 50 sekundah. Mile Nisson je priplavala poslednja. SVOBODNO PRISTANIŠČE V VLADIVOSTOKU. Moskovska vlada je proglasila s 1. januarjem t. 1. Vladivostok za svobodno pristanišče. Dosedanje visoke uvozne carine so namreč upropastile Vladivostok. Oktobra meseca se je izvozila preko sovjetskega Vla-divostoka in japonskega Dajrena (Daljnega) skoro enaka količina blaga po 5.000 vozov. Zato pa je uvozil Vladivostok petkrat manj uego Daljni. Tovorni vlaki iz Vladi-vostoka gredo navadno prazni, in to podvoji cene za prevoz po železnici. Kot svobodno pristanišče bo užival Vladivostok carinske olajšave za tranzitno blago in postane železnica torej bolj počepi. Vsled tega bo lahko narastel promet s papirjem, čajem, soljo in industrijskimi vrečami kakor tudi z žitom iz Sev. Mandžurije. Mnogo japonskih, kitajskih in ameriških tvrdk je že otvorilo v Vladivostoku svojo podružnice. Porto-franco v Vladivostoku bo seveda na poti Dajrenu iu japonski južno-mandžur-skl železnici. Njen ravnatelj baron Okura je že izjavil, da bedo poskušali Japonci doseči sporazum s sovjetl. Severna Mandžui-ija bo pa narobe veliko pridobila, ker zdaj lahko uvaža blago v Vladivostok prosto carine. VOŽNJA S KOČIJO. V Berlinu se je mlad mož, po imenu Nied-ner, peljal pozno zvečer v kočiji domov. Spotoma je opazil, cla nima več toliko denarja, da bi plačal vožnjo. Neumno se mu je pa tudi zdelo, da bi svoj položaj razkladal kočijažu, ker bi sicer moral izstopiti. Prišel je na pametno idejo. Velel je ustaviti pred svojo hišo in kočijažu ves v skrbeh dejal, da sta se mu v vozu izgubila 2 napo-leondora, da jih v temi ne more najti — in ga prosil, naj trenutek počaka, da prinese svetilko in poišče. Stopil je v vežo, zaloputni je za seboj vrata in počakal nekaj trenutko \ Kmalu je slišal, kako je kočijaž s kočijo v silni naglici odpeljal, — Niedner je stopil iz hiše 'a klical za kočijažem, ki pa ni hotel nič slišali in je le še hitreje vozil. Niedner pa so ni mogel vzdržati smeha, ko si je predstavljal veliko presenečenje prevaranega goljufa, ki je pač zastonj, stikal za izgubljenima napoleondorima. DVOBOJ. Dva francoska igralca, eden izredno re-jen, drugi droben in suh, bi se morala dvo-bojevati. Ko sta prijela za meče, je suhi dejal: >Predragi moj kolega, vest me peče, ia bi se meril z vami. Vi mi nudite veliko preveč ugodnosti, kajti jaz sem silno tenek; dovolite, da vsaj nekoliko popravim razliko.« — Tedaj je vzel iz žepa košček krede, začrtal na trebuhu svojega nasprotnika krog "n rekel: >Glejte, ljubi moj, sunki, katere vam zadam izven tega kroga, ne štejejo.« — Vsi navzoči so se začeli krehljati, tudi debeluh se ni mogel več vzdržati smeha. Nasprotnika sta se seveda spravila in dvoboj so nadomestili z dobrim zajtrkom. MARŠAL VILLARS. Maršal Villars je bil celo v pozni starosti nenavadno velik vinski prijatelj. Ko se je leta 1734. odpravljal v Italijo, da prevzame ar-inadno poveljstvo, je prej obiskal še kralja Sardinije. Toda bil je tako pijan, da se ni mogel več držati na nogah in je pred kraljem padel na tla. Vendar ga kljub takemu položaju ni zapustila prisotnost duha in je kralju brž rekel: »Tu sem se na čisto naraven način ponižal k nogam Vašega Veličanstva.« SKROMNI UHLAND. Leta 1853. so imeli prirodoslovci kongres v WUrttembergu. Njim na čast se je priredila tam tudi pojedina. Vabljen je bil tja tudi Uhland. Ko se ga je neki tujec spomnil v nanit-nici, se je dvigni! in pripomnil, da v-elja slavno prirodoznancem in ne pesnikom. Kar se obregne neki Nemec, ki Uhlanda po obrazu ni poznai, in zavpije: >Vrzite : e-sramneža ven! Bog živi našega Uhlanda!« Vse se je smejalo. Tudi Uhland, ki je doma svoji ženi pozBeje z največjim veseljem pravil, kako bi ga bili tedaj malone ven iz dvorane zagnali. CESAR IN STRAŽNIK. >Si ti moj prijatelj?« je dejal Napoleon, ko ga je pri pregledovanju ogovoril eden njegovih starih vojakov. »Kaj bi rad?« — >Gospod, velika nesreča se mi je pripetila.« — :>No, kaj pa takega?« — »Oh gospod, doma sem imel dobro mamo, ki je doslej srečno in zadovoljno živela od podpor svojih pet sinov-vojakov. Zdaj ji jo pa pogorela koča, v kateri je stanovala in ostalo ji ni nič drugega kot njenih 77 let in solze; in to je hudo, gospod. < — »Ti bi torej zanjo rad izprosil pokojnino? To je prav. Mati mojih vrlih junakov lahko vedno računa name. Bom takoj govoril z ministrom za notranje zadeve. Si zadovoljen?« — ^Ne, gospod!« — »Hudirja, ti si pa čuden patron! Kaj sploh še hočeš? Nakazilo iz državne blagajne?,- — »Ne, gospod! Bog ne daj, da vašim besedam ne bi verjel, ampak v času, ki ga rabi komisar za to, da vaše naročilo uredi, bi moje mame že ne bilo več. Veste, cesar, le to bi vas prosil, da mi posodit© denar. In da ne boste mislili, da vas hočem varati, sem vam prinesel knjigo, v kateri sem imenovan članom častne legije. Na podlagi te knjige vam bo stanorednik izplačal znesek za mojo hra-brostno svetinjo.« — »Knjigo le obdrži, moj dragi, med starimi znanci kot sva midva, velja beseda. Tu imaš nekaj« — bilo je 1000 zlatih frankov -- > vrneš mi jih, ko boš polkovnik.« — »So zahvaljujem, cesar, zdaj bo pa v vašo srečo, če me čimprej imenujete desetnikom, sicer utegne to predolgo trajati« — Čez nekaj dni je stari vojak postal podčastnik. KOLIKO STANE MINUTA V FILMU. Neki ameriški podjetnik je dal statistično izračunali povprečne stroške za en film. Povprečno je treba za napravo filmske drame 4 tedenske dobe, t. j. 24 delovnih dni, v kar je treba šteti tudi izgubo časa zaradi slabega vremena itd. Pri osemurni delovni dobi je torej treba »naviti« 12 do 13 prizorov, zakaj vsaka podoba obsega približno 300 prizorov. Povprečni stroški za film znašajo 25.000 dolarjev, torej za vsak prizor vštevši besedilo 83.5 dolarjev. En delovni dan stane 1040 dolarjev in ena minuta 2.17 dolarja. Ta statistika opominja igralce in ostalo osebje, da ima šte-diti z minutami. ŽENSKA SLABOST. Ženske vobče silno rade prikrivajo svojo starost in se delajo kolikor mogoče mlade. — Vojvodinja pl. S., nekdaj zelo lepa in duhovita, si je laskala, da je na pogled še zelo mlada, in je zatrjevala, da je najmanj 20 let mlajša, kot je bila v resnici. Njena hčerka, še lepša od nje, pa je slednjič takim neumnim pretiravanjem napravila konec z besedami: »Oh mama, lepo te prosim, pusti vsaj devet mesecev razlike med mojim in tvojim rojstvom!« O KARLU VI. Cl ,,:.r Kari VI. je nekoč na lovu imenitno pogodil jelena. Njegov spremljevalec, grof Trautson, ki je bil splošno priljubljen radi svojih dovtipov in zbog tega tudi cesarjev ljubljenec, je dejal: »Izvrsten strel! Bolje bi bilo, da ste lovec nego cesar.« Cesar se mu je dobrodušno nasmehnil in rekel: >No, no, le nikar me tako ne hvalite, že razumem.« SAMOZAVESTEN ODGOVOR. Ko so nekega ošabnega gospodo vprašali, zakaj se ni bil nikoli oženil, je odgovoril: »še nikdar nisem videi žene, katere zakonski mož bi želel biti, še nikoli v življenju nisem srečal človeka, ki bi ga želel imeti za svojega otroka.« Cjospodarstvo. Tretji oftcnl zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva. Ni je lzlepa organizacije, ki bi se tako lepo razvijala kakor Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. To je iznova pokazal zadnji občni zbor, ki je bil na dan Sv. Treh kraljev v Celju. Udeležilo se ga je klub slabemu, deževnemu vremenu okrog 80 delegatov in članov, večinoma iz podružuio mariborske oblasti. Zastopane pa so bile tudi nekatere podružnice iz ljubljanske oblasti. ' Iz tajniškega poročila posnamemo, da je doseglo društvo v minulem letu čez 4000 članov. Dobra polovica je včlanjena v 40 podružnicah, ostali so pa direktni člani. Število članov je v letu 1924 poskočilo od 2400 na 4000, kar jasno kaže, kako potrebno je to društvo in da sadjarji bolj in bolj umevajo njegova prizadevanja. V minulem poslovnem letu je imelo načelstvo 23 sej. Glavni odbor Be je pa sešel zaradi prevelikih stroškov samo dvakrat — enkrat v Ljubljani, drugič pa v Mariboru. Društvo je izdajalo svoje glasilo »Sadjar in vrtnar«, ki je izšlo v 12 številkah po eno tiskovno polo. Glavni odbor je preskrbel pri podružnicah več predavanj in tečajev .priredil je v Ljubljani prvi sadni sejem, ustanovil je blagovni oddelek za najvažnejše sadjarske in vrtnarske potrebščine ln se na razne druge načine deloval na to, da se zainteresirajo producenti sadja in ljubitelji vrtov za umno in dobičkanosno sadjarstvo in vrtnarstvo.. Dvanajst podružuio je priredilo sadne razstave, od katerih so bile nekatere zasnovane v večjem obsegu, vse pa so se prav dobro obneslo v idealnem in gmotnem oziru. Tajniški in upravni posli so so v minulem letu tako namnožili, da jo število dopisov in poslovnih spisov naraslo na več stotin. Kakor je bilo lz blagajniškega poročila razvidno, je bilo tudi gmotno stanje društva kljub neznatni članarini letnih 25 Din jako povoljno, ker izkazuje letni račun okroglih 36.000 Din preostanka. Povdarjalo se jo pa, da je ta preostanek le slučajen, ker je znašala skupna državna podpora 20 000 dinarjev, preostanek od prejšnjega leta pa tudi 20.000 Din. Ker se pa zanaprej ne moro vedeti kako bo država društvo podpirala, je treba velike previdnosti v društvenem gospodarstvu, ker s samo članarino v znesku 25 Din bi so ne mogli kriti niti stroški za društveno glasilo. Ako se članarina ne zviša, je neizogibno potrebno, da se število članov dvigne najmanj na 5000. Vpričo velikega zanimanja za napredek v sadjarstvu, se je nadejati, da se bo v bodočem letu doseglo to število in morebiti tudi več. S tem bi bil društvu zagotovljen ne samo obstoj, ampak tudi vsestranski razmah ln še intenzivnejše delovanje. Volitve v načelstvo in glavni odbor so so izvršile po vzkliku. Povečini je bil izvoljen dosedanji odbor. Mnogoštevilni samostojni predlogi podružnic in posameznih članov so pričali, kako živo so se začeli naši sadjarji zanimati za razvoj in napredek to panoge gospodarstva, ki obeta v bodoče vedno izdatnejši vir dohodkov. — Dolgotrajno debato je povzročil predlog mariborsko in nekaterih drugih podružnic iz mariborske oblasti, ki so predla- gale, da naj se v delokrog društva prevzame tudi vinarstvo in da naj se društveno glasilo razširi ln sprejema tudi članke iz vinarstva. Imenovalo naj bi se odslej »Sadjar, vinar in vrtnar«. Podružnice, ki so zastopale ta predlog, so bile mnenja, da bi se na ta način število Članov pomnožilo za več tisoč. Načelstvo je bilo iz raznih bolj ali manj tehtnih razlogov načeloma proti taki Izpre-membi. Po vsestranski razpravi so se zboro-valci-predlagatelji in načelstvo zjcdlnili, da ee za tekoče leto vsaka izprememba društvenega delovanja in preuredba njegovega glasila opusti. Pač pa se društvenemu odboru naroči, da temeljito prouči zadevo in na bodočem občnem zboru poroča, kako bi »e dal izvesti prvotni predlog, ki ga zastopa večina zborovalcev. Prihodnji občni zbor bo v Ljub1jani. g Dvig dinarja se nadaljuje. Na denarnem trgu je vladala danes prava panika, posebno ko borze Zagreb in Belgrad vsled pravoslavnega Božiča niso delovale. Vse tuje devize in valute so padale. Na predborzi je notiral dinar 8.10—8.15, na sklepni borzi je bil srednji kurz že 8.20. g Scjmsko poročilo s dne 7. jaminrja 1925. Na živinski sejem dne 7. t. m. v Ljubljani so prignali 345 konj, 1 žrebe, 142 volov, 79 krav, 16 telet, 43 plemenskih prešičkov. Cene so b'le sledeče: Konji (par po kvaliteti) 6000—20.000 Din, voli prvovrstni za kg žive teže 12—12.50, voli rejeni 11.25—11.50, voli za vprego 10.50—11, biki lažji 9.50—10, krave rejene 8—9, krave klobasarice 6—7, teleta po kakovosti 15.50—17, prašiči peršutarji živi 15—16, prašiči debeli 16—17.25, prašiči zaklani po kakovosti 17.50—18.50, plemenski prasci 6 do 10 tednov stari po 175—300 Din komad. Vsa kupčija se je danes vršila v znamenju padarja cen. Zlasti je bilo to opaziti ; pri kupčiji z govejo živino. Tudi v ostalem j se cene niso mogle obdržati na prejšrji višini tako pri teletih kot pri prašičih. Vsled porasta dinarja js pričakovat', da bodo cene še nazadovale, ker je izvoz v inozemstvo malenkosten. g Poravnalna postopanja. Vnovični poravnalni narok v zadevi Franca Hergoutha, trgovca v Mariboru, se vrši 14. t. m. — Poravnalno postopanje o imovini Jos. Kolariča star., mizarskega mojstra v Mariboru, jo ustavljeno, ker se za poravnavo ni dosegla večina glasov. g Polrditov prisilno poravnave izvon konkurza. Potrjuje se poravnava med tvrdko Kristijan Dobnik in drug, lesna trgovina v Celju in njenimi upniki. g Koliko smo dolžni scveroamcriškim Združenim državam. Koncem meseca maja 1924 jo znašal dolg naše države severoame-riškim Združenim državam (kap tal in neplačane obresti) 62.863.104 dolarjev; od to vsote je bilo vrnjenih do konca maja 1924 1,356.659 dolarjev. g Podaljšanje izvoznih kreditov pri Narodni banki. Kakor poročajo iz Belgrada, jo Narodna banka upoštevala vse želje izvoznikov, ki so prosili za podaljšanje kredita. g Zanimiva insolvenca v Novem Sadu. Novosadski tekstilni trgovec Stjcpan Radano- vič, čegar pasiva znašajo 4.5 milijona Din, aktiva pa 2.5 milijona Din, je proglasil in-solvenco nudeč 100% izravnanje in dodatni moratorij. Zveza za zaščito upnikov v Novem Sadu je podvzela vse mere, da prepreči ponavljanje takih in podrobnih slučajev. g Trgatev 1924 v Italiji. Po najnovejših statističnih podatkih je dala trgatev lani v Italiji 41 in pol milijona hI vina. g Vinski sejem priredi vinarska zadruga »Ljulomerčan« r. z. z o. z. za ljutomerski in ormožki okraj v svoji centralni kleti v Obre-žu pri Središču, želez, postaja Središče ob Dravi in sicer v torek dne 20. januarja 1925 ob 11. uri predpoldne po prihodu vlaka. Na poskušnjo in prodaj bodo samo zajamčeno pristna ljutomerska vina 1. 1921, 1922, 1923 ln 1924 vseh vrst in goric. Vinograniki prinesejo ta dan tudi svoje vinske poskušnje iz celega ljutomersko-ormožkega vinogorja v zadružno centralno klet in vinskim kupcem in gostilničarjem bo s tem dana prilika, da se brez večjih stroškov in potov v najkrajšem času orientirajo o naših razpoložljivih vinskih zalogah, o kvaliteti vin, o cenah itd. Kazen navadnih namiznih vin in mešanih vrst, bodo na razpolago tudi sortirana vina kakor: šipon, rizling, burgundec, rulandec, muškatni silvanec itd. Vsi znamenitejši vinogradniki in graščinski posestniki ljutomer-sko-ormežkega okraja bodo imeli ta dan na razpolago svoja vina v zadružni kleti. Poskusila se bodo lahko najfinejša vina iz Jeruzalema, Vinskega vrha, Kajžarja, Koga, Gomile. Brebrovnika, Ilovca, Železnih dveri itd. Zalo se vljudno vabijo vsi vinski interesenti, trgovci in gostilničarji s prošnjo, da počakajo z nakupom novih vinskih zalog, dokler se ne prepričajo o izvrstni kakovosti in primernih cenah naših ljutomerskih vin. Kdor hoče iti v gorice, so mu vodniki in tudi vozovi na razpolago. Železniške zveze so zelo ugodne. Vlak pride v Središče ob Dravi okrog pol 11. ure predpoldne in nekoliko po 4. uri popoldne zopet odhaja. Vsi vinski interesenti se prosijo, da javijo takoj svoj prihod po dopisnici na naslov: »Ljutomerčan«, — Sv. Bolfcnk pri Središču. — Centralna klet, kjer se vrši dne 20. januarja vinski sejem, leži ob veliki cesti 20 minut od kolodvora Središče. Udeležite se tega vinskega sejma! — Vinarska zadruga »Ljutomerčan« r. z. z o. z.. Sv. Eolfenk pri Središču. C sne. DENAR: 7. j.nuarja .1925. Zegreb. V prostem prometu so danes no-tirali: (Vsled pravosl. bežiča borza ne posluje) Italija 2.68 {A (bi.) 2.6895-2.7195), London 303.75 (bi.) 303.10—306.10), New York 63.75 (bi.) (6.1,47—64.47), Pariz 3.45-3.47 (3.4330- 3.5150), Praga 1.9275 (bi.) (1.9250 do 1.9550), Dunaj 0.09 (0.0892-0.0912), Curih 12.45 (bi.) (12.44—12.54). Tendenca padajoča. Vsled dviga dinarja na curiški borzi je promet silno rezerviran. Blaga dovolj, povpraševanje maleniccstno. Curih. Belgrad 8.20 (8.0), Berlin 1.222 (1.229) Italija 21.65 (21.73), Lcndon 24.465 (24.36), New York 513.50 (513), Pariz 27.67 (27.84), Praga 15.475 (15.50), Budimpešta 0.007075, Dunaj 0.007230 (0.00725), Bukarešta 2.85, Sofija 3.75, Amsterdam 201.40. Dunaj. Devize. Belgrad 1148, Kopenhagen 12.530, Lcndon 338.402, Milan 2984, New York Jutranja zvezda. Napisal IT. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj. (Dalje.) 61 >To je bila le egipčanska zvijača, čarovnik, in tudi ti si imel, kakor vidim, svoje prste pri njej. Dovolj, jaz kljubujem tebi in tvojim čarovnijam in tvojemu kralju. Nocoj bo dekle moja žena.« »Potem posluša j, Janees, gospod v Tatu, svojo usodo, ki sem poslan, da ti jo ra-zodenem. Drugo nevesto dobiš nocoj in ime ji je Smrt. Zaradi njih grehov in ker so njih oči hudobne in ker so zavrgli bogove, te bodo mnogi izmed tvojega ljudstva sprem ljali v temo in jutri bo vladal v Tatu drugI kralj, ki ni iz tvoje hiše.« Kefer je nehal govoriti, se obrnil in odšel počasi skozi sodno dvorišče in vrata in nihče ni niti prsta dvignil zoper nje?«, zakaj okrog starca je bilo nekaj veličastnega, tako da so bili brez moči. »Pripeljite čarovnika nazaj in ubijte ga tukaj,« je kričal Janees, ko jih je čar minil; in kakor psi, spuščeni z vrvice, so stekli, da izvršijo kraljevo povelje. Toda med obzidjem mesta ga niso mogli najti. Neka ženska ga je videla tukaj, neki otrok ga je videl tam, nekateri sužnji so opazili, da je hodil ondi, in so zbežali, ko so videli da nima sence. Ko so mnogo zaman blodili, so ga slednjič jeli slediti do južnih vrat; tam so stražniki izpovedali, da je prav tak berač šel skozi vrata, ravno ko so jih hoteli zapreti, in da je potem iz-gio.il v peščenem, viharju, ki jo divjal zunnj. šii so za njim, toda veter je nosil toliko peska, da so se vei porazgubili in se prav »red tolnčnim zahodom posamič vrnili v palačo, kjer jih je kralj v svojem srdu ukazal s šibami pretepati po podplatih. Ko se je stemnilo, se je Janees ob določeni uri opogumil in je odšel v sobo, kjer sta bivali Tua in Asti, pustivši svoje skop-Ijence za stražo pred vrati. V sebi so bile svetilke prižgane in okna zarrta, toda zuraj je puščavski veter glasno tulil in vse ozračje je bilo polno peska. Zopet sta stali Tua in Asti na duri strani mramornate kotanje in sta ga čakali. »Gospa,« je rekel, »domenjena ura je prišla in tvojega odgovora hočem.« »Kralj,« je odgovorila Tua, »čuj me, zaradi samega sebe me po-slršaj, ne zaradi mene. Jaz sem več, nego se ti zdim. Prijateljev imam na zemlji in v zraku, ali te ni eden Izmed njih obiskal danes tamkaj na dvorišču? Treženi svoje blazne misli in me pusti pri miru, ker ti hočem dobro, ne hudo; toda če le položiš svoj prst name, pride gorje, ali pa bom v najboljšem slučaju umrla od'lastne roke.« s Gospa,« je odgovoril Janees hladno, »pusti grožnje. Tvojega odgovora čakam.« »Kralj,« je dejala Tua, »zadnjikrat 33 podajam s teboj. Ti meniš, da se hočem z lažjo rešiti, a ni tako. Tebe bi hotela rešiti. Poglej!« in je odgrnila svoj pajčolan in razgalila vrat. »Poglej znamenje, ki mi je utisnjeno na prsi, in pomisli, ali je prav, da hočeš silo storili ženski, ki nosi ta sveti pečat!« »Slišal sem nekoč o taki ženski,« je rekel Janees hripavo, zakaj ob pogledu na njeno lepoto je skoraj zblaznel. »Pravijo, da se je rodila v Thebah in od čudnega očeta, toda kako bi bila prišla 6emkaj? Pravili so mi, da vlada kot faraon v Egiptu.« »Svo;a preročišča povprašaj, o kralj, toda vedi, da govorice ne lažejo vedno, in pusti hčer tega čudnega očeta pri mini.« I »Se nekdo drugi trdi, da |e tvoj oče, gospa, če ga niso moji vojaki že do smrti izbičali — raztrgan berač trdi isto.« »Ki ga tvoji vojaki ne morejo ne prijeti, ne najti,« ga je prekinila Asti, ki je sedaj prvikrat spregovorila. »Naj bo tvoj oče berač ali bog,« je nadaljeval Janees in se ni menil za Asto,« ali hočeš z lastne volje postati moja kraljica, ali pa bodo morale moje služabnice utopili tole čarovnico v vodi pred tvojimi nogami in tebe s silo odvesti odtod?« Tua ni nič odgovorila. Spustila je le pajčolan, sklenila roke na prsih in čakala. Toda Asti je norčevaje glasno zakričala, ia bi jo mogel slišati med di/jim tuljenjem viharja: »Pokliči svo!e ženske, kralj, zakai zrak I je poln prahu, ki me duši v grlu, in želim si vode, ki si mi jo obljubil.« Tedaj se je Janees besno obrnil in za-klical: »Pridite, sužnji, in storite, kar sem vam ukazal.«: Ko je izgovoril, so se vrata hrupno odprla in skoz nje je vstopil, ne več v cunjah, marveč opravljen z belim oblačilom in čelado, popotnik Kefer, za njim pa so prišli z rdečimi meči v rokah, divji poglavarji, bradati, črnopolti, okroglooki, ki so jim žvenicljale zlate verige na oklepih, poveljniki puščave, možje, ki ne poznajo ne strahu, ne usmiljenja. Janees jih je pogledal in je razumel. Izdrl je meč in stal za trenotek neodločen, veliki možje pa so ga obstopili in čakali, upiraje oči v Keferja. »Prizanesi mu, oče, če moreš,« je rekla Tua, »ljubezen ga je zaslepila.< »Prepozno!« io odgovoril Kefer slovesno. »Tisti, ki nočejo sprejeti božjega svarila, morajo prenesti božje maščevanje. I Janees, ki si hotel storiti silo slabotni žen- 70.935, Pariz 3.834, Varšava 13.650. — Valute, dolarji 70460, angleški funt 336.600, francoski frank 8.815, lira 2960, dinar 1132, češkoslovaška krona 2.122. Praga. Devize. Lira 143.25, Zagreb 54.50, Pariz 183.125, London 161.70, New York 88.90. VREDNOSTNI papirji: Ljubljana. 7 odstotno investicijsko posojilo 65 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210-212 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljaua 225 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 124 (denar), Prva hrv. šte-dionica, Zagreb 895—908, Združene papirnice Vevče 100 (denar), »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1300 (blago), »Nibag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 40—50, 4 pol odst. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago). Dunaj. Alpine 391.000, Greinitz 152.000, Kranjska industrijska družba 825.000, Trboveljska družba 466.000, Hrvatska eskomptna banka 169.000, Jugosl. banka 118.000, Leykam 116.000, Hrvatsko-slav. zem. hip. banka 70.000, Avstrijsko tvornice za dušik 195.000, Gutmann 875.000, Mundus 895.000, Slavonija 70.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske, 20, 25, 30, 40, monte, fco meja 610. Hrastovi hlodi od 40 cm naprej prem., Ia, fco meja 1700. Testoni, 20 mm, monto, 2.20 m 2.25 m, 3 m, 3.90 m, fco meja 680—700. Remeljni 30-60, 35-70, 40-80, 70-70, I., II., fco meja 640—660. Bukova drva, 1 m dolga, sept. seč., fco nakladalna postaja 3 vag. 21—22 (zaklj. 21). Bukovo oglje, suho, vilano, fco meja 119—121. — Žito in poljski p r i d e 1 j k i : Pšenica domača, fco Ljubljana 460. Pšenica bačka, par. Ljubljana 500. Koruza, nova, umetno sušena, deL, fco Ljubljana 255. Koruza nova, gar., fco Postojna trans. 260. Koruza nova, zdrava, feo Ljubljana že tu 235. Laneno seme, foo Ljubljana, 650. Otrobi pSenični, srednje debeli fco gor. postaja 225. Otrobi pšenični, drobni, fco Ljubljana 210. Ajda, Ia, graščinska, fco med-jimurska postaja 356.25, Gobe, lepe, štajerske, jesenske, fco Ljubljana 87.50. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b-n, foo Postojna trans. 460. Fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 555. Fižol man-dolen, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 440. Turistlka in šport. BOJ ZA SVETOVNO MOJSTRSTVO V §AHU. 2. Zadnjič smo napisali izjavo dr. Tarrascha, danes bomo pa Miesesovo (Beri. Tagebl., 24. dec. 1924): Borba Capablanca—Lasker 1921] je bila za šahovski svet razočaranje. Ne ravno zato, da bi zmage Capablancove ne bili pričakovali, a kakovost iger nikakor ne odgovarja pričakovanju. Od pete igre naprej je začel Lasker omagovati, in njegovo igranje je bilo ravno brez onih lastnosti, ki so skoz desetletja zbujala občudovanje strokovnjakov. Razlog smo dobili po 14. igri, ko nam je brzojav naznanil, da je Lasker zbolel in ni več igral. Kakor vsi vemo, se izjava poraženega, da je bil telesno nerazpoložen, sprejme navadno z bolj ali manj opravičenim porogljivim dvomom. A ta slučaj je značilna izjema. Noben strokovnjak no bo dvomil o neugodnem vplivu tropskega podnebja na Laskerjevo igranje, in splošno mnenje je, da številčni zaklju- iiiilimm—gga— ski, tvoja palača gori, tvoje mesto je v moji oblasti in tista peščica ljudi, ki je bila pri tebi, je pobita. Janees, jutri bo nekdo drugi vladal namesto tebe. Oče Amen je odločil tvojo usodo.« »Ali,« jo ponavljal Janees s težavo, »prepozno. Smrtniki se ne morejo bojevati, proti bogovom, ki se igrajo z njimi. Neiki bog mi je ukazal, naj ljubim. Neki bog ukazuje, naj umrjem. Tako bodi, vesel sem, da umrjem. Ko bi ne bil rojen, da spoznam gorja in smrt! Povej mi, o prerok, katera hudobna moč ukazuje, da se moramo roditi in trpeti?« Kefer je pomignil Tui in Asti in odšli sta za njim. Janees pa je ostal obkoljen od mrkih mož. »Zbogom, gospa,« je zaklical Tui, ko je odhajala. »Pomni zdaj in vedno o Janeesu, kralju iz Tata, tla si je izbral smrt iz ljubezni do tebe, čeprav bi se bil lahko rešil.«: Nato sta odšli in ga nista videli nikoli več. Šli sta skozi vrata velike mramornate sobe, v kateri so ležali mrtvi stražniki in skopljenci; šli sta po stopnišču in skozi visoka vrata, kjer jo bilo več mrtvih vojakov, in ko sta se ozrli nazaj, sta opaziti, da palača gori. Prišli sta na trg zunaj ter na Ke-ferjfcvo povelje stopili v nosilnico in se dali po črnih sužnjih odnesti, čeprav nista vedeli kam. Nosili so ju vso noč, budni in speči, dokler ni prišlo jutro in sta stopili iz nosilnic ter se znašli v oazi, ki je bila obkrožena z močno vojsko puščavnih prebivavcev. Mesta Tata nista več videli; kakor sen je mimo njiju v življenju, nikoli več nista slišali ne o njem, ne o njegovem kralju. V uti pa, ki je bila za njiju pripravljena, sta našli svoje bisere in zlato in Tuino slonokoščeno harfo. ček tekrne^niknkor ne odgovarja pravi igralni moči obeh* mojstrov (4:0, 10 remis). S polno pravico pa ostane odprto tudi vprašanje, ali bi bil mogel zdravi Lasker Kubanca premagati. Umljivo je, da jo gojil šahovski svet željo po drugi tekmi Lasker—Capablanca, vršeči se v normalnih razmerah. In to je bil tudi vzrok, lakaj so s takim zanimanjem pričakovali New-porški turnir 1924. Še večje je bilo zanimanje, ker so je udeležil turnirja še en kandidat za svetovno mojstrstvo, Aljehin. Turnir se jo končal s sijajno zmago Laskerjevo, ki je imel poldrugo točko več kot Capablanca, dočim je bil Aljehin kot tretji precej zaclaj. Konjunktura od tedaj je torej tale: Capablanca je svetovni mojster, ni pa gotovo, ali igra močneje kot Lasker. Na vsak način sta pa ta dva razred zase. Šahovski svet je razdeljen na dva tabora: Tu Capablanca, tu Lasker! Ali bosta prišla še enkrat skupaj? To je vprašanje, ki ga šahovski prijatelji zopet in zopet stavijo šahovskim mojstrom in šahovskemu časopisju. In čudno je, da je minulo že dobrega pol leta od tedaj in se ni nili v Evropi niti v Ameriki nič ukrenilo. Delni razlog nam nudi obnašanje obeh mojstrov samih. Oba sta napram novi tekmi čisto pasivna, vsak iz drugega vzroka. Capa-blancu sta poslala poziv na tekmo Aljehin in Rubinstein; on prt.vi, da poziv sprejme, a predpogoj za vsak svetovni boj je 15.000 dolarjev, ki se bodo v gotovem razmerju razde-lili med zmagovalcem in premagancem. To vsoto mora spraviti oni skupaj, ki poziva. V tem oziru ima Capablanca prav: ugovarjalo bi se kvečjemu višini vsote a to je zgolj praktična stvar. — Lasker se je opelovano izrazil za zopetni boi ima pa tudi svoje stališče, ki ga je nasproti meni označil fakole: >Če bom s Capablanco še enkrat igral, ne bom napravil tega iz častihlepja, ker bi tudi v slučaju zmage ne maral svetovnega mojstrstva, temveč bi ga dal šahovskemu svetu na razpolago. Samo želja, da pokažem svoje najboljše znanje, bi me privedla do tega boja, in tudi to le s pogojem, da ima šahovski svet res živo zanimanje zanj. Potem naj pa vzame šahovski svet vse skupaj v roke. Z denarjem kakor sploh s tehnično stranjo prireditve nočem imeti nobenega posla. Igram, če se mi prezen-tira igra kot končno pripravljena.« Tudi Lasker ima prav. Nekaj moram še omeniti. V listu »American Chess Bulletin« (chess je šah) beremo, da se je Capablanca o Lasker ju in Newyor-škem turnirju nekam čudno izrazil. Njegova šuperioritela napram Laskerju pravi, je po flabani in Newyorku vzvišena nad vse dvome. Tudi Lasker sam mora to priznati. Revanšni boj je odvisen in za Laskerja brez upanja. Bolje je, če se aranžira boj Lasker—Aljehin. — Bolje bi bilo, če bi Capablanca ne bil govoril; vedeti mora, da so njegove izjave nasprotne čutenju šahovskega sveta in da izzivajo na ugovor. Zaključek je potem navadno neprijetna in brezplodna polemika. Vendar se je pa vsled teh izjav spet začelo govoriti o Newyoršlcem turnirju in stvar je prišla na novo v tir. Katere so pravzaprav ovire tega boja? Denar gotovo ne, čeprav 15.000 dolarjev tudi za ameriške pojme ni malenkost. Ker pa ni- mamo nobenega impresarija, bi moral kdo drugi začeti, in sicer ne iz kupčijskih, temveč iz idealnih razlogov. Pravi mož za to bi bil A. Rueb v Haagu, ki je bil pred kratkim iz>-voljen za prvega predsednika »Svetovne šahovsko zveze«. Z drugo besedo: Ta zveza naj vzame stvar v roke. Kako uaj se tekma uredi, o tem no bom govoril. To lahko z mirnim srcem prepustimo spretnosti in finemu taktu g. Rueba. Samo eno: Ne odlašati! Lasker je sedaj 56 let star. Sicer jo še zmeraj pri polni moči, kar je v splošno začudenje pokazal v Newyorku. a tudi on bo moral plačati naravi svoj davek. Zato je treba ta boj takoj aranžirali! Periculum in moral Omenimo, da je Lasker sam označil Vidmarja za bodočega svetovnega mojstra, če bi Vidmar eno leto prav pridno treniral. Podružnica Slov. plan. drnštva v Kranjski gori ima svoj letni občni zbor dne 11. jan. 1925 v hotelu »Razore v Kranjski gori ob pol 13 uri. Dnevni red običajen. Nogometni rezultati. Gradjanski ŠK, prvak Zagreba, nadaljuje svojo turnejo po Nemčiji. Preiečeno nedeljo je nastopil v Frankfurtu o. M. proti SK Eintracht. Predvedel je pravcato ekshibicijsko igro in premagal protivnika s 7:1. Živahno delovanje in podjetnost kaže v poslednjem čaru JSK Orient na Sušaku. Poročali smo že, da je gostoval o božiča v Trsi«, kjer jo igral s klubom Ponziana 2:3. Nekaj dni kasneje je igral v Gradiški s klubom Itala z rezultatom 1:2, 1. t. m. pa doma z budim-peštrnskim klubom o AC z rezultatom 0:3. V Zrgrebu se je dovršila v nedeljo prvenstvena tekma Concordia : Sparla, ki se je morala prvič vsled vmešavanja občinstva prekiniti pri stanju 1:0. V dodatku je zmagala zopet Concordia z 2:0. Končni izid se glasi torej 3:0. Z velikim zanimanjem pričakovana predtekma med M. T. K., prvakom Madžarske in češkoslovaškim prvakom Slavijo, ki bi se morala vršiti v nedeljo v Elberfeldu na Nemškem, je vsled deževja preložena na mesec maj. Na Dunaju sta se igrale dve večji tekmi. Slovan je igral z W. A. C. neodločno 1:1, Florids-dorfer AC je zmagal nad Rudolfshfiglom 2:1. Prva tekma se j9 igrala v korist obolelega Slovanovega trenerja Pekarne, svojčas znamenitega vratarja avstrijske reprezentance, češki klub Čehoslovan Košire petuje po Franciji. Proti FC Bordeaux je dobil z 2:1, v Parizu je podlegel z enakim seore klubu 01yrnpique. Drsalna tekma ra novince, ki jo je razpisal za včeraj 6. t. m. SK Ilirija, se jc morala vsled neugodnega vremena preložiti na 18. januarja 1925. Izpred sodišča. Uboj italijanskega ficascara. — Posledica obmejnega spora za Brusovo hišo. — Dne 11. avg. 1921 sta naletela italijanska finan-carja Franc Stanganclli in Scosino Sante na cesti med Bukovjem in Predjamo na dva tihotapca, ki sta poskušala niti s težko obloženimi nahrbtniki v Italijo. Med tihotapcema in financerjema se je vnel po kratkem prerekanju hud boj. Eden tihotapcev jc pobil ital. fi- nancarja s puško po tleh, tako da je obležal nezavesten, med tem ko se je borit njegov tovariš z drugim flnancarjem. Ko se jc nezavesten Sante Scorsino zopet opomogel, jc ugledal ne daleč od sebe svojega tovariša Stanganellija na tleh v mlaki krvi. Imel je težko rano na vratu, iz katere mu jc bruhala kri. Poleg njega pa jc ležalo njegovo lastno okrvavljeno bodalo. Ko ga je malo predramil, ga je umirajoči tovariš šc enkrat pogledal, nakar jc izdihnil in ni več spregovoril. O tihotapcih pa seveda ni bilo nobene sledi. To se je zgodilo ob pol štirih zjutraj. — V tistem času je bilo življenje ob meji posebno po noči jako živahno in tihotapcev in financarjev je kar mrgolelo posebno ob znanih tihotapskih prehodih. Dolgo časa niso mogle italijanske oblasti glede tega uboja ničesar ugotoviti, posebno ker je bilo usodno jutro temno in ni mogel Scorsino nikogar spoznati. V istem času pa jc nastal tudi precej hud spor med italijanskimi in našimi oblastmi in pa tudi med prebivalstvom samim za ureditev jugoslovan-sko-italijanske meje. Posebno so sc pričkali za Brusovo posestvo in gostilno, katero so hoteli Italijani na vsak način pridobiti. Brus sam pa je temu tako nasprotoval, da jo dal odstraniti s svoje gostilne prejšnji gostilniški naslov in ga jc nadomestil z napisom »Gostilna Jugoslavija«, kar jc Italijane seveda silno bodlo in peklo. Ko je prišel nekoč k Brusu oddtlek Italijanov pod vodstvom kapetana Carbone, je pokazal Sante Scorsino, ki jc bil tudi v četi, na Brusovega sina Karla, češ ta je morilec mojega tovariša Slangarcllija. Zaslišane so bile razne priče in končno je sledila obtožba Brusa in pa njegovega tovariša Bizjaka. Bizjak jc med tem pobegnil, Kari Brus pa se jc zagovarjal pred senatem ljubljanskega deželnega sodišča obtožen po § 94 s. k. z. in je ugovaljal, da jc ccla obtožba popolnoma izmišljena in ic sad italijanskega sovraštva, ker se je cela njegova rodbina upirala italijanskemu gospodstvu. On je hodil res večkrat čez mejo, toda vedno z dovcljerjem obojih oblasti, kar imajo del posestva na italijanski strani. Po kratkem posvetovanju je bil Kari Brus oproščen in sicer radi nasprotstev izpovedi in nezanesljivosti vseh obtežilnih prič. Ovaditelj Scorsino je obdolžil z vso gotovostjo nekega drugega fanta, ki je bil 18 mesecev zaprt v preiskovalnem zaporu in sc je izkazalo, da jc nedolžen. Zato tudi Brusa senat na podlagi te nezanesljive izpovedi ni mogel obsoditi. Tihotapstvo ni potepanje in vlačnganje. Na obtožno klop pripeljejo pazniki ujetnika Miloša Tujiča in Avgusta Šabca, ki se je izdajal na svojih potovanjih tudi za Franceta Wolla. Obtožnica ju slika kot nevarna potepuha in 5e bolj nevErna tihotapca. Aretirana sta bila ob meji pri Logatcu in sta bila zaprta v logaškem zapora kot carinska ujetnika. V njuni družbi je bit tudi neki Modrič. Temu pa se je posrečilo, da je med vožnjo iz Logatca pobegnil in ga šc niso dobili. Obtožena sta, da sta v zvezi z Modričem napadla logaškega ječarja in njegovo soprogo, ko sta jima prinesla zajutrek. Odrinila sta vrata, potisnila jih v celico, vendar pa se jima beg ni posrelil, ker so bila vrata na dvorišče zaprla. Prijič sc je zagovarjal, da jc bil že 90 dni v preiskovalnem zaporu in ga je Modrič nagovarjal, da naj pobegne. On ni delal nobenega nasilja, marveč je poskušal le izrabiti lepo priliko, katero mu je pripravil tovariš Modrič. Priznal pa je, da bi bil gotovo pobegnil, če bi se mu bilo posrečilo. V istem smislu se je zagovarjal tudi njegov mlajši tovariš Šabec. Glede tihotapstva pa je izjavil Prijič takole: »Res je ja, tihotapil sem res. Nisem pa delal državi prvič nobene Škode, drugič pa nisem mogel dobiti nobenega drugega dela.< Prebrali so tudi njegovo jako obsežno pismo, katero je pisal svoji materi. Obeta ji, da ji bo poslal denar. Pravi, da zasluži dosti in tudi živi dobro, vendar je podobno njegovo tihotapsko življenje življenju šumske zverine, ki je vedno izpostavljeno kroglam.financarjev in orožnikov. — Oba obtoženca sta bila oproščena, da sta hotela dogovorno pobegniti. Oproščena pa sta bila tudi obtožbe glede vlačuganja in potepanja, ker je zavzel senat stališče, da tihotapstvo ni brezposelno potepanje. Je to nekako pridobitno delo, ki jc riskantno in skrajno nevarno, dasi seveda tudi nepošteno. Zato sc preskrbite z dežrimi plašči, Iti so v kvaliteti in ceni brezkockuienčni pii tvrdki Rt;du'a Jadra. r,ke Straže se vrši v soboto 10. januarja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union. Obleka promenadna. Vstopnina je le 10 Din. Pevcem n. žel. glasb, društva »Sloga«. Prihodnja pevska vaja se vrši jutri v petek dne 9. t. m. točno ob osmih zvečer v sobi v tretjem nadstropju »Ljubljanskega dvora« (vhod pri kinu). Vabljeni so tudi vsi oni, ki žele pristopili k zboru. — Pcvovodja, Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev nujna seja širšega odbora bo v petek m. ob 20. uri pri »Mraku«. Dnevni red: Skupščina Glavnega Saveza v Ljubljani. Delegati se naprošajo, da se te seje v interesu stvari v najpopolnejšem številu udeleže. Zveza šoferjev Slovenije naznanja, da se vrši občni zbor dne 10. jan. 1925, v gostilni g. Novaka na Rimski cesti št. 19. ob 19.30. Člani in somišljeniki se poživljajo, da se občnega zbora točno udeleže. — Odbor. Sadjarska podružnica na Vrhniki ima 11. januarja svoj letni občni zbor v gostilni pri Jurci ob 14.30. Udeležite se gotovo v polnem številu. — Odbor. Izgubila se je črna mala boa v nedeljo ob 7. zvečer in sicer od Cerkvene nlice do trnovske stražnice. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi pri Markiču, pekarna, Trnovo. Izgubila se je rjava boa od glavno pošte po Selenburgovi ulici čez Zvezdo. Pošten najditelj se naproša, da jo prinese v mlekarno Lotrič v Florijanski ulici 7. Velika zaloga šivalnih potrebščin, modnega nakita, svile, baržuna i. t d. i. t. d. i. t. d. pri H. Slntos mi l. Ooss Ljubljana, Mestni trg št. 19 Šivilje in krojači znaten popusti Se pošilja dnevno po pošti I BMMBBMBBaraBBBiHgB Ob priliki pretežke izgube gospoda finančnega tajnika se zahvaljujemo vsem za požrtvovalno iskanje ponesrečenega na Begunjšici in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Osobito se zahvaljujemo domačinom iz Begunj, Orožniški postaji istotam ter članom podružnice SPD iz Radovljice in Jesenic za njih neumorni in z življensko nevarnostjo spojeni trud, da izsledijo truplo tragično preminulega. Dalje se zahvaljujemo Begunjcem za zadnji planinski pozdrav in za zelenje, natrgano na gori Begunjšici in poklonjcno blagopokojniku. Iskrena hvala vsem, ki so nas tolažili ob pre-bridki izgubi ustmenim in pismenim potom ter položili cvctje na krsto večno snivajočegal Najsrčnejša zahvala mnogobrojnemu občinstvu za zadnje spremstvo na Kranjsko pokopališče, med njimi osobito delegatu ministra financ g, dr. Karlu Šavniku, gg. zastopnikom delegacije ministrstva financ, lina.ičneinu okr. ravnateljstvu v Ljubljani ter osrednega odbora SPDI Zahvaljujemo se dalje gg. zastopnikom drž. oblastev, drž. uradov in društev v Kranju, osobito pevskemu zboru tamošnje »Čitalnice« za ganljive žalostinke. Se enkrat najlepša hvala vsemi Kranj, dne 6. januarja 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Izdaja konzorcij >Slovenca<. suhih, 1 m dolgih (klaftre), z deskami pokritih, naprodaj pri Kamniku. - Naslov pove uprava lista pod Slev. 101. VAJENCA ra krojaško obrt, zdravega, sprejmem takoj. Naslov v upravi 3t. 111. čiuiiiin za krPanie Peri,a vBVSsJU sprejmem takoj. Naslov v upravi pod ti. 113, Gospodična nekaj vajena pisarn, del, išče prim. službe. Ponudbe upravi pod »Zanesljiva moč«. točeni' svetli, čisti, od žajbla in divjega majorana, proda kg po iO Din od 50 leg naprej v Raba (Dalmacija) župnik PETER ZAHIJA. 103 REVEN JURIŠT" lSče prim. službe v kateremkoli kraju Slovenije ali Hrvatske. Poizve se v upravi »Slovenca« pod Stev. 102. Prodam KRASNO LIPO debelo 145 cm v objemu, visoko 8 m do vej, stoječo v mestu. - Več se izve v upravi lista pod Stev. 114. Po agodni ceni se proda hiša s trpovioo z mešanim blagom, v večjem kraju na Štajerskem, pripravno tudi za vsakega drugega obrtnika. Event. se odda tudi v najem. Dopise je poslati pod »Promet« It. 104 na upravo »Slovenca«. Kupim majhen železen štedilnik. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šitro »Štedilnik«. 122 v dobrem stanju, prodam. -Več sc poizve pri I. £kn'ca, Draga št. 1 — ViSaja gora. zdravega, pridnega in poštenega jer- IŠČEM. -«sc SplcJ, fcr-jaStvo Iv. REMS, Gdjeva olicn 8t. 2, Ljubljana. Več stavfc. parcel ležečih poleg tesar, mojstra Josipa Kregarja in Mladinskega doma na Kodeljevem, SE PRODA. - Poizve sc v spravit, graščine na Kode-jevem, Moste pri Ljubljani. V ŠENT PETRU V SAVINJSKI DOLINI. Nova hiša s 3 soba ul, ob drž. cesti polsg železn. postaje, 2 joha zemljišča, stavbena parcela ob cesti, skladišče ob železnici, neprodal Bo zelo ugodni ceni 150.000 'in. - Naslov se izve v upravi »Slovenca«. 116 TRGOVCI! se popoln, prenovirajo emaj-llrajo z ognjem, poniklanje in shranijo preko zime v oskrbo »Tribuna« F. B. L, Ljubljana, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Kar-lovska cesta št. 4. 8150 pire vrste umreta!!!! zreta Mu 53 wM. Prva hrv. tvorntca salom, suSe-nega mesa in masti I Gavrl e?la i\w\ d. I. Posestnik OBRTNIK IN TRGOVEC, 52 let star, v Ljubljani, se želi poročiti s pridno, pošteno in prijetno gospodično ali vdovo brez otrok, s čedno pisavo, vajeno kuhe, in katera bi bila mila otrokom prejšnje žene, z denarjem. - Ponudbe 8 podatki pod »Jannar« na upravo lista. Izpraian STROJEVODJA s spričevali kot izučen ključavničar se sprejme v stalno službo. - Ponudbe jc poslali pod =Ispra5an strojevodja« It. 85 na upravo »Slovenca«. Gtneralno z«!topit»o za Slovenijo U. Bastc fsi dreig Ljubljana, Cele Maribor. v y v vevtrJne, Koze in vse druge, od d i v j a č i n} kupuje v vsaki množini D. ZDRAVIČ Ljubljana, Sv. Florijana nI. 9. Boljše dekle izobraženo, simpatično in pošteno, IŠČE SLU2BE kot plačilna natakarica ali bla-gajničarka, najraje v Mariboru. Sprejme tudi mesto prodaja'ke v trafiki, pekarni ali kaj sličnega. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe jc nnslnti na upravo »Slovenca« pod šifro: MARIBOR. Ob sklepu leta morate sestaviti bilanco, da morete z dokazi ugovarjati proti previsokemu obdavčenju. Izurjen bilančnik v trgovski, industrijski in bančni stroki Vam jo je pripravljen sestaviti, bodisi v mestu ali na deželi; s tem Vam prihrani mnogo časa in bilanca bo pravilna. — Ponudbe na upravo pod »Bilanca« 48. V^tnSf samski, srednje VI ■>• Idi starosti, trezen, z večletno prakso, išče službe, ki jo nastopi takoj ali po dogovoru. - Cenjene ponudbe i označbo plače na FRANJO ZVONAR, vrtnarija Abel, Bjelovar — Hrv. Kočija napol krita, lahka, se proda. Ogleda in poboji se izvedo pri Jak. TROBCU, sedlarju, Kožarje št. 6 pri Ljubljani. PRIVATNA HRANA obed in večerja dnevno 25 Din. Priporoča se tudi gg. poslancem. - Beograd, Kosovska 41/IV. — NOVAK. SPREJMEM pod ugodnimi pogoji zdravega, krepkega VAJENCA za klobučarsko obrt. Nastop takoj. Franc Bernik, Spod. ŠiSka Slovenska cesta. Zapravljivček rabljen, ugodno naprodaj. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod Štev. 75. aBnflaHMBaaiHHRissia ČEZ 50 LET sc uporablja z najboljšim uspehom PICCOLI-JEVA ŽELODČNA TINKTURA katera krepča želodec, pospešuje slast in odprtje telesa. — Naročila sprejema: lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska cesta. Pozor I Pozor I Prostovoljna razprodaja se vrši dne 6., 7., 8. in 9. januarja 1925, Cesta na Rožnik 29. Proda se ves tvorn. inventar skupno ali posamezno. Motor 16—18 k. s. za surovo olje, sedaj v uporabi, 1 velika stiskalnica (Excenterpresse), 1 vtiskalni stroj (SicKenmaschine), ena stružnica za železo, 1 sekač za močno železo in naseka-vanje žag, 1 dinamo za luč, vse na pogon, 5 roč. večjih in manjših stiskalnic (Spin-delpresse), 1 vela, 10 m dolga, razno orodje itd. — Začetek prodaje ob 8. uri. — Resni kupci vabljeni 87 nserirals v,Sovenca1 Prodam! Pozor! Prodam! Odgovorni urednik: Franc Krcmžar v Ljubljani. POLNOJARMENIK 65 cm z 20 žaginlmi listi. PORAVALNIK 50 cm (Abrichtmaschine), PISALNI STROJ tvrdke Rofa. 3 STAVBNE PARCELE po cirka 600 m5. 10 VAGONOV RAZNEGA ŽAGANEGA LESA. Vse takoj na razpolago proti gotovini. — Naslov pove uprava »Slovenca«. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani