Za poduk in krafek čas. Čudovita prikazen. (Pravljica.) Zivel je aekedaj pobožea mož. Kračaaakih roditcljev sin je uže z mladih let se obaašal tako pobožao in čisto, da so ga sploh ljudje avetaika imeaovali. Njegovo pobožao življeaje je Bogu tako dopadlo, da mu je aeko izredao milost podaril, namreo, da je amel včasih duhovite reči gledati. Kakor po aavadi ae poda aeko aedeljo 'k službi božji v farao cerkev. Kolikor je mogoče, se ogiblje prazaih razgovorov z ljudmi. — Njegove miali so le pri Bogu. Služba božja se vrši. Njegove oči ae ae obračajo po ljudeb, ampak mirao zrejo aa aveti oltar, od koder ga ljubezajivi Jezus prijazno gleda; ajegovo arce ai v poavetae reči zamišljeao, marveč v goreči ljubezni se z Bogom pogovarja. Nebotč ae ajegove oči obrnejo kvišku proti oboku cerkve. Kaj vidi ? Cudao prikazea! Na zidu visi velikanska koža, aa ajo pa piše budič kakor bliak aaglo pregrebe ljudij, ki se ravao zdaj v cerkvi godijo. Sedaj piše. kako se raladiaa v cerkvi ia zuaaj pri vratih nespodobao obaaša ia posmebuje; kako ta človek ima hudobae misli v svojem srci, kako uai aicer glaaao moli, pa njegove miali letajo doma ,po kleti in hlevih, dalje: kako ta človek želi kmalu v krčmo priti, da bi si žejo ugasil. Zopet brzo dalje piše, kako ta ženaka, sicer aa videz pobožao moli, pa svoje miali ima doma pri ognjišči ia pri moževi. kako aečimurna dekleta avoje zijala prodavajo ia mialijo aa avoje ljubljeace ia aa lepotieje. Sedaj risa pregrehe aapuha, nevošljivosti, lakomaosti, nečistosti, sovraštva, ki ae vzdigujejo iz arc raznim ljudem, ki ao v cerkvi aavzoči; ae celo miaiatraat ne izostaae. Sv. meša še ae ni koačala, a velika koža je uže vaa čraa hudobij. Sataau zaianjka proatora za nove pregrehe. Kaj atori 'r1 Z vao močjo ae vpre z nogama v kožo ob zid, eden konec vtakae aied zobe, drugega vleče z rokama, da bi se raztegaila, pa aaeakrat mu koža zmuzae izpod aog — ia z velikim treskoai butae z glavo ob zid, da ai jo akoraj razbije. Pobožai mož, ki je vae to z velikim čudom gledal, ae tej aataaovi aeareči naameji — pa v tem treautka ga budič zapiše aa akrajai koa še le tu prazae kože in mu zgiae izpred očij. Otožaega arca ide domvi, premialjajoč to ,,čudao prikazea". Dragotiaovič. Doatavek uredaikov za g. pisatelja: Proaimo, zapiaujte marljivo ,,aarodao blago" ia je aam pošljite. Radi je objavljamo in aarod Vam bode hvaležea. Sniešnica 46. Nek bebec si misli, kako veselo le more biti spati na perji. Pribije toraj z žrebli kurjib peres aa klop ia ae vleže; a drugo jntro ga je vaaka koat bolela. Milo je zdihoval: 0 vi aeamaeži, ki vedao hvalite, kako mirno se aa perji spi, a jaz sem aedaj skusil in vaa neumaežev ae poalušam aikoli več.