SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
F« po«« prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat : 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
ištev. 76.
V Ljubljani, v sredo 3. aprila 1889.
Letnilt XVII.
Ilržavni zbor.
Z Dunaja, 2. aprila.
Budgetna razprava.
(25. dan.)
Finančno ministerstvo je danes drugi dan v razpravi, pa bo potrebovalo za rešitev svojega proračuna še par dni, ker je dozdaj rešeno še le eno poglavje. Tudi danes je govorilo več poslancev, izinej katerih pa omenjam samo Lienbacherja, ki se je potegoval za iinančne stražnike in priporočal, naj jih malo bolje plačajo in za trdno nastavljajo, da ne bodo slabeje vravnani, kakor žandarmi. Pri iz-tirjevanju davkov bode govoril naš poslanec P fe i fe r, pri vžitninskem davku pa poslanec Nabergoj.
¡Šolstvo.
Ker iz današnje seje nimam posebnega poročati, naj se še nekoliko pomudim pri ljudskem šolstvu in omenim govora poslanca Zeitbammerja, s katerim je bila šolska razprava končana. Zeit-hammer je povdarjal, da so se letos pri šolstvu v prvi vrsti oglašale slovenske zahteve, v drugi pa glasovi za versko šolstvo. Nasprotniki tirjajo, naj šolo pustimo pri miru. To je umevno; saj je sedanja šola le njih lastno delo, ki so je nemški liberalci ustrojili sami zii-se brez sodelovanja drugih strank. Poročevalec Z e i t h a m m er d;i potem kratek pregled dotičnih obravnav o ljudskem šolskem zakonu. Razprava se je pričela dne 21. aprila 1869 v
189.	seji; čeških poslancev ni bilo v državnem zboru ; poljski poslanec S a \v c z y n s k i je v imenu Poljakov predlagal prestop na dnevni red. Tržaški poslanec Pascotini je priporočal resolucijo, v kateri naj bi se vladi naročalo izdelati načrt postave, ki bi obsegala samo glavna načela, posamezne določbe o šolstvu pa prepustiti deželnim zborom. V
190.	seji naznanil je Greuter v imenu Tirolcev, da bodo glasovali za prestop na dnevni red, Gro-hols ki pa je povdarjal, da se z novim šolskim zakonom prelamlja ustava in da bode zaradi tega tudi on glasoval za prestop na dnevni red. V 192. seji
pa je Grohol-ki v imenu Poljakov izrekel, da se ne morejo vdeleževati posebne razprave o šolskem zakonu, in ravno to sta naznanila dr. To man v imenu Slovencev in Giovanelli v imenu Tirolcev. Ostala je torej samo ustavoverna stranka, ki je pa že pri 2. paragrafu postala nesklepčna. § 1. bil je sprejet s 107 glasovi proti 2, celi zakon pa je 24. aprila obveljal s 111 glasovi proti 4. To je Zeit-hammer zaradi tega povedal levičarjem, ker so nekateri trdili, da je treba za premembo šolskega zakona dveh tretjin glasov. Tudi mi želimo, da bi mir prišel v šolo, ali pravi mir; da bi se glede šole dosegla sloga in edinost med cerkvijo in državo, zato bodemo podpirali vsa dotična prizadevanja. Mi ne želimo, da bi se omika zmanjšala, ampak želimo, da bi se še pomnožila, mi ne želimo, da bi se državna oblast glede šolstva razširila, ampak želimo, da ostane v mejah splošnjih načel. Sedanje šolske postave pa presegajo te meje, zato želimo deželam glede šolstva večjega vpliva držeč se načela, naj oni, ki šolo vzdržujejo in plačujejo, tudi odločujejo. Glede Suessa poroča danes stara „Press e", da se je rektoratu odpovedal zaradi antisemitskih viso-košolcev, ki so ga očividno žalili, ga ne več pozdravljali itd.
Govor poslanca Klima
v državnozborski seji dne 21. marca t. I.
I.
Visoka zbornica! Po sijajnih razpravah gospoda predgovornika (dr. Beera) sera tembolj v zadregi, ker nikakor ni bil moj namen, govoriti o verski šoli; kajti kar se tiče moje ožje domovine, Kranjske, pritoževati se nam hvala duhu iu taktu večine naših učiteljev ni treba.
Dežela naša je vrlo katoliška, učitelji naši so večinoma sinovi kmetskih, katoliških družin; ta katoliški duh prineso seboj, poznajo važnost, katero pripisuje prebivalstvo versko-nravni vzgoji svojih otrok, ter se ravno zaradi tega najskrbneje trudijo, da ne bi žalili verskega duha, verskega čuta otrok, marveč da bi ga najvestneje gojili.
Ne tajim, da je tudi v drugih deželah mnogo takih učiteljev, trdil bi celo, da večiuo učiteljev navdajajo isti čuti, vodijo iste namere.
Toda po sedanjem šolskem postavodajalstvu je pa vendar mogoče, da se na šolah za katoliške otroke nastavijo učitelji drugih veroizpovedanj, mogel bi imenoma navesti take šole, da, celo sklica vati bi se mogel na dunajsko mesto, kjer so, kakor veste, v mnogih šolah, katere v večini obiskujejo katoliški otroci, židovski učitelji nastavljeni. Po mojem mnenji bi moralo zakonodajalstvo obračati pozornost na to, da bi se to onemogočilo, da bi tedaj dobili katoliški otroci katoliške učitelje, protestantski otroci protestantske učitelje, židovski otroci židovske učitelje itd.
Kake težave to napravlja in kolike nepriličnosti iz tega vzrastejo za vzgojo, omenjal je nekoliko že prečastiti gospod poslanec za llartberg v svojem govoru. Navesti bi mogel še več vzgledov, ki so se v najnovejšem času pripetili v naši sosednji deželi, na Koroškem.
Pripoveduje se namreč tu v nekem slovenskem listu o dveh učiteljih, ki sta se izjavila v navzočnosti župana, načelnika okrajnemu šolskemu svetu, in okrajnega šolskega nadzornika tako, da se nikakor ne more odobravati.
Zaukazala se je v tem oziru dne 19. lebruarija preiskava, ki je pokazala, da se ni samo tako izjavil jeden izmed napominanih učiteljev, kakor je to povedal dotični list, marveč da je kriv še mnogih drugih težkih prestopkov. Lahko bodete sedaj umeli, da stariši, ki vidijo take prikazni, niso zastonj v skrbeh, ako morajo takim učiteljem zaupati svoje otroke, katere doma čuvajo kakor punčico v očesu, zaradi tega se pa tudi ne morete čuditi, da postajajo posebno mej kmetskim prebivalstvom klici po verski šoli vedno pogostejši in da se bo moralo zakonodajalstvo resno pečati s to zadevo. Katoliško ljudstvo hoče imeti versko šolo ter jo bo tudi dobilo, naj se gospodje nasprotne strani upirajo zoper to, kakorkoli hočejo, naj navajajo še take pretnje, kakor smo jih že čuli v tej visoki zbornici, da bo-
LISTEK.
Kriva prisega.
i.
Mlad mož naglo prcmerja cesto. S semnja koraka. Gotovo ga čakajo doma z drago ženo ljubi otroci, oziraje se za njim, kedaj jim prinese belega kruha in lepih igrač, da stopa tako hitro.
„Čaj malo, Dragan!" trešči mu kakor bi mignil na uho oblasten glas.
Dragan se na pol obrne in za spoznanje se zgane : S strani prihaja čokat rdeč mož v srednjih letih. Vse vedenje mu kaže, da se čuti.
„Dober dan Vam Bog nakloni, Trddč! Kod, kod?" odzdravlja ga Dragan.
„Ogledal sem Smrekarjev gozd", odgovarja Trd&č. „Prodaja mi ga. A ni vreden mnogo: de-belea, kakor moja roka za pestjo. — A prav, da sva se sešla: Dolg mi bodeš vrnil."
Dragan se vidno strese.
„Za božjo voljo! . . . Ravno sedaj, ko vse še zeleni", zine plašno.
„Še obrestij mi ne plačuješ redno", očita mu osorno on.
„Mlačitn me je privil, da je bilo treba njemu nekaj plačati", opravičuje se Dragan. „Zato sem nastavil Vaše obresti na jesen, ko spravim pridelke."
„Komu si dajal, za to meni ni nič", viha si Trdilč prešerno brke. „A meni nesi dal."
„E, prosim Vas, da bi me čakali še nekoliko časa", pregovarja ga Dragan. „Meni se godi sedaj trdo, a Vam vem, da ni sile."
„Nakupljenega imam dosti lesa, a drugega še nakupim. Treba mi denarja."
„1, ko bi me čakali še, če ne dlje . . ."
„Ne morem", zavrne ga osorno Trdač. „Glej, da ne bodeš prekasen."
Zamaje z ramo in obrne se na levo. A Dragan
se upoti v mračnih mislih naprej na desno.
* *
Zemljišče Draganovo ni majhno. Tudi slabo ni: v vasi ne bi našel mnogo boljših. A mori ga nesrečni dolg.
Prejel ga je celo butaro že z domom; nekoliko ga je prinaredil že sam, ker je bilo treba pri hiši j mnogo popravila.
Zato se Dragan močno upira in upira, da bi si opomogel. Se hlapca nema; dela sam, kolikor se dii. Z velikim trudom plačuje davke in obresti; a da bi zmanjševal glavnico (kapital), še misliti ni. Toliko, da se mu še premika gospodarstvo.
Kako bi ukrenil, da zadovolji terjajočega upnika? Jedin pomoček je: drugam na posodo. Grenak pot, a ne izbežen. Še srečen, če dobi.
* * *
Blizu mesta stoji kraj ceste TrdAčeva krčma. Dva moža sedita sama v njej. Še strežnice ni videti: šla je za svojim delom.
„Zakasnela sva, zakasnela, Borin!" govori starejši, kateremu se je kazal že tii in tam kak siv las, mlajšemu tovarišu.
„Res je, Mravljač!" pritrjuje mu Borin oziraje se skozi okno. „Že večeri. Mudil sem se dolgo na semnji."
„Kako si kaj zadovoljen ž njim?" vprašuje ga Mravljač in zliva zadnje vino v kozarca.
„E, no zelo. Želel sera kupiti usnja za črevlje — močno slabe imam že — a ni šlo. Denar nam uhaja, kakor voda skozi rešeto."
„Vrh tega nam ga še pritrguje Trdač, koder in kolikor more", vzdihuje Mravljač. „Oni dan mi ja

demo namreč zoper njo na oni (levi) strani našli opozicijo, kakeršne še ni videla ta visoka zbornica.
„Freie Stimnisn" na Koroškem so za ta sločaj obetale odpad od katoličaustva. Ljudje, katere v verskem ožiru vodijo taka načela, so itak že popolnoma mlačni. Katoliška cerkev vsled njihovega odpada ne izgubi ničesa, kakor tudi protestantska ne bo ničesa pridobila. Za take ljudi veljajo besede Kristusove, katere je nedavno v tej visoki zbornici izrekel vodja nasprotne stranke: „Naj le gredo, slepci so in vodijo slepce, ako pa slepec vodi slepca, oba v jamo padeta." V našem prepričanji, da je verska šola potrebna, nas pa tudi vsi dosedanji govori niso mogli omajati ali premotiti.
Dovolite mi, da se nekoliko oziram minje ter pred vsem bavim z neposrednjim gospodom pred-govornikom. Rekel je mej drugim, da se katoliška cerkev v Avstriji ne more pritoževati zaradi svojega položaja. Res je sicer, da nismo imeli kulturnega boja, toda ko bi bilo šlo po mišljenju in po volji častite nasprotne stranke posebno v onem času, ko je še imela tukaj večini, prizauešen bi tudi Avstriji ne bil ostal tak kulturni boj, kakoršen je morala doživeti Prusija: da se ni tako zgodilo, zahvaliti se nam v resnici ni nasprotni stranki, marveč višji volji. (Res je! na desnici.)
Častiti gospod poslanec se je skliceval na nekega moža na Kranjskem, ki si je pridobil za vrav-uanje kranjskega šolstva velike zasluge, in se je izjavil, naj se duhovščina zaveže, da se bo potegovala za šolo, namesto da od nje ljudi odvrača s pretenjem pekla. Treba je vedeti, kako se poroča o razmerah v jedni ali drugi deželi. Vzemite le pritožbe, s katerimi nasprotna stranka tarna zoper naše sedanje šolske razmere, in videli bodets, da vse te tožbe zginejo v nič pri pravi luči.
Gospod poslanec se je skliceval na Tomaža Akvinskega, ki je rekel, da pristuje „ordinare de studio" deželnemu knezu. Svetega Tomaža Akvinskega nimam pri roki, da bi primerjal zvezo tega izreka ž njegovimi ostalimi razpravami, naglašal pa bi, da je imel Tomaž Akvinski vedno pred očmi krščansko državo, kateri more brez skrbi in bojazni prepustiti tudi vreditev ljudskega šolstva, kajti po njegovem mnenji ni medverske ali brezverske države, krščanska država bo pa gotovo ljudsko šolo vredila ua verski podlagi.
Gospod poslanec je nadalje trdil, da jo šola iz kijučno državna. Tu bi se že raje pridružil včerajšnjemu govorniku, ki je rekel, da je šola narodova, oziroma deželna, kajti država ne plačuje troškov za ljudsko šolo. Ako vzamemo v roke proračun, najdemo, da znašajo državni troški za ljudsko šolo 1 e 1,708.056 gld. Večji del troškov trpe dežele in temu primerno moral bi njihov glas imeti vpliv na vrejevanje ljudskega šolstva.
Topli priziv, kateri je obračal častiti gospod poslanec do mladih duhovnikov, ko jih je rotil, naj se ogibljejo protižidovskih smotrov, ima menda svoj izvir v potrtosti častite nasprotne stranke po izidu dunajskih volitev. (Klici na levici: O joj!) Bile so to prazne besede, ki nikakor ne zadevajo katoliškega duhovništva in ki ne dokazujejo ničesa. (Razburjenost na levici.)
nagloma obolelo otroče: prišel sem mu dobro uro prekasno na delo, a odbil mi je kar celo dopolu-dne."
„I, Trdiič je Trdiič", pravi Borin malo bolj tiho. „Ne méni se za naše žulje, nego samo, kako bi obogatil. In res, vêde se mu srečno, kakor nikomur ne."
„Meni se prav zdi, Borin, da je njegova imovina nekam — kalna."
„Govori se raznokaj. A o tem bodi njemu skrb. Da bi le ne bil nam toliko slab."
„Volk je volk: žre, dokler živi . . .
Kakor bi bilo treščilo, umolkne: Zaslišalo se je, da nekdo stopa v izbo poleg gostilne sobe. Mogočno gré nekolikokrat gori iu doli, potem pride in se ozrè v pivnico. A zelô mračno jo že iu naša znanca sedita prav v kotu; zato ju ne zapazi. Vrne se torej v izbo in koraka dalje gori in doli.
„Sam je: Trdiič", šepeta Mravljiič. „Meni bi bilo treba domov: pozno je že."
„Tudi jaz bi se premeknil" priteguje mu tovariš.
Ravno pripravljata se, da bi vstala. Kar zaslišita, da v drugo škripljejo duri v izbi. To ju zadrži.
Trdiič se ustavi. Prišlec se mu bliža.
Iznenadilo pa me je in moram najodločneje protestovati zopir umevauje, kakoršuo nam je častiti gospod poslanec razkril o našem božjem Odrešeniku in apostolih. Culi smo že nedavno oznambo Kristusa in krščanstva, ki naravnost nasprotuje razlaganju, kakoršno imajo katoliški kristijanj^ o Kristusu in krščanstvu.
Katoliku Kristus ni Žid, marveč Sin božji, druga oseba v sv. Trojici, Bog in človek ob enem, v njem vidi svojega Rešenika, svojega Odrefienika, svojega Izveličevalca. (Klici na levici: Ali je temu kdo oporekal ?)
Kar se tiče apostolov, bili so pač židovskega rodu, toda v trenotku, ko so se pridružili Kristusu in sprejeli njegov nauk, prenehali so biti židje, (klici ua levici: O joj!) ker se pod Židom razumeva le oni, ki živi po židovskih postavah, in te se bistveno razločujejo od katoliškega nauka. Katoliški nauk, katoliška Cerkev mej svojimi otroci ne razločuje mej Grkom in Židom, mej Nemcem iu Slovanom in mej članom drugih narodnosti.
Ravno tako se moram čuditi zmešanim pojmom, ki so se tukaj navedli glede svete maše in židovskega velikonočnega jagnjeta. Po razpravah častitega gospoda doktorja ni maša katolikova nič druzega, kakor velikonočno jaguje, katero o Veliki noči za-vživajo židje. Toda gospod poslanec mora vedeti, kaj je sv. maša katoliku in da je z velikonočnim jag-njetom le v tej zvezi, ker je bila postavljena, ko so praznovali velikonočno jagnje. Bistveno pa je vse kaj druzega. Sv. maša je daritev nove zaveze, ponavljanje smrti na križu našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Ako ima mož take pojme o katoliški veri, nauku in sv. maši, potem, gospoda, se ne bodete čudili, ako mu odrečemo vsako sodbo o krščanski veri, cerkvenih napravah in namenih; taka sodba je sodba slepčeva o barvah.
Ravno tako je rekel gospod poslanec, da vsak poduk vzgoja iu vsaka vzgoja podučuje. Tudi to ni vedno res, ker večkrat poduk ne vzgojuje, ampak pokvarja, ne blaži, ampak popačuje, in navesti bi mogel vzgledov, da mnogi stariši, ki v javnem življenji odločno drže z nasprotno stranko v zbornici, s tako imenovano nemško-liberalno, vendar žele, da se njihovi otroci ne poprimejo takih načel, katera Vi gospodje ua nasprotni strani zagovarjate. Naštel bi Vam lahko, da ravno taki liberalni stariši svoje otroke pošiljajo v šole jezuitov in mnihov, in na vprašanje, zakaj to store, odgovarjajo : Mi vemo, da so tukaj najbolje preskrbljeni. (Prav res!* ua desnici.)
Vzgledi o šolstvu na Ogerskem ne dokazujejo tega, kar je dvorni svetovalec dr. Beer govoril, ampak predlog gospoda predlagatelja o verski šoli, ker namenoma ali ne podtikajo predlogu krivični pomen, kakor da bi hotel vse druge vere izključiti, in bi morala biti šola le za katoliške otroke in bi želeli nazaj staro konkordatsko šolo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. aprila.
Notranje dežele.
Vlada se jako trudi, da bi preprečila zasedanje po Veliki noči. Zadovoljila se bo, ako
,,Dober dan, Trdiič!" ogovarja ga nekako mehko. „Prinesel sem Vam vračilo."
„Dragan je", zine Mravljiič tiho Borinu.
„Da, njegov glas je", pritrjuje mu on.
„Vse?" vprašuje oblastno Trdiič v drugi sobi.
„Vse, kar sem Vam dolžan. Z veliko silo sem Vam pripravil. A prosil bi Vas, da bi me, če Vam je količko mogoče, za kak desetak vendar še čakali do jeseni: Davke bi rad plačal: prav zadnji čas je že . . ."
„Ne gre", seže mu Trdiič osorno v besedo.
Videlo se je, da se ne bi dal preprositi.
„I no, če ne morete, hvala Vam, da ste mi po-mogli onkrat. Priporočam se Vam še za kako drugo priliko. Stvar je vrejeua, je-li?"
„Vrejena, Dragan, vrejena. Dobro je."
Dragan mu želi še lahko noč in otide.
Trdiič naglo spravi in zaklene denar in gre skozi gostilno sobo von. Nameri se proti mestu. Še ogledal se ni, grede nekako zamišljen mimo naših dveh znancev: menil je, da ni nikogar.
A ona vstaueta, prikličeta strežnico, plačata in napotita se proti domu.	(Dalje sledi.)
bodo rešeni proračun, orožna postava in najvažnejšo železniške predloge. Zoper povelikonočno zasedanjo se tako ustavlja vlada zaradi tega, ker se bodo meseca maja in junija vršili nabori ta volitve v deželno tbore.
Ministerstvo TIbzovo se mora preosuovati do 10. dne t. m., kajti ta dan odpotuje cesarski dvor iz Budimpešte na Duuaj. Toliko je sedaj do-gnano, da SzOgyeuy ne bo za sedaj še vstopil v ministerstvo. Tisza tudi ne bo iskal novega ministra za notraDje zadeve, marveč bo izročil začasno vodstvo tega kabineta ministru Barosz-u.
Ogerski državni zbor je potrdil vse točke orožne postave ter odklonil vse dostavke. Tisza je pri predlogu poslauca Irauyi-ja obljubil, da bo še tekom tega zasedanja predložil načrt postave, ki vrejuje pravne razmere državnih poslancev za dobe orožnih vaj.
Tnanje države.
Razni židovski dunajski listi so raznesli v široki svet vest, da so se v belgrajski kavarni „Imperial" vršile s strani srbskega prebivalstva Avstriji sovražne izjave. To je zlobno izmišljeno in ni niti besedice resnične pri tem. — Državni svetnik Va-ziljevič je dne 31. marca došel iz Jalte v Belgrad ter je sporočil regentstvu o tem, kaj jo opravil pri kraljici Nataliji. Kraljičin odgovor je povoljen. Natalija obžaluje, da se je odpovedal kralj, veseli se, da so bili za regente izvoljeni Iiis tic in tovariša njegova, ter obljubuje spoštovati člen 72. ustave, ki določuje, da ima kralj Milau pravico nadzorovati vzgojo mladega kralja.
Kakor že včeraj poročauo, zapustil je bolgarski princ Ferdinand Plovdiv dne 1. aprila ter došel isti dan v Sofijo, odtod pa na mejo pozdravit kralja Milana. Narod je pri tem pokazal tako v Plovdivu, kakor v Sofiji veliko navdušenost za princa in prince-sinjo Klementino, kateri so gospo podarile mnogo vencev. V Sofiji so pri prihodu prinčevem vihrale mnogobrojne zastave s hiš.
Nemški listi so letos zaradi nesreče na Samoi skoro popolnoma prezrli rojstni dan Bismarckov dne 1. t. m. Cesar se je dopoludne peljal najprvo k Waldersee-ju, potem pa skupno s tem Bismarcku čestitat. Kanclerju so se poklonili tekom dne tudi princi, načelniki oblastnij, generaliteta in drugi. — Brzojavka iz Nice poroča, da je predvčeraj omedlel virtemberški kralj, ter se dlje časa ni vzbudil iz medlevice.
Francoska vlada je imenovala namesto Bou-cheza za generalnega prokuratorja pri pariškem sodišči generalnega odvetnika (,)uesuay-ja de Beaure-paire-ja. — General Boulanger še vedno ne veruje, da ga bo mogla vlada zgrabiti. „To bi se po mojem mnenju," je rekel nasproti nekemu časnikarju, »moglo zgoditi le tedaj, ako bi me kot norca hoteli odpeljati v blaznico." — Zbornica je predvčeraj obravnavala predlog poslanca Delattre ja o varnosti potnikov na železnicah. Koncem seje se je predložil načrt o sestavi senata kot izrednega sodišča. Seja se je končala brez posebnega dogodka.
„N. F. P." poroča iz Rima dne 1. t. m.: „Mej propovedjo jako priljubljenega frančiškanskega patra Avguština da Montefeltra so včeraj v cerkvi sv. Ka-rola na Korzu italijanski fanatiki pod klop v presbiteriji položili s smodnikom nabasano bombo, ki se je z gromovitim pokora razletela, ne da bi bila napravila posebne škode. Prestrašeno ljudstvo je komaj moglo redarstvo pomiriti. Vsi listi brez razločka obsojajo tako dejanje. Čudež, da se ni pripetila kaka nesreča. Radikalci pravijo, da so le klerikalci krivi, ker jim je na tem ležeče, da bi spravili ob ime liberalce!" Seveda! Zakaj so pa katoliki toliko predrzni, da gredo postne pridigo poslušat! Tukaj mora vendar „dobroraisleča druhal" napraviti mir in red, in če treba, tudi z bombami! To je zopet starodavna logika o volku, ki je požrl jagnje, ker mu je skalilo vodo. Ta volk najbolje označuje liberalizem, ki je menda najel pravico edinega obstanka. — V senatu so miuisterskega predsednika Crispija interpelovali zaradi te zadeve senatorji Serafiui, Ferraris, Alfieri in Sambuy. Crispi je odgovoril: „Tukaj se gre za razpok neke petarde v cerkvi. Navstala je prestra-šenost, a narod se je hitro pomiril. Vse, kar more zavarovati prostost propovednikovo in občinstva, se je zgodilo. Tudi duhovniki naj za to skrbe, da se ne bo kaj tacega pripetilo (!?). Prebivalstvo je ostalo popolnoma mirno; tudi v inozemstvu se nikdo ne briga za to zadevo. Kdo ve, ali ni vdeležen pri tem petardnem dogodku kako v tekmec-propo-vednik (!?). Patra Avguština nadzoruje redarstvo kakor kakega kralja. Vlada bo vedno izpolnjevala svojo dolžnost." — Senator Allleri ni bil s tem odgovorom zadovoljen, in kako tudi? Naraestu, da bi opravičeval vlado, napada in psuje duhovščino, kajti nesramnost je, ako sumniči miaisterski predsednik duhovnike, da zažigajo bombe v cerkvah. Logika o volku in ovci!
Obravnave mej Anglijo in Marokom so se pretrgale, ker se ni doseglo sporazumljenje. Angleški momarični oddelek je zaradi tega zopet odplul v Tanger. — Iz Kajire se poroča, da se šejk Senusi bliža Kartumu z veliko vojaško silo. — V Edinburgh je došlo Staulev-jevo pismo, pisano v Smu-paturiju dne 4. septembra 1888, ki pravi, da sta Stanley in Emin paša popolnoma zdrava.
V rumunski zbornici je dne 1. t. m. zahteval vojni minister, da se mu dovoli kredit petnajstih
milijonov za nadaljevanje utrjevalnih del. Zbornica se je o tem vieraj v tajni seji posvetovala.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, Prebirajoč govore poslancev v državnem zboru v zadnjih dnevih, polastila se me je pač večkrat misel in vprašanje: zakaj ne gredo gospodje na levici, ki imajo toliko pomiselkor in ugovorov zoper versko šolo, za nekaj mesecev v ljudsko šolo opažat nasledkov in vspehov moderne šole?! Kako hitro bi jim zginola izpred očij megla, katera jim brani glasovati za versko šolo! Kad prizuam, da pri nas, posebno na Kranjskem, ni še tako hudo, kakor drugod; ali ta resničica se vedno bolj utaplja v časovnem toku in kakor v drugih okolnostih, tako se bode tudi ta resničica prelevila sčasoma v navadno časnikarsko frazo. (Je kdo za-kliče, da „vera peša", tedaj se odgovori: „Pri nas ne!" Če kdo reče, da se „otroci pohujšujejo", tedaj se odgovori: „Pri nas ne!" Če se kdo drzne kritiko vati kak leposlovni umotvor, češ, da je „izpod-takljiv" glede vere ali nravnosti, odgovori se: „Pri nas ne!" Kar slovenska roka napiše, ne more biti zoper verski čut, ne zoper moralni čut, ne zoper čut avtoritate itd., tako, da bi člevek mislil, Slovenci govore vedno kakor „ex cathedra". Vse take in enake fraze, ki se nam mečejo v obraz, so le pesek v oči, so le žalostni ostanki laži-liberalizma, kateremu že tako „smrtno pesen poje zvou". In to je ravno posebno dober dokaz, da so naše težnje prave, ker se nasprotniki v svojih protidokazih morejo po-vspeti le do nizke časnikarske polemike, in sicer največ v humorističnih listih, ki umejo posebno spretno izpodkopavati avtoritato ravno takim stanovom, katerim je avtoritata največjega pomena. Ali humor takih listov je le „Galgenhumor" pojemajočega liberalizma! In kdor nima predalov humo-rističnega lista, ta si v svojem „resnem" glasilu, bodisi že političnem, vzgojeslovuem ali leposlovnem, naredi tak predalček.
A propos! Rekel sem, da v naših šolah ni še tako hudo, kar se tiče verske strani. Vendar pa moram konstatovati, da tudi tako dobro ni, kakor bi si kdo mislil. Ur, ki so odločene za veronauk v ljudski šoli, je tako malo, da katehet, če je še bolj spreten in marljiv, vendar ne more nikdar doseči svojega namena. Prijatelj iz Amerike mi piše, da poučuje indijanske deklice krščanski nauk in da zn4 več kakor polovica učenk koncem leta ves katekizem na pamet. Ali se moremo ponašati pri naših otrocih po šestletni in še daljši dobi s takim napredkom?!
Cerkev, šola in dom morajo skupaj delovati pri vzgoji otrok, ako hočejo vživati sadove svojega truda. In koliko se greši v tem oziru? Ali kako je mogoča taka sloga, ako si omenjeni trije faktorji niso jedini glede vzgoje? Kako more katehet veljavo učiteljevo vselej braniti, ako stariši opažajo, da kateri učitelj malokdaj ali celo nikdar ne pokaže krščanskega lica? O kako prijetno je, ako katehet in učitelj hodita eno pot, ako se katehet tudi v verskih zadevah lahko zanese na učitelja kakor mi se! Žalibog, da tudi „pri nas" nekateri mlajši učitelji (komur pa čast, vsa čast!) nečejo te poti. Kako hočejo potem zahtevati, da bi imeli tako veljavo pri ljudstvu, kakor duhovniki! Posnemajte prvega slovenskega pedagoga A. M. Slomška, varujte mladini besedo materino, pa tudi sv. vero! Ta dva zaklada smo podedovali od svojih pradedov, glejmo, da ne obračamo hrbet svojim prednikom in spoštujmo svete svetinje svoje! Kdo bi odobraval ravnanje človeka, ki teptii v blato sliko svoje drage matere?
A da se to doseže, skrbeti je seveda tudi našim pripravnicam, da kandidatje ne bodo zmatrali predmet krščanskega nauka kakor priprosto ljudstvo predmet telovadbe. A ker je dostikrat tako, potem ni čudo, da pred nedavnim časom neki pripravnik ni znal niti očenaša pri maturi.
Kar se tiče moralne strani, katera mora biti tudi vsakemu učitelju sveta stvar, da ne pokoplje svoje veljave, ne bodem govoril; vsaj se razume samo ob sebi, da mora kakor vsak drug, ki je postavljen na svečnik, tudi učitelj to stran upoštevati, kar mu tudi šolski zakon veleva.'
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 2. aprila.
I. Gosp. župan otvori sejo ter imenuje za ove-rovatelja današnjega zapisnika svetovalca gg. Do-
lenca in Tomšiča. Zoper zapisnik prejšnje seje se ne ugovarja ter je tedaj potrjen.
Gosp. župan nadaljuje: V zadnji seji me je prašal svetovalec g. Valentinčič, kaj je prav za prav s šesto lekarno v Ljubljani. Dne 6. dec. 1887 je sklenil občinski svet obrniti se s prošnjo do vis. deželne vlade, naj ta vpliva na gremij lekarnarjev, da se eden izmed njih nastani na Poljanah ali na šentpeterskem predmestju. Vlada je dne 11. aprila 1888 odgovorila, da noče tega storiti nobeden lekarnarjev, ker je obstanek lekarne v napominanem kraji ljubljanskega mesta jako vprašaven. — Na predlog svetovalca g. Hribarja se izroči ta vladni odgovor policijskemu odseku, da stori, ako bi se mu zdelo potrebno, primerne nadaljne korake.
Gosp. župan: V številki 64. z dne 18. marca t. 1. na 519. strani tukajšnjega dnevnika se nahaja neki „Eingesendet", podpisan s „Tischlerconsortium"; to „poslano" napada občinski svčt in njega posamezne člane zaradi obravnav in sklepanj povodom oddaje mizarskih del za novo ljudsko šolo. Umevno je, da se pri današnjih hudih časih potezajo obrtniki za zaslužek, toda tudi obrtniki so primorani posluževati se pri tem dostojnih sredstev. Posebno v zadnjem stavku tega ,,Eingesendet" se očita mestnemu zboru, da se je norčeval s konsorcijem. Mestni zastop se nikakor ne bode spuščal z brezimnim konsorcijem v razpravo, ker mu tega ne dopušča dostojanstvo, zadostuje pa, da jaz kot župan s tega mesta v imenu celega zbora odločno prote-stujem zoper tako očitanje. (Dobro! Dobro!) — Ker sem že pri časopisju, omenim naj še, da je „Slovenski Narod" v 72. številki z dne 28. marca t. 1. priobčil mej „domačimi stvarmi" notico pod naslovom „Tihotapstvo z mesom." V njej se pripoveduje, da mesarji v okolici koljejo veliko živine, in sicer take, ki bi nikoli vspešno ne prestala mestne kontrole. Domnevalo bi se vsled te notice morebiti, da so s tihotapstvom v zvezi mestni organi; toda temu ni tako, kar dokazujejo ravno premnoge ovadbe zoper prestopnike. — Mestni zbor vzame to izjavo na znanje.
II. Gosp. svetovalec Hribar poroča v imenu vodovodnega odseka o potrebnih pogojih za oddajo gradnje rezervoarja na hribu Podturnom. Po preči-tanju pogojev in potem, ko zbor pritrdi formalnemu dopolnilnemu dostavku svetovalca g. dr. M o s c h e -1 a k zadnjemu pogoja, nasvetuje poročevalec, da se dela takoj za skupno svoto 55.000 gld. razpišejo v ljubljanskih treh dnevnikih in dunajskem strokovnem listu, in sicer naj se rok za vložitev ponudb določi do 20. dne t. m. — Zbor pritrdi.
III. a) Svetovalec gosp. dr. Mosche poroča v imenu pravnega in personalnega odseka gledč letošnjih dopolnilnih volitev. Letos izstopijo iz občinskega sveta nastopni gospodje občinski svetovalci: iz III. volilnega razreda: Klein Anton, dr. Gregor i č Vinko; iz II. volilnega razreda: Povše Fran, Rozman Ivan, dr. Vošnjak Josip, prof. Temo Zupan; iz I. volilnega razreda: dr. Mosche Alfonz, Murnik Ivan, Ravnihar Fran. Po poročevalčevem predlogu se določijo letošnje dopolnilne volitve na 23., 25. in 27. dan aprila, kot načelniki volilnih komisij pa za III. razred gospod odbornik Valentinčič, za II. razred gosp. odbornik vitez Zitterer, in za I. razred gosp. podžupan V. Pe-tričič, — ter se naprosi gosp. župan, da sestavi volilne komisije.
b)	Po nasvetu poročevalca za isti odsek, gosp. dr. S tare-ta, se „per acclamationem" izvolijo v komisijon za odmerjanje vojaške takse občinska svetovalca gg. Klein in Pakič, v naborni komisijon za letošnje novačenje gg. svetovalca Valentinčič inVelkovrh. v stalni naborni komisijon pa gg. svetovalci dr. Vošnjak, vitez Zitterer, Velko" vrh, dr. Gregorič, Klein in Dolenec.
c)	Gosp. poročevalec dr. Mosche poroča v imenu istega odseka o predlogu podžupana V. Pe-tričii-a glede novega seliluega reda za Ljubljano.
Pravni in personalni odsek je ukazal mestnemu magistratu, naj poizveduje, kako misli občinstvo o tem predmetu. Odgovor se glasi ugodno za novi selilni red. Odsek se popolnoma strinja z gosp. Pe-tričičem glede četrtletne dobe za odpoved in selitev, vendar pa naj se določijo ti roki namesto na 1. dau januarija, 1. dan aprila, 1. dan julija in 1. dan oktobra — na 1. dan februarija, 1. dan maja) 1. dan avgusta in 1. dan novembra, in to zaradi tega, ker bi bila selitev ob novem letu zaradi praznikov jako neprilična. Temu nasvetu se pridružuje tudi svetovalec gosp. Velkovrh, in sicer iz ozirov
na premeščevanja častnikov, ki se vrše meseca maja in novembra, ter jim bo tedaj odslej jako po godu, ako bodo mogli brez velikih zaprek dobivati ali zapuščati stanovanja o pravem času.
Svetovalec gosp. Ravnihar je mnenja, da bi zadostoval poluleten rok za izseljevanje, za odpoved pa naj ostane četrtletni rok.
Poročevalec mu oporeka, češ, lahkomišljeno zaradi raalenkostij ne bo stanovanj odpovedal niti najemnik, niti hišnik, ako pa ne moreta živeti več pod jedno streho, bolje je za oba, da se razideta prej kakor slej.
Podžupan Petričič nasvetuje, naj se uvedejo za Ljubljano takozvaui „putzkreuzer", kakor je to v navadi v Gradci. — Predlog propade.
Gosp. podžupan predlaga dalje, naj se določi doba, v kateri se mora po pretečenem roku izprazniti stanovanje, na štiri namesto na osem dni.
Poročevalec se temu protivi, ker bi se v tem slučaji preveč podražila preseljevanja. Že sedaj o sv. Juriju in sv. Mihelu ni bilo moč dobiti za drag denar postreščkov, ko je trajala doba preseljevanja štirinajst dni.
Konečno sklene po predlogu g. poročevalca mestni zbor naprositi visoko deželno vlado, naj pre-drugači selilni red za ljubljansko mesto v tem smislu, da se 1.) določijo roki za izseljevanje na 1. dan februarija, 1. dan maja, 1. dan avgusta, 1. dan novembra, odpovedati pa se mora od 1. — 14. novembra, od 1. — 14. februarija, od 1. —14. maja in od 1. —14. avgusta, vse to pa le, ako ni posebnih pogodbenih določb; 2.) stanovanja se morajo izprazniti do opoludne 8. dne, ako je ta praznik ali nedelja, do opoludue prihodnjega delavnika, in sicer polovica najetih prostorov do večera 4. dne, druga polovica pa do opoludne 8. dne, oziroma prihodnjega delavnika; 3.) mesečne sobe se odpovedujejo 15. dan vsakega meseca ter se morajo izprazniti do opoludne zadnjega dne v mesecu, oziroma do opoludne prihodnjega delavnika.
Ker je potekla že 8. ura, predlaga svetovalec g. Hribar, naj se pretrga seja, prihodnja napove na torek teden, na vspored pa postavijo nerešene točke današnje seje. Zbor pritrdi temu.
Potem se prične tajna seja.
Dnevne novice.
(Preč. gosp dr. Mihael Napotnik), c. kr. dvorni kapelan, ravnatelj Avgustineju itd. na Dunaji, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaji kot ustanovnik podarivši svoto 50 gld. Iskrena zahvala požrtvovalnemu domoljubu!
(Vodnikov spomenik) se bode odkril v nedeljo dne 3 0. junija t. 1. Glavne točke programa so: Dne 29. junija vsprejem gostov; isti dan popoludne ob 5. uri okrašenje Vodnikovega grobnega spomenika na pokopališči pri sv. Krištofu; zvečer dramatična predstava in bakljada. Dne 30. junija ob polu 12. uri odkritje spomenika na Valvazorjevem trgu pred gimnazijo; ob 2. uri banket, ob 5. uri ljudska veselica v Šiški „pri Žibertu", v Vodnikovi rojstni hiši.
(Dopolnilne volitve v mestni zbor ljubljanski) bodo dne 23., 25. in 27. aprila.
(Dopolnilna volitev v Istriji.) V ponedeljek se je vršila v mestih, trgih in trgovinski zbornici v Rovinju volitev v državni zbor na mesto umrlega dr. Vidulicha. Izvoljen je kandidat italijanskega političnega društva, dr. Ludovik Rizzi, z 2535 glasovi. G. Mate Mandic je dobil 482 glasov.
(Skala se je utrgala) dne 25. marca popoludne blizu železničnega mosta v Mostah ter zdrsnila proti mlinu posestnika Bizjaka. Skala je polomila leseno podstrešje za vozove in odtrgala kos hišnega zidu.
(Mala loterija.) Pri zadnjem žrebanji v Gradci je prišla št. 41., ki že šest let ni bila izžrebana. Na to številko je bilo toliko denarja stavljenega, da bode loterijski urad izplačal okoli pol milijona.
(Svetovna razstava v Parizu.) Kakor se poroča, razposlal je izdajatelj občnega razstavnega kataloga dotična vabila, v katerih naznanja, da bode vsak razstavljalec imel pravico do dveh brezplačnih vrsti« v katalogu. Dotične pogodbe § 9. se glasi: „Vsak izložnik ima pravico do dveh vrstic, in ko bi ne zadostovali za njegovo ime, oziroma tvrdko, in ¡zložene predmete, dovoljujejo se tudi tri vrstice."
(Za kadilce.) V budjejoviški tabačni tovarni izdelujejo neko novo vrsto viržink. V to svrho so poklicali tje dva uradnika iz neke tovarne na Tirolskem, kjer izdelujejo najboljše viržinke, in štiri naj-
spretnejše delavke ljubljanske tobakarne. Nove vir-žinke odlikujejo se po prijetnem okusu in po vonjavi.
(Od c. kr. deželnega trgovskega sodišča) se naznanja, da je na novo vknjižena gospa Marija Kecel, trgovka v Kamniku, izbrisani pa tvrdki „E. Klemenčič", trgovina z mešanim blagom v Idriji, in „A. Dreo", trgovina z deželnimi pridelki.
Telegrami.
Gradec, 2. aprila. Mej posestniki tiskarn in erkostavci se je doseglo sporazumljenje ter se sklenila poravnava.
Dunaj, aprila. Ercegovski metropolit Paovic jo dopoludne položil prisego v cesarjeve roke; potem je cesar sprejel v avdi-jenci srbskega poslanika Petronjeviča.
Budimpešta, 3. aprila. Spodnja zbornica je l veliko večino konečno sprejela orožno postavo.
Rim, aprila. Došla je vest, da je umrl neguš.
Pariz, 3. aprila. Jutranji listi objavljajo v Bruslji spisano proklamacijo Boulangerjevo, ki pravi, da se nikdar ne bo podvrgel sodstvu senata, a je pripravljen takoj odgovarjati na zatožbo rednih sodnikov (sodnjih oseb ali porotnikov); pričakuje pa mej tem v deželi prostosti, da bodo splošnje volitve ustanovile pošteno in prosto republiko.
Auckland, 2. aprila. Angleški križar „Kapi d" bo jutri od tukaj odplul v Sainoo.
Umrli so:
J. aprila. Marija Verhovc, zidarjeva hči, 3 mes., Streliške ulice 8, vsled slabosti. — Ana Wolf, jetničarjeva vdova, 84 let, Poljanska cesta 8, vsled starosti.
2. aprila. Leopoldina Purlan, ključarskega poslovodje hči, 18 mes., Poljanski nasip 14, božjast.
Tujci.
1. aprila.
Pri Maliiu: Lavrič, lesni trgovec, iz Trsta. — Anton, tajnik, iz Gradca.
Pri Slonu; Wolf z Dunaja. — Weiss, iz Budimpešte. — Herlich. trgovec, z Dunaja.
Vremensko sporočil«.
C	Čas	Stanje		1 Veter	Vreme	|J.
opazovanja		znikomera v mm	toplomera po Celziju			O N s S rt C
2	7. n. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	728-2 724-G 725-7	7-4 8-2 1-8	sí. svzli. si. jzap. si. svzli.	oblačno dež n	500 dež
•• *vvi . — - ■	- ~ — - ---------j J
Srednja temperatura 5 8o, za 2 0° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.) 3. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16^ davka)	83 gl. 95	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ l(i % „	84	„	U5	„
5 % avstr. zlata renta, davka prosta ...	111	,,	35	„
Papirna renta, davka prosta......99	„	90	„
Akcije avstr.-ogcrske banke............893	„	—	„
Kreditne akcije ....................298	„	75	„
Francoski napoleond..................9	„	50	„
Cesarski cekini ....................5	„	70	„
Nemško marko ..........59	„	10	„
V službo se sprejme na deželo
lil»pee9
krepak in pošten ; prednost ima tisti, kateri zrni tudi vrtnarska dela.	(3-2)
Kje? povo iz prijaznosti upravništvo tega lista.
Jaz Ana Czillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po 14mesečni rabi od mene same izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da pierano ne osive. Cena lončku 2 gld. ltazpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju.
Czillag in drugovi,
Budimpešta, Konigsgasse,
kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Pri naročitvah šestih in več lovčknv 25°/o rabat in franko-pošiljatev.	(20—1)
IV«, pi'cxlsij je v Dolu (I^nsttlinl)
s posestvom vred
oboje vkup ali pa vsako posebej.
Hiša stoji na lepem prostoru poleg župnijske cerkve, je pripravna za gostilniško obrt ali za pro-dajalnico ter obseza dve veliki in dve majhni sobi, dve kuhinji, dve kleti in hlev za <» glav. Poleg hiše je prostoren vrt deloma obsajen s sadnim drevjem. Vse zemljišče meri okoli šest oralov.
Natančneje pove posestnik Franc Hahjaii v Dolu .št. 2-1.	(3-2)
Pri župni cerkvi v Sv. Križi poleg Litije je več
'M.	i li ■»«»■»	i ■
potrebnih. Oni zidar, ki želi to delo prevzeti, pride naj na lastne troške ali si osebno ogledat, ali pa naj se pismeno dogovori s podpisanim cerkvenim predstojnikom, kakova so dela in kakovo plačilo.
Sv. Križ pri Litiji, 31. dan marca 1889.
J. Marolt,
(4—2)	župnik.
X X X X X X
S g
X X X X
Hrata Eberl,
izdelovalca oljnatih barv, flrnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
üjnlbljsan»,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
gC Oenilto im zulitovnnjo.
X X X X X X X X X X X X
-fOdlikovan: 1873, 1881. sf&i-
iS--:--(?Jl
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— ii a l>unaji VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik Frane Itriiekner.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi. stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
D
—t3-
Odlikovan: 1873, 1881.
-ei-
st 5025
d)
Vodovod ljubljanski.
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo gradnje
reservoarja za mestni
Ponudbe je z napisom „ponudba o gradnji reser-voarja za mestni vodovod ljubljanski" izročiti v zapečatenih zavitkih
do 20. aprila letos olrl2. uri opoiiidne
pri mestnem magistratu.
Načrte in proračunjene mere, splošnje in podrobne pogoje je dobiti pri mestnega vodovoda stavbinskem vodstvu, katero je pripravljeno dajati vsa druga potrebna pojasnila.
V Ljubljani, 2. dan aprila 1889.
Župan: Grasselli m. p.
Diseldorfske oljnate barve v tubah.
\
Akvarelne barve
mokre in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
w~oljnatili barv, tirne/a in Iaka~w
v
I Jj lll>ljnili.
Pisarna in zaloga: !*$olMlti «lrerored O (semeniščno poslopje), ä	Pilijala: Slonovo ulico lO-l«
priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohlstveiiim mizarjem, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zahtovanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
Kupovalcem večjih množin j Vse vrsto slikarskih in prednostne cene.	j likarskih čopičev in
dUSCKS)	{ slikarske patrone.
Perstene, mineralne in kemične barve.
Deller-jev
Edina zaloga in prodaja za y so Kranjsko pri
J. LININGER-ju v LJubljani, lUmska cesta i).
radgonski
(24-5)
Najboljša namizna okrep-čujoča pijača.
Zanesljivo zdravilno sredstvo
proti kataru v dihalniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili. pro-tinu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju).
>Te zamenjati z radensko
kislo vodo.
kislec (kisla voda).