Posamezna številka 20 vinarjev.
V Ljubljani, v soboto dne 1. marca
Štev. 40.
Leto I.
Cen« celoietn# pošti k 40'—. u ijiAiJano X «'C'— »	pollatno	„	„	„	20 ~,	«	*	»	18'—
•	CetftielnD	,	„	10’—,	«	,	„	9 —
.	masetno	„	„	„	350.	.	„	3'—
Uredr.Sha In uprava: Kopitarja« uliti 8. — TeJafon 50.
NEODVISEN DNEVNIK
laserati; Enostolpna pelilvrsta (59 8» {trotu || IM vlsaka ali ni« prostor) za enkrat po 50 vin. n On* hi vvibrat po 45 vin. — Ob sobotah dvojni tarit «• Poslano: Enostolpna petltvrsta K V—. — Uhaja vsak dan. izvzemil nedeljo In prazniki, ob I, art popoldan.
Slovesna otvoritev prvega državnega zbora SHS.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Belgrad, 1 marca. Danes sc bo c slove- I uumti. Današnji dan je zgodovinskega «0 službo božjo otvorilo narodno pred- pomena. Naši zastopniki boclo izvršili svo-lavništvo, ki noj pripravlja pot lconsti- j jo dolžnost.
Srbi za slovensko Soriško in Trst.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Beltjrad, 28. feb. Vse srbsko časopisje odločno piše za slovensko Goriško in Tsst. Vlada stoji najodlcčacjšc na stališču,
da sc imajo jugoslovanski predlogi, podani na mirovni konferenci, uresničiti. Belgraj-ski listi pišejo ostro proti Italijanom,
Volna nevarnost med Italijo in Jugoslavijo?
Hfroviia konference določi Ijndkso glasovanje.
■	• LDU New York, 28. febr, {ČTU.j He-arstovo časopisje javlja iz Pariza:	Vojna
Italijo in Jugoslavijo ogroža evropej-s i mir. V krogih konference so na jasnem ° Pos'®dicali, ki bi jih imel izbruh vojne met obema narodoma. Pripravljajo se, da uporabijo vsa sredstva, da preprečijo grozeči■ konflikt. Vsekakor pa stojita obe ar-macii na mejah. Istra zadostuje, da se ob-
v ?,C!V.1 Lrvoprelitje, ki ga je gledal svet skozi siirt leta.
LDU Curih, 23. febr. (ČTU.) Vesti o oaliiktu med Italijo in Jugoslavijo so zelo ' j* frmantne. Domneva se, da je vojna jako -izu, ait° se mogočni besedi zavezniških ve esu ne posreči, prisiliti obe stranki k zmernosti. »Zurichcr Morgcnzeitung« po-a ana, da bodo Italijani od jadranskega " doMl mnogo manj, kakor jim je n i 1 PC’Vulala Avslr°-Ogrsk a za obrano nevtralnosti, cc b, Jugoslovani - in to je pričakovati - dosegli ugoditev svojih zahtev. Itaham bi dobih samo italijanski del
J
Sragi leden se reši ji
LDU Ženeva, 28, febr. (CTU.) Tardieu je izjavil zastopnikom časopisja, da bo ententa drugi teden meseca marca rešila jadra nskega problema tudi vprašanje
južne Tirolske, ker bo Wiison prejkone mogel izvesti drugo točko svojega programa, po kateri se bo italijanska meja določila po jasni črti narodnosti. Ta razvoj je za Italjio velika prevara. Zaradi tega se more razumeti, da zahteva Italija izpolnitev londonskega dogovora. Italija, ki je imela do sedaj veliko srečo, da je vzlic vsem porazom napravila pri mirovnih pogajanjih velik plen, kakor 1. 1859. in 1866., se bo vrnila iz le vojne skoraj praznimi rokami, ker ji razen Trcntina ne bo pripadel niti ozek pas Primorja. Italija se je pokazala kot zelo nezanesljiva zaveznica in ona bi, ako bi se ugodilo njenim zahtevam ob Adriji in na Tirolskem, obrnila vse svoje moči proti zapadu, da bi pridobila ozemlja, ki spadajo danes k Franciji in ki jih smatra za italijanska in katerim se do sedaj ni izrečno odrekla, kakor se ni odrekla Tunisu. Mirovna konferenca bo najbrže sklenila ljudsko glasovanje na spornih ozemljih.
nsko
isa««
nemško-franooske meje. Prav tako bo o tem jasno, koliko bo treba svobodo na morju omejiti in kaj je treba ukreniti proti uadaljaemu obstoju moskovske vlade.
komisijo!
Iz poročil, ki prihajajo iz zasedenega ozemlju dan na dan, osobtto iz poročila g, dr. Ljudevita Jenka, ki je okusil nasilnosti, persekucije Italijanov v naši zaee-deni domovini, ki jc bil obsojen v d opor« tacijo na Sardinijo, odkoder naj bi se nikdar več ne povrnil, nam zeva nasproti vso strašno gorje, ki ga mora prestajati našo ubogo in težko skušano slovensko ljudstvo na Goriškem. Naši ljudje žive v večni no-varttosli, d*Jih kratkomnlo pridejo knra-biuijorji/to slepo orodje laškega imperi-jalizma- in nasilja, iskat v mirne domove ter da jih potem vlačijo okrog sodišč, do-< klor jih prislranslci sodniki no obsodijo le racli pjiho/o■■zvestobe, do jugoslovansko« ga naroda.
V deželah, kjer so Avstrijci, Nemci, Mažari, .Bolgari,. Turki vršili nasilja nad ubogim prebivalstvom, je ententa, ki se je po M ilsonovih besedah borila za pravico malih in zariranih narodov, odločita, da mednarodno komisije preiščejo vse grozovitosti/jih ugotove in objavijo ne le v večno sramoto dotičnemu' narodu, ki jih ja zagrešil, m vrveč tudi v svarilo drugim ter zato, da se popravi krivica in škoda, kolikor je to sploh mogoče.
Italija pa, član en lente, izvršuje danes na slovenskem zasedenem ozemlju nasilja, ki morda prekašajo nasilja Turkov: nad Armenci ter grozovitosti Nemcev v. zasedeni Belgiji. Italijani v verigah vlačijo naše najuglednejše ljudi v ušive ječe, jih pošiljajo v pregnastvo, kjer ž njimi nalašč ravnajo tako grdo, da se je bati, da je vsakdo, ki je obsojen v deportacijo, že obenem obsojen, na smrt. Sekvestrirajo se premoženja, ropa zasebna lastnina, trgajo najsvetejše družinske vezi —- vse to v imenu laškega imperijaliznia, ki je — ententi v sramoto — njen zaveznik v boju za pravico malih in zatiranih,
V imenu našega ljudstva, ki se nikdar ni odreklo svoji svobodi in se ji ne bo, ut imenu naših otrok, ki jim je laški imperi-jalizem ugrabil očeta, v imenu človečan-stva, za katero se ententa bori, zahtevamo* da en!rutina mirovna konferenca sklene odposlati v naše zasedene kraje medna-
rodno komisijo, da doženc laška nasilstva ter povrne škodo, ki so jo Lahi tu učinili aa zdravju in premoženju naseda ljudstva, ki se rnu mi ostali Jugoslovani nikdar ne bomo odrekli!
Izvirno poročilo »Večcrnamu listu*-,
Italijanski kralj in kraljica sta bila že dvakrat v Postojni in sta obakrat ob skala postojnsko jamo. Silno »ta hvalila naše notranjske kraje in prelestno lepoto naše po-etojnske jame. Sprejem je bil samo vojaški fn naše ljudstvo je ostalo zavedno in se »prejemov ni udeležilo. Zadjič sta bila v Postojni kralj in kraljica pred osmimi dnevi. Laško vojaštvo je silno nezadovoljno in komaj čaka trenotka, da bi odšlo. O kralju sploh nimajo nobenega spoštovanja in ga nazivajo samo »gobo«, grbec. Tudi do našega ljudstva je italijansko vojaštvo zelo nezaupljivo in boječe. Ne upa se jesti v gostilnah in po hišah, ker se boji zastrup-Ijenja. Tudi poveljstvo vojaštvu nič ne zaupa in kdor se oglasi za dopust, ga hitro dobi, a nazaj navadno več ne pride. Zato je umljivo, da prihaja v naše od Italijanov zasedeno ozemlje vedno novo vojaštvo. Zadnje čase je odšlo zelo veliko vojaštva in topništva na demarkacijsko črto, ki so jo utrdili visoko z bodečo žico. Tudi na demarkacijski črti so vojaške straže zelo boječe in od časa do časa krčijo in s tem naznanjajo, da so še pri življenju, Aprovi-zacija je zelo slaba in v nekaterih krajih naše ljudstvo zelo sti-ada. Strogo pazijo zadnji čas Italijani, da ljudje ne uhajajo v Jugoslavijo in so mnogo takih naših ljudi ustrelili, ker so jih ujeli, ali pa se jim zde sumljivi, da bodo ušli, jih pa internirajo. Naše ljudstvo trpi in škriplje z zobmi ter komaj čaka, da se reši iz suženjstva,
Zelo sramotno pa je, da je v naših krajih mnogo ovaduhov, ki iz sovraštva do posameznih narodno zavednih naših ljudi nosijo Italijanom vse na uho. Posledice so internacije in persekucije, ki mučijo naše ljudstvo. Odstavijenja naših uradnikov so ravno vsled izdajstva na dnevnem i-edu.
V Postojni se je pričel zopet redni šolski pouk. Učiteljstvo je še vse na svojih mestih, V ljudski šoli dajo Italijani o urokom kosilo brezplačno.
LDU Budimpešta, 28. 1'ebr, (OKU.) Iz Velikega Varadina poročajo:	Včeraj so
semkaj prispeli francoski častniki* da določijo nevtralni pas med Ogri in Rumuni, kakor je bila sklenila pariška konferenca, — Iz Žilne poročajo, da so Rumuni mesto Žilno obstreljevali s 7.5 cm topovi, pri čemer je bilo v polno zadetih več ccrkva, bolnišnic in šol ter porušenih več ulic, Bombardnia je zahteval izredno veliko število žrtev. Prebivalstvo beži v Debrecin in Veliki Varadin, zapustivSi vse svoje imetje,
* p
<• C D *
lil
s**
i«pf?g!ia rejsica.
fm m deva?m sircifc& •
Vcčcrnonsa Iht« •,
Najbolje so nas še obveščali naši pastirji, ki eo pripovedovali, cin Lahi kopljejo strelske jarke in dovažajo vanj« strelivo, Sedaj pa niti pastirji ne smejo vcc do Lahov, ki so črto tako zaprli, da sploh noben premet ni več mogoč, Kaj bo tor
r? e«* p
lUll I5KS
iSiCuirtisSKe is
Posebno poročilo
Rateče, 28, febr. Popolnoma nič ne vemo, kaj Italijani nameravajo. Enkrat se govori, da odidejo, drugič, da prepuste železnico Trbiž - Rateče Nemcem, a vse kaže, da ni ne eno ne drugo res. Sedamo na limanice praznim govoricam ter jih proglašamo za oficielne.
*
{ufeništvG našega naroda Ra doriikem.
Or. Jenko se vrnil po hudih naporih bega u liubliaiso. — leskih krutosti mi Slovenci.
Posebno poročilo »Večernemu listu-«'.
Dr, Litdovik Jenko je pobegnil iz laškega ujetništva. Kot je že znano je bil ob ustanovitvi Jugoslavije predsednik narodnega sveta v Ajdovščini, Ko so prišli Italijani, so ga smatrali za vodjo jugoslovanskega gibanja na Goriškem in so planili po njem, Zastražili ga, ko je bil še bolan in so pozneje težko bolnega pripeljali v Trst in ga internirali v nekem sanatoriju. Ko še ni popolnoma ozdravil, so ga poslali v Sardinijo, tako da bi ga ločili od vseh ostalih Jugoslovanov in so mu namignili, da ne bo prišel tako kmalu več nazaj, kar pomeni toliko, kot — nikoli več. Med potjo v Sardinijo pa se mu ie posrečilo uiti. Prehoditi je moral s kupljenimi listki in pod različnimi pretvezami celo Gorenjo Italijo, Prvo se je hotel obrniti če?. Genovo, a je spoznal, da je ta not mnogo bolj nevarna. Na oni strani ie bilo namreč vse polno vojaštva. Po mestih so se vršili vojaški upoii, Zalo ie krenil oroti koroški strani in prišel v Videm in Humin (Genio-no). Tu na je bila meja močno zastražena od karabinerjev. Moral se je obrniti proti morju in se prejeljal na Reko. Preživel je dvanaist ofenziv na fronti, a takega mtt-čeništva in trpljenja m še videl ko v italijanskem u?etništvu. V zasedenem ozemlju vlada popolna brezposelnost, ljudje so pa
uklenjeni v tesne spone raznih omejitev do skrajnosti, osebna in narodna svoboda se nista še nikoli kršili toliko, ko v tem primeru laške okupacije. Za male »pregrc-ške« se nalagajo hude kazni. Ravnanje v ječah je silno slabo. Osumljence zapira:o, ne da bi jim kdo dokazal krivdo ko zl°"i čince, postopanje je do skrajne mere brezpravno. Goriške uradnike so imeli skoraj mesec dni uklenjene. Inteligente posebno stražijo s karabinerji, ki so najsurovešji irf skrajno fanatični. Ti biiejo l'udi s puški' nim kopitom in jih dražijo z besedami, da bi izvabili od katerega le najmanjšo bese-* dico nevolje proti Italiji, za kar bi sledila gotova kazen do dveh let ječe. Velika pri' stranost vlada v zasedenem ozemlju gled<3 razdeljevanja živil. Razdeljujejo vse potrebščine tako, da dobiio Slovenci komaj eno tretjino, Italiiani pa nad dve tretjim. Nobene oblasti ni, na katero bi se moglo, * ljudstvo obrniti radi nasilja in brezpravnih slučajev, ki so na dnevnem redu. Ljudstvo kriči po odporno č>, Ječe so vse prenanoli nične. In vendar ječ ne kontrolira nihče, nikomur niso Italiiaiti odgovorni za svoja srednjeveška zverinstva. Kar počenjajo '?• ljudmi je strahovito, K na ko postopajo 7, moškimi ko z ženskami.
Neme; uradno zavifago.
Pred kratkim je ljubljanski dopisni urad priobčil podrobno poročilo o nasil-stvih koroških Nemcev in o načinu, kako so se na Koroškem vršile volitve v nem-ško-avstrijsko narodno skupščino. Izvajanja tega poročila so bila oprta na uradno dognana dejstva. Tamkaj priobčene ugo-tovitve Nemcem ne dajo miru, Ker uvi-devajo, da jih ni. mogoče opovreči in jim vzeti veljavnost, jih z vso drznostjo kra-tkomalo taje in obdolžujejo Ljubljanski dopisni urad potvorljivosti in lažnivosti. Ljubljanski dopisni urad je te ponovne poizkuse koroških in vobče avstrijskih Nemcev, oprati samega sebe in očrniti nas, z vso razločnostjo zavrnil v dveh, na uradne podatke oprtih in v svet poslanih objavah, Ugnani v zagato, se sedaj Nemci branijo z nastopno depešo, ki jo je dne
28. februarja v razširjanje dobil Dunajski korespondenčni urad in ki jo priobčujemo, : ker jarko osvetljuje neprilike, v katerih se nahajajo koroški in avstrijski Nemci, . ter njihov način bojevanja. Na Dunajtt, dne 28 .februarja izdana, očividno uradno inspirirana depeša se glasi; »Ljubljanski oficiozni jugoslovanski dop, urad vztraja slej ko prej pri svojih izmišljotinah o gro' zovitostih, ki jih je baje nemško prebival' stvo Koroške prizadejalo tamošnjim Sloj vencem, in istotako pri svojih trditvah, dd so Nemci boljševistična nevarnost za slo-] | vensko ozemlje, Vidi sc nepotrebno, š4 enkrat povrniti se k lem docela brezdo*j kaznim obdolžitvam, Važnejše in zaniouJ vejše je oficioznega dopisnega urada prt-1 znanje, da je bil izid glasovanja v zasede-? nih delih Koroške ugoden za Nemce. —' (Opomba Ljubljanskega dop, urada: f11,? priznanje sr ni izreMo nikjer in nilioln
Dotični stavek govori samo o tem, da so ! Nemci z neizrecnimi nasilstvi izvajali prisilno glasovanje v priti Nemški Avstrji, ali z drugimi besedami povedano, da so po-J izkusili izsiliti glasovanje, katerega izid bi bil v prid Nemški Avstriji.) Da pa izid, kakor pripominja Ljubljanski dop. urad, Kar nič nc more izpremeniti na zgodovinskih in etnografskih pravicah Slovencev, •matere jim. bo priznala in oživotvorila pariška mirovna konferenca. Samoodločba potemtakem velja samo tam, kjer ustreza po plenu pohlepnim narodnostnim državam, kjer pa bi se iz nje izcimili nezaželeni rezultati, tam se mora umekniti katerimkoli drugačnim načelom, Toda Nemška Avstrija še vedno zaupa v svojo pravico in v svetost načel, ki jih je proglasila ententa sama.«
100 mifi®r?0w za stradaloče v Evropi.
LDU Hamburg, 28. febr. (Č.I U.) Anie-.^ska brezžična brzojavka iz Ncw \orka: t redsednik \Vilson je včeraj podpisal zakon o dovolitvi 100 milijonov dolarjev v horist stradajočega prebivalstva Evrope. Vsota sc bo dala Hooverju na razpolago, ki jo bo uporabil po najboljšem preudarku. Dragi teden se reši jadransko vpraSanje,
SiaSilanska sirahovlsda v
Sal^arili
Spili, 27. feb. (I.KU.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Tukaj je slanic pod italijanskim režimom čim dalj bolj neznosno. Učitelja Pera Mataša stražilo karabinjerji, Seljake, ki nimajo legitimacij, zavrača straža k mveljništvu, kj-.r jim grozž z ostro kaznijo. Drva za kurjavo sekajo redovito na zemljiščih poedincev in vlačijo za seboj mlada stebelca preko izniklih setev. Vež-ba;o S3 na orani. : H in livadah, zabranjajo tiianjp jugoslovanskih novin s pretnjo streljanja ;n zažigajo liste na cenzuri, da pre-Prečijo njih širjenje v narodu.
P? nnfsratfea
kr Zemord v Dubrovniku. Sarajevski fJugcslavij;• poročajo iz Dubrovnika: Tu
la ~« .1	•	’	<	«111	1	*
- vij tv-ni »jio bicioo nuciiiiju. > oi uijitc m
;'1 zakrivajo obraz. Mnogo je med njimi bolnih na pljučih in več jih je že umrlo. Po yeJl fo pogani (feiišisti)t mohamedanci in 'J1 oUčsmi. JLe-ti velikokrat prihajajo v nase cerkve, molijo rožni venec in se pebož-^°;?ona^ajo. Sploh te vedenje zamorskih < ov zf]0 ]epo. Francozi jih hvalijo 1 °S Kj^hove zvestobe in ubogljivosti.
He' ®£epn‘ce oe širijo v Zadru in okori t..'cr ■Paznvsščenc dalmatir^re občine.
aKjanska oblast je razpustila dva na-
■	_T'a občinska zastona v Dalmaciji: Nin Pag.
» kr 3Cega med ?:vul<) se ’e pojavila v adru m okolici. Bolezen ie bila doslej ne-
znana in strahovito gospodari tako med govedo kakor med drobnico. Žival pogine v par dneh.
ki* Mlekarski inslrakter. Deželna vlada za Slovenijo, je imenovala mlekarskega \eščaka Antona Pevca državnim mlekarskim inštruktorjem v IX. čin. razredu ter ga dodelila oddelku za kmetijstvo.
kr Zaprli so v Zagrebu odvetnika dr, Šafarja. Nanj se je bil obrnil neki Madjar, da bi posredoval pri policiji, da bi smel iz Zagreba odpeljati več vagonov blaga, ki so mu ga bili na zagrebškem kolodvoru zaprli. Dr. Šafan je posredovanje fingiral in zahteval nato 20.000 K, ki da jih zahteva policija kot jamstvo. To vsoto je prejel in jo obdržal zase,
kr Boj za cenejše ribe v Split«. 21. t. m, je bila ribja tržnica v Splitu polna rib, a vendar so prodajali ribe po 26 do 36 K kilogram. Revpejše ljudstvo je bilo ogorčeno; izpraznilo je tržnico in pustilo v njej ribiče same z ribami. Ribiči so zagrozili, da bodo ribe prodali drugam, nakar so jih v tržnico zaklenili. Čez pol ure so se ribiči udali in prodajali ribe polovico cenejše. No, naslednji dan so se ribiči maščevali in niso prinesli nobenih rib.
kr Žveplo. Splitski »Jadran« poroča: Zadnje dni je došlo veliko italijanskega žvepla, kateremu je cena znatno padla. Priporočamo prebivalstvu, da ne nasede oderuhom. Računa se, da bo cena žveplu približno 350 K kvintah
kr Mestno mlekarstvo namerava 'osnovati' zagrebška mestna občina na »Kajzerici«. Tu bi dobival mleko mestni otroški ambulatorij ter mestne bolnišnice. Potrebna gospodarska poslopja bodo v par mescih dograjena.
kr Slovensko obrtno društvo bo začelo izdajati v najkrajšem času svoj strokovni list »Obrtni vestnik«, ki bo prinašal najnoveiše stvari na polju obrti. List bo zastopal interese slovenskih obrtnikov in bo strogo' strokoven, nepolitičen list. Vsi obrtniki, ki jim je ležeče na tem, da se obrtništvo povzpne na višek razvoja, naj gmotno podpirajo list. Ravnotako naj prispeva vsak k listu s članki in vprašanji. Trgovci, obrtniki in podjetja se opozarjajo na ta Hrt. Vsi dopisi, pošiljalve in vprašanja naslove se naj na »Slovenske obrtno društvo« v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
e p
. ► .
i L rž.ivna podpora prijavljenim brezposelnim se izplačuje vsak petek onim z začetnim! črkami A do M in-vsako soboti od N do 2, vsakokrat od P. do 11. ure dopoldne ra magistratu (bivša mestna posredi valnica za delo in stanovanje).
1 V Ljubljani ni stanovanj, človek pride v Ljubljano, mora stanovati v Ljubljani, v prešnjem kraju ima stanovanje žo odpovedano, iu pa ni mogoče dobiti stanovanja. Gre od tega do onega, nihče ne ve ničesar, vsak skomiga z rameni, v6 svetovati in stvar je končana. Z neumnim svetom si mož ne more pomagati, pa če ga da tudi kaka posredovalnica. Pri nas pa irru.mo se vedno mnogo praznih prostor.»v* nekatere malo družine ogromna stanovanja, ljudje pa, ki no spadajo v Jugoslavijo,
Se vedno niso Sli tja, kamor spadajo — namreč v Nemško Avstrijo ali drugam. Dobro bi bilo, ogledati naše stanovanjska razmero malo natančneje.
1 Političnim preganjesiccm. Ustanovni zbor »Društva političnih preganjancev« bo v nedeljo, dne 9. marca t. 1. v Ljubljani ob
2. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje in odobrenje pravil.
3. Volitev odbora in 4. Slučajnosti. — Vabimo politične preganjance, da pristopijo organizaciji in še udeleže ustanovnega občnega zbora., v največjem številu. Začasni odobr obenem naznanja, da ne sprejema več odškodninskih prijav, zato, ker je tozadevno delo pri vladi zaključeno.
1 »Pianij-sko cvetje« jo šlo preko Ljudskega odra v nedeljo in v četrtek tudi. Saj je vseeno, kdo ga je igral, glavno je to, da smo navajeni, in da smemo pričakovali, da vidimo na Ljudskem odru vedno kaj takega, da nas zadovolji z obeh strani: igra sama in igranje. Tega to pot nismo doživeli. Igra je puhla in če bi Jurčka ne bilo, ki je pridno koketiral z občinstvom, bi zaspali. Vendar pa no smemo prezreti dobre volje igralcev, ki so podali, vsaj nekateri, kar so je dalo podati. Pri izberi iger jo treba včasi vsaj toliko, če no več pozornosti, kot pri režiji. Sicer so prav lahko zgodi, da dobimo cirkus — mesto "umetnosti.
1 Repertoar Narodnega gledališča. — Dramsko gledališče, V petek 28. t. m. ol pol 8. uri zvečer (Voznik Henšel« za abo nement A. Gostuje Ignacij Borštnik. — V soboto 1. in v nedeljo 2. marca gostuje dramsko gledališče v Celju, kjer se v soboto predvaja Cankarjev »Jakob Ruda«, v nedeljo zvečer pa Nučičev »Svet«. V dramskem gledališču igrajo ta čas slepi vojaki v prid ljubljanskega oddelka oslepelih vojakov. Predstave se vrše v soboto zvečer ob pol 8. in v nedeljo popoldne ob 3. uri. — V ponedeljek 3. marca ob pol 8. uri zvečer se ponovi dijaška predstava »Veseli dan« ali ; Matiček se ženi« izven abo-nementa. — V torek 4, marca ob 3. popoldne »... ulica št. 15« izven abonementa. —-Operno gledališče. V petek 28. t. m, ostane gledališče zaprto. — V soboto 1. marca opra »Manon« za abonement C ob pol 8, uri zvečer. — V nedeljo 2. marca zvečer ob pol 8, uri opera »Prodana nevesta« izven abonemnta. — V ponedeljek 3. marca ostane gledališče zaprto. — V torek dne
4. marca prvikrat v sezoni Giacomo Puccinija opsra »Boheme« izven abonementa. Spored dobrodelne predstave na korist tu-kajšnega oddelka oslepelih vojakov je sledeči: I. del: »Poštna skrivnost ali začarano, pismo«. II. del: Koncert. Izvaja pevski zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom koncertnega mojstra g. Mateja Hub'.da, III. del: »Vse naše«. Burka v enem dejanju.
1 s»as, ki je zapadel sinoči, je zakrivil, da nismo mogli danes dobiti iz Zagreba in Belgrada najnovejših vesti.
s £■$
• - * ^ iti
i,-. -i '>*>* ii
iStran 4	*Ve?«ntf	list«,'dne T. marca 1919.	^	...	.	Stev.	m
Jugoslovanski mornarji v revoEsfdlL
(Poročilo predsednika revolucionarjev, I v a n a T k a 1 č c \ i <: a, v Šibeniku.)
(Dalje.)	*
p Slovani rojeni demokrati. Zadrska »Hrvatska Kruna« spominja na besede, katere je leta 1861. napisal kot predgovor italijanskemu prevodu razprave Josipa Bodjanskega »O slovanski narodni pesmi«, ki je navedenega leta izšel v Zadru, dubrovniški pisatelj Orsat Pučič. Tu govori o demokratičnem duhu, ki od nekdaj preveva Slovanstvo in vse njegove javne uredbe ter pravi na nekem mestu: »Vidi *e torej, kako velik delež morajo imeti Slovani na demokratičnem preustroju Evrope, do katerega mora spričo poloma starega reda šiloma priti, in kako važno je, da poznamo njihove ustanove. Mnogi so že izrekli mnenje, da so načela slovanskega življenja popolnoma nasprotna nasilni in absolutistični obliki, ki jo je nadel Evropi bojeviti in skoraj izključno germanski srednj vek, namesto da bi se naslonil na združevanje in volitev.« Nato navaja demokratične oblike novgorodske, pskovske in dubrovniške republike ter uredbo Črnegore in poljske republike na podlagi plemen. O Srbiji pravi: »Tudi danes v Srbiji vrhovna oblast ne temlji v izvoljenem knezu, marveč v skupščini, ki ga ne-lc voli in odstavlja, ampak ki tudi vedno nadzoruje upravo.« Končno pravi Pučič: »Taka in podobna premišljevanja so dovedla marsikoga do tega, da je rekel, da mora slovansko pravo, ki leži kot podlaga v teh pojavih, nadomestiti rimsko in germansko pravo, ki sta doslej edina fvladala v Evropi,.,« Nova demokratična 'doba je torej naša, slovenska doba. Bodimo je vredni!
p Proti notranjemu sovražniku — Radičevcem in Frankovcem — zahteva odločnih odredb »Riječ SHS«. Nc sme se dopustiti, da bi v teh dneh kdorkoli kršil narodno disciplino in podiral, kar je celi narod s složnim naporom zgradili.
ž »Kolo Srbskih Sester« — žensko dobrodelno društvo v Belgradu — je sklenilo na svojem zborovanju 1. t, m., da Ustanovi dom za invalide s strokovno obrtno šolo. Dom se v kratkem otvori v »Domu stark«,
p Radičeva stranka je odklonila sode« lovanje v državnem veču in vrnila poverilnice za svoje delegate. Dva dni prej je bila Se drugega mnenja in je izvolila svoje delegate.
p Politično sleparstvo. Koroški vse-nemci, ki so vedno goreli za Nemčijo in tudi sedaj hočejo biti združeni z njo, slepe slovensko prebivalstvo z geslom: »Koroško Korošcem!« Tako sedaj zopet pisari »Karntner Tagblatt« od dne 26. febra v uredniški prilogi: Če primerjamo Švico s Koroško, vidimo, da je vez, ki veže Korošce, sc trdnejša, ker sega njihovo skupno življenje več nego 1000 let nazaj ter so njihove plemenske razlike v teku tega časa polagoma izginile. Ko so narodnc-slo-venski krogi skušali utemeljiti svoje zahteve s starimi, večinoma dvomljivimi pravicami, so morali poseči nazaj v osmo stoletje. Toda Korošci se s tern ne dajo preslepiti, marveč so žc večkrat imeli priliko pokazati, da so tako Nemci kakor Slovenci predvsem koroški patrioti.
Nadaljnje delo revolucionarne organizacije, — Zveze z našimi somišljeniki v Zagrebu, Pragi, na Dunaju in drugod.
Po tem neorganiziranem in neuspelem uporu v Boki Kotorski je postalo delo naše organizacije vse težje, ljudje so se bali, da jih doleti, kar one v Boki Kotorski, Mi sami smo se uverili, da revolucionarna akcija poedincev nima zmisla in da ne bo nikdar dovedla do cilja in zato smo se odločili, da stopimo v zvezo s somišljeniki v drugih mestih. Ker pa je za revolucionarno delo treba predvsem denarja in sredstev, smo najprej poiskali denarne pomoči pri srbsko-pravoslavnem župniku v Šibeniku, Razložili smo mu stvar, ali na naše veliko izrienadenje in žalost nam je v sporazumu s svojimi tovariši, misleč, da smo špijoni, to prošnjo odbil. Iz težke ncpriiike sta nas rešila ;n priskočila na pomoč dva brata Žica, podjetnika v Splitu, rodom iz otoka Krka, ki sla nam dala 2500 K za nadaljno revolucionarno delo. Takoj na prihodnjem sestanku smo sklenili, da gre eden izmed nas v Zagreb in na Dunaj in da potom dr. Drin-koviča ali dr, Korošca stopimo v zvezo s somišljeniki in poležimo temelj splošni organizaciji, Za to misijo sem bil enoglasno izbran za delegata. Takoj prihodnji dan sem sc napotil preko Reke v Zagieb, a po nesrečnem slučaju nisem dobil v roke pisma starega horitelja Pavla R o o e iz Vodic, ki bi mi moralo služiti kot legitimacija in priporočilo za dr. Drinkcvica. Po kratkem bivanju ria Sušaku in po razgovorih s Peroslavom Ljubičem, urednikom »Primorskih Novin«, sem prispel v Zagreb, Najprej sem poiskal dr, Mate Drinkoviča, Moj prvi sestanek z njim je bil prav tragikomičen. Jasno je, da dr. Drinkovič ni mogel imeti zaupanja v uniformirano neznano osebo. No, po dvadnev-nem igranju mačke z mišjo in mojega zagotovila, da pride jutri ekspres priporočeno pismo Pavia Roce kot priporočilo, sem končno pridobil njegovo zaupanje iti pričela sva se razgovarjati o skupnem delu. Drugo jutro je v resnici došlo pismo Pavla Roce. Bila je to zasluga Delbreppa, ki ga je cenzuriral, in Mileta, ki ga je na neki poseben način odposlal. Prihodnji dan, ko sem dr. Drinkoviču izročil to pismo, sva sklenila, da ne potujem več dalje, ampak da sc vrnem nazaj v Šibenik in tam nadaljujem s svojimi ljudmi pričeto delo, a da bom navodila in potrebni denar za organizacijsko delo dobil naknadno potom kurirja. Ko sem se povrnil v Šibenik, sem o vsem tem poročal odboru in z upanjem v to novo zvezo smo sklenili energično nadaljevati delo in agitirali potom razpečavanja listov iti tajnih sestankov, kar nam je vse dobro uspevalo.
Zarota v Trstu,
Med neprestanim iskanjem zveze s Puljem in Boko Kotorsko se jc dogodila v maju 1918 nova zarota v Trstu) Na lorpe-
dovki št. 80 so jugoslovanski mornarji pot vodstvom nekega Dalmatinca skovali nov upor in sklenili, da pobijejo na torpedov-ki vse častnike in z njo zbeže v Italijo, Toda zarota je bila odkrita, dve vodji tc za- i rote v Pulju ustreljeni, a ostali obsojeni v ječo od 1 do 10 let.
Stroge odredbe. — Težkoče zveze s P«* Ijem. in Boko,
Beg torpedovke št. 11 iz Šibenika v Italijo, pobuna v Boki Kotorski, zarota na torpedovki št. 80 v Trstu ter razna demonstrativna gibanja mornarjev in delav* cev v Puljskem arzenalu, ki so vsi stre-mili propasti Avstro - Ogrske, so izzvali težko kontrolo avstro-ogrskega aparata, loko je bil vsak slik in vsaka zveza z revolucionarnimi elementi v Pulju, Boki i»
■	drugod, da sc izvede skupni načrt za revolucijo, silno otc/.kočena, ker so vsi ukrepi izzvali p roti odredb c in pokornost oblasti. •
Sklep za odstranitev admirala Hor£y*.
Admiral Njegova« ni polagal velike važnosti na take posamezne- znake, ali ko jc bil imenovan admiralom H o r t y, Ma-žar, so bili od strani oblasti »odvzeti vsi koraki opreznosti. Zato so sredi julija sklenili jugoslovanski mornarji na torpedovki št. /2 na predlog A n t c C v i t a n a iz Zatona v Dalmaciji, da sc ima tedanji poveljnik mornarice, admiral Horty ubiti in pri njegovem pogrebu vzdigniti revolucijo v Pulju. Kadi premeščanja in odstranitve* vseh nezaupljivih e! jmentov v mornarici# je ostal ta sklep brc; uspeha. Admiral Hor-ly je dal odstraniti vse starejše letnike# večinoma Slovane iz mornarice in trdnjav, a takozvanim pomorskim bataljonom so bile vzete puške in mumcija. To postopa- i nje je mornarje še bolj vzmjalo in razpalilo, ki so komaj čakali, da čiiuproj obračunajo z avstrijskimi tirani in svojimi'narodnimi nasprotniki.
Koncem julija sem odposlal Deltreppa v Piilj, da pride v zvezo z revolucijor.arni' ■mi odbori jugoslovanskih mornarjev v Pulju, ali pri vsem trudu mit ni uspelo upo-staviti to zvezo, kljub temu, da je znal, da, •jc več rcvolccijonarnih skupin, ki delajo o« tem polju, Ker so med tem časom krožil* razni politični in strateški rezervati, mi ni bilo mogoče, da pridem do. vseh, zato se?a se odločil, da vpeljem v revolucionarno organizacijo enega častnika. Po kratkem času sem zaprisegel dobrega domoljuba in smrinega sovražnika Nemcev in Mažarov, pomorskega kapitana Martina K o v a e e-vica iz Bakra, Z njim sam skupno pregled?! vse rezervate in kontroliral na otokih položaje min.
Dogovori ?. rey»lacin»ataiM zaupnikom ffl
Dalmacijo dr, PnrkL&Toai Gnsojjonosn*
Do tega časa nismo dobili še ni kali 6 direktive iz Zagreba, a pri potovanju dr, Drinkoviča preko Splita mi ni bilo mogoče, da bi prišel z njim v dotiko, Ta je dolo-
l'il kot revolucionarnega zaupnika za Dalmacijo dr. Prvislava Grisogona, s katerim smo se nekolikokrat sestali v Šibeniku. Z bjim šem tudi pri njegovem odhodu v Zagreb razpravljal in energično zahteval, da v Zagrebu ustanovi vojno-tehnični odbor, ki bi moral izdelati načrt za splošno revolucijo. Temu odboru bi moral pošiljati ločna poročila o stanju mornarice, Tej Moji zahtevi niso ugodili. Zahtevali so le °d nas, da dobimo zvezo z revolucionarci ' Pulju. Da ugodim tej želji, sem poslal Ponovno člana organizjacije Petretiča v
Pulj.
Dogovori z dr, Stepanekom in Rudolfom Grumom, priprave ter njiju beg v Italijo.
Kmalu po vrnitvi Pelrctiča iz Pulja ®i javi Deltreppo, da se v Šibeniku pri njem nahaja njegov bivši šef avstro-ogr-skega konzulata v Nemčizi, vicc-konzul dr. Stepanek (Čeh) in da želi z menoj go-voriti. Isti večer smo sc sešli v hiši Dcl-*rcPpa in Stepanek nam na kratko oriše-Politični položaj in izjavi, da je skrajni cas, da imam vse pripravljeno za splošno ^evolucijo. On sam jo prišel z g. Rudolfom Giuniom v Dalmacijo, da ubeži preko Adri-)c z nalogo, da prinese važne spise za ea-tento in tam uredi vse potrebno za revolucijo. Stepanek poroča, da čaka žc dlje časa na otoku Hvaru na podvodnih, ki bi morala enlcnta po dogovoru že poslati. Ko sem izprcvidcl, da je prihod pedved-na omenjeno mesto iz straiegičnega 1,1 pomorskega stališča nemogoč, sem povedal Stcpancku, da ne bo na ta način nikoli mogel zbežati v Italijo. Prihodnji dan )c odpotoval dr, Stepanek v Split, da sc P°govori z Giuniom, kaj mu je početi. Po treh dneh sem fcil pozvan na dogovor v bplit, iSja sestanek so prišli, člani orga.ru-*acijc Mileta, dr. Prvislav Grisogon, dr, Gtepanele, Giunio in jaz. Potem, ko sta sc a dva po mojem razlaganji? uverila, da je reVolucionarna organizacija na črsfem temelju, sta me zaprosila, ker je bilo njima nemogoče uteči v Italijo, naj jih faz na kak varen način spravim preko morja.
Sestavil sem takoj načrt za beg v
kuiuizel Nitouche ima smolo. Pri pre-buori se je podrla kosama na konja; za-■1 ’0 to storila, sem Vam že zadnjic povedal. ir, go so te dni igrali to francosko opereto, so mislili vsi igralci, da bodo korali predstavo odpovedati. Bilo Vam je *'a odrom vrvenje in šepetanje, kakor l>i PMtila revolucija. Kamor ,-i pogledal, l>o-sq.\ 6{ slišal skrivnostna namigavasija in v ave so se stikale naravnost v Klopčič.
. f “Tiho! Nobeno besede 1 Če izvedo to ,f,ve Prve moči, ne bomo nikogar spravili ,”1 °‘>er, za nobeno ceno ne bodo hoteli etati,« j(} Jopctal inšpicijent.
. »Jaz bron že tiho! Kav brez skrbi! Pc-at>riii:e, če bodo morali nocoj, ko je gle-h razprodano, odpovedati predstavo, 00 nnel konzorcij 4000 K škode. Jaz pa vevno prosila za povišanje p a že in Kotovo ne bom uslišana,, ker bodo go-
Italijo in to na štiri načine: t, S torpedov-ko, 2. s hidroplanoni, 3, z motornim čolnom in 4, z ribiško ladjo. Na račun lega mi jc dal dr, Stepanek za delo 5000 K, Nato smo se dogovorili za drugi sestanek za 14 dni, a Stepanek in Giuino sta odpotovala na Hvar, da čakata na ententni podvodnih, dokler se jaz in Mileta ne vrnemo v Šibenik in sklenemo premišljeno način, kako bi najlažje omogočil Stepaneku in Giuniu beg v Italijo.
Priti do zveze z revolucionarnimi mornarji v Pulju je bil moj glavni cilj. Zopet sem odposlal Petretiča v Pulj, da pregleda stanje in poizkusi priti s kom v do-tiko. Petretič se je vrnil in iz njegovega poročila srno mogli ugotoviti, da vsa mornarica in tudi arsenal v Pulju tli pod revolucionarno agitacijo in propagando. Zveze s tamošnjo centralo nismo mogli dobiti, ali Petretič je pustil nekim mornarjem navodila in metode naše revolucionarne organizacije, po kateri naj se Pulj ravna. Naša revolucionarna organizacija v Šibeniku je zalo napredovala in se okrepila, da nam ni bilo treba več iskati in organizirati ljudi, pač pa srno imeli polne roke dela, da ma.se revolucionarnih mornarjev držimo na vajetih, da ne pride do izgredov, ki bi nam več škodili kot koristili.
Ko sta dr, Stepanek in Rudolf Giunio vrnila z otoka Hvara, pozvala sta me zopet v Split, da določim načrt, kako naj onadva ubežita v Italijo. Kljub temu, da jc ena torpedov k & pod vodstvom pomorskega praporščaka Ive Predana bila pripravljena, da prepelje to dvojico v Italijo, sem vendar-odstopil • ctl te namere, ker sem sc bal, da bi po njunem odhodu premestili torpedovkc iz Šibenika in tako iz-mcnili vse moštvo. Reg z motornim čolnom ni bil pripraven, ker jc bilo težko dobiti motor, ker so bili vsi rekvirirani, a montiranje motorja, katerega smo imeli, bi zahtevalo preveč truda in izgube časa. Zaradi tega sem se odločil, da Stepaneku in Giuniu omogočim beg v Italijo z ribiško ladjo, Ki bi odšla iz Visa ped pretvezo ribarjenja in tako vtekla v Italijo,
spedje sln.be volje. Jaz bom molčala.« Tako je žuborela mlada Koristiva, ki ima v Vsaki peti igri ulogo desetih besedi.
I/. svoje garderobo je prišel Povhe-Celoatin. Videl jo gručo skrbnih' obrazov in razburljivih rok, pristopil jo k nji in reko} samozavestno: »No, mucke, lcaj pa je, ni je spet kdo »Štrike« narezal?«
Glasen smoli mu je odgovoril, da ni pogodil pravega in ubogi Povhe je odšel na drugo stran odra, nič hudega sluteč.
Ura jc kazala že 10 minut čez pol osmo in 1 an.de je robantil: »Kakšen red pa je to, soj je žo pol proč, pa še ne začni mo!«
Prav v kotu, za kupom kulis, pa sta vsa potna sejala« režiser in inšpiciient položaj in trda odločnost se je začrtala na njunih obrazih. Sklep je bil storjen. S trdilni, resnimi in prepričeval n im j korakj
je odšel Habič nekam, kam, to so vedeli samo nekateri..',
K. pelnik Ravnik je nervozno sedel v orkestru in gledal na uro. Zmajeval je z glavo in čakal na glas zvonca.
Vendar!
Ob tričetrt na 8. je rekel nekdo na odru »auf«, in zastor je švignil v.zrak... Povhe pleza čez zid, brca na fraku sc* mu je sijajno poznala in prav tiho in oprezno hiti po stej niča h gledat, če jo vso v redu. Godba spremlja melodram. Celestin- se priigra v ospredje in takrat jc postal njegov obraz naravnost tragičen. Hitro pogledam na list, ec ni Miunzcll Nitouche morda drama, toda ker sem slišal poskočno godbo in bral, da jo opereta, se nisem mogel razlagati tragike na Povhetovem obrazu . . .
Takrat zapazim, da je Povhe zapičil svoj obupni pogled v suflersko kolibico Us takoj sem pravilno ocenil "položaj —• su-flerke ni. Če bi to vedeli prejo igralci, nihče bi ne maral nastopiti. Tako pa, -— plavaj!
Ko bi napisal vse po pravici, kar je Povhe govoril in robantil, ko je odigral prvi prizor, ih so mu najbrže slabo godilo. Ker nisem pr.- dmo k iraj/.en, raj.-i molčim o tem.
Ko je Danilo kot major opazil praznoto v »utici za reševanja potapljajočih se«, jo poblodel, n junaško prebolel udarec.
In predstava jo vendarle šla. Prvotni strah je izginil, in ko si« Škotska in Povhe odpela svoj »'.Kun rniau«, m* je plavalo napiči, kakor je pač kdo z.nr.l, eni jio marina i sk?), drugi po žabji itd, itd. itd.
Šele v tretjem dejanju so- staknili nekje suflerko iz dramo in jo.z velikim veseljem in primerno častjo inštalirali za (a večer v operetni i afl. .vi i vloži«.
'. Ta le »Mamzelt Nitouche« ima na našem odru zelo buvno življenje. Vedno se. ji kaj primeri.
Ra ne pohabim!
Kaj še i o Juvanovi pvipeliid po pri-mlcri > ilenschlu«! V vretjem dejanju je igralu. res tako naturalistično, ko je ravnala z otrokom 'prav po mačehovsko, da se je neka priprosta ženica na galeriji, ki je mislila, da je to, kar se godi na odru, resnica, glasno oglasila: »Naj no gre eden po policaja,-da ne.bo ta žensko, otroka tako nečloveško pretepavala« Tudi to se primeri! Ta naša publika! Skoro bi bilo bo. Ije, da bi človek pisal izpred in ne izza kulis.	Jean Coq.
Zeleni fesder. .
O	ustanovitvi tega kadra, ki si poslej ni znal ohraniti najboljšega imena, in v katerem so še zbirali vojaški begunci bivšo avstro-ogrske armado, piše v belgrajski »Pravdi« učitelj Bogoljub Pantič:
Prvi in naj večji organizator zalenega kadra je bil Srb Branko Divjak, ki je sani na svojo roko začel agitirati mod vojaki. Polni dve leti je delal na tem v vedni smrtni nevarnosti, saj je oblast razpisala 10.000 K nagrado tistemu, ki ga ji spravi v roke živega ali mrtvega. Znal sc jo vedno rešiti iz vsakega položaja, dasi je včasih obkolil mesto, kjer se je nahajal, cel bata-'
(Dalje.)
.stran 6
«večerni nst«, cme i. marca T9IV.
mev. «w.
Ijon vojakov in žandarmerije. Bil je hladnokrven in bistroumen, a razen tega je Čuvalo nad njfm tudi ljudstvo kakor nad punčico svojega očesa, in to ne samo v Srbiji, ampak tudi v Sremu, Slavoniji, Hrvatski, Bosni in. Hercegovini in Vojvodini. Hitel je vedno z ene fronto na drugo: v, italijanske na rusko in obratno ter nagovarjal vojake na beg, jim dajal navodila in jim preskrbel takoimenovana »odprta povelja«, na kateri način je pobegnilo približno 150.000 vojakov.
Meseca julija. 1. 1. je prišel obiskat svojega prijatelja, ko so nenadoma pojavijo za njim trije orožniki. Da no bi delal prijatelju neprilik, je šel Divjak venkaj z namenom, da bi se izročil na milost in nemilost. Eden orožnikov je pa takoj streljali nanj in ga zadel v prsi. Misleč, da je mrtev, so si orožniki takoj razdelili gotovino — 2800 K —, ki jo jo imel Divjak pri sebi in ga pustili na mestu. Tu je ležal foroz pomoči od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne, ko so prišli ponj in ga-prenesli ;y bolnico v Stari Pazovi. Enajsti dan je iz bolnice pobegnil, dočim je zdravnik bil mnenja, da Divjak svojo rano sploh no bo prebolel. Poslej j)ač ni mogel več delovali, ker je bil slab, a ubežništvo je bilo že tako razširjeno, da se je ob sebi nadaljevalo. Zato se more reči, da ima za razpad bivše avstro-ogrske vojske Branko Divjak zelo veliko zaslugo.
Um.
ž Dobrotvorna zadruga Jugoslovank v Sarajeva, 13. feb. se je na občnem zboru v Sarajevu razšlo »Društvo gospej« in izročilo vse svoje imetje in delokrog novo-osnovafti »Dobrotvorni zadrugi Jugoslovank«, ki bo nemudoma oživelo socialno delo prejšnjega društva, posebno ljudsko kuhinjo, ki je morala začasa vojske prenehati.
Po svetiš.
s Brat atentatorja ssa Clemeacsaua, M je sedemnajstletni mladenič, plavolas, modrook in blag in je povsem mirno poslušal vest o atentatu, ki so mu jo javili, ko se je vrnil domov, je izjavil sledeče: »To bo težak udarec za starše! Kolikokrat so obsodili njegove pretirane nazore. Kolikokrat se je prepiral z očetom radi vojne in vlade. Vem, da je zahajal Emil v anarhistična društva in posebno v uredništvo lista; »Ono, kar je treba reči«. Nisem ga spremil nikoli in ne vem, s katerim ljudmi je prišeš v dotiko. Edi 'c, kar morem reči, je to, da je bil on izvrsten brat in sin m da me ta vesi zelo žalosti.
s Zdravniki. Tu pa tara se zgodi, da hoče ta ali oni znanec kakega zdravnika priti poceni do zdravniške preiskave. V družbi zdravnika Frerichslichsterja se je nekoč nahajala dama, ki je zelo natančno opisala pojave svoje^ bolezni, ki jih je opazovala. Na koncu je vprašala zdravnika, kaj je treba storiti. »K dobremu zdravniku pojte.« je slovel kratek odgovor. — Drug slučaj se ie zgodil na ulici. Prijatelj
je stopil k njemu in v jasnih besedah opisoval svoj položaj. Zdravnik je poslušal, kimal in dejal nazadnje: »Slecite sc, da vas preiščem.« Seveda tega na cesti ni storil. — Nekemu bolniškemu zdravniku pa jc dokazovala neka dama na doigo in široko, da ve za izvrstno sredstvo proti glavobolu. Zdravniku je opisala to učinkujoče sredstvo tako živo, da je postal zdravnik radoveden in je vprašal, kakšno je to sredstvo. »Kislo zelje treba navezati na čelo,« je bil odgovor, »Seveda, če daste še meseno klobaso po vrhu,« je dejal zdravnik v zabavo vseh navzočih.
s Policijski ravnatelj — Heinejev živ-ijeajejjisec. Tega nemški pesnik Heine gotovo ni nikoli mislil, da bo sedaj kak policijski ravnatelj pisal njegov življenjepis. Čas vse prinese. Zdaj v kratkem bo izšla študija o Heineju, ki jo je spisal policijskj ravnatelj v Frankurtu Herman Wendel, ki je bil prej socialistični poslanec, pisec člankov, zgodovinar, poznavalec balkanske politike, pesnik. Že pred dolgim časom je bil sjiisal življenjepis pesnika Heineja, ki ga med vojsko zaradi cenzure ni mogel izdati.
s Dijasnanfi. Povpraševanje po diamantih je zelo veliko. Danes je za £00 milijonov diiamantov mani, kot bi se jih lahko prodalo. Ko je izbruhnila vojska, so dšjamantni rudniki v Afriki počivali skozi 18 mesecev; zato ;e tako pomanjkanje tega dragocenega blaga. Poleg tega pa hočejo imeti dijamante vsi, ki so v vojski obogateli.
s Car iiivi. Po Ru$kem se širijo med ljudstvom vesti, da car Se živi, in .v cer da so ga bili prepeljali iz Jekaterineburga v Moskvo, kjer so ga skrivali v Kremlu. Carica je bila prepeljana s svojimi otroci v samostan Trojskp-Sergjevski, štirideset milj od Moskve, Car da jc prišel preoblečen v trgovca v Moskvo. V Rusiji kroži govorica, da bo Trocki postavil carja na tron, kakor hitro bo uničil meščanstvo.
s Stavka natakarjev v Londonu. Danes stavka vse po vrsti. Zakaj ne bi tudi natakarji, ki so ljudje, ko vsakdo drugi in rabijo izboljšanja tudi oni. Londonski gostilničarji so piršli ros v grozno zadrego, ko so jim odpovedale natakarske moči. Kaj bi se bilo zgodilo z njih obrtjo, če ne bi si bili znali spomagati, se ne've. To je gotovo ,da so se izmazali na odločen angleški način. Za natakarje in natakarice je »avanziralo« \se v hiši, kar leze in gre. Vratarji in hlapci, sobarice in kuharice so se pričele sukati okrog gostov. Veliki re-stavrater ob Piccadilly - Cirkusu pa si je znal pomagati še drugače. Naje! je za natakarice vse zborno pevke iz varijetejnih gledališč »Hippodrom« in »Apollo« in ni dvoma, da bodo lepo pevke,' ki so že preje vnemale srca obiskovalcev 'gledališč, zdaj še večja privlačna siia restavracije in huda konkurenca za ostale natakarice. Si pač znajo pomagati!
s Maža« in povzročitelji vojske, Ma-žari bodo pozvali na odgovor vse osebe, ki so povzročile in podaljšale vojsko oziroma vse ene, ki so nevarni za ljudsko republiko. Sestavil se bo poseben zakon v ta namen. Pod policijskim nadzorstvom je že mnnifo oseb, ki obdolžene rla so krive
delovanja proti republiki. Bivšega mini* stra narodne brambe in bivšega ministra trgovine, barona Szurmaya >n barona Sze-tereny so zaprli oziroma internirali baje v nekem samostanu v županiji Zala, kjer ju bo stražilo primerno število redarjey, Ministra se bosta svobodno gibala po samostanu.
s Razbojniški napad. V Zagrebu je prišel v urad za deželno skrbstvo parkrat | sumljiv neznanec, ki se je vselej odstranil in počakal trenutka, da je bila blagajničarka sama v sobi. Plačal je nekaj z bankovcem za 1000 kron. Ko mu jc pa gospodična denar menjala, jo ;e udaril po glav«, zlil nanjo solno raztopino, zgrabil 34.000 kron denarja in zbežal. Deklico so prepeljali v bolnišnico, za zločincem pa so uve-dii progon, ki pa dosedaj še ni imel uspeha, četudi so preobrnili vse kavarne in igralnice; pač pa so našli pri tem mnogo hazardnih igralcev, ki se bodo mora'! zagovarjati, poleg tega da jim je policija pobrala 4000 kron. V igralnicah so bili tudi mladiči, ki jim tiče še šolska knjiga in ne karte,	'[
s Poljska zastava ca Wilsoua, člani poljske kolonije v Brusclju so skletdli, ca bodo ob priliki Wilsonovega obiska v glavnem mestu, darovali temu vf-Jikcmu. glasniku miru zastavo v poljskih barvah.
s Kaj dslajo v Londona?' Že naprej •smo prorokovali, da se bodo po končani vojski ljudje mnogo ženili. In če se ta rek kje uresničuje, se uresničuje na Angleškem, kjer se sedaj silno mnogo ženijo, posebno mladi ljudje, ki so nu:cgo pretrpeli po strelskih jarkih, in žele mirnega in ugodne;šega življenja. Mnoge veselice in plesi v mestu se vrše večinoma zalo, da se mladi ljudje spoznajo med sebe j, in kot »Daily Mail« piše, je čudno, kako naglo se mlada srca vnamejo, in je vprašanje, če bo ta ljubezen tudi trajna. Na en s. ni dan se ;e vršilo v Londonu nad tisoč porok, nekatera aristC’!-;vatična ženil o vanja so se vršila z velikim sijajem. Vse v na-sprctslvu s skromnostjo prejšnjih let. Posebno sijajno je bilo ženilovanje stotnika Clair Morford, kaerega nevesta je iz najodličnejših londonskih družin, tako da te je udeležila žer.Uovanja polovica dvora ta naj višja aristokracija. — V Londonu 'e vzbudil pozornost tudi neki Hletni deček , Osborne, ki je proti povelju utekel na fronto dvakr it, se hrabro bil, postal oficir in poveljnik stotnije. Ob koncu vojske j® padel ;ia bojišču. Priredili so za njim veliko žalno svečanost, sam kredi je poslal njegovemu pčeiu sožalje, — Glavni organist v/estminsterrke opali'e Friderik Rrid-ger, ki je povzdignil orglarsko umetnost do visoke stopnje in izšolal mnogo organistov, je stopil v zaslužen pokoj,
10.050 vagonov tobaka. V Mac?-doniji imamo 10.000 vagonov tobaka, ki ss pa ne more prepeljati vsled razrušenih železniških zvez v notranjost države, da bi se pripravil za promet. Finančno ministrstvo. v BvVradu skuša, da bi la tob-.k krinki prepeljalo v tobačne tovarne, da bi ga le brzo pripravile za prodajo. Ko se to zgodi, bomo dobro nrebkrbljeni s tobakom in mislili bomo lahko tudi na eventualen izvoz.
S Prijeta morilca. Včeraj smo poročali
>	»truplu v kovčegu« in o moiilcih, ki pa sta baje zbežala. Danes, imamo že podrobno poročilo, da sta storilca prijeta. Dunajska policija, ki je znana kot mojstrska v
■	tem oziru, je tudi v tem slučaju storila svojo nalogo. Preden sta zbežala storilca, sta se oglasila pri nekenr prijatelju, ki ga Pa ni bilo doma, zato sta naročila, naj princ na kolodvor. Ko je prišel ta na kolodvor, sta morilca že imela v rokah časo-P>s, v katerem sta b'la onadva osumjena umora. Izdalo ju je pozneje dejstvo, da sta £e informirala, koliko daleč se lahk', peljeta brez potnega lista. Doznala sta, da do Postaje Staatz. Policija je tako; obvestila ondotno orožništvo, naj pazi na ta tička, ec prideta tja. Poleg tega pa se je pobciia jte informirala, če nirna morda v ondotni bližini kateri izmed obeh kano s rcd.c,ve. Izvedeli so, da, in sicer v Paurnansdorhi. Naznanili so orožnikom tudi to. In res! Knialu je došlo telefonsko potoč'io, da s:' storilca prijeta v Patzrnansdorfu Pra\i;o, da sta oba priznala svoje dejanje. Pri niib so dobili 1326 kron denarja. Nesramnost teh tičkov kaže dejstvo, da sla se spotoma, ko sta peljala truplo v Donavo, ustavila pri nekem krojaču in dvignila neplačano obleko za zlato uro, ki sta jo bila vzela umorjenemu. V nekaj dneh ju bodo Prepeljali na Dunaj.
s »Misli nekega Francoza« piše duhovito Clemcnt Vantel: Napredek zamotuje vsa vpi-ašanja in jih ne rešuje. Vzemimo slučaj, da so zavezniške in centralne države sestavljene mesto iz civiliziranih — v- divjih narodov. Bruhne vojna. Gotovo, da bi bila manj strašna od naše. Zavezniki bi zmagali. In kaj store? Razen nekoliko lepih deklet, ki si jih pridrže, bi pobili vso sovražniKc -in jih pojedli. »To je strašno!« boste vzklikniti. Ne, za prema-kane jo to sreča. Ko so enkrat v želodcu, J® povrnitev k predvojnemu stanju zanje zelo jednostavno. Za zmagalce jo to zelo *ahko, junaki so nasičeni, s plenom sc obogatijo in mir jo storjen. — Toda mi smo nesreči opustili te dobre navade. Mesto, da bi sovražnike žrli, jih šo hranimo. Me-da vzamemo sovražniku bogastvo, smo oskubljeni mi. In evo — zato smo polni dolgov, dobivamo jedi na karte, zato ne p’o • . . Vojna je zelo jednoatavna stvar, treba jo samo vedeti, kdo bo koga pojedel.
zmagovalec no poje premaganega, tedaj morata oba umreti od gladu in vse to Se vidi ko gnjusen šport. Vso to smrdi po hovih vojnah. Vrnimo se k resničnosti in odkritosti stare dobo, od katere se v glav-heni nismo mnogo oddaljili. In šestdeset S°spodov na Quai d'Orsay naj glasuje ta ®hostavni, naravni in logični tekst: »Vsa-a vojna se mora končati z banketom, na
kate
ce!«
rem naj zmagovalci požro premagan-
so kineinatoaratih piše v zagrebškem »Jutamjem listu« nekdo, in pravi, da pri nas nismo prav razumeli pomen kmomatografov za propagandne svrhe. Pokazali bi morali svetu, kaj smo in kaj ima-rn°. Naše narodne noše, naše lepe krajo, haža prirodna bogastva, zgodovinski spo-hicniki in mesta — vsega tega ni videla Evropa, ne svet. Vse to bi delovalo ko kul-
turni dokument prve vrste. Strokovnjaki pravijo, da so dogodki zadnjih dni zelo vplivali na razvoj filmske industrije, ki je morala nazadovati. Pred vojno jo dosegel zgodovinski film, v katerem je nastopalo po več tisoč ljudi, svoj vrhunec. Pa-tlič je bil v tem oziru najboljši. Noruisk jo prinesel na površje socijalno dramo, a Amerika svojo »džungl« dramo, v kateri vse kar vre cd ameriške brzme. Med vojno so se vsa podjetja v Evropi omejila v propagandne svrhe, če izvzamemo Skandinavijo. Danes se je pa začela razvijati salonska drama, ki jo pa nkraiu nauviadujo sodobna drama Te dni čitamo v časopisih, da so začeli že s socijaiialično dramo, uo-tovc je, da bodo socijalni preobrati dali tudi filmu svoj pečat. V Zagrebu se namerava osnovati tovarna za filme z milijonskim k&v.itaiom in bo to gotovo centrom za filme v Jugoslaviji.
s Samo umori. Vedro: uboji in samo-umori. če se spominjamo dni izpred vojne, tedaj moramo pritrditi, da včasi to le ni bilo tako zelo vsakdanje. Na Dunaju ce je ustrelil z revolverjem neki 28letni mladi mož v enem izmed hotelov notranjega mesta, Mož se imenuje Griinfeld. Vzrok smrti je baje nesrečna ljubezen,
s P sijem nzorilca. V Patzrnnnns-tiorfu so prijeli morilca 20-letnega Dunajčana Met zlu, ki sta ga bila zvabila v neko klet, tam ustrelila, oropala, nato pa truplo spravila v potni kpvčeg in vrgla v Donavo. Morilca: Karel Schaf-fer-haus in Alfred Kolmar, sla zločin v celem obsegu priznala.
inprov&acra.
a Mesarijo »tvori v Ljubljani aa Starem trgu šf. Jo prihodnji teden Anton Primc. Stranke, ki bi hotele odslej dobivati meso pri Primcu, se naj zglasi*. v mestnem eprovizacijskem uradu na Poljanski cesti, št. 13, I, narlstr., kjer dobe nove izkaznice za meso. Prinesti je seboj: 1, staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno rodbinsko legitimacijo, 3, železničarji, na-
kupne knjižice, oziroma potrdila o števili družinskih članov in 4, kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije.
a, Stranke, ki dobivajo meso pri Čer-nf.tu in Kebra na trgu, se imajo zglasiti v aprovizačtiem uradu na Poljanski cesti 13, k nadstr. v ponedeljek, tihe 3, marca, kjer dobijo nove izkaznice za meso. Prinesti je robo j: 1, staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno rodbinsko legitimacijo, 3. železničarji, nakupne knjižice oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor ima izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8, do 12. in popoldne cd 3, do 5. ure Stare izkaznice za meso so neveljavne* kakor hitro do-be stranke nove izkaznice.
Zagrebška borza.
Zagreb, 28. februarja. Zaključni kurzi
na današnji borzi:
D«nar:
Panka za trg., obrt in industrijo	470	480
Banka in hranilnica za Primorjo
na sušahu, novo delnico . .	495	519
Ri valska eekomptna banka . .	1455	1405
Brodaka mcnjačKa banka....	—	—
Eskomtna	m	men c canka, Prod
nove delnico .	.	—	—
staro delnice,	.	—	—
Hipotekarna banka, Zagreb . ,	460	463
Jadranska banka, nove .....	—	905
Ljubljanska kreditna banka . .	—	000
Hrvatska Urodima banka ....	—•
Narodna banke, siaro delnice	.	450	470
„	.,	nove „	.	423	—.
Obr tna banka, zadnja emisija,
najnovejši del................ 245	255
Poljedelska banka................... —	—
Prva hrvatska hranilnica, stare	0050	9150
„	„ novo	—	8750
Rečka puika banica................ 2C8	212
Srbska banka......................   —	—
Hrvatska deželna banka v Osjcku
stare ............	—	705
nove........................   675	085
Vsakovrstne slamnike
priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu kakor tudi slamnate Šavlija (šolne), pvetipra* žnike, slamnate po«p2ste xa ievrlje
L”2’atf|o CtHifSPg tovarna slamnikov, btob 3. Unmžaie.
Tovarna je 7 minut oddaljena od kolodvora.
v Ljubljani, Prečna ulica štev. 2, II. nadstr,
^Telefon St. 15)
prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila v mestu in na deželi, dalje izvršuje ekshumacije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom ali po železnici.
Velika zaloga	1310
najrazličnejših ko visi a stili in lesenih krst
na kar se posebej opozarja p. n. občinstvo z dežele.
Koman. Spisal Aleksander 1’etofi.
(Dalj e.)
»Ha,k sem zavpil. »Vsi grobovi so odprti* samo tvoj ne, Koža! Vsa trupla sveta vidim, samo tvojega ne, Koza! . . . Kod se mudiš? Čemu ne prideš? Še enkrat te moram videti, ti iztrgana korenina mojega srca! So enkrat se morava videti. In ti sc ne prikažeš? Ne prideš iz svojega groba? ... Dobro, tedaj grem jaz k tebi!«
Blazna misel mi je Sinila v glavo.
Planil sem lc koči grobarja, ki je stala na sredi, pokopališča, in potrkal na okno.
»Kdo je?« je vprašal znotraj nekdo.
»Odpri!« sem dejal.
»Toda, kdo je?«
»Odpri vendar!«
»Čemu?«
> Odpri, če ne ti zažgem kočo nad glavo in te umorim. Odpri!«
»O joj, morilci . . . razbojniki . . .
»Tiho, ne kričaj . . . nisem razbojnik j pridi ir, hiše in Videl boš, da nisem raz- j boj ni k. Pojdi iz koče, dobri mož, prosim j te, zaklinjam te, bodi n smilj on!«
Moj proseči glas je grobarja omečil, j zakaj prišel je iz koče.
»Kdo ste vendar?« je vprašal, ko je j odprl vrata. »Kaj iščete todi tako pozno? i Kaj hočete od mene?«
»Kaj da hočem? ... Kaj sc je zgodilo? |
i	>a, res, da j mi lopato, daj mi motiko . . .« J
> Šimu?«
»Ne vprašaj, daj mil Če mi ne daš, te j ttstrelim ... nabito pištolo imam s seboj.« j
»Ha, torej ste vendarle razbojnik...« j
»Ne, ni res, nisem razbojnik, tudi nimam nabite puške s seboj, samo ostrašiti
gledati jo; o, ta nekoč tako lopi obraz — kako grozno je bil spremenjen; mesto belega čela, ki je bilo belo ko pene vodo-pada, mesto Sic, ki so bile rdeče, da jih je hotel veter odpihniti, misleč, da so rožni lističi, mesto onega diha, ki je bil arabske dišave... mosto vsega tega ... kaj sem videl in kaj ... o! . . .
Nekaj dni pri ribah v reki in nekaj dni pri črvih v zemlji in vse lepote je konec.
Splezal sem iz groba in ga zasul znova. — Ob vsaki grudi, ki sem jo vrgel v grob, mi je bilo, ko bi me kdo z ogromnim kladivom udaril po prsih. Vreme je bilo mračno. Zavel je veter, sovražno besneč. veter, črni oblaki so se podili, ko bi jezni trgovci gnali pred seboj trop črnih sužnjev.
Ko som zasul grob in zapustil pokopališče, se je prikazala prva rdeča jutranja zarja na vzhodu.
šel sem, fccl, prišel sem že daleč, ko sem se spomnil, da sem hotel obiskati grob uboge Beti in še pri njem nisem bil.
12.
Ko sem tam zagledal Kozin obraz, je mojo srce silno trpelo, pribito je bilo na križ, črna tema je bila krog njega kot na Golgati, ko je visel Bog na križu. Moja duša je umrla, toda mojo telo je živelo daljo, da dobi svoje trpljenje.
In dobilo ga je. Trpelo je deset let.
Kakih deset let je Ibilo to!
»Vsaj skorjice od kruha in sira.« serri doiol.
»Poberi so, pob, nesramni!« je vpil n! ne.
»Ivam naj grom?« som pomislil. »Na-govorit' hoCt.tr še tega prjmožncga, mor-* da bo imel usmiljenje z oi-jn -j.« Bil Jfl •<* velik, močan in rdeč mož; sedel je na hodniku; jedel je mrzlo pečenko in pil vino in se je glasno smejal psu, ki je skočil zft kosijo. Nisem hotel motiti gospoda pri bavi, počakal sem, da me je zagledal.
»No? Kaj pa ta nepridiprav dela tu?< je vprašal, ko me je zagledal.
»Ubog sem in lačen,« sem dejal.
»Ej, ti potepin, kako se upaš beračiti, pa tako mlad? Poberi se! Postani star i** slop, zlomi si nogo ali roko, potem zopet pridi m prosi me!«
»Hvala!« sem dejal in se odstranil-
Zapusti? sem mesto. Opotekal sem so, nogo me niso več nesle; ni čuda. lakotft je velika teža. Veter je močno pihal . . > Ko sem prišel iz mesta, mi jo sne! klobuk in ga nesel v vodo — v mislih sem zrl f* nji!:..
»Ta roka jo moja naj večja sovražnica,« setu s* dejal. »Ni mi dovolila, da bi si sam vzel življenje v nji; potem mi jc uro-pa la Uozo in zdaj moj klobuk. Bila je ena ‘n ista voda. v katero sem tnislft skočiti jaz in v katero jo skočila Koza. Uok.i j« brez srca! Zakaj je vzela z isto malomarnostjo moj klobuk, ko nekoč mojo Kozo.«
Noč je bila, ko sem se bližal vasi. Nedaleč od vasi jo gorel na pašniku og^*nj< ki so ga b‘it gt iovo pustili pastirji, flel sem lc njemu in zapazil, da je v bližini njiva krompirja. S prsli sem izgrebel nekaj krompirjev iu jih .vrgel na ogenj, pa rti* srm mogel čaka!*, da bi se spekli, ker seta Jul sestradan: pni&urovc sem pojedel. Kako prijetno ml je potem delo spanje!
Naslednji dan sem se zbudil zelo pozno. Prej ko sem prišel v vas, je zvonil® poldne. O, na deželi so ljudje mnogo boljši nego v mestu. V, prvo hišo, ko 'sem stopil, so roe pozdravili in mi postregli z ,;Orkc* jedjo. Poleg tega mi je dejal gospodar’ to-le:
»Vidite, Vi nimate klobuka in hodit® gologlav okrog. Pokrijte tega! Sicer slab, a je vendar boljši ko nič. Ko sefrt včeraj ribaril ob reki, ga jo prinesla voda.
»To jc bil moj klobuk,« sem dejal,. »Veter m' ra je bil odnesel v vodo.«
>šc boljše!« je dejal gospodar in mi dal klobuk.
»Tim, moj klobuk je tudi prišel iz vode, kot moja Koza; toda moj klobuk so ni spremenil, tako neusmiljeno, ko moja Koza... ni se spremenil tako . . .
Jesen se je bližala. Dnevi iu posebno noči so postajale mrzle, moja obleka j° bila zelo tenka, zelo raztrgana.
Ko sem šel mimo ptičjega strašila, ki se je gibalo v vetru, sem mu ukradel ostanek kmečkega plašča in si ga ogrnil krog istih pleč, na katerih je nekoč slonela Kozina glavica.
(Dalje.)
Izdajatelj kousorcij »Večernega lista*. Odgovorni urednik Viktor Cenčič,
Tiska jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
sem vas hotel. Toda jaz sem blazen, poglej me v oči, človek, in spoznal boš, da som blazen in blazneži imajo silovite moč... zato mi daj motiko in lopato!...«
Iz strahu — ali zakaj? — mi jc dal, česar sem ga prosil.
s »Dobro, hvala ti! Toda, čakaj, daj mi ključ od vrat.«
»Ključ od moje koče? Čemu?«
»Da te bom zaklenil!«
»In zakaj?«
»Da ne boš mogel uteči. Daj mi ključ, če ti rečem. Tako. Zdaj pojdi v kočo, da zaklenem za teboj. Ne boj se, vse ti prinesem nazaj. Toda do tedaj bodi miren, ne zgani se; ker če slišim en sam tvoj glas, da kličeš na pomoč, bom prišel in ti z lopato razbil glavo in bom zakopal mojih deset prstov v tvoje srce.
Zaklenil sem za grobarjem kočo in bežal proč in začel kopati — Rozin grob.
Kopal sem in kopal.	"■),
Znoj mi je tekel s čela.
Končno sem prišel do dna groba,
Oprl sem lopato na pokrov krste.
Mesec je stal vrhu neba in sijal skoraj tako svetlo ko solnce.
Odprl sem pokrov krste ... mesec je oblil s svojimi žarki obličje Kozino... zagledal sem jo... in ... in pal s krikom nezavesten nad mrtvo v krsto . . .
Ne vem, koliko časa sem bil ostal ne-eavešlen.
Ko som se zavedel, sem trcnotno pokril krsto s pokrovom. Nisem sc upal več po-
Ali ste že videli leteti vojake skozi šibe? Dnevi tel) desetih let niso Mti nič drugega ko v dve vrsti postavljeni vojaki in jaz sem šol med vrstami do konca bil tepen s šibami trpljenja. Ker nisem imel streho, sem so polil v poletju, zmrzoval v zimi, v zimi in poletju sera .stradal. Prodal sem svojo čedno obleko in si kupil ponošeno. Toda koj mi je pošel denar, beračiti me je bilo sram. Stradal sem znova in se sestradati oziral okrog, in ha! kaka sreča! ne daleč od mene jo glodal pes neko stvar. Planil sem tja, pes sc je prestrašil... bežal proč in mi pustil svoj plen.
Mnogoteri ne vedo, kako dobro je to, glodati na cesti kost, ki je bila že enkrat oglodana.
Toda od te kosti nisem bil sit.
»Gospod,« sem dejal enemu izmed mimo idočih, »gospod!...«
>>No?« me jc vprašal.
Molče sem stal polog njega. fV. >Kaj hočete?« je vprašal.
' »Nič, nič, gospod . .-.o
»Drugič imej za norca svojega očeta, ne mene ti lump!« jo dejal jemo in šel dalje.
Ah, jaz nisem mogel izpreimvoriti, da sem hctoi vbogajme.
Končno sem sc odločil, šel sem v gostilno, kjer jih je več kosilo. Mladeniču, ki je jedel sir, sem dejal, če bi ml mogel dati košček.
»Poberi se,« je dejal zaničljivo.