Razgled. Politična cenzura bo odpravljena. Odsek za časopisje v državni zbornici je soglasno sprejel predlog poslanca Steinhausa, v katerem se vlada pozivlje, da takoj odpravi politično cenzuro; dalje je sprejel istotako soglasno predlog poslanca Zenkerja, ki pozivlje vlado, da stavi predlog za zakonito uravnavo vojaške cenzure v vojski. Zatvoritev romunskih učiteljišč. Iz Budimpešte poročajo, dase je grof Albert Apponvi zopet oprijel madžarizirajoče šolske politike, kakor jo je že izvajal. Sedaj je ta šolska politika obrnjena proti Romunom. Ukazal je zatvoriti vsa romunska učiteljišča, moška in ženska. Vremenskl preroki. Človek je že od nekdaj opazoval vremenske spremembe in jih primerjal s pojavi v naravi. Iz tega opazovanja je spoznal kot znamenja za lepo vreme: lepa rumeno - rdeča večerna zarja, naravnost vzdigajoč dim, severni ali vzhodni veter, nič ali le malo nakopičenih oblakov, gore se nam vidijo zelo oddaljene, ptiči veselo prepevajo, lastovice visoko letajo, murni živahno škripljejo. Znamenja slabega vremena so: krvavo rdeča večerna in lepa jutranja zarja, meglen svitel obroč okoli lune, dim se vali proti tlom, solčni vzhod krvavo rdeč, zahodni, jugo - ali severno zahodni vetrovi, zvečer se nabirajo oblaki na zahodu, gore vidimo po dnevi prav blizo, nadložni ljudje čutijo trganje in kurja očesa, mrčesi postanejo posebno nadležni, kokoši in tiči se valjajo v prahu, vrane kriče pozno zvečer in zgodaj zjutraj, lastovice nizko in tiho letajo, race in gosi se živahno potapljajo v vodo in se pogostoma oglašajo; polži, gliste in krastače se prikazujejo v večjem številu, krti marljivo vzdigujejo zemljo. Zgodovinsko znamenita deklaracija Južnoslovanska deklaracija v državnem zboru se ne ustavi pred deželnitni mejami, temveč zahteva združitev vseh pokrajin in dežel, kjer prebivajo Hrvati, Slovenci in Srbi v eno državno celoto pod Habsburško vlado. To pa najhujše peče in boli naše narodne nasprotnike ter kriče v enromer da se zgodovinskih mej dežel nihče dotakniti in prestopiti ne sme. Seve da zahtevajo to samo tam, kjer je njim v prilog. Kraljevina Česka naj se pa le razkosa v česki in nemški del; tu jih pa ne moti zgodovina, ker je njim v korist. Tu bi res raztrgali zgodovinsko celoto, nasprotno so se pa meje naših kronovin v teku časa že večkrat spremenile. H Kranjski kronovini je pripadal že velik del Goriške, gornja Istra in Reka. nBanat" je bil že samostojna vojvodinja, ravno tako locena je bila Sedmograška od Ogrske. Ilirija, ki jo je ustanovil Napoleon, tudi z njim ni zaspala. V Meverjevem ,Handlexikonu* citamo: »Auch von Osterreich wurde 1816 der Name Konigreich Illvrien fiir die Provinzen Karnten, Krain, Gorz, Gradiska und Istrien eingefiihrt und bis zur neun Reichseinteilung (1856) beibehalten. Dieses Konigreich zu erneuern ist nocb heute das Ziel der Slidslaven11. Tako so Nemci pisali 1. 1878. Avstrijski vladar ima med drugirai tudi naslov ,kralja 111rije". Zopetna združitev naših dežel ima torej že trdno zgodovinsko podlago. Nemci seveda se ji upirajo trdeč, da bi 9e s tem zrahljala zveza s celoto. Kako trdne so pa take zveze, vidijo pa sami pri nemškem cesarstvu. ki je sestavljeno iz 26 samostojnih državic in vendar potreba teh državic ni tako utemeljena kakor bi bila v Avstriji po narodnostih. Da so države ustanovljene na taki podlagi jako krepke, nam pa pričata Švica in Severna Amerika.