KURT OSTBAHN V ŠENTJANŽU
v soboto, 21. junija 1997, ob 29. url
Predskupina »1/2 Schläf«
PREBLISK
CELOVEC PETEK
VESTNIKs
Na Ljubelju sta bili tudi letos proslavi v spomin žrtvam koncentracijskega taborišča na obeh straneh državne meje. Ob vhodu v predor so taboriščne organizacije in zastopniki politike položili cvetje. 5 temi počastitvami se je tudi v Avstriji nehalo obdobje, ko je bilo to največje taborišče na koroških tleh zamolčano, uradni zastopniki pa so se hodili klanjat žrtvam le na Ulrichsberg. str. 2
Hrvatski akademski klub
pričakuje novega vetra
■ ■ RVATSKI akademski klub I I pozdravlja spomenico, ki so jo sestavile in sprejele v svojih sosvetih vse manjšine v Avstriji. Ob tem poudarja, da so pri sestavi sodelovali Hrvatje vseh političnih usmeritev, tiste, ki so izven strank, pa je zastopal član HAK Manfred Csenar.
»Pozitivni rezultat skupno izdelanega papirja dokazuje, kako pomembno je, da pridejo do izraza vsa mnenja znotraj hrvaške manjšine. Samo tako je uspelo, da so upoštevane vse bistvene zahteve in daje zapisana tudi ta, da je treba čimprej postaviti dvojezične topografske napise,« je izjavila predsednica HAK Silvija Resetarits.
Proti državi v državi
Diskusija v komisiji je pokazala, da ni v interesu posameznih narodnih skupnosti, če bi jih imeli za poseben političen kolektiv (»država v državi«). Interes velja predvsem ukrepom, ki preprečujejo asimilacijo. Prav zaradi tega je treba ustvariti pogoje, ki bodo pospeševali in razvijali jezikovno in kulturno raznolikost avstrijske družbe.
»Člen 7 avstrijske državne pogodbe ostaja tudi vnaprej temelj manjšinske zakonodaje. S spomenico pa se poleg tega zahteva sprejetje ciljnega določila na ustavni ravni, realiziranje evropske okvirne konvencije in evropske čarte o regionalnih in manjšinskih jezikih v avstrijsko zakonodajo. Tako bo manjšinska problematika dobila evropsko dimenzijo in ne bo več samo notranjepolitična zadeva,« je izjavil Manfred Csenar.
Iz vsebine
LJUBELJSKI PREDOR Proti pozabljenju
O proslavah na slovenski in avstrijski strani Ljubelja v počastitev žrtev taborišča na str. 2
GOSPODARSTVO Ugled bank je dober
V intervjuju o bančnem zadružništvu razlaga Willi Moschitz svoje naloge v tem sektorju
na strani 3
SLOVO OD PESNICE Zapisana v srcih
Pogreb Milke Hartmannove je bil prava narodna manifestacija. O tem berite na strani 4
TEATR TROTAMORA
B. BRECHT K . W E I L L
Opera za tri groše Dreigrosehenoper
Režija M. Štikar Glasba J. Štikar
25. 6. Premiera
27.6., 1.&2.7. 20.00
Farni dom Šentjakob PRIREDITELJ SPD ROŽ
^lovensko prosvetno društvo Jv Šentjanžu je, če sodimo po povprečni starosti odbornikov, najmlajše na Koroškem. Zato ni nič nenavadnega, da so prav tam začeli s koncerti modeme glasbe na prostem. Lani so gostili »Hardbradlerje«, letos pa jim je nastop leta obljubil znani dunajski pevec Kurt Ostbahn ali s pravim imenom Willi Resetarits.
Društveniki so pripravili stojnice s pijačo, treba je bilo poskrbeti za ustrezen pokrit oder. Kdor je kaj podobnega že delal, ve, kakšen napor zahtevajo priprave za koncert.
Društveniki si obetajo čim-več obiska: polovica izkupička gre za Ostbahnovo integracijsko hišo, namenjeno beguncem na Dunaju.
Pogovori o šolstvu
Pred obiskom slovenskega ministra za šolstvo Slavka Gabra na Koroškem, kjer se bo srečal z avstrijsko šolsko ministrico Gehrerjevo, se je pri njem mudila delegacija s Koroške. Dr. Vladimir Wakounig s celovške univerze je v pogovoru poudaril potrebe po novelizaciji dvojezičnega šolstva na Koroškem. S tem v zvezi je naštel reformo četrtega razreda ljudske šole, izmenjavo učiteljev med Slovenijo in Koroško oz. Avstrijo, izmenjavo oz. srečanja šol, problematiko prehodov med različnimi izobraževalnimi inštitucijami, poskuse z različnimi modeli dvojezičnosti, problematiko kvalificiranja kadrov v šolstvu ter izmenjavo in pripravo skupnih učbenikov in učnih pripomočkov.
Dr. Wakounig je poudaril, da mora reforma potekati po stvarnih in strokovno-peda-goških kriterijih.
Mohorjeva umaknila tožbo
Kakor je bilo pričakovati, je Mohorjeva umaknila tožbo proti Marjanu Sturmu zaradi težav pri dokazovanju »inkriminiranih izjav«. Sturm je namreč na seji sosveta izjavil, da naj državna finančna kontrola preveri, ali so Mohorjevi resnično potrebne podpore iz javnih sredstev; ne gre, da bi z dobički prosto razpolagali, izgube pa pokrivali iz denarja za manjšino. Mohorjevi se je to mnenje zdelo nezaslišano in je vložila tožbo. Ker pa so pravniki očitno drugega mnenja, je Mohorjeva lahko le obljubila, v bodoče natančno paziti na Sturmove besede.
Vic ob robu: Srečata se Sturm in Koren. Sturm prijazno vpraša: »Kako kaj gre?«
Koren: »Ne morem tožiti.«
Člani CAN za spomenico
Zastopniki HAK pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da sta pri izdelavi spomenice aktivno sodelovala tudi dva podpredsednika Centra avstrijskih narodnosti, kjer je sprva vladalo nezaupanje. Izjema je bil samo Narodni svet koroških Slovencev, ki je kot edina manjšinska organizacija zavrnil sodelovanje. Kljub temu, da del koroških Sloven-
cev še ni prepričan o velikanskem pomenu spomenice, pa je realizacija omenjenega kataloga zahtev neobhodno potreben mejnik za ohranitev manjšin v Avstriji, nadalje izjavlja Csenar.
HAK pa se je obrnil z nuj-nostnim pozivom na avstrijsko zvezno vlado in zakonodajna telesa, da uresničijo ukrepe spomenice in ne omajajo zaupanja pripadnikov manjšin v politiko.
■ V Ljubljani poteka tako imenovani mesec evropske kulture. Koncerti, razstave in druge prireditve vseh vrst se skoraj dnevno vrstijo v slovenskem glavnem mestu in Ljubljančani so upravičeno lahko ponosni na sveže vetrove praktično z vsega sveta.
Te dni je bila v Ljubljani tudi seja pri komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu skupaj z delegacijo s Koroške. Kot smo le pisali, je njen nov predsednik mag. Marijan Schiffrer. Na pripombo, da so pri omenjenem evropskem kulturnem mesecu premalo upoštevali manjšino, je gospod Schiffrer s tem polno soglašal, rekoč, da je v Ljubljani videti polno nekih črncev, pa nič
zamejcev, to pa da seveda ne pomeni, da bi bil rasist.
No ja, zamejcem se pač ne vidi le na daleč, da so zamejci. In če bi se videlo, bi jih bilo kljub temu strašno malo tam v Ljubljani. Problem je samo v lem, da se tudi Švedov, Nem-
cev, Francozov in Anglelev ne razpozna od daleč. Črnci »padejo v oči«, zakaj so tu, če zamejcev ni?
Verjamem, da gospod predsednik ni hotel nič hudega povedati. Vsaj njemu se očitno ne zdi nič posebnega. Pa je vendarle hudo. »Nič posebenega« si mislili ob takih opombah, je vendarle rasizem, na žalost. S. W.
Rasizem naš vsakdanji
Politika
SLOVENSKI VESTNIK
19. junij 1997
rW JEZO IN vnemo JLj je zapisan ta komentar, ker se drugače ne da več spremljati politike EL in poročevanje Našega tednika v zvezi s spomenico narodnostnih sosvetov pri avstrijskem državnem kancler-stvu in (slovensko) manjšinsko politko na splošno. Že res: dva Slovenca, troje mnenj; dve politični organizaciji, dvoje različnih političnih gledanj; dvoje izključujočih se zgodovinskih ozadij, dve politični perspektivi.
Ob vsem tem pa bo moral trezen, politično razgledan človek ostati na tleh realnosti, pričakovati bi bilo vsebinsko in politično zrele debate in ne golega obrekovanja, širjenja neresnic in neumnega lajanja tja v en dan.
Resnica je: narodnostni sosveti (v katere je na Koroškem, če ostajamo pri resnici, kot prvi silil takratni NSKS - da bi se proti nekdanjim »titoistom« izkazal za »boljše Avstrijce«; NSKS je medtem svojo politično kompetenco očitno oddal EL) so soglasno izdelali in sprejeli spomenico v zvezi z narodnostnimi zahtevami in željami. Edinole NSKS in dve manjši kulturni organizaciji gradiščanskih Hrvatov nasprotujejo tej soglasno sprejeti spomenici. Medtem ko so se sosveti Romov,
Madžarov, Hrvatov,
Čehov, Slovakov in Slovencev zedinili na skupno spomenico, skupen dokument, ki naj jim zagotovi narodnostne, jezikovne in kulturne pravice v okviru avstrijske ustave in avstrijske državnosti, medtem ko zahtevajo ti sosveti v imenu narodnosti, katere zastopajo, od republike Avstrije priznanje in zagotovitev njihovega obstoja, se gresta EL in nt boj za sedež v deželnem zboru, slovenskem sosvetu in morda še v rimskem Vatikanu.
Ali vedo pravzaprav pristojni politiki v EL in uredniki v nt, v kateri republiki so doma: nikakor ne v Tudjmanovi, temveč v avstrijski, ki je - vsem slabostim navkljub - zrela demokracija in izhaja iz volje ljudstva.
Zato pomeni trditev teh politikov in urednikov nesramno Žalitev vseh predstavnikov narodnostnih sosvetov, da »so ti pod absolutno kontrolo strank«. Ali se avtor tega stavka zaveda, kaj podtika s to trditvijo demokratičnim strukturam, pa tudi posameznim članom sosvetov, ki naj bi bili potemtakem samo marionete avtoritarno vodene države? Ali se s takimi izjavami zares lahko identificirajo predstavniki EL in NSKS, ki so deloma promovirali na pravni fakulteti avstrijske univerze in ob svoji promociji dajali zaobljubo na ustavo?
Pa tudi politiki, ki se sprehajajo po svetu v zadevi manjšin - bodisi slovenski ali pa iz drugih organizacij v FUEV, ki jim gre predvsem za to, da obdržijo svoje elitne položaje - ne bodo zaustavili procesa modernizacije in demokratizacije manjšin-
ske in narodnostne politike, ki je v iztekajočem se 20. stoletju politika inter-kulturnosti in večjezičnosti, ne pa polit-ka samozapiranja in folklorizacije. Gre jim deloma tudi za posestniška območja, ki bi jih radi, kakor zloglasni avstrijski »baju-vari« , ohranili z zgodovinskimi dolgočasijami in ekskurzi.
V zreli demokraciji ima vsak možnost, da se poteguje za zastopstvo v političnih skupščinah in ustanovah. Mora pa tudi ustreči zahtevam, pričakovanjem in željam volilcev. Če se kdo - sklicujoč se edinole na narodnost - poteguje za mandat, mu tega nihče ne odreče; če mu zmanjkajo potrebni glasovi, je sam kriv za svojo politično nepomembnost. To velja za Jehovce prav tako kakor za neko deželno EL ali pa za Zelene.
Ne Jehovcem ne Zelenim pa tudi ne katoličanom ne bi prišlo na misel, da bi zahtevali zajamčen mandat v zakonodajnem telesu, z ugotovitvijo, da jih je pač premalo za uspeh na volitvah.
Največja »hucpe« pa je,v tem, da se vsakemu narodnostnemu zastopniku, ki se v strukturah političnih strank demokratične države zavzema za interese svoje narodnosti,
odreče verodostojnost in mu podtakne, da je »pod kontrolo strank«. To je obrekovanje, ne več ne manj.
Za povrh: zajamčeno zastopstvo v deželnem zboru smo koroški Slovenci že imeli v svoji zgodovini: v stanovski državi od l. 1934 do 1938. Prelatu Bliimlu (kot zastopniku cerkve) ter Miklu in Brezniku (kot zastopnikoma kmečke zveze) takrat ni bilo treba tekmovati s slovenskimi socialdemokrati ali liberalci, kajti tema političnima skupinama je bilo edinole zajamčeno, da gotovo nista imela prostora v deželnem zboru. To je bilo nedvomno zelo praktično za takratno narodnostno politiko in je očitno še do danes politično vodilo za marsikaterega samotvanega narodnostnega buditelja.
In končno so določene skupine Slovencev našle svojo politično domovino tudi v Domovinski fronti in svoj mandat v deželnem zboru, zajamčeno kajpada, čisto brez volitev, kakor bi bilo njihovim političnim potomcev tudi danes silno všeč.
Zajamčenega mandata za cerkev ni več, zato tudi ni več slovenskega cerkvenega zastopnika v deželnem zboru, niti prelata ne. Dva slovenska zastopnika pa sta v Kmetijski zbornici - a ne zato, ker bi tam imela zajamčen mandat, temveč zato, ker jima je uspelo prepričati svoje volilce o njuni politični pristojnosti in političnem delovanju, kar presega golo narodnostno pripadnost.	■
Cum ir a et studio (Z jezo in razumom)
^^ROSLAVA, s kakršno m so začeli pred dvema letoma na pobudo Aktiva Mauthausen, je bila tudi letos dostojen poklon pred veličino žrtev, ki so umrle ob gradnji ljubeljskega predora v času nacističnega režima. Predstavniki politike, taboriščnih združenj, javnega življenja in letos prvič tudi predstavniki avstrijske vojske so položili cvetje ob spominski tabli pred vhodom v predor, nato pa so se zvrstili krajši govori. Svojevrstno noto je proslavi dal trio »10 Saiten und 1 Bogen«, ki so v jeziku jidiš zapeli o veri v dobroto in pravičnost.
Moderatorja in organizatorja proslave dr. Peter Gstettner in dr. Marjan Sturm sta pozdravila navzoče, posebej pa še preživele taboriščnike, za katere vemo,
POKLONITEV PRED SPOMENIKI
Ljubelj - sever
da hodijo vsako leto na kraj nekdanjega trpljenja, kar zahteva od njih veliko samoprema-govanja. Poudarila sta, da je konec obdobja, ko je uradna Avstrija mirno zamolčala ljubeljsko taborišče.
Hans Marschalek, predsednik avstrijske Lagergemeinschaft, je izrazil željo, da bo ta predor most med Francijo, Avstrijo in Slovenijo. Poudaril je porebo po socialni pravičnosti in spoštovanju človekovih pravic, h katerim spada tudi pravica do dela. Njegov kolega s slovenske strani Miloš Poljanšek je poudaril moralni dolg do žr-
tev ter spoštovanje do človeka.
Namestnik glavarja dr. Ausserwinkler se je zahvalil za organizacijo proslav Gstettnerju, Sturmu in Zaus-nigu. Opozoril je, da se vendarle nekaj premika, saj je Anton Uran tik pred rehabilitacijo (poročali smo v prejšnji številki).
Prisotni so se zamislili ob govoru francoskega generala Pierra S. Macaryja, ki je razmišljal o razčlovečenju, ki je segalo tako daleč, da so že tudi žrtve videle mrliče le še kot objekte in ne kot mrtve ljudi.
Bivši podkancler Busek pa je optimistično poudaril pomen predora, ki je simbol, da so hoteli z ideologijami ločevati ljudi v boljše in slabše, a na koncu vendarle povezuje. S.
\	ß	1 «ral
	Ufi
Ljubelj - jug
^VEČANOST na južni, Jslovenski strani je bila na državni ravni. Ob spomeniku je slovenska vojska postavila častno stražo, taborišč-niške in borčevske organizacije pa so ga zasule s cvetjem. Po lepo urejenem taboriščnem prostoru se je razporedilo več kot tisoč udeležencev, barvitost pa so popestrili še številni prapori nekdanjih partizanskih enot.
Svečanost se je začela s slovensko himno, ki jo je zaigrala Rudarska godba iz Velenja. Po polaganju cvetja je udeležence pozdravil tržiški župan Pavel Rupar, bivši avstrijski podkancler Erhard Busek pa jih je v precej odmevnem govoru nagovoril s prijatelji Slovenci, jim izrazil
priznanje za njihov protifašistični odpor, za predor pa je menil, naj povezuje narode, kajti le tako bo tedanje trpljenje taboriščnikov imelo nek smisel. To naj bo predor svobode in razumevanja, naj bo pot v svetlobo.
Udeležence je v imenu zveze taboriščnikov iz Italije pozdravil tudi njen predstavnik Zidar.
Nekdanji francoski taboriščnik Bernard Aujelas se je zahvalil slovenskemu prebivalstvu okrog taborišča, predvsem pa prebivalstvu Tržiča, ki jim je ob transportih iz Mauthausna metalo kruh in cigarete in jim pomoč pošiljalo tudi v taborišče.
Ob taki solidarnosti so se v splošni brezupnosti spet počutili kot ljudje. Se posebej se je zahvalil partizanom za osvoboditev v maju 1945 na Bistrici v Rožu.
Slavnostni govornik, državni poslanec Združene liste Borut Pahor, je narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda označil kot edino pravilno odločitev. Nekateri, ki ga danes osporava-jo, imajo morda to pravico, nimajo pa prav. Poklonil se je vsem taboriščnim in partizanskim žrtvam in dejal, daje mlada generacija njihov dostojen in veren dedič.
Program so z recitalom in petjem zaključili kulturniki iz Velenja.	J. R.
DELO NAJ ŽIVI?
Kriza v delovni družbi
Na to aktualno temo je v začetku junija predaval v domu prosvete v Šentjurju ob Velikem jezeru univ. docent Erich Ribolits.
Razmerje kapital - delo
Razvoj zadnjih let kaže, kako se spreminja razmerje sil v korist kapitala. Število nezaposlenih v vseh evropskih državah nenehno narašča, sedaj je več kot 20 milijonov ljudi brez dela, pritisk na mnoge Amerikance in v vedno večji meri tudi že na Evropejce, da sprejmejo tako-imenovana »MacJobs«, to so slabo plačana dela, ko plače niti ne pokrivajo elementarnih življenjskih potreb, se veča, upadanje deleža prejemkov in dohodkov pri skupnem dohodku ter naraščanje kapitalnih dobičkov so pomembni indikatorji razvrednotenja faktorja delo.
Zaradi globalizacije gospodarstva in liberalizacije denarnih trgov in možnosti novih tehnologij se je razmerje sil med kapitalom in delom v zadnjih letih spremenilo v prid lastnikov kapitala. Posledice tega razvoja so tudi zmanjšanje prispevkov s strani lastnikov kapitala za financiranje državnih izdatkov, ki povzročajo velike budgetarne probleme v vseh industrijskih državah. Vedno več ljudi mora sprejeti dela, ki so daleč pod standardom zadnjih let ali desetletij. Kljub povečanju produktivnosti raste število ljudi, ki so začasno ali dolgoročno brez zaposlitve.
Demitologizirati pojem delo
Krčevito oprijemanje fetiša delo pravzaprav preprečuje, da se delitev družbe v ljudi, ki se
morajo boriti (konkurirati) za delovna mesta, in ljudi, katerih profiti prav zaradi tega naraščajo, ne pojmuje kot »politični -ekonomski škandal«, proti kateremu seje treba postaviti.
Sindikati, delavske zbornice, politične stranke itd. vedno spet zahtevajo nova delovna mesta, nihče pa ne zahteva ali predlaga pravične razdelitve družbenega b.ogastva. Očividno skriva dejstvo, da ni več mogoče ustvariti »polne zaposlitve«, ki smo je bili vajeni v preteklih desetletjih, v sebi tudi priložnost, da temeljito razmislimo o splošno priznanem delovnem etosu. Po mnenju predavatelja ni tako bistveno, da se ustvarijo nova delovna mesta, temveč družbeni pogoji, ki omogočajo maksimalno kulturno participacijo pri minimumu potrebnega dela.
To je vsekakor zanimiva vizija ob koncu 20. stoletja.
M. Š.
Gospod Willi Moschitz, pred nedavnim, na zadnjem občnem zboru Zveze Bank, ste postali njen predsednik. Kakšen je bil Vaš bančno-zadruini razvoj, da ste prišli v najožji izbor kandidatov in zakaj ste to odgovorno funkcijo sprejeli?
V	našem zadružništvu sodelujem v raznih funkcijah že več kot dvajset let. Zadnja leta sem bil prvi podpredsednik Zveze Bank. Na zadnjem občnem zboru pa sem bil izvoljen za predsednika. V izvolitvi ne vidim kaj nenavadnega zato, ker je le-ta temeljila v prvi vrsti na moji pripravljenosti za sodelovanje v zadružništvu na vodilnem mestu.
Tudi poklicno sem vedno napredoval samo s trdim delom. Mojstrski izpit v puškar-stvu, delovodja v elektronski industriji, po večerni gimnaziji pa delovanje v okviru oddelka za organizacijo dela.
V firmi Elan sem bil najprej vodja proizvodnje, nato obrato-vodja in prokurist ter od letos dalje poslovodja. Kot vidite, sem poklicno vedno iskal nove in zahtevnejše izzive in to preko obogatitve izkušenj v praksi in širitve znanja s stalnim izobraževanjem tja do vodilnega mesta v industriji.
Naj bom nekoliko provokativen! Vam morda ta položaj odpira tudi možnost poklicnega delovanja v Zvezi Bank?
Predsedništvo na Zvezi Bank je nepoklicna funkcija poleg mojega zahtevnega in trdega dela. Lastnik firme Elan me je imenoval za poslovodjo, lastnik ima tudi pravico, da me s tega položaja razreši, če meni, da moje delo več ne ustreza njegovim zahtevam. Na osnovi svojih izkušenj imam vse možnosti, da se spet zaposlim kje drugje, ker sem navajen trdega dela. Delo pri Elanu na Brnci od vsega začetka pa do danes je moje najboljše priporočilo. V okviru Zveze Bank ne iščem dela, ker nisem šolan bančnik. Vodilni delavci v svojem poklicnem življenju zaradi napredovanja vsaj tri do štirikrat menjajo svoje delovno mesto.
V	tem smislu tudi koroško gospodarstvo zaradi širitve evropskega gospodarskega prostora potrebuje sposobne ljudi, ki obvladajo vsaj dva jezika.
Kaj menite o vplivu obeh obeh osrednjih narodnopolitičnih organizacij koroških Slovencev na slovensko zadružništvo na Koroškem?
Za ocenjevanje uspešnosti vsakega gospodarskega subjekta so zame edino merilo številke.
Vsak problem, ki ga je. mogoče izraziti številčno, se običajno laže reši. Številke v glavnem izključujejo subjektivnost, zato jo je treba čimbolj izključevati in se ravnati po objektivnih kazalcih. To naj bi bilo vodilo za vse organe slovenskega zadružništva na Koroškem.
Vse posojilnice, zadruge in tudi centrala, Zveza Bank, imajo svoje člane - lastnike. Ti so gonilna sila v posameznih bančnih ali zadružnih ustanovah, saj pričakujejo in zahtevajo pozitiven razvoj in ugodne rezultate.
Na občnih zborih izvolijo odbore, ti pa imenujejo poslovodje. Slovensko zadružništvo na Koroškem ni nekak fevd, v katerem bi se politiki dogovarjali, koga bodo postavili na vodilna mesta in kam. Politika naj le omogoča dobre pogoje za gospodarjenje, sicer pa naj se angažira tam, kjer so objektivne težave in jih tudi rešuje.
Menim, da se je ugled posojilnic in Zveze Bank v zadnjem času zaradi znanih večjih kreditnih izpadov in malverzacij precej poslabšal. Kaj nameravate storiti, da jim ga boste povrnili?
Vaše mnenje ne drži, ker zniževanje ugleda zadružnih ustanov na Koroškem na osnovi objektivnih kazalcev ni razvidno. Primerjajte sami, kaj je naše zadružništvo predstavljalo pred desetimi leti in kaj pomeni danes. Zaupanje v naše denarne ustanove se je večalo iz leta v leto, kar potrjuje nadpoprečna rast vseh denarnih vlog, ki so nam bile zaupane. Tako so tudi lansko leto npr. samo hranilne vloge pri naših zadružnih bankah porasle za 10 odstotkov. Vse posojilnice in zadruge smo v zadnjih letih modernizirali, ne samo kar zadeva poslopja, ampak tudi s tehnično in računalniško opremo. V zadnjih desetih letih smo močno dvignili število zaposlenih in zdaj v našem zadružništvu zaposlujemo že okrog tristo sodelavk in sodelavcev.
MESTA ZA KVALIFICIRANO VZGOJITELJICO ALI VZGOJITELJA V VARSTVU KROŽKA STARŠEV ABCČ
Pogoji:
•	zaključena izobrazba
•	pisno in ustno obvladanje slovenščine in nemščine
•	zanimanje za inovativno pedagoško delo z otroki Vaša vloga za namestitev naj vsebuje tudi kratek življenjepis in potrdila o izobrazbi; pošljite jo do 31. julija 1997 (datum poštnega žiga) na tale naslov: Krožek staršev ABCČ, Mikschallee 4, 9020 Klagenfurt/Celovec
Vsak kreditni posel je neke vrste tudi rizičen. Tudi na Koroškem je nekaj kreditojemalcev, posameznikov in firm, ki izposojenega denarja ne vračajo.
Kdor ne dela, tudi ne more storiti napak. Pri škodi, ki se je celotnemu zadružništvu zgodila v Posojilnici-Bank Celovec, smo hitro reagirali, jo solidarno pokrili in zdaj ta posojilnica spet normalno deluje. Vsak izpad pri kreditih je seveda boleč, še posebej pa, če se zgodi tako, kot se je v primeru celov-
ške posojilnice. Lahko si mislite, da smo v zadnjih letih delali zelo dobro, da smo si prislužili tolikšne rezerve, da smo ugotovljeno škodo pokrili. Kljub vsemu pa je posojilnica normalno delovala naprej in izvajala vse bančne posle. Pri tem smo dokazali našo kompetentnost in to nam ugled krepi. Na Zvezi Bank zaradi tega nikoli ni bilo kakih težav in v zadnjih letih je uspešno delovala, saj sicer ne bi mogli izvajati vseh investicijskih programov v Celovcu in v zadrugah na podeželju.
Naj pri tem opozorim na to, da so lani vse avstrijske banke skupaj za vrednostne popravke pri raznih izposojilih namenile kar okrog 25 milijard šilingov. Pri tem je treba videti, koliko je pri tem ostalo pod črto. Izpadi pri kreditih so vedno bili in bodo. Prizadevati pa si moramo, da so čim manjši. Prav koroški Slovenci pa nimamo bogve kako velikih obratov in s tem tudi možnosti, da bi donosno in varno v milijardnih zneskih plasirali kredite pri naših podjetjih in zasebnikih, saj imajo vse posojilnice in Zveza Bank že skoraj štiri milijarde šilingov primarnih vlog. Zato se vse bolj angažiramo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Torej ponavljam: Zvezi Bank, našim posojilnicam in zadrugam ni treba povrniti ugleda, ker so si ga v zadnjih letih še pridobile in ga še povečujejo.
Kako gledate na personalni razvoj in kadrovanje pri vodilnih delavcih? Predvidevate v tem smislu tudi kake spremembe v samem vodstvenem kadru Zveze Bank?
Personalne spremembe so v vsakem podjetju podrejene določeni dinamiki, ki jo narekuje razvoj. Osebno sem prepričan, da je dober sodelavec najbolj dragocen kapital. Tega je treba stalno širiti, ocenjevati, negovati, ga usposabljati in ga tako pripravljati za uspešno izvrše-
vanje nalog, ki naj bi celotnemu podjetju prineslo uspeh.
Ob prevzemu predsedniškega položaja ste zagotovo razmislili tudi o viziji razvoja Zveze Bank. Jo lahko v grobem opišete?
Zveza Bank in sploh vse zadružne ustanove na Koroškem se bodo morale prilagoditi gospodarskim pogojem, ki jih narekuje čas. Pravočasno in kvalitativno se bodo morale pripraviti na uvedbo skupne evropske denarne enote, Eura. Prav tako se bodo morale pripraviti na razvoj in obvladovanje elektronskih komunikacij v informacijski družbi. Novi zakonski predpisi v bančništvu in tudi na drugih gospodarskih področjih bodo zahtevali stalno prilagajanje novim okoliščinam. Odbori Zveze Bank bodo ob pripombah lastnikov v prihodnjih mesecih razpravljali in sklepali o novi strategiji našega zadružništva za prihodnjih pet do deset let. Kot novi predsednik si želim, da bi bili vse naše stranke, člani in odborniki posojilnic in zadrug in sploh vsi koroški Slovenci ponosni na naše zadružne ustanove. Že sedaj se lahko pohvalimo, da smo v zadnjih letih na vseh področjih zelo napredovali. Ta napredek pa je treba še utrditi in ga stopnjevati. Včasih imam vtis, da se ob vsakem manjšem ali večjem problemu še sami »tlačimo v tla« oz. se ponižujemo in se s tem
dodatno demotiviramo. Poslovno delo ne prinaša samo uspehov, ampak od časa do časa tudi kak neuspeh zaradi subjektivnih in objektivnih težav in okoliščin. Nikakršnega vzroka nimamo za povešanje glav, saj nam samopomilovanje in poniževanje ne prinese nič. Vsak neuspeh je treba analizirati, tako bo verjetnost njegove ponovitve tem manjša, in preko analize priti do še boljših rezultatov. Kot predsednik novoizvoljenega odbora bom po svojih močeh skušal delovati v to smer.
Novi upravni odbor je močno skrčen, s 15 na 7 odbornikov. Tak ožji odbor ste na občnem zboru zagovarjali tudi Vi, čeprav so imele nekatere posojilnice drugačen predlog. Se vam ne zdi, da je do manjših posojilnic (Železna Kapla, Šentjakob, Bilčovs - Hodiše - Škofiče) krivično, da v upravnem odboru nimajo glasu?
Zmanjšanje števila članov upravnega odbora je bilo na vsak način nujno in sem ga tudi osebno zagovarjal. Tudi prej je obstajal t. i. izvršni odbor, kije imel samo pet članov in enake pristojnosti kot petnjastčlanski upravni odbor. Pri tem ne gre samo za to, ali je nekdo zastopan v tem odboru, ampak daje odbor oz. posamezni odbornik čimbolj usposobljen, da razume poslovne odločitve in zanje glasuje ter jih zna tudi zagovarjati in uveljavljati. Upravni odbor je vodstveni in ne reprezentančni organ. Manjši odbori so bolj fleksibilni in pri njih tudi ni takih problemov pri sklepčnosti. Nekdaj smo imeli 15 samostojnih posojilnic in 12 zadrug, po združevanju pa jih je danes samo še sedem in štiri. Vse pa so zastopane v sedemčlanskem upravnem ali v enajstčlanskem nadzornem odboru. Tudi prej niso bile vse posojilnice in zadruge zastopane v upravnem odboru, ampak je veljalo pravilo, da naj bo vsaka zastopana vsaj v enem odboru. Mislim pa, da sta posojilnici Železna Kapla in Bilčovs - Hodiše - Škofiče v organih Zveze Bank zastopani kar najbolje, saj sta njuna odbornika celo poslovodji Zveze Bank.
Navsezadnje pa je bilo potrebno, da tudi s tem dokažemo našo pripravljenost za spremembe.
Zelo previdni ste bili v Vaših odgovorih. Morda ste katerega naših bralcev tudi žejnega prepeljali čez vodo. Želim Vam veliko uspeha pri vodenju Zveze Bank in hvala za pogovor!
Jože Rovšek
Pogovor s predsednikom upravnega odbora Zveze Bank o perspektivah slovenskih bank
»Trdno zaupam v naše
zadružništvo«
INTERVJU Z WILLIJEM MOSCHITZEM
LESNO GOSPODARSTVO
Skupni projekti v prostoru Alpe - Jadran
Na pobudo predsednikov go- nje v prihodnosti. V ta namen Podjetja so za skupno sodelo-spodarskih zbornic so se srečali je bila tudi ustanovljena delov- vanje izbrala geslo EUREGIO pretekli četrtek v Celovcu šte- na skupina, ki naj bi preučevala Alpe - Jadran. Jeseni bo na spo-vilni podjetniki ( 12 iz Sloveni- možnosti kratkoročnega in dol- redu novinarska vožnja, sreča-je, 17 iz Italije, 8 iz Štajerske in goročnega sodelovanja. Orga- nje s podjetniki iz Bosne in Her-9 iz Koroške) iz prostora Alpe nizacijo in pokroviteljstvo za cegovine in EU partnership pro-- Jadran, da bi se spoznali in prvo srečanje pa je prevzela ko- gram med zbornicami v Vidmu, začrtali smernice za sodelova- roška Gospodarska zbornica. Ljubljani in Celovcu. M. Š.
POGREB MILKE HARTAMNOVE
Zapisala se nam je v srce
|k| A LIBUŠKEM pokopali-lll šču, torej v osrčju in nedrjih »njenega« libuškega pue-la, je preteklo sredo, 9. junija, bila pesnica Milka Hartman položena k zadnjemu počitku. Na njeni poslednji zemeljski poti jo je spremljala velika množica sorodnikov, prijateljev, znancev in sploh rojakov, ki so se prišli poslovit od nje in se zadnjikrat poklonit tej veliki slovenski koroški pesnici in spoštovani ljudski učiteljici.
Že na domu, kjer je Milka zadnji dan ležala na parah, staji v slovo zapela MoPZ »Foltej Hartman« pod vodstvom nečaka Boža Hartmana in MePZ »Podjuna«, ki ga je vodil Hanzi Piko.
Mašne obrede za pokojnico je ob številni asistenci duhovniških sobratov opravil pliberški mestni župnik Ivan Olip. Poudaril je povezanost rajne Milke Hartmanove s svojim narodom in njeno zakoreninjenost v veri.
Pogreb sam je bil en sam izraz narodovega spoštovanja in zahvale njegovi pesnici in kul-
turni ustvarjalki. Pokazal je, da njeno delo ni bilo zaman, ampak je že obrodilo bogat sad.
Preden je zemlja zagrnila krsto, se je ob odprtem grobu zvrstil niz govornikov. Pliberški župan Raimund Grilc je dejal, da je Milka bila prispodoba odnosa med obema narodoma v deželi in njihovega sožitja skozi zgodovino. Svojega prepričanja ni obračala po vetru.
V imenu Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze seje od Milke Hartmanove poslovil predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik. Dejal je, da številne Milkine pesmi dihajo zrak prizadevnega kmeta, izžarevajo toploto kmečke zemlje, zrcalijo življenje na vasi, prav tako pa so njene pesmi izpoved iz globin njenega srca, močno povezane z vernostjo kmečkega ljudstva. Težko je na-
jti pesnika, ki bi tako vseobsež-no upesnil pokrajino, domače podjunsko okolje, naravo v vseh letnih časih ter v pesniške motive vpel temeljne življenjske moči, ki so po njenem prepričanju zemlja-mati-domovina.
Milkina poezija je rahločutno verovanje v čudežnost sveta, ki ne ogroža nikogar, ne sosednjega jezika in naroda, ne drugače mislečega. Njena poezija je most k vsečlovečnosti in narodni vsepovezanosti.
Milka Hartmanova je aktivno bila povezana z raznimi ustanovami koroških Slovencev, predvsem ji je bilo veliko do tega, da je uspevala njihova kultura. In ker ji je bila kultura srčna zadeva, v kateri je videla najboljše možnosti za sporazumevanje med ljudmi različnih nazorov, je bila povezana tako z eno kot z drugo osrednjo kul-
turno organizacjo. Idejna širina je odlikovala njen značaj, njena izpoved ni vsiljiva, ni agresivna, temveč en sam apel, da sta ohranitev in razvoj slovenskega jezika nam skupna kulturnozgodovinska vrednota. Izkušnje ponižanja in zaničevanja, ki jih je Milka Hartmanova doživljala, ko soji nacistične oblasti prepovedale njeno delo in jo nato leta 1941 celo zaprle in pregnale v Šentjakob ob Krki, so izoblikovale njen pokončen, notranje vzravnan značaj.
Milka je svoje pesmi objavljala v vseh slovenskih koroških medijih, mnogo njenih pesmi je uglasbenih, marsikatera je že ponarodela. Njene pesmi niso vezane na čas, pač pa na okolje, ki ga je pesnica doživljala.
Milka Hartmanova je bistveno sooblikovala literarno in kulturno življenje med koroškimi
Slovenci, ona sodi med njihove najpomembnejše besedne ustvarjalce in je z mislijo in besedo poosebljala osnovne vrline medčloveškega dostojanstva.
V	imenu KKZ in NSKS je spregovoril dr. Janko Zerzer, ki je dejal, daje Milka ustvarjala umetnost, čisto kot biser. Njena ustvarjalna sila je rodila vrsto plemenitih sadov, zapustila je opus, v katerem slika svojega koroškega človeka.
V	imenu društva slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji se je od ugledne članice poslovil predsednik Herman Germ. Dejal je, daje bila merodajna za kulturno delo narodne skupnosti, kot samorastniška pesnica je orala koroško ledino, njene pesmi so dokument njene koroške bitnosti.
V	imenu slovenskih političnih in kulturnih društev in organizacij Pliberka je spregovoril presednik SPD »Edinost« Joško Hudi in v klenih besedah orisal Milkino ustvarjalno in kulturniško pot, ki je bila posuta s trnjem in težavami.
V	imenu Zveze slovenskih izseljencev pa je predsednik Jože Partl dejal, daje Milka na lastni koži občutila tragedijo pregnanstva in nacističnega nasilja in je zato tudi bila od vsega začetka naprej trdno povezana z Zvezo slovenskih izseljencev. Bila je članica njenega prvega odbora.
Pesem in petje sta spremljala Milko na zadnji poti. Zbori in pevske skupine »Podjuna«, »Foltej Hartman«, »Bratje Smrtnikovi« in »Korenika« so ji zapeli in zaigrali v slovo, zbrana množica pa se je od nje poslovila s pesmijo »Rož, Podjuna, Zilja«.
Ob vznožju Matjaževe Pece, v šelestenju lipovega cvetja naj Milka Hartmanova mimo počiva v ljubljenem libuškem puelu!
KONTAKTI ČEZ MEJO
Jubilejno »Srečanje štirih pevskih zborov«
O RED kratkim je bilo v M Stražišču pri Kranju jubilejno 25. srečanje štirih pevskih zborov. Člani domačega Mešanega zbora KUD iz Brežic, Moškega pevskega zbora »Vasilij Mirk« iz Proseka-Kontove-la in Mešanega pevskega zbora »Zarja« iz Železne Kaple. S svojo gostoljubnostjo so poskrbeli za prijeten, nepozaben dan, za nadaljnji dragocen kamenček v mozaiku dolgoletnega nepretrganega sodelovanja...
Pred četrt stoletja je bilo prav v Stražišču pri Kranju prvo srečanje, ki se je potem nepretrgoma vsako leto odvijalo izmenično v enem izmed krajev, odkoder prihajajo omenjeni zbori. Tako so se tkale niti in vezi, ki niso bile pretrgane niti v razburkanih časih prenov in menjav. Ta tradicija se je prenesla na mlajše pevce in se ohranila v letnem programu zborov kot točka stalnica.
Že sredi dopoldneva smo se zbrali pred Šmartinskim domom, da preživimo skupaj dan srečanja in pričakamo večerni, jubilejni koncert. Ogledali smo si Škofjo Loko, kapucinski samostan s staro in bogato knjiž-
nico in škofjeloški grad z razstavo o zgodovini tega mesta in o nekdanjem življenju v njem. Po skupnem kosilu pa smo se podali še v poseben oddelek tovarne Save.
Ogled okolice, obisk Sv. Jošta pri Kranju, posamezne in skupne vaje pa so zapolnili čas do koncerta.
Koncertni program, ki ima že svojo posebno obliko, je otvoril dr. Peter Vencelj, bivši državni sekretar za Slovence po svetu, ki je poudaril pomen takih in po-
dobnih srečanj za zbore v matici; še posebej pa za zbore izven matične države. Prvi del so oblikovali sodelujoči zbori posamično, ko je vsak zbor zapel po 3 pesmi, drugi del pa skupno. Prav ti skupni nastopi pa so pri teh srečanjih nekaj stalnega in vendar nekaj zelo posebnega. Združeni moški zbor je pod vodstvom Aleša Gorjanca, ki vodi stražiški MePZ, zapel pesem »Triglav«, pod vodstvom Draga Križaniča, ki vodi MePZ KUD iz Brežic, pesem »Bratje zapojmo«,
ki jo je napisal Radovan Gobec prav za desetletnico srečanj, in pod vodstvom Mirana Žitka, dirigenta MPZ »Vasilij Mirk«, pesem »Jadransko morje«. Letos pa je prvič nastopil tudi združeni ženski pevski zbor in pod vodstvom Elizabete Križanič, dirigentke ŽPZ iz Brežic, zapel Adamičevo »Oj le sijaj solnce«. Koncert pa so zaključili združeni mešani zbori pod vodstvom dirigenta MePZ »Zarja« Slavka Mežeka z Vrabčevo pesmijo »Dober večer«.
Zastopniki občin, odkoder prihajajo zbori, so prinesli čestitke in posebne pozdrave. Ka-pelško občino je na jubilejnem 25. srečanju zastopal podžupan • Engelbert Ojster. Člani zborov, ki so od vsega začetka sodelovali pri teh srečanjih, pa so bili deležni posebnih priznanj, prav tako kot vsi zbori, za njihovo pobudo in vztrajnost.
Navdušenje obiskovalcev, ki so do kraja napolnili dvorano Šmartinskega doma, pa je bilo najboljši dokaz, da je bila odločitev pred 25 leti pravilna. Na sestanku predsednikov in zborovodij udeleženih zborov je bilo to tudi uradno potrjeno z odločitvijo, da bo 26. srečanje leta 1998 prvo soboto v juniju v Brežicah.
Srečanje se je zaključilo pozno ponoči v hotelu Creina ob okusni večerji in ob zvokih ansambla Karina in kjer so vsako pavzo zapolnile zborovske pesmi.
Tudi po tej poti pa je treba organizatorjem, predvsem pa predsedniku zbora g. Jerebu in predsedniku društva g. Kranjcu, izreči posebno zahvalo za tako vzorno organizacijo tega jubilejnega srečanja. J. B.
UREDITEV SPOMENIKOV
Po 55. letih pregnanstva
ETOS teče 55. leto od usod-Lnega aprila 1942, ko je nacistična strahovlada s podporo domačega prebivalstva pregnala okrog 300 slovenskih družin z njihove rodne zemlje ter pod pretvezo narodu in državi sovražne dejavnosti zaplenila vse njihovo premoženje. Odgnala jih je v raztresena rajhovska taborišča, z namenom, da jih dokončno, kot poceni delovno silo, naseli v prostranih pokrajinah žitorodnega vzhoda. Z načrtovano nadaljnjo, še obširnejšo akcijo je hotelo krvavo nasilje dokončno rešiti koroško vprašanje. Ta namera sicer ni uspela, vendar je nekaj desetin pregnancev pustilo življenje v tujini in njih grobišča so med mnogimi drugimi neme priče nacističnega nasilja.
Ko so pregnanci pred tremi leti obiskali kraje nekdanjega trpljenja, so se poklonili tudi svojim dragim rajnim v tujini.
Ker so še obstoječa grobišča po tolikih letih ponekod že v sla-
bem stanju, je odbor Zveze slovenskih izseljencev takoj pričel razmišljati, kako rešiti neme priče pred dokončno pozabo. Po številnih predlogih odbornikov je prišlo končno do soglasnega sklepa o postavitvi nekega skupnega spominskega obeležja za vse v pregnanstvu umrle žrtve. Tudi pri izbiri kraja je bil odbor enotnega mnenja - določeno je bilo pokopališče v bližini nekdanjega taborišča Frauenaurach. Tamkaj je pokopanih osem naših rojakov, med njimi tudi Alojzija Grafenauer, žena nekdanjega slovenskega poslanca v deželnem zboru. Grobišča so sicer le delno oskrbovana, a nagrobni kamni so razmeroma še dobro ohranjeni, potrebne bi bile le manjše sanacije ter obnova napisov. Po prvotni zamisli odbora bi naj spominska plošča nadomestila obstoječe kamne, gro-
bovi sami pa bi se enotno poželenih. Že leta nazaj je protestantsko pokopališče pod vrhovno upravo pokopal iščnega zavoda bližnjega mesta Erlangen, ta pa je postavila nagrobnike nekako pod varstvo spomenikov. Kot vsi podobni zavodi tudi ta nima zadostnih sredstev na razpolago in tako prepušča obnovo ZSI, ki ima le omejene možnosti lastnega financiranja večjih projektov, saj razpolaga v bitvu samo z dohodki iz članarine, morebitnih darov ter redkih subvencij. Prav nepričakovano pa je Zvezi prišel na pomoč slučaj. Ob že omenjenem obisku so naši nekdanji pregnanci navezali stike s prebivalci Frauenauracha in preko teh je nek posebno zavzeti tamkajšnji domačin (Wutzke) stopil v tesne pismene stike z ZSI. Tudi on sam odnosno njegov oče je neposredno povezan z nek-
danjim taboriščem Frauenaurach, le pod drugimi pogoji in okoliščinami. Takoj ko je bil obveščen o načrtih ZSI, je pričel zbirati informacije za načrtovani projekt. Vodil je prve poizvedbe na pristojnih mestih, tekoče obveščal našo Zvezo in tako je odbor že lahko pričel s konkretnim načrtovanjem. Napravljen je bil torej sklep za postavitev spominske plošče in v okviru finančnih zmogljivosti tudi obnova odnosno popravilo obstoječih nagrobnikov. Po predloženem proračunu kamnoseka sta se pretekli teden mudila odbornika Hanzi Ogris in Franci Černut v Frauenaurachu ter na licu mesta z g. Wutzkejem (očetom zavzetega sina Dieterja) imela zaključne razgovore. Po dokončni ureditvi obstoječih nagrobnikov naj bi bila (poševno položena) spominska plošča s posvetilom vsem našim žrtvam. Tudi preostale formalnosti so bile opravljene ter naročilo dano tamkajšnjemu kamnoseku, čigar
oče je že bil izdelal sedanje nagrobnike. Dobro je seznanjen z nekdanjimi razmerami in tudi z zgodovino nekdanjega taborišča; njegova žena ima še danes stike z našimi rojaki. Nasploh je treba podčrtati izredno prijaznost in prisrčnost v stiku z domačini, ki sta je bila deležna odbornika s spremstvom. Od sprejema na postaji v Erlangenu. preko prevoza do naročenega prenočišča, pogostitve pri Wutzkovih, točno določenih terminov, vse je potekalo v največje zadovoljstvo. Toda to še ni vse. Tako je Wutzke mlajši tudi nesebično pripravljen s svojim prijateljskim krogom brezplačno obnoviti napise na nagrobnikih ter opraviti tudi manjša popravila.
Po vsem tem bo Zvezi slovenskih izseljencev v doglednem času mogoče uresničiti tudi ta zadani projekt, ki bo poleg spominskega obeležja na Radišah tudi v kraju pregnanstva pričal o zločinu nacizma nad koroškimi Slovenci. F. Č.
GALLERY 'ANIN
Multitalent iz Celovca
Foto: SV
PIRAN-BOROVLJE
Interkulturno srečanje
Martin Hock pred ženskim aktom
Namen mlade galerije 'anin poleg farne cerkve v Šmihelu, ki jo vodi družina Vavti, je domačinom predstaviti mlade in neznane umetnike/umetnice. Tako tudi preteklo soboto, ko so vabili na otvoritev razstave del mladega in talentiranega umetnika Martina Höcka iz Celovca. Sedemnajstletni dijak Bachmannove gimnazije se že nekaj let ukvarja z risanjem s svinčnikom, ogljem in kredo. Spodbujal ga je njegov učitelj likovne vzgoje. Od lanskega leta dalje (obiskoval je tečaj pri Langhammerju v Bla-togradu) pa se intenzivno po-
sveča risanju in študiju akta. Nekatera teh del so tudi razstavljena v galeriji. Poleg aktov so na ogled še pokrajine v različnih tehnikah (akvarel, olje in kreda) in surrealistične upodobitve. Martin Hock piše tudi pesmi in črtice ter je aktiven tudi na glasbenem področju. Je soizdajatelj časopisa »Der Mandelbaum«.
Vernisaža je izzvenela ob zvokih domače jazz - funk skupine v prijetnem vzdušju, številni mlajši obiskovalci pa so prišli od blizu in daleč. Razstava bo odprta do 11. 7.
M.Š.
Že osem let je glavna šola v Borovljah pobratena z osnovno šolo Cirila Kosmača v Piranu. Poleg vsakoletnega izobraževalnega tabora Unesco kluba, ki ga obiskuje vedno pet učencev naše šole, si dva razreda dopisujeta. Učenci in učenke letošnjega 4. b (predvsem tisti, ki so prijavljeni k slovenskemu pouku) so pred dvema letoma obiskali prijatelje v Piranu, oni pa so vrnili obisk 12. in 13. junija letos.
Kabaret v KUMST
Preteklo soboto sta v Žitari vasi gostovala z najnovejšim programom kabaretista Simon Pichler in Stefan Osar. Tematski sklop pa je segal od evropske politike, meniške skromnosti in mazohizma, varčevalnega paketa, ljubezni in srca do spolnosti... Oba kabaretista sta ob spremljavi kitare zapela tudi pesmi s kritično, veselo vsebino in pripovedovala sta tudi nekaj domiselnih smešnic. Publika, je pozorno sledila včasih zelo pikrim izvajanjem odru in se sproščeno nasmejala. M. Š.
Najprej smo jih pozdravili v knjižnici. Gospa ravnateljica je spregovorila v pozdrav nekaj slovenskih stavkov, nato pa je zbor zapel piransko himno in eno koroško narodno. Nato smo Pirančanom v štirih jezikih (nem., slov., angl. in italij.) povedali nekaj o Borovljah, navzoč je bil tudi inšpektor gospod Tomaž Ogris, ki jih je tudi pozdravil. Po mali okrepčitvi smo si v Svetni vasi ogledali razstavo mask Kiki Kogelnik in še sami risali maske. Zelo lepe so nastale.
Kosilo za goste je bilo v Selah, popoldne pa so se pomerili v nogometu z učenci iz Sel.
Na večerjo so Pirančane povabili selski starši, pijačo pa je podaril selski župan Engelbert Wasner. Pred spanjem (dekleta pri Klavdiji Jug, fantje pri Ter-klnu) je Franci Kropivnik pokazal še diapozitive iz Sel.
Naslednjega dne so bili Pirančani gostje boroveljske Po-sojilnice-Bank, obiskali so še deželno razstavo ter Ötzija in se še malo najedli. Po kratkem sprehodu smo se poslovili in gostje so se vrnili v Slovenijo.
Tatjana Pavčič
Otroci iz Pirana so se očitno dobri imeli v Borovljah in Selah Foto: sv
STROKOVNO PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE vabi vse kolegice in kolege iz Podjune, Roža in Zilje na zaključno zabavo. Skupaj se bomo veselili dobro zaključenega šolskega leta.
Praznovali bomo 10. obletnico zelo uspešne založniške dejavnosti Strokovnega pedagoškega združenja.
Predstavili bomo nekaj novih knjig, ki jih je Združenje izdalo. Avtorji knjig in drugih didaktičnih pripomočkov bodo na kratko povedali nekaj misli o svojih delih.
Medse smo povabili tudi kabaretista Marijana Hinter-
eggerja, ki bo skrbel za dobro voljo.
Ž domačimi dobrotami pa bomo preprečili, da naši prazni želodci s kruljenjem kabaretista ne bodo motili.
. « sreca«Me Učitelj*110
KRAJ SREČANJA: k & k center v Šentjanžu v Rožu ČAS: petek, 27. junija 1997, ob 18. uri
Odbor se je potrudil, potrudi se še ti in s svojo navzočnostjo popestri srečanje in doprinesi svoj delež za našo skupnost!
SLOVENJI PLAJBERK
Veliki praznik male šole
Zaključna prireditev plajberške ljudske šole z naslovom »Veliki praznik male šole«, ki je bila v soboto, 14. junija v gostišču pri Foltu, je bila velik kulturni dogodek. Vodja šole Kristijan Zeichen in učiteljica Andreja Wieser sta pripravila zanimiv spored. Z učenci sta naštudirala nekaj živahnih prizorov in venček pesmic. Večer so popestrili domače pevske skupine, slepa devetletna učenka Ana Kanduth z Brnce, ki je zapela slovensko in nemško in si tako osvojila srca poslušalcev, in Afrikanec Paulos Worku iz Etiopije, ki je navzoče popeljal
za mekaj trenutkov v afriški svet. Po prireditvi je Pavličev trio z Obirskega poskrbel za polno plesišče.
»Vse je Lov« tudi v Slovenjem Plajberku
Dvojezična ponudba v okviru boroveljske deželne razstave se je z začetkom junija še povečala. V gostišču Folta se je številnim prireditvam pridružila razstava »Ogrožene domače živali - umiranje jezika -ogrožena ljudska kultura«.
Pripravili so jo »Celovška slavistika« v okviru projekta »Dokumentacija stare ljudske
kulture«, Društvo za ohranjanje ogroženih živali in Društvo rejcev ovce očalarke (jezerske ovce) Alpe - jadran. Prva enota nudi informacije o domačih živalih, druga pa o nekdanjem mlinarstvu ob potoku v Podnu in dopolnjuje razstavo celovške univerze, ki je na ogled v stogu pri Ožekarju v Podnu (o tem smo že poročali). Razstava o mlinarstvu, ki jo je avtorica Herta Maurer-Lausegger posvetila novoporočencema Kristijanu Zeichnu in ženi Kristini, opozarja na naglo izginjanje starega kulturnega izročila.
Razstava bo odprta do 26. 10. 1997 med 10. in 18. uro.
H. M.-L.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 19. 6.
CELOVEC, Mondscheingasse 16-Contrapunkt
18.00	»Fest gegen Ausgrenzung«. Prireditev bo ob vsakem vremenu
BILČOVS, v ljudski šoli-GŠ
20.00	Letni koncert učencev Glasbene šole
BILČOVS, v ljudski šoli - GŠ
20.00	Koncert učencev Glasbene šole
GRADEC, Klub KSŠŠ, Mondscheingasse 9 - KSŠŠG
20.00	Koncert Adija Smolarja
PETEK, 20. 6.
SEMISLAVČE, v galeriji Rožek Šikoronja - Galerija
19.00	Vodstvo skozi razstavo Franca Vecchieta »Približevanja«
PLIBERK, v farni dvorani - MePZ Podjuna in Mlada Podjuna
20.30	Koncert »S pesmijo skozi stoletja«
SOBOTA, 21. 6.
NOVO MESTO, na letališču Prečna (SLO)
11.00	Vseslovenski partizanski tabor ob 55. obletnici organiziranega odpora proti okupatorju.
Kulturni, športni in družabni program
PREVALJE, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša v es-duru op. D950
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše
20.00	Koncert »S pesmijo v poletje« (Pevske skupine SPD »Radiše«)
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - SPD Šentjanž
20.00	Open Air »Kurt Ostbahn & Die Kombo«.
Vstopnice v predprodaji v vseh slovenskih bankah, • pri Kulturnem društvu Šentjanž
SUHA, na suškem gradu - KPD Drava, Oktet Suha, KKZ
20.30	5. Srečanje oktetov. Ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli na Suhi
NEDELJA, 22. 6.
MALOŠČE, pri Magrovem ribniku na gmajni -SPD »Dobrač«
12.00	Piknik; za pijačo, igre in glasbo bo poskrbljeno!
Igre za otroke bo pripravila Terezija
ŠMIHEL, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša v es-duru op D950
TOREK, 24. 6.
GRADEC, Forum Stadtpark, Stadtpark 1 - KSŠŠG in HUG
20.00	Predstavitev mesečnika »Nova revija« v Forumu Stadtpark
LJUBLJANA, v stolnici - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša v es-duru op D950
ČETRTEK, 26. 6.
BOROVUE, v mestni hiši-SGZ
18.00	Dan gospodarstva; ogled deželne razstave, nato ob 20.30 koncert orkestra »Camerata labacensis« iz Ljubljane
GRADEC, Cafe Wallgebäude, Merang. 70-KSŠŠG,
Alpen Adria Alternativ, Artikel 7
19.00	Dvojezično branje: Ivan Cankar v izvirniku in prevodu; bral bo Erwin Köstler, prevajalec z Dunaja
CELOVEC, v Mladinskem domu - MD SŠD
19.30	Zaključna prireditev
BOROVLJE, v mestni hiši - SPD Borovlje
20.30	Koncert orkestra Camerata Labacensis
CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve - Mohorjeva
20.30	Koncert pod milim nebom; jazzovska skupina »A.R.4« (A Real Quartett); vstopnina 100-šil, dijaki, štud. in brezposelni 50-šil.
SOBOTA, 28. 6.
BOROVLJE, v mestni cerkvi - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša v ES duru op D950
NEDELJA, 29. 6.
PODPECA PRI ŽELEZNI KAPLI, pri Peršmanu - ZKP
14.00	Tovariško srečanje demokratov in antifašistov
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - Društvo upokojencev Šentjakob
14.00	Kulturna prireditev z MoPZ Bilka in Francko Mlekuš (harmonika in petje); nato družabnost
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - MePZ »Jakob Petelin-Gallus«
20.00	Srečanje s slovenskimi rojaki iz Avstralije, večer narodne pesmi in folklore
PONEDELJEK, 30. 6.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
»Literarna delavnica«. Delavnica za mladino; sodeluje tudi
skupina iz Slovenije; delavnica traja do 2. 7. 1997
SOBOTA, 5. 7.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
19.30	Koncert kantavtorja Iztoka Mlakarja
NEDELJA, 6. 7.
RADIŠE, pred kulturnim domom - Zveza slovenskih izseljencev
14.30	Srečanje na Radišah in kulturna prireditev ob 55. obletnici pregona in 1. obletnici odkritja spomenika
NEDELJA, 13. 7.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
18.00	Gledališka predstava »Divji lovec«.
Gledal, skupina SPD Borovlje
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
vabi na
20. podelitev bralnih značk
v ponedeljek, 23. junija '97, ob 18. uri v Mladinskem domu v Celovcu
GOSTJE:
koroški pesnik Andrej Kokot, mladinski pisatelj Primož Suhadolčan, založnik knjige Karantanija David Tasič, zastopnik Zveze bralnih značk Jože Zupan. Na sodelujoče čakajo knjižne nagrade, značke, žrebanje in prigrizek!
CLUB TRE PO POLI organizira
jezikovne počitnice v Portorožu in Piranu
od nedelje, 17. avgusta, do sobote, 23. avgusta '97
■	vsak dan tri ure pouka v manjših skupinah, po stopnjah znanja.
■	Prispevek za tečaj 1000 - šil. za odrasle, za študente in šolarje pa 500,- šil.
■	Cene za bivanje v hotelu (v dvoposteljni sobi z zajtrkom): Hotel Vile Park: 353.- šil. Hotel Bernardin: 483-šil.
■	Podrobnejše informacije pri Milki Hudobnik, telefon 0463/54079-22 (9.30-17.00)
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
tovariško srečanje demokratov in antifašistov pri Peršmanu v Podpeci
v nedeljo, 29. junija 1997, ob 14. uri
Prisrčno vabljeni!
MLADINSKI DOM SŠD vabi na
zaključno prireditev
v četrtek, 26. junija 97, ob 19.30 v Mladinskem domu, Mikschallee 4 v Celovcu
SPORED
Balade-sonata za soloviolino (Angelova Božena)
»Hiša« - mladinska igra (nastopajo člani gledališke skupine iz doma)
Zaključni plesi
(plesni par DiNuzzo Stefania, Gajič Dragan)
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
Rock ob meji Rock an der Grenze
v četrtek, 19. junija 1997, od 17. ure naprej na dvorišču Mohorjeve, 10.-Oktober-Str. 25
NASTOPAJO:
■	Sona (Velikovec)
■	Sinnlos (Celovec)
■	Rožezla (Ljubljana)
■	Tequilla Sunrise (Istra)
■	Starfish (Gradec)
Prisrčno vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na
planinski izlet
na Laserzwand (2614 m), Lienški dolomiti
Odhod 12. 7. ob 13. uri pri Pušniku v Ločah
Prevoz z osebnimi avtomobili do Dolomitenhütte, nato do vrha na voljo dve poti do Karlsbaderhütte. Skupni večer v koči, kjer bomo prespali (nujno spalno vrečo!), drugega dne vzpon na goro (pribl. 2 uri). Oprema: planinski čevlji, kapa ali klobuk, vetrovka Prijave do 1. 7. telefon 04254/4329.
Letošnji
DAN GOSPODARSTVA
bo v četrtek,
26. junija 1997
v Borovljah
•
ob 18. uri ogled deželne razstave alles jagd ... / vse je lov...
•
ob 20.30 koncert 45-članskega orkestra CAMERATA LABACENSIS iz Ljubljane v mestni hiši v Borovljah Vstop brezplačen!
M POSOJILNICA-BANK ■ ZVEZA BANK ■ ZADRUGA MARKET m SGZ
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA CELOVEC Vabilo za
letovanje otrok
v Poreču
Obmorski počitniški center od 16. julija do 26. julija 1997
Cena za 11-dnevno bivanje znaša 3000.- šil.
Nudimo prostore za bivanje, dnevno štiri obroke hrane, za vsakih 10 do 12 otrok vzgojitelja, prevoz iz Celovca v Poreč in nazaj, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnišnico.
Prijavite se lahko pri Zvezi slovenskih žena (Milka Kokot),-tel. 0463/514300-40.
Bernardka Sadovnik iz Globasnice - osebni praznik; Veronika Micheuz iz Žitare vasi -rojstni dan; Antonija Kosmak -dvojni praznik; Amalija Vavti iz Repelj - rojstni dan; Marija Nachbar iz Vidre vasi - rojstni dan; Luka Kordeš iz Podjune -rojstni dan; Alojz Krištof iz Šmihela - rojstni dan; Jože Hri-
PRAZNUJEJO
bernik z Blata - 70. rojstni dan; Andrej Sturm iz Dobrle vasi -60. rojstni dan; Mici Pegrin s Šajde - 61. rojstni dan; Tinca Kaiser iz Šentkandolfa - 70. rojstni dan; Amalija Sadovnik z Lepene- 60. rojstni dan; Vida Koncilja z Dvora - rojstni dan
in god; Marija Bučovnik iz Železne Kaple - 94. rojstni dan; Nadja in Karli Krautzer iz Šentpetra - rojstvo hčerke Lene; mag. Melitta Trunk iz Celovca - rojstni dan; Lojze Lach iz Šentprimoža - rojstni dan; Danica Kežar iz Celovca - rojstni dan; Lojzka Boštjančič iz Branče vasi - rojstni dan.
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 19. 6.
18.10 Rož-Podjuna-Zilja.
PETEK, 20. 6.
18.10 Kulturna obzorja.
SOBOTA, 21. 6.
18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. NEDELJA, 22. 6.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (rektor J. Kopeinig). 18.00 6x6.
PONEDELJEK, 23. 6. 18.10 Kratek stik
TOREK, 24. 6.
18.10 Otroška oddaja.
SREDA, 25. 6.
18.10 Glasbena mavrica.
21.04 Večerna oddaja.
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 19. 6.
13.30	ORF 2
PONEDELJEK, 20. 6.
3.45 ORF 2 (Ponovitev)
15.55 TV SL01 (Ponovitev)
I Slovenska glasbena šola: bogata bera dvajsetletnih prizadevanj
I 5. mednarodno srečanje oktetov Suha 97 na Suškem gradu
I Kraški naravni park ob italijansko-slovenski meji: turistična atrakcija z enkratnim naravnim okoljem, floro in favno
I Mladi z glasbo v poletje: v Šentjanžu »provinca živi«, praznik proti izmejevanju in 95. rock ob meji v Celovcu
I Pokora na Višarjah: s poleni na vrh
SLOVENSKI
VESTNIK
_ Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
DEŽURNA TE ŠTEVILKE..........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože RovSek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32).............Sport, oglasi
Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba
Poslovodstvo.............Mirko Messner (-50)
Tajništvo................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba...........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel, 0463/50566
-------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
POSOJILNICA PODJUNA DOBRLA VAS:
Novi čas v stari hiši
ORl NAJLEPŠEM vremenu je a preteklo soboto, 14. junija 1997. bila v osrčju Dobrle vasi slovesna otvoritev obnovljenih bančnih prostorov Posojilnice-Bank Podjuna in odkritje umetnin, ki so jih za posojilnico in za priključeni kulturni dom prispevali Nežika Novak (relief »Sončni ples«), Valentin Oman (»Človek in beseda«) in Izidor Stern (barvno okno).
18 milijonov šilingov je veljala obnovitev bančnih prostorov in Kulturnega doma. Predsednik Upravnega odbora Tinej Wastl je v svojem govoru poudaril, da je renovacija bila krvavo potrebna, če naj posojilnica kot domač denarni zavod uspešno zmore izzive prihodnjega evropskega trga in 21. stoletja. Pregradnja oz. obnova pa je tudi velikega simboličnega po-
mena: tako, kot je uspelo združiti častitjivo poslopje z najsodobnejšimi tehničnimi in računskimi napravami, tako tudi Posojilnica črpa svoje moči za prihodnje delo iz močnih korenin in se opira na temelje, ki so jih položili predniki, med njimi njen ustanovitelj Janez Sumah. Njegov kip krasi prijetno urejeno dvorišče bančnega zavoda.
Obnovo prostorov je Posojilnica Podjuna zaupala v veliki meri prav domačim podjetjem, načrte sta napravila Tomaž Hudi in gradbeno podjetje Gomemik.
Izredno razveseljiv in pohvale vreden pa je mecenat posojilnice: odgovorni so namreč
upoštevali dejstvo, da človek ne živi samo od materialnih dobrin, ampak da potrebuje tudi duhovne, beri kulturno-umet-niške vrednote. Umetniško sooblikovanje prostorov so poveri-li Nežiki Novak, ki je naredila čudovit glinast relief »Sončni-ples« v glavnem poslovnem prostoru, Valentinu Omanu, ki je prispeval okni na portalu kulturnega doma in Izidorju Sternu, ki je črpajoč iz naše karantanske preteklosti poslikal okno v notranjosti poslopja.
To simbiozo med gospodarstvom in kulturo je v svojem nagovoru posebej naglasil predsednik SPD »Srce« Stefan Kra-
mer, kulturni referent občine Dobrla vas Rudi Vouk pa se je Posojilnici Podjuna zahvalil za vso finančno podporo, ki jo nudi krajevnim, slovenskim in tudi nemškogovorečim društvom.
Predsednik Upravnega odbora Zveze Bank Willi Moschitz je dejal, daje Posojilnica Podjuna ujela korak s časom, kar najbolje dokazuje pregradnja in otvoritev bančnih prostorov. Predsednik zadružne centrale je brez dlake na jeziku poudaril, da bojo podeželske banke, med nje sodi Podjuna, izzivom novega elektronskega bančništva kos le, če se bojo znale hitro, pravočasno in kvalitetno prilagoditi potrebam časa. Ker pa je slovensko zadružništvo na Koroškem spoznalo te izzive in ima visoko kvalificirane in motivirane sodelavce, se bo znalo in vedelo v
splošni prid uveljaviti v novi konkurenci na bančnem sektorju.
Dobrolski župan Jožef Pfeiffer pa je čisto pravilno imenoval obnovljene prostore arhitektonski biser sredi Dobrle vasi, posebej pa je pohvalil simbiozo med poslom, umetnostjo in kulturo.
Otvoritev obnovljenih bančnih prostorov so s petjem in godbo olepšali otroški in mešani zbor SPD »Srce«, dvojni kvartet iz Dobrle vasi, vokalna skupina »Lipa« iz Velikovca in Leitge-bova godba na pihala. Provizor Janez Tratar pa je prostore blagoslovil, med gosti pa so bili tudi generalni konzul RS Jože Jeraj, kom. sv. Stefan Hasse kot zastopnik gospodarske zbornice okraja Velikovec, predsednik Slovenske gospodarske zveze Franc Rutar in drugi.
Nasmejani obrazi ob rezanju traku
Nežika Novak ob svoji umetnini, ki krasi bančne prostore
MATURA NA GIMNAZIJI
35. rod maturantov
Med 29. aprilom in 2. majem je 28 osmošolcev (15 iz 8. a in 13 iz 8. b) nastopilo k letošnji pisni maturi. Od 2. do 4. junija pa je bila pod predsedstvom strokovnega nadzornika dr. Teodorja Domeja ustna matura.
27 kandidatinj in kandidatov je nastopilo v tem jubilejnem gimnazijskem letu k zeleni maturitetni mizi. V 8. a razredu (razredničarka prof. Cilka Gu-tovnik-Broman) so maturo uspešno opravili vsi osmošolci (15). Z odličnim uspehom je končala zrelostni izpit Nadja Kaki, z dobrim uspehom pa Monika Kassl, Koman Kul-nik in Dam jan Olip.
V 8. b razredu (razredničarka prof. dr. Marija Niemetz) je nastopilo k ustni maturi le 12 osmošolcev: od njih so vsi ma-
3. matura na TAK
Pretekli četrtek je bil za maturantke in maturantje dvojezične TAK v Celovcu nepozaben dan. Vodstvo šole, na čelu ravnateljica Maja Hoja-Am-rusch, Slovenska gospodarska zveza (Anton Koren), Zveza Bank (Wili Moschitz) ter obe centrali politični organizaciji NSKS (Nanti Olip) in ZSO (Mirko Wakounig), Deželni šolski svet (inšpektor Teodor Domej) so vabili maturante/ maturantke, starše in učiteljsko osebje v gospodarsko zbornico na slavnostni sprejem.
turo uspešno opravili. Med njimi so kar štirje odličnjaki, in sicer Tanja Gutovnik, Jan Kokol, Tim Oliver Wüster in Ana Žnidar. Z dobrim uspehom so končale maturo Tanja Mlet-schnig, Veronika Roblek in Tatjana Zablatnik.
Dobitnikov prehodnega Tisch-lerjevega pokala (maturanti s
Predstavniki zgoraj omenjenih organizacij so v kratkih nagovorih poudarili pomen dvojezične trgovske izobrazbe za slovensko manjšino in izrazili upanje, da bi prav ti absolventi te ustanove postali tudi gonilne sile v razvoju koroško slovenskega gospodarstva.
18 kandidatov iz 5. a razreda (razredničarka Mirjam Zwitter-Šlemic) in 16 kandidatov iz 5. b razreda (razredničarka Rozvita Wuttej) je nastopilo med 10. in 16. majem k pisni in med 9. in 12. junijem k ustni maturi. V 5. a letniku je 18 kandidatov opravilo maturitetne izpite. Z odličnim us-
samimi prav dobrimi ocenami) je kar več: Nadja Kaki (8. a), Tanja Gutovnik (8. b) in Tim Oliver Wüster (8. b).
Osrednje organizacije koroških Slovencev in Slovenska gospodarska zveza so vabili maturante v petek, 6. junija, na sprejem v Mohorjevo hišo. Istega dne je bila v Modesto-vem domu maturitetna valeta.
pehom je končala Mojca Lorenci, z dobrim uspehom pa Marija Kos, Tanja Petek, Marko Urh in Jana Vauh. V 5. b letniku je od 16 učencev uspešno opravilo maturo 14 kandidatov. Z odličnim uspehom: Robert Kelih, Tatjana Port sc h, Katja Pristovnik in Štefan Riegelnik. Z dobrim uspehom so zaključili zrelostni izpit Margareta Schlies-ser in Nadja Žele.
Slavja ze je udeležil tudi gen. konsul RS Jože Jeraj. Do sedaj je 68 maturantov in maturantk zapustilo dvojezično TAK.
Čestita tudi uredništvo SV.
M. Š.
Veseli in srečni obrazi - matura na Trgovski akademijije opravljena ... Foto: sv
Zbiralna akcija
Spet enkrat naprošamo bralce Slovenskega vestnika, da po svojih močeh priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki. Tokrat gre za štirinajstletnega fanta, ki je hudo bolan na ledvicah. Brez presaditve novega organa ne bo preživel.
To je štirinajstletni David Šalamun, sin pesnice in novinarke Maruše Krese, ki je objavila že dve pesniški zbirki tudi pri Založbi Drava. Maruša je svobodna novinarka, doma iz Ljubljane, zdaj pa že nekaj let živi v Berlinu. Njeno gmotno stanje ni rožnato in sama ne zmore zbrati preko 100.000 ameriških dolarjev, ki so potrebni za operacijo.
David je na vrhu prioritetne liste ene najboljših klinik v Združenih državah. Cim bo na voljo primerna ledvica, gaje treba takoj prepeljati v Ameriko, za
Herwig Seeböck in bolezen
to pa je potreben denar. Brez tega je fant izgubljen. Predstavljajte si obup matere, ki gleda trpljenje svojega sina, kateremu se še da pomagati, vendar za to je potreben denar. Njeni prijatelji in znanci ji zato skušajo priskočiti na pomoč, v Nemčiji, Švici in zato tudi naša prošnja.
Maruša Krese je sinu že darovala eno ledvico, ki pa je na žalost sinovo telo ni sprejelo. Zato je zdaj vse odvisno izključno od drugih.
Tudi mi ne bomo zmogli zbrati kdo ve kako velike vsote, a vsak šiling, vsaka podpora je del razbremenitve moreče skrbi in kanec upanja za mater in sina. Pomagajte, prosim!
Pri Posojilnici-Bank Borovlje, podružnica Celovec, smo odprli konto, kamor lahko vplačate svojo pomoč: Bančna štev.: 39102, štev. konta 33.000.860, »Za Davida«.
V soboto, 14. junija, je znani dunajski kabaretist Herwig Seeböck gostoval pri Cinglcu in zabaval občinstvo z »notranjim življenjem po bolnišnicah«. Če je vse to, kar je menda sam doživel po dunajskih špita-lih, zares res, potem se mu ne čudimo, da je izbral pot kabareta za premagovanje doživetih šokov in strahov.
Igralska skupina SPD »Borovlje« pa je v petek v Križah pri Tržiču uspešno uprizrila »Divjega lovca«, v nedeljo pa gaje ponovila pri Cingelcu.
SLOVEXSKI VESTNIK
SPORT
NOGOMET
SAK le osmi, Pliberk in Trg izpadla, Globasnica prvak
1995: Dvojezična LŠ Žitara vas prvič okrajni prvak	Foto: sv
ŠOLSKI NOGOMET
v v
LS Žitara vas okrajni prvak
Vigredno nogometno prvenstvo je mimo. SAK, ki si je na začetku prvenstva zastavil visok cilj, je razočaral in se ob koncu prvenstva uvrstil na osmo mesto lestvice; Pliberča-ni, ki so do zadnjega upali, da se rešijo izpada, morajo nazaj v koroško ligo. Moštvo Christiana Wölbla iz Globasnice je suvereno osvojilo naslov prvaka v 2. razredu F. Selani morajo
Koroška šahovska zveza je preteklo soboto imela svoj 35. redni občni zbor, na katerem je bil sek-cijski vodja SSZ Ivan Lukan ponovno izvoljen v deželno predsedstvo. Za predsednika je bil spet potrjen Harald Piber iz Trga, podpredsedniki pa so Seppi Gal-lob ml. (ASKÖ) Bekštanj, Helmut Sommer (Gospa sveta) in Helga Stangl (ASK Celovec).
ODBOJKA
Šolska liga
Tudi letos so se odbojkarice ZG udeležile šolskega prvenstva, na katerem je sodelovalo 32 moštev.
Na začetku so igrale v skupini štirih moštev iz Celovca in zasedle prvo mesto.V kvalifikacijski tekmi v krog najboljših dvanajst pa so se avtomatično uvrstile, ker moštvo iz Plešivca ni nastopilo. Nasprotnice gimnazijk so bile BG I in BG 2 iz Celovca ter Breže. V tej skupini so zasedle 2. mesto in se tako uvrstile v mali finale in se pomerile proti Spittalu in Velikovcu. Moštvo iz Velikovca so premagale brez vsakršnih težav.
Tekma proti Spittalu pa je bila prava kriminalka. V prvem setu so imele igralke iz Spittala
po nekajletnem tekmovanju spet zapustiti 1. razred D. Prvak v koroški ligi pa je postal SVR Lienz.
Co-trener Jože Fera bo zapustil SAK in jeseni treniral moštvo iz Rikarje vasi (2. razred F); prav tako se bosta poslovila od SAK N. Omerovič in Z. Škerjanec. Vprašljivo je tudi, ali bo ostal vratar Adi Preschem.
Ivan Lukan pa je iz rok predsednika prejel listino o naslovu prvaka v play - off tekmovanju za vstop v podligo v jesenski sezoni.
Na Koroškem je sedaj registriranih 53 šahovskih društev oz. klubov z nad 120 moštvi in 1.465 aktivnimi igralci/igralkami; Koroška pa je tretja najmočnejša šahovska zvezna dežela v Avstriji.	I. L.
premoč in ga s 15; 10 odločile zase. Toda v 2. setu so bile brez možnosti in gimnazijke so ga prepričljivo dobile. Tako se je tekma odločila šele v running score (vsaka napaka je točka). Set je bil zelo napet in obe moštvi sta igrali lepo odbojko. Igralke SG so vodile že s 16:15, ko so po dvomljivi sodnikovi odločitvi nasprotnice izenačile. Toda spet so naše odbojkarice dobile žogo in šle v vodstvo s 17:16; nato pa jih je zapustila sreča in igralke iz Spittala so tekmo z 19:17 dobile.
Igralkam ZG pa čestitam, ker so branile 5. mesto iz prejšnjega leta. Igrale so: Sandra Ebner, Katarina, Milena in Simona Hartmann, Sonja Kramer, Stefanie Kraus, Martina Lausegger, Pia Wintschnig in Alina Zeichen.	M. T.
Začetek junija se je na športnem igrišču v Velikovcu odvijalo nogometno prvenstvo za ljudske šole okraja Velikovec. Prvenstva se je letos udeležilo 18 šol, večinoma dvojezičnih. Tekmovali so v štirih skupinah. V finalni tekmi so se srečali nogometaši iz dvojezičnih šol Zi-tara vas in Globasnica. Uigrani Žitrajčani so zmagali s 3:0 in
21. srečanje športnikov
Prihodnji petek in soboto prireja Olimpijski komite Slovenije in Združenje športnih zvez v Brežicah že tradicionalno srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Koroška bo sodelovala pod pokroviteljstvom SŠZ v nogometu, košarki, odbojki in namiznem tenisu.
Odhod avtobusa izpred Mladinskega doma v petek, 20.6., ob 12.45 in izpred Po-sojilnice-Bank v Pliberku ob 14. uri. Povratek v soboto ob 17. uri v Pliberk oz. ob 18. uri v Celovec.
postali okrajni prvaki leta 1997. Vratar M. Krische, blizu je doma odlični vratar SAK Adi Preschern, je ubranil vse strele na gol. Prejel je pokal za najboljšega vratarja prvenstva. Napadalec B. Starz je s 15 zadetki postal najboljši strelec dneva. Tudi njemu je bil izročen pokal. Drugi igralci zmagovitega moštva so: M. Terki, R. Glinik, R. Pleschounig, A. Janz, R. Jesse, D. Woschitz, M. Beiersdorf, Fabio Del Monte in Ch. Tazoll. Že drugo leto je moštvo za tekmovanje pripravil študent Amiin Logar.
Za žitrajsko dvojezično ljudsko šolo ima ta zmaga še dodaten poseben pomen. Prvo zmago so dosegli leta 1995 po temeljitih pripravah pod vodstvom ravnatelja F. Kukoviče. Takrat so prinesli v šolo prehodni pokal. Po letošnji tretji zmagi ostane pokal na šoli. Na to so vsi še posebej ponosni. Trikrat zmagati ni kar tako!
Žitrajčanom čestitamo in jim držimo pesti za 19. junij v Celovcu, ko se bodo na deželnem prvenstvu pomerili vsi okrajni prvaki. Lani so dosegli četrto mesto.	F. K
REGIONALNA LIGA
Gratkom -	SAK		3:1 (0:1)
Wels-Pliberk			5:0 (1:0)
WAC - Rohrbach			1:1 (1:0)
VSV - Pöllau			3:0 (1:0)
Austria - St. Florian			1:0 (1:0)
Leibnitz -	Trg		3:0 (1:0)
1. Wels	26 17	7	2 50:20 58
2. WAC	26 15	5	6 53:23 50
3. VSV	26 14	6	6 41:24 48
4. Leibnitz	26 12	9	5 30:22 45
5. Gratkorn	26 12	7	7 41:30 43
6. Voitsberg	26 12	5	9 40:23 41
7. Austria	26 11	5	10 31:27 38
8. SAK	26 10	5	11 30:37 35
9. Pöllau	26 8	7	11 38:46 31
10. St. Florian	26 8	6	12 18:30 30
11. Rohrbach	26 7	7	12 28:38 28
12. Pliberk	26 7	5	14 30:51 26
13. Esternberg	26 4	7	15 28:45 19
14.Trg	26 2	5	19 13:55 11
			
■ PODLIGA VZHOD:
DSG - Podkmos				2:1 (1:0)		
Metlova -1	Bilčovs			1:0 (0:0)		
1. Šentandraž	26	17	7	2	57:21	58
2. Welzenegg	26	12	7	7	32:25	43
3. Vetrinj	26	12	5	9	47:29	41
4. Mostič	26	11	8	7	49:44	41
5. ASK	26	11	6	9	45:35	39
6. Bilčovs	26	10	6	10	38:38	36
7. Liebenfels	26	10	5	11	35:37	35
8. Metlova	26	11	2	13	21:33	35
9. DSG	26	9	7	10	32:34	34
10.ATUS	26	8	8	10	35:33	32
11.Podkrnos	26	10	2	14	31:35	32
12. Pokrče	26	9	5	12	27:33	32
13. Blatograd	26	8	6	12	25:35	30
14. Klopinj	26	4	6	16	25:67	18
■ 2. RAZRED A:
Pliberk II - VSV II		7:0 (3:0)	
Austria II - Trg II			1:2
1. Pliberku 30 20	3	7	87:47 63
2. SAKII	30 18	6	6	87:48 60
3. Austria II 30 18	2	10	92:65 56
4. Trg II	30 12	4	14	60:77 40
5. VSV II	30 7	7	16	65:81 28
6. WACH	30 3	2	25	30:103 11
■ 2. RAZRED F:			
Globasnica - Preitenegg			4:0
Grabštanj - Rikarja vas			1:1
Reichenfels - Galicija			7:0
Dobrla vas - Mauterndorf 3:2			
Djekše - Tinje			6:3
1. Globasnica 26 24	2	0112:16 74	
2. Reichenfels 17 3	6	6	64:28 54
3. Žvabek	26 15	3	8	46:31 48
4. Sinčavas 26 14	3	9	50:32 45
5. Galicija	26 14	3	9	53:48 45
6. Šentpeter/V. 26 10	7	9	47:53 37
7. Preitenegg 26 10	4	12	21:31 34
8. Dobrla vas 26 10	4	12	26:37 34
9. Tinje	26 9	5	12	32:49 32
10. Djekše	26 8	5	13	37:44 29
11.Važenberk 26 8	5	13	30:52 29
12. Rikarja vas 26 5	7	14	28:53 22
13. Mauterndorf26 3	7	16	27:62 16
14. Grabštanj 26 3	6	17	35:72 15
M. Š.
KOROŠKA ŠAHOVSKA ZVEZA
I. Lukan ponovno izvoljen
Šolska mladina je navdušila z akrobatskimi skoki	Foto:sv
18. ŠPORTNI DNEVI V CELOVCU
Praznik mladine
Veliko navdušene šolske mladine, starši in drugi iz Celovca, okolice in iz drugih zveznih dežel se je udeležilo pretekli konec tedna že tradicionalnih športnih dnevov v Celovcu.
Cilj in namen teh športnih dnevov je postaviti v ospredje tudi športne panoge, ki niso tako popularne.
Višek pa je bil v soboto popoldne na Novem trgu, ko se je na največjem srečanju Street balla pomerilo nad 100 moštev iz vse Avstrije za naslov prvaka. Dopoldne pa so razne šolske športne skupine pokazale številnemu občinstvu, kar znajo. Navdušile so baletne in plesne skupine ter telovad-kinje in telovadci z akrobatskimi skoki na trampolinu in na blazini.
Na tem srečanju so nastopili tudi gimnazijci (košarkaši KOŠ) v Street ballu. Tudi škofiško odbojkarsko društvo z voditeljico Magdo Errenst je na Novem trgu sodelovalo z dvemi moštvi. Dekleta - mini so osvojila 1. mesto, fantje super - mini pa šesto od približno 30 moštev. Zvečer pa je bil na sporedu ljudski tek po mestu, katerega se je udeležilo staro in mlado.	M. Š.
Člani kluba KOŠ na street-ball-challenge
Foto: SV