EOriJA K '• fc-N'« CA C£SLJfc POBITI V ŽIREH TEHARJE N0VAJ30BA MALI OGLASTI ZASTONJ Cena 17 din Celje, sreda 6. februar 1991 št. 5 - leto XXV ŠTAJERKE: Dekle iz kobilarne SAALBACH: Med samimi šampionkami ^ IZLETNIK: Direktorica je naša mama POMOTE: Krška SENTJUR-kmečka Brezobzirni vojna neplačniki E R^A DAVKI IZ NAŠIH ŽEPOV Nedolžen *0$! NOVOLETNIH STRELOV v ječi VlNO SMARTPjQ Š m art n ob Paki 134 63327 tj Diskont Bukovžlak: od 7. do 15. ure. tel.: (063) 34-871 Diskont GOZDNI HRAM - ob Savinji: od 7. do 16. ure, tel. (063) 25-600 - Trgovina z vsemi vrstami pijač - VINOTEKA (tudi za zaključene skupine) — Arhivska in vrhunska vina — Vina iz domače kleti — VINA ŠMARTNO - Bife Se priporočamo! Trgovsko podjetje d.o.o. • Dobojska 16 (Hudinja), ! Celje' J tel.: (063) 31-193 Nudimo vam: - Avto plašče - Akumulatorje - Barve jub Delovni čas od 6.30 - 14.30 Se priporočamo! ———————l ČASOPIS ZAVOD SRC »GOLOVEC« organizira »PUSTNE MANEVRE SMEHA 91« v soboto, dne 9, 2. 1991 ob 20. uri. ZABAVALI VAS BODO: - ansambel »MAGNET« - »ALFI NIPIČ« s svojimi muzikanti ter »FRANCEM KOŠIRJEM« - »VINKO ŠIMEK« - povezava programa - izvirne maske imajo vstop prost - najizvirnejše maske bodo nagrajene PREDPRODAJA VSTOPNIC: pri blagajni bazena »Golovec« CENA: vstopnic samo 150,00 din Na prireditvi bo dostopna gostinska ponudba. Vidimo se v »Golovcu«! DEMOKRACIJA: Oblast brez j glasu Tuj iti vohunov -nočemo - imamo svoje DOGODKI MED NAMI Žalski razlaščenci V soboto so se tudi v Žalcu organizirali lastniki premoženja, ki jim ga je v povojnem času odvzela takratna oblast. Mikro in makro__________________________________ Stvari so obrnjene na glavo. Predvčerajšnjim so vas zaprli ali vsaj prijavili sodniku za prekrške, če ste rekli kakšno zabavno na račun tujega državnika (recimo Brežnjeva). Včeraj so vam »organi« izprašali vest, če ste zinili v gostilni dve čez Milko Planinc ali Branka Mikuliča. Danes vam ob bente-nju zaradi Markoviča ali Joviča, celo Peterleta ali Kučana nihče ne bo skrivil lasu in zaprl ust. Še manj, da bi kaj »gor plačali«. Nikar pa si, lepo vas prosim, ne privoščite kakšne zabavne ali, bognedaj, odkrite kritične besede čez bližnjega soseda, predsednika krajevne skupnosti ali direktorja vaše zagnojene firme. Takoj boste šli na sodišče. Temu, dragi bralci in bralke, se reče »mikro in makro nivoji sankcioniranja svobode govora«. Država je priznala, da je zasrana, kot človeška zgodovina večni lopovčki za lasten žep pa seveda tega ne smejo storiti. Kar dokažite jim na sodišču tisto, kar že ptiči čivkajo, če imate preveč časa... Drevenšek ostane Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je celjski župan Rojec pojasnil, da tudi na tokratnem zasedanju skupščine ne bodo razpravljali o nezaupnici članu občinske vlade Silvestru Drevenšku. Pobudo je dala Stranka demokratične prenove, vendar po Rojcu za kaj takega ni pravne osnove. SDP lahko zahteva le nezaupnico celotni vladi. Pač pa bo skupščina govorila o spremembi občinskih aktov, ki urejajo tudi vprašanja razrešitev funkcionarjev. Denar nazaj Krajani Dečkovega naselja v Celju so v ponedeljek zvečer zborovali in zahtevali vračilo denarja, ki so ga vplačali za napeljavo kabelskega sistema in satelitske programe. Ta celjska krajevna skupnost namreč še ni dobila obljubljenih priključkov. Delavski konzum V spodnjih prostorih gaberske samopostrežne restavracije v Celju so v ponedeljek odprli delavsko konzumno trgovino. Gre za prvo tovrstno in verjetno najcenejšo trgovino v Sloveniji. SEP kozum SINDI, kot se prodajalna imenuje, je skupen projekt podjetja SEP, ki ga vodi Sinjo Jezernik, in svobodnih sindikatov. Za direktorja prvega sindikalnega podjetja je postavljen znani celjski sindikalist, Marjan Je-ranko. Darko gre y London Na finalu hrvaške oddaje »Številke in črke« v kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina je zmagovalec za leto 1990 postal Darko Vrevič, dijak iz Modriče. Premagal je Sa-feta Kožljaka, ekonomskega tehnika iz Vogošča. Finalna prireditev se je začela sicer z več kot polurno zamudo, saj je HTV prikazovala razgovor z enim izmed »igralcev« v Kadijevičem vohunskem filmu o oboroževanju Hrvatov. Očitno je najprej politika, potem pa zabava, razvedrilo, znanje... Zmagovalec bo za 6 tednov potoval v tujino, kjer se bo učil tujega jezika. Darko je izbral angleščino in London. Naj spomnimo, da je igro prvi začel pred 6 leti Mito Trefalt na TV Ljubljana, vendar precej nespretno. Poizkus je trajal samo eno oddajo. Škoda. Usluga povrnjena Prejšnjič smo poročali o pri nas ukradenem tovornjaku, ki so ga izsledili hrvaški policaji, v petek pa se je zgodba obrnila. Neznanec je v Krapini ukradel fička in odpeljal proti Vonarju. Miličniki iz Rogaške Slatine so v Brestov-cu ustavili vozilo in v njem našli MV in JM. Slednji je bil na začetku omenjeni tat tovornjaka. Juteks gorel V soboto dopoldan je zagorelo v obratu filca v žalskem Juteksu. Delavci so požar sami ukrotili, nastalo pa je za 200 tisoč dinarjev škode. X HOTEL PREBOLD PRIREJA v soboto 9. in v torek 12. februarja s pričetkom ob 20. uri PUSTOVANJE Z LEPIMI NAGRADAMI ZA NAJLEPŠE IN NAJIZVIRNEJŠE MASKE. Za ugodno in veselo razpoloženje pa bo poskrbel ansambel NOČNA IZMENA. ZA MASKE VSTOP PROST. Informacije dobite po telefonu (063) 723-311 &•••••«•< i t e I GOSPODINJSKI SERVIS TEL: ( + 63) 24-184 Opravljamo naslednja dela ★ elektroinstalacije ★ telefonske napeljave ★ slikopleskarska dela ★ lesarska dela - montaža: stenskih in talnih oblog (ladijski podi) ★ parketarska dela ★ keramičarska dela ★ polaganje tapisanov, itisonov ★ čiščenje steklenih površin (oken) •fr čiščenje in vzdrževanje stanovanja ★ nega ostarelih ljudi S\\\\\\\\N\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\\N\\\\VN\\\VV\\N\V.NN\NN\NNVN\VNNN'NN\V\VN\\V\N\\V\\\\\i *** ____M & ■ gostihdm j | (FfllDERIlO CELJE, Zidanškova la \ *2* 063/25-888 Vam nudi: bikove prašnike in puranje zrezke, kalamare, ameriške postrvi, sladice, palačinke in sadne kupe. Odprto vsak dan od 7. do 23. ure! \\\W\\N.\VWVS\W\\WW\\VkW\W\N\W\XWWW\\NWNW\NWW Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. o Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo IZPADI Skrivnost novoletnih strelov Stran 16 Brezobzirni šentjurski neplačniki Stran 16 Direktorica je naša mama Stran 8 NEGOSPODARSTVO Carski rez v EMO Stran 7 Zadnji Markovičevi dnevi Stran 10 Republiški krčmar Stran 6 OBLAST Kot bi brala časopise Stran 11 Sever s črnim madežem Stran 17 Peterletova flnta Stran 5 Strgar odgnal tujce Stran 10 OKOLJE Fluor v čistilni napravi Stran 6 SLOVENIJA Oblast brez glasu Stran 11 Krška kmečka vojna Stran 9 JUGOSLAVIJA Festival vohunskih filmov Stran PREŽIVETJE Dekle iz štajerske kobilarne Stran 12, 13 REPORTAŽE Slovenske šampionke Stran 14,15 S SODIŠČ Nedolžen v zloglasnem zaporu Stran 17 KULTURA Zaboj eni Slovenci Stran 18 Razstave, koncerti, muzika Stran 19 Novi Boogie Skavti V soboto 26.1.1991 je bil v dvorani v Radečah polfinalni turnir v malem nogometu za pokal Nogometne zveze Slovenije. Sodelovale so ekipe Sevnica, Sportklub Velenje, Senovo in MNK Skavti Red Boogie - Nova do- ba. Zmagovalec turnirja MNK Skavti Red Boogie Nova doba se je uvrstil med osem najboljših ekip Slovenije, ki se bodo pomerile v Ljubljni 10. februarja za naslov prvaka Slovenije. ♦ Stopite na trdna tla! Na Ljubečni odslej tudi kompletna ponudba gradbenega materiala: - ugodne cene za PARKET in NOSILCE - še vedno do 20% popusta za klinker keramične ploščice ' Stopite na trdna tla! Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje FOTOREPORTAŽA SPREJETA ZAKONODAJA, KI BO POVEČALA BREZPOSELNOST Peterletova finta živekiobase Celje, 16. januarja Slovenski parlament je sprejel novo zakonodajo, ki bo povečala brezposelnost. Predvsem bodo direktorji veliko lažje odpuščali delavce, brezposelni pa bodo zaščiteni le 6 mesecev, namesto 2 leti kot sedaj. Opozicija in sindikati so sicer uspeli, da so zakon nekoliko ublažili. Da je zakon sprejet, ima zasluge predvsem predsednik vlade Lojze Peterle, ki je obljubil socialni in razvojni program, oba sta menda že v skupščinskem postopku. Čeprav je treba Peterletu verjeti, pa se bo zelo verjetno zgodilo, da obljube ne bo mogel izpolniti. Časi so pač taki, da se bo morala vlada v teh dneh in mesecih ukvarjati z Jugoslavijo, JLA, Hrvati... to bodo neodložljive naloge. Ker JLA očitno ne namerava prenehati delati drenja in še kar grozi in javno obljublja, da bo storila vse za ohranitev Titovega socializma, bo bitka huda. Kako spraviti JLA s političnega prizorišča, še zlasti pa iz samostojne Slovenije, je zaenkrat nerazrešljiva uganka. Kakorkoli že, slovenski oblasti je v zadnjem času uspelo, da v Sloveniji zategne vajeti. Pravic, na vseh področjih, je manj, manj je dela, večji so davki. Nenavadno je, da Slovenija še ni reagirala na nove prometne davke Markovičeve vlade. Ti so pocenili alkohol, nakit in še kaj, kar ni nujno za preživetje, nanovo pa so obdavčeni čevlji za otroke, otroška konfekcija. Čudna politika zvezne vlade, ki je očitno za merilo vzela le računico: v zvezno blagajno naj se nateče toliko denarja, kot ga umirajoča Jugoslavija rabi v tem obdobju, ko naj bi prišli do novega dogovora jugo republik, dogovora, ki se še niti prav začel ni. DRŽAVA JE DRAG HEC Davki iz naših žepov Morda niste vedeli, toda samo januarja nismo plačevali posebnega triodstotnega davka za JLA, potem pa je tudi slovenska skupščina gladko sprejela »začasne ukrepe o davku od prometa proizvodov in storitev«. Z njimi so davek za JLA kar vključili v davčni sistem, ne da bi JLA ob tem posebej imenovali. Ob vsem, kar ima skupščina o JLA povedati, naj bi Slovenci molčali o tistem, kar si mislijo o takšni skupščini. Sicer pa številke govore same zase. Na kratko bi lahko nove davčne stopnje povzeli takole: del blaga in izdelkov, ki so nujni za vsakdanje in običajno življenje, je dodatno obdavčenih, precej tistih, ki jih pravzaprav tako nujno ne potrebujemo, je manj obdavčenih. Gremo po vrsti. Odpravljena je 750 odstotna davčna stopnja za igralne karte. Otroška oblačila in obutev so dražja za dodaten, sedemodstotni zvezni 13,5 odstotni republiški davek. Poseben triodstotni davek velja tudi za mlečne izdelke, brez dodatnih davkov pa so ostali še naprej kruh, mleko, jedilno olje in mast, zdravila in ortopedski pripomočki. Za kanček so se z novimi davki pocenili južno sadje, račula-niki in žepni kalkulatorji, čokolada, bomboni in ostale sladkarije. Učbeniki, knjige in drva za ogrevanje so se podražili. Pocenili so se šamponi in mila ter peneče kopeli, podražili pa pralni praški. Malenkostno se je podražila akustika in televizorji ter bela tehnika, pocenili pa kolesa in avtomobilske gume. Pijače se po vrsti pocenjujejo, cigarete dražijo, nekoliko so se pocenili tudi avtomobili. In ker smo pričeli skoraj v komentatorskem duhu, tako še končajmo. Zvezni dav- ki uvajajo tudi nov, triodstotni davek na tisk, ob njem pa še 20 odstotni davek na zabavni in »rumeni« tisk. Čeprav je bilo v slovenski skupščini že slišati, da davkov na tisk nima nobena država sveta, naj vas to nikar ne zaziblje v lepa pričakovanja. Slovenska vladajoča koalicija z marsikaterim časopisom ni zadovoljna, zato bo sicer javno bentila, uradno pa tako speljala stvari, da boste jutri večino časopisov plačevali dražje. mi, ki smo ga plačevali? Zaenkrat še ni nobenih podatkov, če bi bilo to res, bi lahko objavili to v Savinjskem občanu, ki naj bi bil naš informa-, tor, čeprav v tej limonadi ni- Rigelnik osvaja Slovenijo ™ ,e bivši predsednik KS kupil za V vašem časopisu, kakor pišu, nanje ne bom reagiral, rojstni dan svojih hčerki R5 tudi na reklamnih plakatih in Dosledno pa bom vztrajal pri in da je med časom svojega spotih na TV Velenje, ste tem, da se bodo do kraja raz- predsedništva kar precej obo-v nekaj zadnjih številkah čistile na sodišču, vključno gatel. To je samo za uvod, z najbolj grobimi lažmi, izmi- z vsemi možnimi moralnimi lahko boste o tem še veliko šljotinami in podtikanji blatili in materialnimi posledicami, pisali, saj bodo ljudje radi po- Koncern Gorenje in mene . vedah veliko reči. osebno. Ker gre za stvari, ki Velenje. 25. 1. 1991 BRALKA iz Žalca, niso vredne odgovora v čašo- HERMAN RIGELNIK naslov v redakciji KONCERN MELJE SVOJE FIRME Gorenje pred samoukinitvijo Bučarju in Peterletu Spoštovani predsednik Skupščine Slovenije gospod France BUČAR, Spoštovani predsednik IS Slovenije gospod Lojze PE- Čakanje na delo doma z osemdeset procentnim osebnim dohodkom Gospod Kladnik. Obveščamo vas, da vsi zaposleni v RKO strojegradnja delajo na konkretnih delih po delovnih nalogih oz. razvojnih projektih, tako, da nimamo nikogar, ki bi bil odveč. Zavedamo se, da smo v težki situaciji, za katero pa se ne čutimo niti v najmanjši meri odgovorni. Razvili smo programe, ki so po našem prepričanju na svetovnem ni-ovju in jih še razvijamo. Za realizirana dela smo bili Kidričevi nagrajenci za leto 1990, sedaj pa smo tik pred stečajem in v situaciji, ko bi morali te ljudi, ki so dosegli te zavidljive rezultate, odpuščati. Po našem prepričanju morajo razvojni oddelki v kriznih časih delati 24 ur na dan, da razvijejo izdelke, ki nas lahko izvlečejo iz krize. Trdimo, da nikoli ni bil problem nek izdelek razviti, ampak nastopi problem, ko moramo ta izdelek plasirati na tržišče. Z drugimi besedami, problemi nastopijo na vseh področjih, ki so izven dosega naše moči in bi jih morali urejevati z organizacijo na nivoju podjetja. Imamo ideje, znanje, programe, v krizo nismo zašli zaradi problemov v stroki, ampak zaradi nekaj nesposobnih ljudi, ki so vodili politiko firme, pri tem pa sploh niso vedeli, in nekateri še danes ne vedo, kaj se v firmi dogaja, niti nimajo ali niso imeli interesa, da bi to spoznali. Živeli so v oblakih in sanjali o letu 2000, v sedanjosti pa zapravljali naš težko zasluženi denar. Celo za projekte, ki so se realizirali v okviru Koncerna, se naše vodstvo ni potrudilo, da bi jih dobili, čeprav smo bili po kvaliteti enakovredni naši konkurenci, cenovno pa dokaj bolj ugodni. Naj navedemo primer: Liniji za izdelavo oboda in vrat hladilnika smo ponudili za sedem milijonov DEM, naročena pa je bila pri konkurenci v Italiji za dvanajst milijonov DEM. K tej ceni moramo prišteti še uvozne dajatve. Se bolj pa nas boli, da je bila naročena linija pri konkurenci izdelana po naši zasnovi. Naročnik GA je z našo ponudbo, ki je bila izdelana do potankosti, naročil linijo v Italiji. Takšna ravnanja našega vodstva in vodstva koncerna nam niso logična in razumna. Naj vas spomnimo, da se celotna proizvodnja ohišij skrinj vrši na naši liniji oz. opremi. Tudi ohišja pralnih strojev se izdelujejo na liniji, ki smo jo rekonstruirali v GPG. Mislimo, da naročnik ni smel imeti pomislekov glede naših referenc. Vseskozi smo naše vodstvo opozarjali na probleme pisno in ustno, predlagali rešitve, vodstvo Koncerna in DO pa nas je ignoriralo in delalo naprej po svoje. K temu dopisu prilagamo vsa svoja pisna opozorila. VSE DOSLEJ SMO JA VNO MOLČALI: — ko ste s svojimi postopki uničili program elektronike — ko ste prekomerno in neustrezno zaposlovali — ko ste samovoljno imenovali vodilne delavce — ko ste izločili centralno vzdrževanje Koncerna iz Procesne opreme — ko ste se potrudili, da so vse večje projekte v okviru Koncerna dobili tuji izvajalci TOKRAT PA IMAMO DOVOLJ! saj gre za našo usodo in usodo naših družin. Naredili bomo vse, da vam preprečimo, da dokončno uničite še to, kar je ostalo. Vse dokler se zahtevane spremembe na nivoju DO ne realizirajo (zahtevane spremembe so razvidne iz predložene dokumentacije - dopis gospodu Petroviču z dnem 6. 9. 1990), ne bomo predložili nikakršnih spiskov odvečnih delavcev, če pa boste insistirali, pa bomo odšli vsi in to z vednostjo najrširše javnosti. S spoštovanjem, Gorenje Prolesna oprema, RKO strojegradnja Samoprispevek in avto ■ Pred kratkim sem slučajno dobila vaš časopis »NOVA DOBA«. Zelo mi je všeč, lahko je čitljiv. Čestitam, še tako naprej. Zanima me pa, kdo vam je dal sicer kratko informacijo, da smo krajani KS Žalec zelo zadovoljni z uspešno porabljenim prispevkom oziroma samoprispevkom, ki smo ga plačevali. Rada verjamem, da so tisti, ki so upravljali z njim, lahko zelo zadovoljni. Kaj pa TERLE, Vsebina pisma zadeva vprašanja in dogodke iz javne razprave predloga »Delavske zakonodaje« s področja delovnih razmerij in zavarovanju delavcev v primeru brezposelnosti. Je reakcija na dogodke v Skupščini Slovenije z dne 23. januarja 91, kjer je bil predlog zakonodajalca sprejet že v dveh zborih. Ko se ozremo na levo ali desno, naprej ali nazaj, povsod obup in razočaranje. Zakaj? Vi gotovo poznate odgovor, gospod predsednik. Politična modrost pravi, da tega, kar v resnici misliš, ne povej na glas. Mi se te modrosti ne bomo oprijemali. Izrazili se bomo naravnost, tako kot to izgleda v življenju posameznega državljana v Sloveniji. In kakšen je ta vsakdan slovenskega državljana, poznate tudi Vi gospod predsednik. O tem ne dvomimo. Tudi o tem ne dvomimo, da poznate program Socialdemokratske stranke, kakor tudi programe ostalih političnih strank v Sloveniji. Predvsem bi Vas želeli opozoriti na tiste dele posameznih programov, kjer se stranke odločno zavezujejo braniti socialni položaj državljanov v Sloveniji na dosedanji ravni. Po nekajletni preobrazbi in zdravljenju našega gospodarstva pa socialno raven postopno višati v sorazmerju z gospodarskimi rezultati. Torej, kam drvi vaša vlada in kaj ima za cilj? Nekoliko si oglejmo sporna vprašanja, ki bremenijo naše državljane: Splošno načelo ali skupni imenovalec ukrepov vlade o omejevanju, oziroma kratenju socialnih pravic je ta, da prehiteva z restrikcijo sociale, nasproti preobrazbi gospodarstva. Posledice so enostavne in vidne v poglabljanju socialnih razlik in s tem v stopnjevanju krize za večji del slovenskega življa. Drugo načelo opredeljuje državljane, ki so bili že dosedaj premožni in bodo odslej še premožnejši. Ta cilj najverjetneje zasleduje vaša vlada in nemalo število poslancev v Skupščini Slovenije. Ti državljani bodo: davkoplačevalci, zaposlovali (naj) bi ogromno število brezposelnih, polnili zabavišča, obiskovali kulturne prireditve in podpirali humanitarne organizacije ter ustanove. Brez večjih težav šolali svoje otroke, vnuke na domačih in tujih univerzah. Skratka, bili bi finančno, politično in gospodarsko jedro bodoče Slovenije, kar je za razcvet države in njene blaginje hvale vredno zavzemanje. Z nekaterimi pomembnimi izjemami Socialdemokrati podpiramo te cilje. Tretje načelo opredeljuje očitek, da je vlada zavestno ali ne spregledala, ob uvajanju spremembe političnega in gospodarskega sistema, ugotavljanje izvorov premoženjskega stanja tistih državljanov, ki so obogateli na račun zlorabe družbenega premoženja. Temu lahko rečemo tudi, da so obogateli na račun kraje ali zlorabe položaja. Nekaterim je to dopustno nadaljevati s to prakso še danes. Četrto načelo opredeljuje večji del prebivalstva, pred-vem delavce, upokojence, invalide, študente in gospodinje. Za njih so veljala stroga merila moralne vzgoje: »Ne kradi — več delaj in bodi partiji in bogu pokoren!« Ravno ta populacija je doživela svoj trenutek ob sprejemanju Delavske zakonodaje v Skupščini Slovenije. Temu dogodku, še bolje razpletu, lahko upravičeno rečemo »Popolnost brezpravnega ljudstva«. Zakaj? — zato, ker smo Socialdemokrati Slovenije in ostale stranke vložile ogromno napora za analizo sedanjih gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji. Ravno tako smo z nemalo strokovnih argumentov oblikovali sprejemljive predloge za reševanje omenjene zakonodaje. — zato, ker so v razpravo in pripravo predlogov posegli tudi Sindikati kot legitimni predstavniki delavcev Slovenije. Žal so njihovi predlogi zaman iskali podpore pri zakonodajalcu in poslancih v Skupščini Slovenije. V tem zapisu nimamo namena predstaviti posamezne predloge, ki smo jih stranke in Sindikati vnesli v razpravo pred sprejetjem v Skupščini Slovenije. Naš namen je predvsem ta, da skušamo odkriti vzroke za to, da predlogi niso bili upoštevani v vladnem resorju. — eden od vzrokov za zavrnitev podanih predlogov je vsekakor sistemski - to je sedanja politična orientacija reševanja socialnih razmer na škodo upravičencev s hkratnim zagovorom, da bo vlada na relativno kratek rok ublažila ali celo rešila gospodarski polom. Tega Vam gospod predsednik kljub dobrim nameram ne moremo šteti za uresničljivo. Zakaj ne? — zato, ker so do sedaj uvedeni »ukrepi družbenega varstva« ali drugače »prisilni upravitelji« in njihovi »sanacijski programi«, bili izvedeni izključno na škodo zaposlenih. Opevani uspehi sanacije so bili lažni. Ekonomski in socialni položaj zaposlenih se je iz dneva v dan slabšal, kar je imelo za posledico to, da so sanatorji ali upravitelji pripeljali podjetje do ekonomskega zloma. — vemo, da rešitve niso enostavne, ker gospdodar-stvo nima niti likvidnostnih sredstev. Vrtimo se sicer v krogu nekakšne produkcije, vendar brez tistega člena, ki mu pravimo denar. Zato mora vlada pridobiti preko svojih institucij aktivna sredstva. Tu ni druge rešitve kot tuji krediti in direktna vlaganja tujih partnerjev v še zdrave — tržno zanimive programe in v intenzivni razvoj novih programov. Brez tega nam ni rešitve. — enako pereč problem je zagotavljanje sredstev za po- krivanje posledic gospodarske sanacije. To so sredstva za izvajanje socialnih programov, ki pa ne morejo biti obravnavana in zagotovljena mimo gospodarskih sanacij podjetij, temveč le kot njen sestavni element. V tem primeru je upravičena in nujna opredelitev sociale za čisto ekonomsko kategorijo. Zaradi tega Socialdemokrati neomajno zahtevamo, da se to uzakoni in da se sredstva za izvajanje socialnega programa, pridobljena iz gospodarstva in od gospodarskih sancij podjetij, uporabljajo izključno za te namene. Naslednji vzrok je možen tudi ta, da v Skupščino Slovenije niso izvoljeni ustrezni poslanci, vsaj v nekem primernem razmerju. To naj ne izzveni kot obrekovanje, temveč kot zgodovinska zmota volilnih upravičencev z očitkom, da so izvolili tudi take poslance, ki spadajo na socialni lestvici v sam vrh. Ta vidik so politična vodstva strank najverjetneje pozabila ob sestavljanju volilnih list, oziroma ob predlaganju svojih kandidatov. Ni naš namen zavajati javnost s tezo, da bi v Skupščini Slovenije sedeli in »zastopali« volilce izključno predstavniki iz nižjih ali srednjih socialnih slojev. Res pa je, da so poslanci tokrat pozabili, da v Sloveniji preživlja krute čase in odločitve teh poslancev v največji meri ta delavska populacija, upokojenci, invalidi in študenti. Pa tudi očitek ni zanemarljiv ob upoštevanju, da v poslanskih klopeh sedijo poslanci, ki s temi državljani nimajo nič »skupnega«. So takorekoč neodvisni v svojem ekonomskem in socialnem položaju, ker so na svojo srečo direktorji, bančni in drugi uslužbenci, podjetniki s svojo firmo doma ali v tujini. Naj bi se ti s polnim želodcem spomnili tistih, ki jim že po notranjih organih ne samo kruli... Gospod predsednik. Prosim Vas. Naložite Sekretariatu za delo, da ponovno pretrese vse predloge, ki so jih predložile stranke in Sindikati Slovenije. Delavska zakonodaja mora biti dostojna in vredna delavcev Slovenije. Mora biti dostojna in vredna spdštovanja vlade in Skupščine Slovenije. Nikar ne podcenjujte trenutnega zaupanja, ki ga kot predsednik imate od sodržavljanov. To se lahko hitro obrne. Z zaupanjem ljudstva se je modro igrati le do neke mere. Menimo, da je tokrat meja prekoračena. To je naše svarilo pred morebitnimi posledicami tokratnega ravnanja. Ob morebitnem nadaljevanju negativnega razpleta v Skupščini, naša stranka ne bo osamljena v Šaleški dolini. Želimo Vam še naprej obilo plodnih dejanj in osebnega zdravja s prisrčnimi pozdravi! V Velenju, 28. 1. 1991 JOŽE ŠTEFANIČ, SDSS Velenje Smrt ob Vrunčevi Pot me vodi vsak dan preko Vrunčeve in mojo pozornost so pritegnili otroci šole. Vedno so nekaj brskali okoli dveh hiš in plota od skladišča Avto Celja. Pomislim, čudno da skačejo po zapuščenem pohištvu, katerega je tukaj dovolj, saj ga Snaga kljub temu, da je v sramoto Celju še ni utegnila pobrati. Ustavim se in pogledam, kaj brskajo otroci ob ograji skladišča Avto Celja. Grozno! Naši malčki se igrajo in zbirajo ampule, katere je ob poplavi prinesla voda iz bolnice. Vprašam se kako je to mogoče, saj vsi vemo, da so te ampule smrtno nevarne. Starši, ali se zavedate, da zjutraj, ko svojega malčka napotite v šolo, lahko vidite zadnjič živega. Mi smo pa vedno poslušali, na mladini je bodočnost. Kje? Za ograjo Avto Celja? Starši, prosim vas, da se čim hitreje zberemo in da zahtevamo, da se območje okoli Vrunčeve očisti smrti! Na svojo roko pa nikar ne pobirajte teh ampul in odpadkov, saj mala napaka lahko povzroči smrtni izid. Sedaj smo mi tu, da dokažemo, kaj nam pomeni mladina! Ali bomo res? BREZNIK BRANKO, Celje IVAN KREFL SE JE RAZJEZIL Izletnik je zdravo in stabilno podjetje Na podlagi članka »Su-ženjčki v Izletniku«, objavljenega dne 23. 1.1991 v časopisu NOVA DOBA, se je Upravni odbor podjetja takoj istega dne sestal in ocenil, da so navedbe v omenjenem članku neresnične, da žalijo vodstvo in kolektiv in da ogrožajo ugled našega podjetja. Z namenom, da bi odgovornim v časopisu pojasnili dejansko stanje v Izletniku in dokazali neresničnost navedb, smo zahtevali razgovor med njimi in člani našega upravnega odbora ter predstavniki delavskega sveta in sindikata ter vodstvenimi de- lavci, ki je bil opravljen v petek, 25. januarja 1991. Od časopisa Nova doba so razgovoru prisostvovali g. Sever, lastnik podjetja Nova doba, g. Piano — odgovorni urednik in fotograf. Pričakovali smo njihov odgovor v časopisu dne 30. januarja, a žal zaman. Zato smo se odločili, da na osnovi pravice, ki nam jo daje Zakon o tisku, ZAHTEVAMO, da časopis objavi naš odgovor na članek najkasneje v prvi naslednji številki t. j. 6. februarja 1991 kot sledi: Ugotavljamo, da so navedbe v članku lažne in obrekljive, da grobo žalijo organe upravljanja podjetja, vse člane kolektiva in še posebej direktorico Ano Jovanovič, ki jo je delavski svet podjetja zakonito imenoval s tajnim glasovanjem. Organi upravljanja z njo in ostalimi vodil- nimi korektno sodelujemo, kar se kaže tudi na rezultatih poslovanja podjetja Izletnik, ki kljub velikim težavam tega časa ohranja stabilnost in likvidnost ter zagotavlja delo in socialno varnost za vse delavce Izletnika. Naše podjetje je ekonomsko zdravo, nimamo dolgov, obnavljamo in izboljšujemo avtobusni vozni park, delovne priprave, informatiko, skrbimo za varnost naših potnikov. Izguba v našem podjetju je za 9-mesecev lani znašala 22 milijonov (ne 2 milijardi, kot piše članek!) in mi natančno vemo, kje in zakaj nastaja in tudi vemo, kako moramo gospodariti in ukrepati, da jo v celoti odpravimo. Vodstvu podjetja Izletnik ponovno izrekamo zaupnico z željo, da nas v teh težkih družbeno-ekonomskih razmerah uspešno vodijo, da skrbijo za obstoj in razvoj podjetja in za socialno varnost vseh delavcev Izletnika. Od časopisa Nova doba zahtevamo javno opravičilo za klevetanje direktorice in podjetja Izletnik ter njegovih organov upravljanja. Sporočamo, da bo podjetje, zaradi prizadejane škode in ugleda tožilo list Nova doba. V Celju, 4. februarja 1991 Predsednik DS: IVAN KRANJC Predsednik UO: BORIS KOČEVAR Pripis uredništva: Odgovor direktorice Izletnika, gospe Ane Jovanovič, bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v naslednji številki. »Bendo bom tožil!« Živim in delam že 12 let v ZRN. Sem Savinjčan in relativno dosti potujem. Povsem slučajno sem dobil v roke Vaš tednik »Nova doba«. Čestitam Vam! Poznam ljudi, zlasti generacijo, ki je meni blizu. In kot nalašč zagledal afero z obrtnikom KREFL Ivanom. Njega sem imel srečo srečati in dobro spoznati v Ravnah na Koroškem, ko je skupaj s stricem Francem FALETOM — superkomuni-stom in generalnim direktorjem Železarne RA VNE — agitiral za članstvo v ZK. Zaradi njega sem odšel v ZRN — ker sem videl, da se ne bo dobro končalo. Moti me zlasti, ker vidim, da se naduto podpisuje z »liberalno pripadnostjo«. Mislim, da bi morala Skupščina Slovenije njemu vzeti imuniteto, stranka pa ga brisati iz liste, sicer ni vredna ničesar! Ta goljuf gre preko Trupla, samo da pride brez dela do denarja. In sedaj mu je to dano preko poplav v dolini. Nič ga ni sram, da hoče ukrasti solidarnostni denar revežem. Prosim Vas, to je hujše, kot če bi oropal javno banko. Ne vem kako policija pusti tako krajo (dva milijona mark!). Poleg tega liberalni obrtnik ne plačuje davkov, čeprav ima v Jugoslaviji trgovine! Bodimo pošteni in povejmo si, da je napočil trenutek, da to družbo na tak ali drugačen način oropajo tudi taki »novi liberalci«, kot je vodja KREFL IVAN. Naj pokaže javno dokumentacijo! Čestitam Vam na izdaji, saj se mi zdi boljša kot je Kaj ali Delo plus! PETER BREZNIK, Mannheim, Nemčija TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE po. 1 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 PISMA IZ ZAPOROV Trdosrčno sodišče | Sodnici Moškonovi! V Novi dobi ste kot predsednica TS Celje objavili po-glaviti del sodbe zoper Gričarja in Gaka (sodba vimenu ljudstva). Predvidevam, da objave niste plačali in da javna objava sodbe tudi ni bila odrejena s sklepom sodnega senata. Sami ste zapisali, da sodba še ni pravnomočna. Je prav, da ste takšno objavili? Ko boste odgovorili na to vprašanje, boste zagotovo bolj prepričljivi, če boste Vaš odgovor podkrepili z mnenjem Vrhovnega sodišča RS, resornega ministra in kakšnega pravnega strokovnjaka s fakultete, morda tudi z mnenjem »Bavconove komisije« za človekove vpra vice. Na ta način bo nedvomno povsem jasno, kako se naj obnaša sodišče, ko gre za nepravnomočne sodbe, ki tudi nimajo sklepa, da se javno objavijo. Gre torej za razjasnjevanje konkretne prakse, tokrat Vaše. Lepe pozdrave! T. P., Celje (naslov v uredništvu) 1 V naših prodajalnah v Celju, Velenju, Slovenskih Konjicah, Žalcu, Šentjurju in v veleprodaji v Medlogu vam po konkurenčnih cenah nudimo: - osebne, dostavne in tovorne avtomobile ZASTAVA, - tovorna vozila TAM, - uvožena osebna in dostavna vozila FORD, FIAT in VW, - nadomestne dele za osebna ali tovorna vozila, - vso opremo za vozila, -akumulatorje in gume priznanih proizvajalcev, - razna motorna olja v drobni embalaži. SERVISNE STORITVE izvajamo na servisu v Ipavčevi 21 v Celju. Tu opravljamo servisne storitve ter vsa mehanična, ličarska, in kleparska popravila! NOVO v našem programu: - moderna mešalnica barv vseh nians, - miza za karoserije, - izdelava vseh vrst sedežnih prevlek za osebna in tovorna vozila - izvajanje vseh vrst strojnih storitev (brušenje, struženje...), če vozilo popravljate sami. Zaupajo nam mnogi šoferji, zaupajte nam tudi vi! m KLOFUTA ZA BANKE IN PODJETJA Republiški krčmar V' Sloveniji je v lanskem letu dobila kreda zaradi srbske blokade kar 153 podjetij, od teh jih je 11 v celjski regiji. Izposojen denar bodo morala vrniti, kajti upanje, da jim bo republika dolg odpustila se je pokazalo za neutemeljeno. Med dolžniki so tudi podjetja kot Toper, Železarna Štore, Emo . . Toper bo obljubljena bančna klofuta najverjetneje poslala nazaj v blokado Ljubljanska banka SB Celje dolguje LB banki za medrepubliško sodelovanje 20 milijonov din. Dolg bi morala poravnali že do 25. decembra lani. Gospodarska 3= SS&f SŠ je ustanoviteljicam banke odobril Koordinacijski odbor za opravljanje zadev skupnega pomena pri usmerjanju sredstev za hitrejši razvoj gospodarstva manj razvitih republik. 'Slovenska podjetja so najela kredit, ki je presegel vsoto 200 milijonov din. Vsi so bili zelo zadovoljni, saj jih je bremenila k 10-odstotna obrestna mera, kar je bilo ugodno. Vsa ta podjetja so kredit izkoristila, nekatera so se z njegovo pomočjo izognila gospodarskemu zlomu. Vendarle začasno, saj bodo morala denar vrniti. Med drugimi bankami bo morala tudi LB SB Celje čna m Konus), ostalo m tore) še osem dolžnikov, od katerih bo banka terjala izposojeni denar, kar bo še posebno usodno za podjetja, ki so že prej nahajala v kritičnem položaju, Na primer Toper. Pomočnica direktorja LB SB Celje Karla Kajba je povedala, da je vračilo kreditov hud udarec za banko m podjetja, da pa bo banka za povavnavo dolgov lahko izkoristila tudi obvezno rezerso. ki/naša 161 milijonov din. tako da vračilo denarja banke ne bo preveč prizadelo. čeprav pa bo nedvomno vplivalo na njeno sposobnost odobravanja novih kreditov. Socialisti nazaj in • '':T naprej_________________ Prejšnji teden so se * Celju srečali predstavniki republiškega in občinskega kluba poslancev Socialistične stranke. Celjski socialisti tako ne delujejo več v ilegali, saj smo dočakali prvi sestanek, na katerega so povabili tudi novinarje. Namen srečanja je bil, kot je povedal vodja republiškega kluba poslancev Dušan Semolič, da bi se socialisti med seboj bolj spoznali in tesneje povezali. Zavedajo se, da so maloštevilni, zavedajo se volilnega poraza, pa vendarle, morda pa se pa neuspešnih poskusih in padcih pobirajo in skušajo sestopiti s prestola stare SZDL ter se približati - delavcu. »Na delavca, ki v življenju trpi stranke n,de pozabljajo. Želimo se uveljaviti pri vodstvu socialnega standarda delavcev in razviti omako v smislu socialnega refleksa.« je razmišljal Semulič. Jože Smoleje pristavil, da sc v slovenski Skupščini najbolj sliši gins Kmečke zveze in Liberalne stranke, ne sliši p., se glas delavcev, njihovi interesi ostajajo največkrat v ozadju. Na srečanju je tekla beseda o spornih vprašanjih in temah, ki so zanje trn v peti. Dotaknili so se davčne zakonodaje, zakona o osebnih dohodkih, področja zdravstva, delovnopravne zakonodaje, prehuda na tržno ekonomijo in kapitalizacije podjetij, ter morebitne centralizacije v Sloveniji. »Socialisti smo glasovali složno proti delovnopravni zakonodaji, saj bi morala vlada najprej ponuditi razvojni in socialni program m s tem tudi neke perspektive, tako Ja je vlada dovzetna samo za pritiske delodajaliev, ne delavcev,- je menil Semolič. Glede daven,: zakonodaje je poudaril, da se oblast pogosto sklicuje na evropske standarde in dimesponuia evropski dačvni sistem ob balkanskih osebnih dohodkih. Smoleta pa je zanimalo, kam oziroma komu je namenjen denar, ki ga bo prineslo obdavčevanje: »Za gradnjo slovenske letalonosilke ga socialisti ne duma.« PO VEG ROT DESETIH LETIH V EMO CELJE Fluor, uj et v čistilno napravo V EMO Celje je začela delati naprava, poizkusno, za čiščenje dimnih plinov pri proizvodnji frit (surovin za emajle). Na ta način je pred rešitvijo eden največjih problemov celjskega okolja, saj je tovarna vsa leta tudi po 40-krat več kot je dovoljeno onesnaževala zrak s fluoridi. Čistilno napravo so kupili že pred leti. Do lani pa je niso mogli postaviti, saj v Celju niso pristali, da bi odpadke iz čistilne naprave za 10 let shranjevali na tovarniškem dvorišču v eni izmed tovarniških dvoran. Nemška naprava zagotavlja onesnaževanje približno dva miligrama fluoridov na kubični meter zraka (dovoljeno 5) in manj kot 50 miligramov prahu. V EMO pravijo, da bodo odpadke iz čistilne naprave uporabili v proizvodnji. To je sporno, saj nemške izkušnje kažejo, da tako ne gre. Iz devetih peči, kolikor jih ima EMO, namreč pride med odpadke takšna mešanica, da je ni moč ponovno' uporabiti, saj poruši razmerje med surovinami, ki jih je treba dati v peč, da dobijo povsem določeno vrsto frite. No, EMO zatrjuje, da bo sicer odpadke prodal v tovarno Gorica v Dugem selu na Hr-vaškern. Pomembno je, da je naprava zgrajena tako, da je ni mogoče izključiti. Če bi poskusili kaj takega, bi ugasnila rotacijska peč. Celjani si bodo vsekakor oddahnili, prav tako inšpekcije, ki so izdajale sanacijske odločbe in jih podaljševale iz leta v leto. Kako bo EMO rešil denarne težave, saj za napravo (skupna vrednost je 32 milijonov dinarjev) manjka polovica? Iz programa slovenskega ekološkega dinarja so žal izpadli, saj ta komaj zadošča za sanacijo termoelektrarn. Na sliki: Čistilna naprava v EMO bo najbolj razveselila Celjane, ki so leta in leta dihali onesnažen zrak. SVETOVNI KONGRES POMAGA CELITI CELJSKE RANE Odlagališča bodo uradno grobišča Svetovni slovenski kongres, ki bo koncem junija tudi v Celju, je kot kaže premaknil eno izmed zadev, ki teži Celje. Ker bo ob kongresu na Teharjah spet slovesnost za žrtvami povojnih zločinov, bo potrebno območje vendarle drugače urediti, predvsem pa poskrbeti, da ne bomo več skrunili grobišč z odpadki. Čeprav je še sredi januarja izvršni svet SO Celje odklonil, da bi spremenil dolgoročne in srednjeročne načrte občine in bi poskrbel za ureditev grobišč (ne samo teharskega), bo zdaj vendarle prišlo v postopek tudi to. Hkrati bo morala tudi Slovenija storiti svoje. Celje, ki premore kar 38 grobišč, naj bi ta predvsem zaščitilo pred pozidavo in dejavnostjo, ki bi skrunili pokojne. Kasneje se bo treba odločiti, kaj z grobišči bo in ali bomo posmrtne ostanke prekopavali in kje bo skupno obeležje. Na Teharjah bo najbrž nastal spominski park. Največji problemi bodo v Cinkarni. Ta se še zdaj obnaša, kot da na Teharjah ni grobišč. Pri tem ima tudi prav, saj so uradno tam še vedno odlagališča: cinkarni-ško za trdne odpadke, za odpadno sadro iz titana in komunalno odlagališče. Komunalno bodo preselili proti vzhodu, da bo dovolj odmaknjeno od grobišč, kaj bo z drugima dvema, pa je še nejasno. V Cinkarni igrajo na karto, da brez obeh ni proizvodnje, ni zaposlenih, ni denarja. Sadro bodo kmalu črpali v novo odlagališče za travnikom, za trdne odpadke pa nedvomno tudi rabijo prostor. Cinkarna na pobude iz občine zaenkrat uradno ne odgovarja, ni pa niti zaprosila za novo lokacijo. Če bi storila tako, torej, da bi državo preprosto postavila pred dejstvo, da odlagališče rabi, bi država morala kaj ukreniti. Postopek v zvezi z grobišči bo le prekinil sedanje stanje, za nove rešitve pa predlogov še ni. V zvezi s Cinkarno je treba še reči, da je titanov dioksid v delni lasti Nemcev, zdaj združenih. To pomeni, da tudi Nemci pristajajo na skrunitve grobišč z odpadki. Pri tem ni odveč povedati, da so med pobitimi tudi nemški vojaki. Ker se je celjsko Društvo za varstvo okolja odločilo, da uradne nemške organe opozori na ta problem, se bo zagotovo kaj premaknilo. Naj spomnimo, da je v Celju sicer lepo urejeno pokopališče padlih vojakov, tujcev, iz prve in druge svetovne vojne. V največji meri je to zasluga Zvezne republike Nemčije. Kako bo naklonjen novim rešitvam čas, bomo še videli. Tega namreč ni veliko, postopki za spreminjanje načrtov občine in republike pa niso enostavni in tudi kratki ne. To, da je svetovni slovenski kongres razlog, da bodo velike rane slovenske preteklosti zaceljene tudi v Celju, pa je treba sprejeti, čeprav bi se sicer spodobilo, da Celje in Slovenija na civiliziran način poskrbita za sledove povojnih zločinov. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje J. GUBENŠEK: KAR NI ZDRAVO, MORA ODMRETI Carski rez v EMO Starega EMO ni več: s prvim februarjem se je prelevil v deset podjetij. Ostaja pa skupno vodstvo, ki ga vodi Jože Gubenšek s tremi pomočniki. V teh dneh bi se naj EMO rešil blokade žiro računa, delavci pa bi naj dobili po tisočaka k minuli plači in se odpovedali stavki. »Na novinarski konferenci je Jože Gubenšek predstavil svojo ekipo, s katero bi naj. EMO dokončno izvlekel iz težav. Gre za tri pomočnike, vse tri je kadroval iz EMO. O dosedanjem poslovanju in o trenutnih razmerah v EMO novo vodstvo meni takole: Na poslovanje so imeli vpliv tudi notranji dejavniki kot: nepokrita izguba iz leta 1989 v znesku 33,8 mio din, tehnološka zastarelost opreme in nekaterih programov, neustrezna organiziranost podjetja, ki ne pogojuje rezultatske naravnanosti vodstvenih struktur. Navedeni dejavniki so vzrok izgube, ki je nastala v letu 1990. Planske naloge v letu 1990 smo realizirali takole: izvoz v $ dosežen 95%, v primerjavi z letom 1989 presežen za cca 16% na konvertibilno področje. Prodajo smo realizirali le 79%. Glavni vzrok, da smo končali leto 1990 z izgubo, je predvsem v nedoseganju planov proizvodnje in prodaje. Višino izgube ocenjujemo na 100 mio din, v prvi kvartal 1991 pa prenašamo še 17 mio din izgube zaradi devizne klavzule pri izvoznih kreditih. V letu 1990 smo realizirali določene pozitivne premike in sicer: — Povečali izvoz, izboljšali kakovost naših izdelkov, zmanjšali število zaposlenih za 257, ohranjali razmerje terjatev in obveznosti do poslovnih partnerjev in izvedli prvi del investicije v čistilno napravo iz lastnih sredstev. •••••••••••••••••••{ : MESAS COMERCE d.o.o. Lokovica 15 c, Šoštanj telefon: (063) 854-233 Po konkurenčnih cenah i nudimo: • - karoserijske dele za* vse tipe osebnih vozil • - barve iz programa^ MAX MAYER in HELIOS ? - avtomobile iz progra-\ FORD in HONDA V letu 1991 stopamo z nedorečenimi pogoji poslovanja, zato se bo potrebno sproti prilagajati. Plan za leto 1991 smo postavili zelo smelo s predpostavko celotnega jugoslovanskega tržišča in sicer načrtujemo: — Povečanje obsega proizvodnje za 10% izvoza za 25% in to iz cilja, da preidemo v izvozu v višji cenovni razred, povečanje produktivnosti za 15%, akumulacije najmanj 5%. Aktivnosti bodo usmerjene v razvoj novih programov oz. izdelkov, saj načrtujemo v drugi polovici leta proizvodnjo nove sodobne posode, od katere si precej obetamo. Posebno pozornost bomo namenili stroškom poslovanja in jih zreducirali na vseh ravneh. Zastavili smo si cilj, da jih moramo znižati najmanj za 5%. Bistven premik načrtujemo na področju kakovosti naših izdelkov, kakovost je potrebno dvigniti na višji nivo ob manjših stroških. Ocenjujemo, da bomo v letu 1991 znižali število zaposlenih še za cca 300 in to z rednimi upokojitvami. Skladno z usmeritvami in cilji letnega plana je izdelan plan za prvi kvartal 1991. Tako narčtujemo fizični obseg proizvodnje 6907 ton, externo realizacijo v višini 322 mio din, izvoza pa 5.190.000 ■, ter akumulacijo 20 mio din. Nelikvidnost podjetja je tako kot v celotnem gospodarstvu največji problem, s katerim smo se srečevali celo leto 1990 in tudi v letošnjem letu. V letu 1990 smo imeli 142 dni blokiran žiro račun, v letošnjem letu pa 27 dni, kar nedvomno izredno utežuje tekoče poslovanje. Trgajo se blagovni tokovi, povečuje se nezaupanje poslovnih partnerjev in povečujejo se stroški poslovanja. Po stanju 31.12.1990 beležimo 176 mio terjatev, od te- 3i S ga 122 mio zapadlih, obveznosti do dobaviteljev znašajo 111 mio din. Stanje zadolženosti pa je sledeče: kratkoročnih kreditov imamo 97 mio din, dolgoročnih kreditov domačih za 2,3 mio din in dolgoročnih deviznih kreditov 80 mio din. Oblige pri LB SB Celje je 172 mio din, v lanskem letu pa je znašal največji obligo 196 mio din. Zmanjšanje zadolženosti pri banki prav tako povzroča probleme pri zagotavljanju likvidnosti. Trenutno smo blokirani že 48. dan v okviru 75 dni, uspeli smo le izplačati zajamčene osebne dohodke z odlogom plačila prispevkov občini Celje v višini 3,7 mio din. Največji problem so odnosi z dobavitelji, ker nam grozijo z odpovedjo dobav, dokler ne poravnamo zapadlih obveznosti, kar že povzroča motnje v proizvodnji. Za deblokado bi potrebovali 6,5 mio din, za normalno in nemoteno poslovanje pa cca 100 mio din. Večino naših aktivnosti usmerjamo v zagotavljanje golega preživetja v potrebno organizacijsko in razvojno sanacijo. Nelikvidnost je predvsem posledica nepokrite izgube iz preteklih let nedoseganja planov prodaje, visokih obresti, izredno slabe finančne discipline v državi in nespoštovanje pravnega reda.« V februarju naj bi točno oblikovali vse funkcije, izvolili upravni odbor, direktorje in skupščine podjetij in se lotili druge faze preoblikovanja, privatizacije. Vodstvo EMO se ne strinja in ne more sprejeti na stavki izrečene zahteve delavcev — po enaki plači. Po njihovem mnenju bi v 24 urah EMO ostal brez vseh — strokovnjakov. Tudi glede druge zahteve, o višjem izplačilu zasluženih osebnih dohodkov delavcev ne morejo ustreči, ker jih zavezuje zakon o zajamčenih osebnih dohodkih, ki ima prednost pred kolektivno pogodbo. V EMO j e trenutno 180 delavcev doma in čaka na delo, 300 pa jih je EMO zapustilo. Jože Gubenšek še vedno vztraja pri trditvi, da v Emo ni prezaposlenosti, da pa je mnogo delavcev potrebno na novo prerazpodrediti. »Mi ne bomo nikogar metali na cesto, niti ukinjali podjetja. Vsi imajo isto štartno osnovo, vsi skorajda enake pogoje, kar ni zdravo, mora odmreti samo...« ooooooscosoooooeoooooococociocooacccoocoaooococococcosoocooooocoaococoocoao Avto BRANCE Laško: tel. fax.: (063) 731-282 Avto BRANCE Laško trenutno hit CHEVROLET Ugodna ponudba CHREVROLETOV (JEEP TRACKER 4 WD) Ko se pelješ v njem uživaš v udobni, hitri in elegantni vožnji. Nudimo še prodajo naslednjih vozil: TAS - AUDI - VW - OPEL Za vsa ta vozila nudimo še servis in rezervne dele. SE PRIPOROČAMO! FOTOREPORTAŽA Prodam ali pojem IZ REGIJ Kranj: Tudi svinčniki lahko ubijajo. Kriminalisti UNZ Kranj sumijo dva občana, da sta izdelovala kemične svinčnike z malokalibrskimi kroglami ali z naboji z zrni. Prodajala sta jih od 300 do 400 din. Tržič: S srnami imajo Tržičani hude nadloge, saj na mestnem pokopališču pojedo vse rože in ga okrasijo s svojimi odpadki. Bohinjska Bistrica: Štiri krajevne skupnosti zahtevajo svojo občino. Skupaj naj bi štela 5.500 prebivalcev v 22 naseljih. Dobrna: V posebni anketi športnih delavcev, trenerjev in novinarjev so bili za najboljše športnike proglašeni atlet Miro Kocuvan in kegljaški par Marika Kardinar-Nagy in Sonja Mikac. Celje: Štiriletni Blaž Skornšek je bil operiran v Londonu. Stanje po operaciji je še negotovo. Celje: SDP vztraja pri nezaupnici Silvestru Drevenšku. Šempeter v Savinjski dolinji: Samo Pekel si je v lanskem letu ogledalo nekaj manj obiskovalcev, antični park pa je privabil kar 1381 turistov več. Slovenske Konjice: V konjiški knjižnici pripravljajo svoj del prireditev ob mesecu kulture. Pripravili bodo literarni večer z Mojco Cerjak, priredili pa bodo tudi razstavo otroških slikanic. Celje: Športnorekreacijski center Golovec je med počitnicami na široko odprl vrata. Vsi programi so bili pod strokovnim vodstvom in brezplačni. Celje: Eden izmed vodilnih violinistov Rok Klopčič se je predstavil celjski publiki. Na klavirju ga je spremljala Vlasta Doležal-Rus. Slovenske Konjice: Ob vhodu v Slovenske Konjice raste trgovsko-poslovna zgradba. Skupna površina vseh načrtovanih objektov je 2500 kvadratnih metrov. Celje: Glasbena šola dobila vrhunski klavir Steinway. Nakup, vreden sto tisoč DEM, so omogočili sponzorji in lastni prihranki. Rogaška Slatina: Na umetno zasneženem smučišču v Rogaški Slatini je možna tudi nočna smuka, saj je smučišče osvetljeno in odprto do 21. ure. Velenje: Pomanjkanje naročil je prizadelo Elektrostroj-nino opremo. Sanacijski program predvideva reorganizacijo v štiri podjetja in opustitev temeljnega programa rudniške opreme. Žalec: Krajani Ložnice zahtevajo kazensko ovadbo zoper podjetje Javne naprave zaradi malomarnosti pri ravnanju z odpadki. Žalec: Po pregledu del avtošol, so začeli razmišljati o možnosti za ustanovitev lastne občinske izpitne komisije, saj je na regijsko v Celju treba čakati 45 dni. Šentjur: Šentjurčani bodo plačevali višje račune za kanalščino, vodo in pokopališko službo. Velenje: Velenjski izvršni svet bo osnutek odloka o lokacijskem načrtu plinovoda Vič-Podlog dal v obravnavo šele potem, ko bo Petrol dobil vsa soglasja lastnikov zemljišča, kjer bo plinovod potekal. Tabor v Savinjski dolini: 17. februarja se bodo odločali za podaljšanje referenduma. Velenje: Nekateri novembra poplavljeni kraji se bojijo odjuge in deževja. Struge nekaterih potokov so namreč preveč poškodovane, tako da je Florjanski potok treba čimprej ustrezno regulirati. Šmartno ob Paki: Pred časom najdelavnejše kulturno društvo Šmartno ob Paki bodo skušali ponovno obuditi. Celje: Večer je razširil ponudbo oglaševanja. Male in uokvirjene oglase, osmrtnice, zahvale in spomine boste lahko oddajali tudi v poslovalnicah Izletnika, v zasebnih turističnih agencijah in na šmarskem radiu. Velenje: V Domu kulture je bil koncert verskih pesmi. Izkupiček je bil namenjen kot pomoč za vzhodno Evropo. Žalec: Žalski policaji so prijeli dobro oboroženega občana, ki si je na tržnici privoščil strelske vaje. Velenje: Poplavljena zdravila še naprej kamen spotike v regiji. Nihče ne ve, kaj naj bi z njimi storili, v Velenju pa zahtevajo, da jih do 4. februarja odstranijo. Šentjur: Kje je obljubljeni denar za poplavljence? Obljubljenih milijonov dinaijev pomoči najbolj prizadetim še ni, saj je v občino prišlo le 210.700 dinarjev. Celje: Celjski prenovitelji niso zadovoljni z delom IS. Menijo, da se preveč ukvarja z obrobnimi, premalo pa z bistvenimi problemi. Celje: V celjskem Emu čistilna naprava za frite. Vse peči bodo postopoma priključili na čistilno napravo do konca februarja. Celje: Predstavitev nove knjige magistra Janeza Cvirna Kriv luft! Čreve na plot! Naslov knjige je krvav, vsebina pa zanimiva. Vinska gora: Prizadevni planinci so pripravili pohod na Ramšakov vrh. Velenje: Diabetiki protestirajo, ker morajo poslej sami plačevati vsa potrebna zdravila ob dragi dieti. Slovenske Konjice: Konjiški liberalci predlagajo, da se za strankarsko delovanje nameni več denarja. Šoštanj: Šoštanjska proizvodna enota Elkroja vztraja pri odcepitvi. V enoti menijo, da ne potrebujejo dragih storitev matičnega podjetja. Šentjur: Šentjurska KZ zavrača govorice, da bi nepovratna sredstva dodeljevali na podlagi strankarskih in sorodstvenih vezi. Celje: Delavci Ema zahtevajo večje plače, sicer bodo stavkali. Direktor pravi, da so zahteve neuresničljive, saj denarja ni. Žiro račun je blokiran že 27 dni. Celje: Vse Celje bo dobilo plin do leta 2000, letos pa naj bi končali rekonstrukcijo plinovoda v mestu. IZLETNIK: ANJA JOVANOVIČ IMA PRIŽGANO ZELENO LUČ Direktorica je naša mama V novi državi Sloveniji ne najdeš delovne organizacije, v kateri bi delavci tako ubrano, v en glas, malone v zboru hvalili svojega direktorja, kot je bilo to nedavno slišati v celjskem Izletniku. Resda je šlo za vodilne delavce in funkcionarje, s predsednikom sindikata na čelu, pa vendar... Vozniki in mehaniki celjskega Izletnika, tisti, ki so razmnoževali članek iz Nove dobe in ga lepili na svoja vozila ali po avtobusnih postajah in na ta način seznanjali svoje sodelavce ter zatrjevali, »da se je končno tudi v Izletniku začelo na glas govoriti resnico in ne s stavko izsiliti pravice,« bi morali nedavno slišati svojih petnajst predstavnikov, ki so skušali odgovoriti na članek svojih sodelavcev v Novi dobi. Ana Jovanovič, dipl. oec., direktorica Izletnika po objavi članka, ki so ga v grobem napisali delavci Izletnika in poslali v objavo Novi dobi, je nemu- Sindikat je menda za... doma, tako kot že vsa leta to počne, odgovorila. Ona v resnici še najmanj; spregovorila je, kot je to med rdečimi in v vzornem samoupravljanju praksa, skozi usta svojih sodelavcev. In ti — izmed petnajstih so bili ves čas hvale nemi samo štirje — so hvalo žebrali kot molitev, na izust, brez podatkov, repa in glave, samo to, »kakšna krivica se godi gospe direktorici in kakšna škoda je s tem povzročena gospe direktorici in Izletniku ...«. Sicer pa pojdimo po vrsti: prvi se je raztogotil in zatem skoraj razjokal Boris Hočevar, njega dni mehanik, zdaj pomočnik direktorja in predsednik »upravnega odbora«. »... ugotavljam, da je bilo s tem člankom zrušeno vse, kar smo ustvarili. Zato smo najbolj prizadeti delavci, ki smo v Izletniku dvajset ali trideset let, vsi ki smo ustvarili to, kar danes Izletnik je...« »Laž, popolna lažje, da naša gospa direktorica ni bila izvoljena s tajnim glasovanjem. Osebno smatram, da gospa direktorica dela s polno zavestjo in moralo, kot ji narekuje njena vest. Da se trudi...«, je odrecitiral Ivan Kranjc, predsednik delavskega sveta. Branko Zupanc, pravnik, je potrdil, da je bila gospa direktorica izvoljena s tajnim glasovanjem. »Pri razprodajah pa je šlo za licitacije brezvrednih stvari, ki jih ni nihče hotel kupiti...« Martin Zupanec, voznik, član UO je pojasnil, da je Kranjc predlagal javno glasovanje, gospa direktorica pa je vztrajala, da naj o njenem imenovanju glasujejo tajno. Janez Slana, vodja kadrovske službe je povedal o dveh javnih razpisih, zatem o javnem razpisu za vodjo gostinstva, na katerega pa sta se prijavila diplomiran pravnik in pravnik, torej neustrezna kadra. In replika gospe direktorice: »Sploh ni res, da novoimenovana vodja gostinstva nima ustrezne izobrazbe! Ni natakarica, ampak gostinski poslovodja.« Brane Vrečko, predsednik sindikata, je v začetku ubral nekoliko po svoje in zahteval, da vodstvo z vsemi podatki februarja pride pred delavce, zatem pa urno smuknil v predvideno kolotečino in se pridružil refrenu: »To je taka škoda in gre za takšne žalitve, da gospa direktorica mora tožiti...« Gospod predsednik sindikata ni jasno povedal, ali je to zahteva njegovega članstva ali njegovo osebno nagibanje k zaščiti nezaščitene direktorice. Na koncu pa se je spomnil, da so mu delavci naročili, da mora vprašati, kako to, da tako veli- ko podjetje že nekaj let nima računovodje... »To so nizki udarci malih ljudi. Ljudi, ki sem jim zaupala in so zasedali odgovorna delovna mesta in so zaradi nesposobnosti morali iti. Glavna obreko-valka je poslovodkinja gostinstva v Žalcu, ker ni dobila direktorskega stolčka...«, je med drugim pred sodelavci »odkrila« gospa direktorica in skušala povedati, da je Nova doba objavila zaplotniške trače. V nadaljevanju je spregovorila o vseh svojih dvajsetih letih boja za delavske pravice, boja za Izletnik (preskočila nekaj nepomembnih stavk teh istih delavcev in vihtenje partijskega sekretarja, ki je botroval njenim ustoličenjem) ter se sprijaznila s predlogom predsednika delavskega sveta in sindikata - za tožbo. Če vsa reč ne bi bila tako neizmerno resna, bi kakšno mehkejše čuteče srce planilo v neizmerni jok ali bes. Kot Slavica Potočnik, na pol računovodja in na pol nekaj drugega ali Janko Cesar, direktor, če slučajno med rednim delovnim časom ni »uradni vo- Javno-tajni predsednik DS ne pusti dvoma. dič« in spremljevalec sodelavke v tujino. Dokazano pa je bilo, da je bila torej gospa direktorica izvoljena na tajnem glasovanju in da smo v članku naredili napako, ko se nam je zapisala milijarda izgube. Ne, izgube bi naj bilo le za 22 milijonov. Vse ostalo pa bomo slišali, ko bodo vso reč pojasnili delavcem, kamor smo strogo vabljeni. Takrat bi naj tudi razložili zakaj voznikom eno tretjino plače v delnicah, vodstvu pa ne ... Voditelj kviza je za, direktorica seveda tudi Napol računovodkinja je za, gospod Cesar menda tudi... Komisijska prodajalna in prodaja na drobno VIKY Celjska c. 18 VOJNIK NOVO NOVO NOVO NOVO MOŽNOST NAKUPA AKUSTIKE PO SISTEMU LEASING TUDI P.RI NAS - AVTO RADIJI, - GLASBENI STOLPI, - ZVOČNIKI. V PRIHODNJEM MESECU TUDI BARVNI TV SONY, VIDEOREKORDERJI - PLAVERJI IN ŠE IN ŠE... PRILOŽNOST JE ZELO UGODNA - ZATO JE NE ZAMUDITE! KMET KORŠIČ JE PODJETNIK Krška kmečka vojna FOTOREPORTAŽA Vsa V Posavju je celo organizacija zadružništva po novem krenila po čudnih poteh. V brežiški občini je pri Agrariji organizirana posebna zadruga, enako je v Sevnici kmečka zadruga samostojna pod okriljem Mercatorja. Krčani pa imajo probleme, saj imajo tako Mercator kot tudi Agrokombinat. Kljub opozorilom slovenske zadružne zveze pred referendumom in sprejetjem statuta so šli povsem po svoje. Zbor kmetov in delavcev nagnal iz dvorane. Kasneje je Agrokombinata je sklical prišlo iz Agrokombinata dol-predsednik krške podružnice go pojasnilo in kazenska pri-SKZ — ljudske stranke An- java zoper Koršiča, ki je bila ton Koršič, ki je sicer občan objavljena tudi v Dolenjskem brežiške občine in kmečki mi- listu. nister v Krškem. Zanimivo V Agrokombinatu je do je, da je prav on nasprotoval hudih napetosti prišlo že prej. ustanavljanju samostojnih za- Ob denarnih zagatah konec drug, sedaj pa se je začel zav- minulega leta so krški kmetje zemati prav zanje. Ko so tako vztrajno praznili svoje kmetje prišli na sestanek, hranilne vloge iz HKS pri kjer naj bi se končno odločili Agrokombinatu, da za izpla-za novo organiziranost za- čilo ni zadostoval niti priliv družništva, si je Anton Koršič 3 milijone 500 tisoč dinarjev dovolil, da je vse prisotne za odkupljeno sadje. Zato so vpeljali limit za svoje delavce in kooperante v znesku 2 tisoč dinarjev dnevnega izplačila. V Hranilno kreditni službi zatrjujejo, da je bil to le zaščitni element, da ljudje ne bi izpraznili vseh svojih prihrankov, drugi pa ostali brez vsega. Tako so kooperanti lahko nemoteno izvajali svoje naložbe, kupovali reprodukcijski material in stroje. Kljub stari zadružni obliki ni bil nakup materiala nič dražji kot drugod in nekatere stvari so bile celo cenejše. Tako zveza HKS Slovenije kot tudi nova Kmečka banka sta ponujali krški banki pre-mostivena posojila, ki pa jih Krčani niso mogli najemati. Limit je sedaj odpravljen, Agrokombinat pa je Koršiča seveda prijavil tožilstvu. Bremenijo ga tudi izjav v javnosti, ki jih je v imenu SKZ-liberalne stranke iz Krškega objavljal sam. V Agrokombinatu so Antona Koršiča seveda dali na čevelj oziroma na čakanje, da pa z njim nočejo imeti opravka priča dejstvo, da tudi v javni kmetijsko svetovalni službi nočejo slišati zanj, čeprav tudi v upravnem odboru SKZ-LS, kjer že mnogi ne mislijo več tako kot njihov predsednik. Gospod krški kmečki minister in predsednik SKZ-LS za krško občino Anton Keršič pa ni čakal dolgo. Registriral si je svojo d. o. o. in mirno čaka na nove izzive, ki mu jih ponuja življenje. Obtožba slovenske vlade, da so si nekatere občine izplačale prevelike dohodke. je prizadela tudi Posavce, tako so brežiški upravni delavci in Župan kar ves teden tovorili s sabo odrezke svojih plač, da bi zavrnili neutemeljene obtožbe. Brežičani zatrjujejo, da za 182 delovnih ur v upravi niso izplačali več kot 14.208,90 dinarjev, funkcionar z najdaljšim delovnim Podobne težave so imeli občinski možje tudi v Sevnici. Tu so decembra izplačali še poračun za štiri mesece na osnovi novembrskih plač, vendar menijo, da kljub temu nimajo veliko. Plača njihovih ministrov se je gibala do 15 tisoč dinarjev, poračun pa jim je prinesel še dodatnih 2 tisoč 500 dinarjev. Stečaj ni rešitev ooooococoooocooococoeocoocoooeooocoooo r~ Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS Stečaji se vrstijo. V Murski Soboti je najnovejši stečajnik tovarna kovinske predelave Panonija, vendar pravijo, da bi lahko ukrepali tudi drugače. Lahko bi formirali podjetje ali več podjetij z manjšimi apetiti. Posledica stečaja pa bo, da bodo odpuščeni vsi delavci, tudi najprizadevnejši in najsposobnejši, ki se v podjetje ne bodo več vrnili. Prazno upanje, da bodo formirali manjša podjetja in nazaj na delo sprejeli vsaj nekaj najboljših delavcev, je odveč Lahko da bp stečaj prinesel naslednji stečaj. Panonija je bila že večkrat na robu gospodarskega zloma in še vedno so jo začasno rešili, tokrat pa so ubrali izhod v sili, ki pa seveda ni rešitev. ZELO UGODNO - olje ZVEZDA 15,90 - pralni prašek OSKAR, vreča 3 kg 62,50 karton 3 kg 65,90 Vidimo, da nam zaupate, zato Vam nudimo POPUSTE - za nakup nad 1.000,00 din 10% - za nakup nad 500,00 din 5% POPUSTI NE VELJAJO ZA CIGARETE IN AKCIJSKO PRODAJO S&ooococosooeocoocoooooeoooieossooooooooeoc«: ★★★★★★★★★★★★ ik-A ^ X HOTEL PREBOLD poleg specialitet TAJSKE KUHINJE boste odslej vsak dan uživali tudi ob živi EVERGREEN glasbi Tel.: (063) 723-311 PETROL z vami na poti naša mehanizacija Po (kmh...) domovini 1—‘-»"C. Ohrid: VMRO-Demokratska stranka se zavzema za konfederalni status Makedonije. Skopje: Kiro Gligorov izvoljen za makedonskega predsednika. Na tajnih volitvah je dobil potrebno dvotretjinsko večino. Sarajevo: V BiH menijo, da Slovenija z odcepitvijo ne misli povsem resno. Ljubljana: Prevozniki so s stavko opozorili na probleme. Če vlada ne bo ugodila zahtevam, bodo prevozniki pripravili splošno stavko. Ljubljana: Napol prazne poslanske klopi ogorčile javnost. Zagreb: Vojaško-vohunski film Kaj je resnica o oboroževanju terorističnih formacij HDZ na Hrvaškem? je zahteval prvo žrtev. Glavna priča je naredila samomor. Glavna obtoženca sta obrambni in notranji minister Špegelj in Boljkovac. Beograd: Kmetijskim zadrugam obljubljajo vrnitev odvze- tega premoženja. Ljubljana: Začela se je svetovna kampanja Rdečega križa za zaščito žrtev vojn in notranjih nemirov. Ljubljana: Odkupna cena mleka bo višja za 0,4 odstotka. » Rejci bodo za prihodnji mesec oddano mleko dobili 5 dinarjev za liter. Beograd: Začeli so se uradni pogovori med jugoslovansko delegacijo in misijo Mednarodnega denarnega sklada za sklenitev novega stand by aranžmaja v vrednosti ene milijarde dolarjev. Beograd: Srbska skupščina zahteva dodatno tiskanje denarja. Skopje: Ponoven zaplet v Makedoniji. V nadaljevanju sporov o delitvi ključnih funkcij v republiki se zdaj jezijo privrženci najmočnejše stranke, ker ni bil izvoljen Ljubčo Georgievski. Beograd: Srbsko gibanje za obnovo bo ustanovilo lastno rtv agencijo. Ljubljana: Podoben scenarij, ki so ga bili deležni predstavniki hrvaške oblasti, naj bi bil pripravljen tudi za Slovenijo. Film bo menda prikazan v desetih dneh. Ljubljana: V drobni prodaji so se cene lani v Sloveniji povečale za 105 odstotkov, v Jugoslaviji pa za 122. Ljubljana: Dragan Živadinov nadaljuje gladovno stavko v Galeriji GT. Zahteve po ustreznejši podpori neodvisne kulture. Ljubljana: Skupščina R Slovenije zahteva, da se vojska takoj umakne iz politike. Zahteva po razrešitvi zveznega sekretarja za LO. Zagreb: Vojska zahteva Špeglja. Nalog o privedbi hrvaškega obrambnega ministra je izdal preiskovalni sodnik vojaškega sodišča. Sarajevo: Skupščina BiH je izvolila novo vlado. Jure Peli-van je predstavil svoj program in ekipo. Beograd: Srbska opozicija bo z mitingi pomagala Srbom na Hrvaškem. Vabilo so poslali celo predsedniku ZDA. Ljubljana: Poslanski klub Liberalno demokratske stranke protestira zoper način dela kulturnega ministra dr. Andreja Capudra. Zahtevajo, da pripravi jasen, finančno ovrednoten program ali pa naj odstopi. Ljubljana: Zasegli so kilogram heroina. S takojšnjo in široko organizirano akcijo so kriminalisti presekali preprodajalko vez. Ljubljana: Komisija EGS je izdala odlok, po katerem je prepovedan izvoz prašičev in mesnih izdelkov iz Jugoslavije. Vzrok: klasična prašičja kuga v Vojvodini in Srbiji. Ljubljana: Elektrika in telefon spet za tretjino dražja, cena goriva se za zdaj še ne bo spremenila. Beograd: ZIS zahteva denar za proračun. Beograd: Cariniki trdijo, da lani ni nihče zakonito uvažal orožja. Na podlagi obvestil so 20. oktobra lani preiskali dva tovornjaka, vendar nista prevažala orožja. Zagreb: Hrvaška brani generala Speglja, za vohuni iz vojaškega filma pa izginjajo vsakršne sledL Zagreb: Hrvaške oblasti so ministra Speglja skrbno zavaro- Ljubljana: Svet guvernerjev je zvezni vladi predlagal odlok, da bodo banke lahko od NBJ kupovale devize šele, ko bodo najprej izkoristile svoj denar v tujini. Beograd: V minulem mesecu so se življenjski stroški povečali za 4.8 odstotkov, inflacija pa za 5,6 v primerjavi z decem- Ljubljana: Poziv h kulturnemu molku. Gledališče Helios do nadaljnjega odpoveduje javno izvajanje svojih predstav. Ljubljana: Skupščinske komisije niso bile zadovoljne s predvidevanji podpredsednika vlade dr. Mencingerja, da zakona o denacionalizaciji še ne bo kmalu. Beograd: Podražitev poštnih storitev povprečno za 25 odstotkov. Znamka za pisma bo 2,50 dinarja, za dopisnice pa 2,00 dinafja. Ljubljana: Odnose med Slovenijo in Hrvaško krhajo zlasti neporavnani računi med gospodarskimi podjetji. Prvi podatki kažejo, da hrvaška podjetja dolgujejo slovenskim precej več kot obratno. MORALA LJUBLJANSKEGA ŽUPANA Strgar odgnal tujce Potovanja v tuje dežele, obiski tujih krajev ali mest, nimajo samo turistično folklornega obeležja, ampak so lahko tudi čisto praktično koristni. To še posebej velja za uradna srečanja predstavnikov dežel ali mest, denimo tudi za nas, ki se skušamo čim več naučiti, da bi bili doma čimbolj evropski. V tem duhu je bilo gotovo zanimivo tudi srečanje ljubljanskega župana J. Strgarja, po strankarski pripadnosti krščanskega demokrata, s predstavnikom nekega mesta iz Italije. Ta mu je predstavil pokrajino in mesto, iz katerega prihaja in kjer je bil tudi sam župan. Tu je razvita tekstilna, elektronska, živilska industrija, razvita obrt itd. Svojemu gostitelju je ponudil sodelovanje in medsebojne obiske mladih, ki bi iz Slovenije v njegovem mestu lahko pomagali urejati hortikulturni kompleks, za nameček pa preživljali počitnice ob jadranskem morju. Ni znano, ali ni ponudba izzvenela preveč boljševistično in spomnila našega župana na čase delovnih brigad. Pač pa je gospod župan svojemu gostu razložil, da je Slovenija postala samostojna država, ker da ima za to vse potrebne ustanove. Ni znano, kako je gost sprejel to novico, ker je namreč gotovo vedel, da Slovenija še ni samostojna, da njegov gostitelj nekoliko prehiteva. Potem pa je sledil najbolj zanimiv, da ne rečemo, značilen del srečanja. Zelo impresivno, če že ne šokantno, je morala izzveneti in delovati izjava gospoda župana, v kateri je italijanskemu gostu tako rekoč odsvetoval gospodarsko sodelovanje, češ da »je treba še počakati, kajti trenutno smo v fazi politične konsolidacije, gospodarsko še nismo dosegli naj nižje točke - smo v fazi razpadanja realsocialističnega sistema, vendar bo kmalu prišel novi gospodarski zagon, takrat pa bomo za sodelovanje in vlaganje pri nas zelo zainteresirani.« (Vzeto iz zapisnika). Po mnenju župana si torej v Sloveniji zdaj prizadevajo (in v resnici skoraj tako kaže) spraviti gospodarstvo na najnižjo točko, da bi dosegli razpad realsocialističnega sistema, kar z drugimi besedami pomeni, zmetati čimveč delavcev na cesto in jih onesrečiti z njihovimi družinami vred (zakaj so pa živeli v real-socializmu), potem pa bo prišel nov zagon in bomo začeli graditi vse od začetka, tako rekoč od tal navzgor. Pravzaprav je zelo čudno, če si krščanski demokrat tako nezaslišano nesocialno in nehumano predstavlja »rešitev«, ko bi pričakovali vsaj malo občutka za bližnjega. Ta pa je menda tudi delavec, od katerega živi?! Bati se je, da »novi zagon« ne bo tak, kot si ga zamišlja, ko bo na cesti nekaj stotisoč ljudi. Ne vemo, kaj si je ob takšni izjavi mislil ali rekel italijanski gost, kar zanesljivo vemo, je to, da v njej ni nič krščanskega. BITI ALI NE BITI NI VEČ VPRAŠANJE ZA KRANJSKI TEKST1LINDUS Zadnji Markovičevi dnevi Očitno je, da so Markovičevi dnevi šteti. Seveda ne napovedujemo, koliko dni se bo držal v sedlu še prisilni upravitelj Jugoslavije, ampak gre za direktorja kranjskega Tekstilin-dusa dipl. inž. Štefana Markoviča. Prejšnji teden je 330 delavcev obrata II, bivše tovarne Intex, začelo z novo obliko stavke. Namesto da bi zmrzovali po dvoriščih in se dolgočasili po tovarniških halah, so odšli domov. Direktorju so povedali, da jih ne bo tako dolgo, dokler ne bodo pripraviti izplačila decembrskih plač. Direktor je sicer dejal, da se strinja z drugo njihovo zahtevo, da naj bi obrat postal zopet samostojna tovarna, če ti to ekonomsko opravičijo, vendar ni mogel prav ničesar povedati, kdaj lahko računajo na plače. Delavci Intexa so tako odšli domov, v petek pa je reagiral večji del tovarne t.j. obrata I oziroma bivša tovarna Tiskanina, kjer je zaposlenih okoli 1.600 ljudi, saj tudi oni še niso prejeli decembrskih plač. Tudi oni so odšli domov. Trenutni položaj Tekstilin-dusa najlepše ilustrira za 21 milijonov dinarjev blokiran žiro račun. Občina in republika ne kažeta več navdušenja za odlaganje plačil obveznosti. Tako bodo, preden bodo sploh lahko začeli zbirati dinarje za plače, morali najprej izplačati republiki in občini kakih 7 milijonov dinarjev. Z občino so sicer podpisali pogodbo, da ji na račun dolga odstopijo del neizkoriščenega zemljišča, vendar je izvedbo pogodbe onemogočila LB Gorenjska banka, ki si je zagotovila »prednostno pravico« na Tekstilindusovo premoženje na račun posojil, ki mu jih je dajala. Tudi če bi vse to razrešili, ostajajo še drugi dolgovi. Tako grozi Petrol z izključitvijo plina, Elektro pa električne energije. Na kranjski občini pravijo, da ne vidijo rešitve. Tudi direktor Markovič, ki je sicer prišel poskušat reševat tovarno maja lani, je prepričan, da takšnega Tekstilindusa, kot je danes, t.j. realsocialističnega mastodonta, ne bo več. Imajo pripravljen program preoblikovanja, vendar je vprašanje, če bo imela sedanja (v bistvu nova in neobremenjena) vodilna ekipa še možnost iz tega kaj narediti. Očitno tako v banki kot na občini samo še čakajo, kdaj bodo izpolnjeni roki za začetek stečajnega postopka. Prva možnost bo 28. februarja, ko mora Tekstilindusv predložiti zaključni račun. Če bo izguba večja kot znaša polovična vrednost premoženja (kaže, da bo), je s tem že izpolnjen pogoj za začetek stečaja. V nasprotnem primeru naj bi bilo to 8. marca, ko naj bi dosegli 60-dnevni rok blokiranega žiro računa. Če se spomnimo, smo še pred kratkim praznovali 8. marec z zastavami in godbami na pihala. Dan žena je bil tudi Tekstilindusov dan, saj so v njem zaposlene pretežno ženske. Letošnji dan žena jim bo tako morda pomenil ogroženo življenjsko eksistenco. Po svoje bi takšna odločitev pomenila udarec v obraz tudi mestu Kranju. Tekstilna industrija je bila namreč osnova praktično vsega razvoja kranjske industrije. Pravzaprav je sedanja stavka samo nadaljevanje tiste iz lanskega junija, ki se je za delavce končala več kot žalostno. Že takrat ni bilo mogoče ugoditi nobeni njihovi zahtevi. Stavka se je sprevrgla v odločanje (med drugim so takrat zahtevali, da dobijo plače do 15. v mesecu, sedaj pa jih niso ob koncu meseca), ali naj v Tekstilindusu sploh še delajo in imajo vsaj slabo socialno varnost. Takrat so se odločili, da bodo delali, vsaj za simbolične plače . . . NOVA ¥¥ DOBA KDO JE UKINIL »DEMOKRACIJO«? Oblast brez glasu Slovenski medijski prostorje ob sicer vedno večji gneči, od konca januarja naprej šibkejši za tednik Demokracijo. Ker so ga mnogi označevali kot provladni časopis, je seveda njegova ukinitev še toliko bolj zanimiva. So v ozadju za prenehanje izhajanja res zgolj razlogi finančne narave (zakoni trga) ali gre predvsem za (ne)premišljeno politično potezo oblastne koalicije? Če je v času prvih številk »Demokracije« pred dvema letoma pomenila skorajda izključno alternativno časopisno branje na Slovenskem Mladina, potem bi mogoče res lahko pritrdili tedanjim snovalcem Demokracije, da so ustanovili neodvisni časopis. Časopis, ki ni bil neposredno odvisen od tedanje enopartijske oblasti. Dejstvo je, če zgolj površno preletimo imena ustanoviteljev (Dimitrij Rupel, Janez Janša, France Bučar, Hubert Požarnik...), da je bila ustanovitev časopisa praktično materializacija ene od programskih točk Slovenske demokratične zveze, torej ene od strank, ki so takrat prihajale na slovensko politično prizorišče. meii Demokracija je pričela svojo pot kot priloga lokalnega Gorenjskega glasu, se počasi osamosvojila ter se kmalu iz Kranja preselila pod izdajateljsko firmo (tedanje) UK ZSMS Ljubljana. Projekt tudi tam ni zdržal prav dolgo, tako ga pred volitvami najdemo znotraj (privatnega) Magellana. Če bi v prvih številkah časopis, vsaj skozi posamezne prispevke na čase lahko uvrstili med »neodvisni tisk«, kaj takšnega seveda za Demokracijo ni moč trditi v predvolilnem obdobju. Navsezadnje se je dovolj spomniti samo imen, ki so se znotraj tega najbolj izpostavljala (Janša, Bavčar, Rupel...), sodelavcev (Bohova, Peterle...) in jih pre- staviti v sedanji čas, na njihove trenutne službene položaje, pa je tovrstna slika veliko jasnejša. Takšna uredniška politika časopisa je seveda v veliki meri za seboj potegnila tudi strukturo bralstva, še toliko bolj, ker je tudi po volitvah Demokracija praktično predstavljala edini medij, ki se ni glasno spotikal ob posameznih potezah republiške vlade oziroma strank vladajoče koalicije in skozi to ustvarjal vtis lojalnega glasnika DEMOSA. Ta vloga je pravzaprav trajala presenetljivo dolgo, še posebno če imamo primerjalno v mislih poteze (čistke) nove hrvaške oblasti med mediji takoj po volitvah. Simptomatično pri zbiranju podatkov za pričujoči članek je predvsem dejstvo, da nihče od kompetentnih ljudi ni želel konkretneje komentirati ukinitve časopisa. Eni so bili sila kratki, češ vse je bilo povedano ■B France Bučar: »Demokracije« ni več Dimitrij Rupel: Večna luč naj ji sveti Trgovsko podjetje v družbeni lastnini I MERX tifih JELŠA J Šmarje pri Jelšah | VABIMO POTROŠNIKE, DA OBIŠČEJO | " NAŠE PRODAJALNE, BOGATO “ ZALOŽENE Z BLAGOM VSEH VRST V TEHNIČNIH TRGOVINAH IN POSLOVALNICAH TEKSTILA B NUDIMO TUDI UGODNE KREDITE | I I I 1 i | POSEBNA PONUDBA V TEM TEDNU: | I I I I I Tekstilne poslovalnice: perilo, nogavice, posteljnina in konfekcija po zelo ugodnih cenah Poslovalnica Manufaktura: prodaja artiklov Rašica na kilogram Tehnične trgovine: bela tehnika še po starih cenah; poslovalnica »Veriga« prodaja posode EMO na kilogram; poslovalnica »Boč« pa peči za centralno kurjavo, salonitne plošče in keramične ploščice po zelo ugodnih cenah OBIŠČITE NAS, NE 80 VAM ŽAL! I i I I J v sporočilu za javnost, do drugih sploh ni bilo moč priti. Tako si pač moramo dovoliti malce špekulacije ... Vzroke za ukinitev časopisa bi po eni plati lahko iskali zgolj v finančnem kolapsu izdajatelja, kar pa se zdi vsaj malo čudno, če se je (vsaj nekaj časa) prodana naklada časopisa resnično gibala okrog 25.000 izvodov. Ob tem je namreč potrebno vedeti, da je časopis izhajal na samo 16 straneh in da je, razen nekaterih enobarvnih poudarkov na prvi in zadnji strani, prevladovala klasična »črnina«. Da bi prav veliko »pojedli« novinarji, verjetno tudi ni moč trditi, še toliko bolj, če drži podatek, da je imela redakcija praktično redno zaposlenega enega samega poklicnega novinarja. Temu bi sicer navsezadnje še lahko verjeli, saj ni bilo malo ljudi, ki so bili prepričani, da je Demokraciji občutno manjkalo novinarskih prispevkov. Bolj zanimiva je pri ozadju ukinitve časopisa seveda politična plat. Razmere so se od takrat, ko so časopis ustanavljali, bistveno spremenile. Stranka, ki sije Demokracijo izmislila, je prišla iz opozicije v oblastno koalicijo, velik del ljudi, ki so bili s časopisom (ne)po-sredno povezani, pa se je ugreznil na ministrske stolčke... Ob očitnem nepoznavanju DEMOSA na nenapisane zakone medijskega prostora so na račun »višjih ciljev« na Demokracijo preprosto pozabili ali pa so posamezniki skozi nekatere prispevke, objavljene v po-volitvenem času, menili, da jim je (tudi ta) časopis ušel iz rok. Politična neumnost, kratkovidnost, samozaverova-nost ali novi načrti? Če se zdi ukinitev Demokracije nerazložljiva poteza celo nekaterim republiškim opozicijskim poslancem, mogoče, kljub vsemu, še toliko bolj vse skupaj kaže na popolnoma premišljeno potezo (posameznih) struktur znotraj DEMOSA. Je res v ozadju, sicer klasične partijske ukinitve medija, priprava na ustanovitev novega (četrtega) slovenskega dnevnika, kot se šušlja po ljubljanskih kuloarjih ali morda razmišljajo, da bo za nove volitve dovolj samo (pravkar potekajoča) osvojitev nacionalne RTV hiše? Bodo časopisu Slovenske kmečke zveze na račun razpadle Demokracije kmalu sledile tudi ostale stranke? Bo Slovenija tako kar naenkrat preplavljena s strankarskim tiskom, kjer bodo bolj ali manj prozorno malikovali veličino posameznih političnih veljakov? Zaenkrat zgolj vrsta odprtih vprašanj, ki pa bodo zanesljivo prav kmalu dobila tudi povsem konkretne odgovore. NOVA pf DOBA STRAN 12 13. STRAN RES JE... - da je vztrajnost lepa čednost. Tega se očitno drži tudi slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder, ki mu kulturniki kar dobro majejo stolček, saj še kar vztraja, da bo počakal, koliko denarja bo država milostno dodelila kulturi, potem bo pa te drobtine delil. Še vedno se ne strinja, da je treba najprej pripraviti program in se boriti, da zanj dobi denar. - da je v Jugoslaviji vse mogoče. Komaj verjetno pa je, da je JLA, ki je v ospredju vseh jugo zgag, začela na Hrvaški TV reklamirati vojaški poklic. Kot v posmeh prikazuje vojaško idilo, hrabre pilote in mlade mornariške kadete, ki plešejo z lepoticami... - da hrvaške zdrahe dobivajo nov zamah. Potem, ko se je pokazalo, da notranji minister Boljkovac (sam vpleten) ne namerava zapreti kolege v vladi Martina Špeglja (glavnega osumljenca), tako kot Bavčar zagotovo ne bi aretiral Janše, je JLA poskrbela za nove posnetke iz vohunskega filma. Tokrat Špegelj pošilja tudi v p...o materino in tako se zdijo posnetki končno bolj verjetni. - da Jože Smole odobrava razvoj strankarskih in neodvisnih časopisov. Izjavil je, da ni nič hudega, če časopis nekaj časa obstaja, potem pa crkne. - da je vodja kluba poslancev celjskih socialistov izjavil, da je nova oblast vse, v kar se je v gospodarstvu vmešala - zjebala. Sicer pa meni, da ima narod takšno oblast, kakršno si zasluži. Lahko je njemu govoriti, ko ni več pri oblasti. - da je ravnateljica osnovne šole v Rimskih Toplicah 20 let otroke učila, da ni boga, zdaj pa je ali popustila ali pa spremenila prepričanje. Na šoli poučujejo verouk. da Laščani ne plačujejo geodetske uprave, ki jo imajo skupaj s Celjani. Laščani so svoj varčevalni ukrep do podrobnosti proučili in ugotovili, da jim Celjani po črki zakona prav nič ne morejo. Če Celjanom to ni po volji, si naj ustanovijo novo in povsem njihovo geodetsko upravo. - da je Bojan Umek, igralec SLG Celje, trenutno v Nemčiji. Vendar to nima nobene zveze s tem, da je v nedavnem Kabaretu na celjskem odru tako izredno radodarno razkazoval svojo golo zadnjico. daje Ladislav Grdina, predsednik vlade v Šentjurju, skoraj enkrat bolje plačan od gospoda Lojzeta Peterleta. Vendar je tudi res, da je občina Šentjur vsaj dvakrat slabše gospodarsko razvita od Slovenije. PODJETNA ŠIVILJA ŽIVI DVOJNO ŽIVLJENJE Dekle iz štajerske Obljuba dela dolg. Zato ne moremo napisati, kje natančno na Spodnještajerskem živi gospa N. N., ki nas je poklicala v redakcijo in povabila na svoj dom. Zapišimo le, da kraj ni daleč iz Celja. Le nekaj kilometrov je njen dom oddaljen od njene službe, kjer je šivilja. Dobra šivilja, saj je skoraj deset let delala v nemški tovarni blizu Hamburga. Danes torej spet živi blizu rojstnega kraja, hodi na »šiht«, dvakrat na mesec pa jo mož pelje v Miinchen na snemanje erotičnih video filmov. S pornografsko industrijo se je N. N. srečala že za časa svoje zdomstva. Ob napornem šiviljskem delu je pričela najprej pozirati za porno časopise, kasneje za filme za domače predvajanje (spomnite se, kako ste kupovali super 8 projektorje!), zdaj pa seveda snema video porniče. Tako kot v Nemčiji, ko se je postranskega zaslužka lotila zato, da bi čim več privarčevala za povratek v domovino, se je lani ponovno odločila za kočljive nastope iz ekonomskih razlogov. Hišo imata z možem skoraj končano, šiviljska plača je slaba, tudi mož slabo zasluži, pa sta se odločila na ta način spraviti skupaj za fasado in notranjo opremo. Zdaj je to že za njima, denarja pa je še vedno premalo. Zato N. N. z delom za marke nadaljuje. Ker smo bili tudi sami presenečeni nad njunim povabilom in samo temo pogovora, nam je razložila, da snema izključno scene z ženskami ali sama s seboj, kar tudi na moža ugodno vpliva. V službi se šefom in kolegicam seveda niti ne sanja o njenem početju, malce ji le zavidajo lepe obleke in se čudijo občasni neprespa-nosti. Nespretne kot smo, nas je zanimalo, zakaj nas je z možem poklicala na dom. N. N. nam je pojasnila, da se tudi pri nas časi spreminjajo in da, če bodo v službi zmanjšali število šivilj in bo ostala na cesti, računa na našo podporo, če se bo kdaj odločila predstaviti se javnosti s polnim imenom. Publiciteta ji bo prav prišla. kobilarne Upamo le, da se virtuozni hitroriti gospe ne bo zgodilo enako kot učiteljici iz Lendave, ki je za priboljšek prav tako snemala porno filme in so jo tisti, ki niso prišli v poštev za soigralce, pregnali na Madžarsko. N. N. in njenega moža nismo smeli fotografirati. Sama sta obrezala dve fotografiji iz kupa porno zvezkov na mizi v dnevni sobi, kjer smo se pogovarjali, ter počrnila zgornji del obraza N. N. Slika na naslovnici je stara približno sedem let, fotografija levo je stara eno leto, ob našem vztrajanju pa smo dobili še fotografijo N. N. na delovnem mestu v bližini Hamburga izpred dvanajstih let (desno). MEDTEM KO STE VI KLATILI ZVEZDE Z NEBA SMO MI MORALI REŠEVATI TISTE IZ MORJA Protest Delavci Panonke so na protestnem shodu pri spomeniku zmage v Murski Soboti zahtevali, da vodilni najdejo izhod iz krize, v kateri je podjetje že dalj časa. Zahtevajo, da se SO Murska Sobota na izredni seji odloči o nadaljnji usodi podjetja, predvsem, da sprejme program za sanacijo. Zahtevajo tudi zamenjavo predsednika IS SO, ki je sicer rajši odšel na dopust, kot pa da bi prišel na shod. Podpredsednik je skušal potolažiti zbrane in je dejal, da že vso jesen delajo na sanaciji Panonke. Delavci so bili besni in so mu dali vedeti, da je njim, ki imajo dobre plače, lahko, v Panonki pa plač ne dobijo, pa še brez dela so ostali. Naj še dodamo, daje bil shod pred spomenikom, na katerem je med dvema topovoma obešena povečana medalja z Leninom. Tako je bilo moč dobiti vtis, kot da so delavci prišli protestirat, ker 74 let po oktobrski revoluciji niso mogli ustvariti dostojnega življenja. Zdaj so na istem kot v začetku tega stoletja. Leninov lik seveda ni rekel nobene, še pomežiknil jim ni. Hrvaška Bastl avto nadvse industrija koristen Na Reki bodo Hrvati imeli svojo avtomobilsko industrijo. No, ne bo lastna, saj mislijo dobiti licenco ene izmed zahodnih ali japonskih avtomobilskih tovarn. Hrvati poudarjajo, da ima Reka vse pogoje, zlasti dobre prometne povezave, vključno z morsko, na Reki pa je vrsta podjetij, ki bo lahko sodelovala. Vlada RH je menda že dala svoje soglasje. Škoda, da se Hvati ne bodo povezali s prijatelji v Sloveniji, saj je prostora dovolj za skupno firmo. No, očitno bo Hrvaška samostojna država. Maks Bastl, slovenski minister za splošne gospodarske zadeve, je tudi celjski podžupan, zadolžen za gospodarstvo. Vprašali smo kaj dela in koliko koristi Celju. Predsednik celjske vlade Mirko Krajnc je pojasnil: »Z njim imamo redne stike. Ker je član vlade, je za Celje izredno koristen. Ob sobotah redno prihaja na koordinacijo. To, da ga ni v Celju in da tudi ne hodi na vse seje, je drugotnega pomena.« BB, SS, ŠŠ V minulih dneh so Celje v obiskali pari Školjč-Šetinc (LDS), ministra Bastl in Brejc ter socialista Semolič in Smole. Koliko bo koristil njihov obisk, bomo videli. Vsekakor pa je dobro, da šefi iz prestol- ... KK nice prihajajo . Nihče pa si ne želi, da bi prišel v Celje tudi par KK, Ka-dijevič in Kolšek. Ta dva sta v zadnjem času, v obrambi bivšega socializma v Jugoslaviji jasno povedala, da sta pripravljena na »obiske« tudi s — tanki. BRASU. H9PICAI . ..lin .. ki 3 m Q ■ rab# vrpr Pokrovitelj JN ]^Kl V SREDO, 13. 2. OB 19.30 V DVORANI GOLOVEC, CELJE Vstopnice pri blagajni bazena Golovec V ČETRTEK, 14. 2., OB 19. URI V DVORANI TABOR, MARIBOR Vstopnice pri Maticu in agenciji Tabor Organizator: AGENCIJA vicfšoton MARIBOR ......................... NOVA DOBA HUMORESKA Krivulja »Zdravo, tovariš direktor!« je zaklical novinar skozi priprta vrata v pisarno, iz katere je pravkar stopila tajnica. Direktor je skočil pokonci in se zaletel proti vratom, da je skoraj podiral stole pred seboj. »Psst! Psst!« je šepnil skozi kazalec na ustih. »Pssst! Ne titulirajte me s tovarišem! Če bo kdo slišal, bo takoj pomislil, da sem še vedno partijec.« »To pa menda ja niste več?« se je začudil novinar. »Bi bili pa res neumni, če ne bi že zdavnaj postali vsaj neodvisni. Ampak pustiva to, gospod direktor.« »Gospod, a ne zveni to čisto drugače?« se je nasmehnil direktor. Povabil ga je za mizo, obloženo s papirji, si ga od blizu ogledal skozi debela očala in začel obračati liste. »Aha, tole je nekaj, kar vas bo zanimalo,« je rekel in dvignil glavo, da bi ugotovil, če ga bo res zanimalo. »Tole kaže namreč našo zadolženost, ki je povezana z nelikvidnostjo. Zmanjšuje se. Ampak tu ni dobro videti. Gospa tajnica!« je vzkliknil, da je novinar kar vztrepetal. »Izvolite, gospod direktor!« se je oglasila tajnica in pokukala skozi vrata. »Prinesite mi tiste krivulje!« »Kakšne krivulje?« »Hočem reči, liste, na katerih imamo narisane krivulje. « In tajnica je prinesla kup v harmoniko zloženega papirja ter ga položila na mizo. »Aha,« je rekel direktor, pogledal novinarja in začel odmotavati zloženko. Razprostrl jo je po vsej dolgi mizi, ki niti ni bila dovolj dolga. »Lejte, tole nam je naredil računalnik, ki se nikoli ne zmoti. Tole je krivulja naše zadolženosti, pravzaprav sta dve krivulji. Od lani in od letos. Ta je precej nižja.« S prstom je potoval po krivulji, ki se je vzpenjala navzgor in se spuščala navzdol in ko je prišel do konca, je obrnil list, da bi videl, če se nadaljuje na drugi strani. Nezaupljivo je gledal hrbtno stran in novinarja, ki je v zadregi rekel: »Bi bilo pa res nerodno, če bi se krivulja nadaljevala na tej strani.« »A ne?« je tlesknil direktor. »Kaj šele, če bi končala na mizi?« je dodal in se zasmejal. »Tu vsaj vidimo, kako se spušča, hočem reči, vzpenja, hudiča. Saj na vrhu sili s papirja! O, ti vrag, ti!« FOTOREPORTAŽA NI RES.. Pogovor v parku Ljubljana, januar 1991 Rudi Šeligo in Mitja Ribičič - da v celjski bolnišnici in v republiki ni poskrbljeno za varnost bolnikov in osebja bolnišnice pred radioaktivnim sevanjem. Oko in roko nad to doslej nevidno in neznano nevarnostjo drži brat gospoda primarija dr. Faza-rinca. - da je uredništvo Nove dobe uspelo prikriti svoje sodelavce. Poleg kolegov pri Novem tedniku je dal uredništvo pod drobnogled tudi posebni organ pri Demosu. Posebna raziskovalna skupina alternativnih novinarjev je med drugim ugotovila, da se pri Novi dobi zbirajo ločenci, tisti, ki se šele ločujejo in tisti, ki se še bodo ločili. Eden pa celo živi na koruzi. Ukrep: pazite na žene. - da bi v Žalcu razmnožili nadvse uspela filma o presedniku občine in izvršnega sveta. Original je avtor poslal v Hollywood, kopijo pa na Zavod za patente pri JLA v Beograd. Zato filma ne morejo uvrstiti v letošnji program celjskega tedna domačega filma. - da je Nace Krumpak, oče YU-STIP-a že odvezal mošnjiček in kolesarskemu klubu plačal obljubljeni poldrugi milijon dinarjev. Med-tme je ugotovil, daje bil cilj že dosežen: reklama. Nace vztraja pri prepričanju, da je boljša slaba kot nobena reklama. - da bi Herman Rigelnik, gospod generalni direktor koncerna Gorenje odstopil s svojega težkega položaja zato, ker v Gorenju več ne smemo prodajati Nove dobe. On, gospod Herman Rigelnik, sploh ni odstopil, ne sestopil in ne izstopil. Do nadaljnjega. - da bi v Šmarju pri Sv. Roku razmišljali o tem, da bi že prihodnjo soboto praznovali občinski praznik. Gre za natolcevanja in politično akcijo, ki jo vodijo sovražniki Demosa. - da bi v Jurkloštru ustanovili inicativni in pripravljalni odbor za odcepitev od občine v Laškem in ustanovitev lastne občine. Izračuni so pokazali, da bi se Laščani kmalu priključili k njim. - da bo prihodnji torek v Celju velik praznik s povorko po mestnih ulicah in z ognjemetom. Prireditev je odpovedana, ker so gospod župan trenutno še rahlega zdravja, predsednik vlade je na dopustu, podpredsednik občine in poslanec gospod Maks Bastl pa prihajajo v Celje samo ob sobotah. - da bi imeli gospodje profesorji celjske gimnazije kaj zoper predlog Toneta Germa, ki ga je povedal na zboru nekdanjih borcev NOV v krajevni skupnosti K. D. Kajuh na Otoku. Tovariš Germ je namreč svojim soborcem predlagal, da bi spet strnili moči in udarniško očistili okolico Gimnazije, če je že profesorji in dijaki ne morejo. - da je zamude celjskega kabelskega televizijskega omrežja kriv gospod Drago Černič, tavžentkinstler. On je ie obtožil vse, ki so se pred njim ukvarjali s kabli, da so nekaj šušma-rili, dovolil montažo opreme dijakom srednje tehniške šole, sklenil pogodbo o izvedbenih delih z goljufom, ki mu sedaj v Celju sodijo, ter ustanovil lastno podjetje. nova doba odslej v prodaji tud v Ljubljani in Mariboru Prodajna mesta v Ljubljani: v kioskih Dela pri Kliničnem centru, v Emoni (nasproti hotela Slon), pred NAMO, na Tromo-stovju in na železniški postaji. Prodajna mesta v Mariboru: na Partizanski cesti (nasproti Emone), pri trgovski hiši Merkur, na Glavnem trgu (pri gostilni Koper), na železniški postaji. FOTOREPORTAŽA Natašino srebro SREBRNE SANJE NATAŠE BOKAL Slovenske šampionke Desetega dne Svetovnega prvenstva v alpskem smučanju je v naši paradni disciplini, ženskem slalomu, Škofjeločanka Nataša Bokal s fenomenalno drugo vožnjo, v kateri je bila za 87 stotink hitrejša od zmagovalke Švicarke Vreni Schneider, osvojila izredno drugo mesto in prvo jugoslovansko kolajno na tem prvenstvu. Izrednemu uspehu Nataše Bokal se je priključila tudi Katjuša Pušnik z odličnim petim mestom. Naš drugi veliki adut Veronika Šarec je na veliko žalost iz boja za visoko uvrstitev izpadla v drugem teku, mlada Urška Hrovat pa že v prvem. 1 Cl 1.1.11. v acillll ciljni areni je bila velikanska gneča. Ogromno novinarjev, fo-toreporterjev in TV ekip, je hotelo med prvimi dobiti ekskluzivne izjave in posnetke. Nataša je vsakemu dala kratko izjavo. Po prvem teku sem bila zelo jezna sama nase. Sploh ne vem, kako sem lahko tako slabo peljala. V drugem teku mi je uspelo tako kot na treningu. Odločila sem se peljati na vse ali nič. Na koncu je vse izpadlo dobro in upam, da se Po prvem teku, progo je postavil naš trener Jože Drobnič, ni najbolje kazalo našim dekletom. Veronika Šarec na osmem, Nataša Bokal na devetem in Katjuša Pušnik na desetem, z velikim zaostankom za vodilno Schneiderjevo, v stavnici niso visoko kotirale. Z zmago Nataše Bokal je bilo razmerje 1:20, za kolajno 1:7. Toda v drugem teku je Nataša Bokal s sijajno vožnjo, v slogu »velikih« Ingemarja Stenmarka in Alberta Tombe, dokazala, da so govorice o njeni fantastični formi na treningih v Kranjski Gori resnične. Posebej je bil zadovoljen »oče« Svetovnega pokala Serge Lang, ki je pred slalomsko dirko na listič »Coca-Cole« zapisal favorite za kolajne. Na prvem mestu v odsotnosti poškodovane Petre Kramberger je bilo ime Vreni Schneider, na drugi Nataše Bokal in tretjem Wibergove. Prvi dve ga nista razočarali. Po uspehu Nataše Bokal je obljubil, da bo v kratkem napisal knjigo o njej. In naša druga predstavnica, vedno nasmejana in vesela Korošica, Katjuša Pušnik je dosegla največji uspeh v slalomski ka-rijeri, peto mesto v izredno močni konkurenci. V drugem teku je prva od naših štartala Katjuša Pušnik. Spodbujana z velikim številom navijačev iz cele Slovenije, med katerimi so izstopali redni spremljevalci vseh velikih tekmovanj naših smučar-jev-ptujski kurenti, je v svojem značilnem slogu uspela prehiteti do tedaj vodilno Avstrijko Wachterjevo. Takoj za njo je štartala Nataša Bokal. Odločno, z izredno tehniko in napadalno vožnjo, si je v veliko zadovoljstvo številnih navijačev priborila ogromno prednost. Toda medalja je bila še daleč. Na štart so čakale Šarec, Maierhofer, Von Griiningen, Chavet, Masnada, Ochoa, Salvenmo-ser in Schneider. Naš tihi adut za kolajno - Veronika Šarec je na polovici proge odstopila. Na vrsti so bila vsa znana imena svetovnega slaloma. Sanje o kolajni so se končno uresničile Nataši Bokal po slabšem času Francozinje Chauvet in Masnada ter odstopu Blance Femandez-Ochoe. Bronasta kolajna je že bila okrog vratu Nataše Bokal. Na štartu sta ostali samo Avstrijka Ingrid Salven-moser in Švicarka Vreni Schneider. Med navijači iz Slovenije, Avstrije in Švice je na tribunah začela prava navijaška vojna. Čigava smučarka bo na naj višji stopnički svetov- nega prvenstva? Po prihodu Avstrijke na cilj je bilo jasno, da ima naša Nataša, kakor jo kličejo njeni Škofjeločani, zagotovljeno srebro. Okrog 20 tisoč ljudi se je v tem hipu vprašalo, kaj bo naredila Švicarka? Toda izkušena Vreni Schneider, je kot tolikokrat doslej na velikih tekmovanjih dokazala, da je najboljša, ko je to najbolj potrebno. Uspela je zadržati minimalno prednost pred Bokalovo. Veliko slavje med navijači iz Slovenije, Avstrije in Švice se je začelo. Vsak je na svoj način proslavljal uspeh svojih smučark. Na tribunu, kjer so se nahajali naši navijači, so vihrali transparenti z napisi »Dajmo dekleta, za slovenski ponos«, »Nataša, ti si naša — Tvoja Škofja Loka«, »Hu- Jože Drobnič NOVO NOVO NOVO NOVO KONZUM SINDI TRGOVINA POSEBNE VRSTE V CELJU, CENEJŠA OD DISKONTOV! Ne morete je zgrešiti, ker je v prostorih Samopostrežne restavracije v Gaberjah, (nasproti vojašnice na Mariborski cesti). - živila, suhomesnati in mlečni izdelki, pijače, čistila - lahka konfekcija, perilo, tekstilna galanterija, jeans program - mali gospodinjski aparati, zabavna elektronika, hoby program Velik parkirni prostor. Kupljeno blago vam bomo naložili v avto, večje količine pa pripeljali na dom. Če boste kupec, vas bomo upoštevali pri žrebanju lepih daril. KONZUM SINDI bo posloval od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Ml NE ČARAMO, Ml VEMO KAKO! H-P d. 0.0. SSL SEP d. o. o. Titov trg 4, Celje telefon: (063) 27-320 Reportažo so omogočili: [Ul * * ^ * BBI^r PODJETJE ZA TRŽENJE, EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO POSLOVANJA, d.o.o. CELJE EURODAS, cLc.o., Celje, Zagrad 61, telefon: 27-554, telefax: 26-919 VAS NOVI PARTNER! PRIPOROČAMO SE! Vsem se najlepše zahvaljujemo za pomoč. Nudimo vam: - Avto plašče - Akumulatorje - Barve jub zidarstvo -fasaderslvo 63ooo CELJE .Stanetova 16a ---------------------- 063/27-277 bom jutri v veleslalomu uspela uvrstiti med prvih pet,« je zadovoljna, takoj po končanem, slalomu povedala srebrna Nataša. Naša druga predstavnica, Katjuša Pušnik, se je znašla med nagrajenci. Na uradni razglasitvi smo edini med prvimi šestimi imeli dve predstavnici. Zelo razpoložena (kot ponavadi) nam je povedala: »Zelo sem zadovoljna s petim mestom, ker tega v slalomu nisem pričakovala. Mislim da je šlo dobro, čeprav z ogromno srečo, par jih je izpadlo, so nekatere bile pač slabše.« Skromna je Pušni-kova. Veliko časa za slavje naših deklet ni bilo. Čakal jih je veleslalomski trening. A prava »fešta« se je začela pozu-neje v hotelu Obervvirt v Vi-ehovenu, od Saalbacha 10 km, oddaljeni vasi. V prijetnem vzdušju v navzočnosti vseh prisotnih članov reprezentance, vodstva in novinarjev so proslavljali uspeh Nataše Bokal in prvo jugoslovansko kolajno na tem prvenstvu. Tudi prvi telegrami in čestitke iz vseh koncev Slovenije za Natašo Bokal in Jožeta Drobniča so prispeli. Proslavljali so pozno v noč. Toda med prvimi, ko so zapustile veselo družbo, so bile Nataša Bokal, Katjuša Pušnik, Veronika Šarec in Narcisa Šeho-vič. Čakal jih je nov dan in veleslalomska preizkušnja. Najbolj zadovoljen v vrstah naše reprezentance je bil seveda trener Jože Drobnič. Cilj so dosegli. Ena kolajna je tu. Smo med osmimi državami, ki so osvojile kolajne. Končno si je malo oddahnil. »Na koncu današnjega slaloma smo vsi zelo veseli. Nataša je z drugo vožnjo dokazala, da je v tem trenutku najboljša slalomistka sveta. V drugi vožnji je dobesedno deklasirala vse nasprotnice. Treba je reči, da je bil največji problem pri Nataši to, da je bilo to njeno prvo veliko tekmovanje in je bila malo psihološko obremenjena. Čestitke si zasluži tudi Puška z odličnim petim mestom, kar je lepo izhodišče za jutrišnji veleslalom. Po vseh analizah, kar smo jih delali po tekmi, bi tudi Veronika s takšno vožnjo do konca bila v igri za kolajne. Obljubim, da se bomo v prihodnosti trudili doseči takšne, ali podobne rezultate.« Direktor repezentance Tone Vogrinec je obljubil, da bo za osvojeno kolajno s svetovnega prvenstva prepešačil pot od Maribora do Ljubljane. Ne vemo, če bo obljubo držal. Vemo, da je bil izreden gostitelj na »fešti« v hotelu Oberwirt. »Uspeh je fantastičen. Srebrna kolajna Nataše Bokal je velika kot hiša. Mislim, da nimam kaj drugega povedati, uspehi deklet najbolj govorijo.« Tudi predsednik SZS Janez Kocijančič je navdušen nad uspehom naših deklet. »Mislim, da je bil nastop sijajen. V tem trenutku imamo žensko vrsto, ki je sposobna vrhunskih uvrstitev v slalomu in to so dekleta tudi pokazala. Mislim, da je srebrna kolajna Nataše tisto, kar slovensko in jugoslovansko smučanje v tem trenutku potrebuje.« V prijetni atmosferi med novinarji vseh jugoslovanskih redakcij smo tudi izvedeli, da se je naša najboljša smučarka vseh časov Mateja Svet odločila, da se vrne k smučanju kot profesionalka. V vrstah naše reprezentance so veseli novice o povratku Mateje. Toda čutiti je, da so vsi malo užaljeni, ker Mateja ni obiskala naše reprezentance v času bivanja v Saalbachu, ko je tudi sklicala tiskovno konferenco in povabila vse tiste novinarje, ki so o njej korektno pisali. Ko smo že pri Mateji, tudi mimo »Elana« na moremo. Norvežan Ole Christian Fu-ruseth je na tiskovni konferenci napovedal, da bo tožil »Elan« zaradi 500.000 DEM dolga. Elan je pripravljen izplačati polovico tega zneska, toda Norvežan s tem ni zado- voljen, ker je Elan kljub vseh težavam izplačal Nemca Ar-mina Bitnerja in Šveda Johana Wallnerja. Na proslavi srebrne kolajne Nataše Bokal se je v spremstvu simpatične dame pojavil tudi Mariborčan Walter Wolf, Vogrinčev vrstnik in prijatelj iz smučarskih časov, ki že od svojega 20-tega leta živi v Nemčiji in je eden uglednih biznismenov, znan kot ljubitelj hitrih »konjičkov«, ki bo v naslednji tekmovalni sezoni formule 1 vložil svoj kapital. Ker ga hitrost privlači, je pripravljen sponzorirati tudi naše najboljše smukače. KOMPAS UMisL POSLOVALNICA CELJE SRAR TRGOVINE KUSE J AVSTRIJA PLIBERK * blhburg ■•F* LABOT - LAVAMUND " ŠMIHEL - St MICHAEL Zalivska vojna je tudi vpli- Šele po garanciji avstrijske vala na izredne varnostne vlade so Američani pristali, ukrepe, ki jih je na vsakem da sodelujejo na svetovnem koraku čutiti v Saalbachu. prvenstvu. V primeru, da Ogromno policajev ves čas ameriških smučarjev ne bi bi-patrolira in kontrolira vse pri- lo, bi organizator avtomatsko šotne. Najbolj varovan je ho- izgubil 2 milijona dolarjev od tel v centru Saalbacha, kjer se ameriških sponzorjev, nahajajo ameriški smučarji. Veronika Šarec Katjuša Pušnik Po beograjskem premirju, ko so vendarle dosegli, da je šla JLA v vojašnice, hrvaška rezervna milica pa k ženam in otrokom, se zadeve niso pomirile, JLA in srbski demokratični tisk sta zagnala pospešena hajko. JLA je zlasti presenetila z oceno političnega stanja. Takšne ocene hi naj bile že preteklost. V oceni JLA jasno pove, da verjame edino partiji, ki jo je sama ustanovila, to je ZKJ Gibanju za Jugoslavijo m da se bo do konca borila za Titov socializem. Predsedstvo SFRJ se bo s takšno oceno, s preglasovanjem, zanesljivo strinjalo. Zadnji razgovor pri Joviču ni bil uspešen, saj se niso dogovorih kaj dosti. No, veseli moramo hiti, da razgovori sploh še tečejo, Bosna bi rada nov sestanek v Sarajevu. Pripravili bodo svoj predlog za novo Jugoslavijo, za skupno vojsko, trg, denar in zunanjo politiko. Slovenci smo spet predlagali nekaj, kar bo ocenjeno za nov napad na JLA in razbijanje Jugoslavije. V Beogradu naj b, namreč sprejeli sklep, da do novega dogovora fantje ne bodo več hodili k vojakom. Ze lahko slšimo Kadijeviča, ki pravi: »Brez vojske nas bodo zunanji sovražniki zlahka pohrustali.« Iz Bosne pa prihaja bolj zanimiv predlog: znameniti Fikret Abdič, ki je zdaj Član predsedstva BiH, predlaga, naj bi nekaj mesecev imeli vsi zajamčene plače, razen tistih, ki si jih pošteno zaslužijo s prodanim na trgu. Sebe je torej kot direktorja Agrokomerca izvzel, odrekel pa se bi denarju, ki ga prejema v bosanskem predsedstvu. Slovenci veliko zvemo od Drnovška. Zanimivo je, da ta obvešča javnost, ne obvešča pa RS, oziroma njenih poslancev. Kar zadeva našo deželo, še podatek, da ima ZKJ Gibanje za Jugoslavijo že 60.000 članov, oficirjev JLA in upokojenih generalov, pa tudi nižjih Činov. Kaj delajo, javnost zaenkrat še ne ve. Hrvaškega ministra še niso zaprli. Tudman pravi, da bodo tudi oni zavrteli svoj vohunski film. Za Slovenijo ga JLA pripravlja. Na voljo je gradiva za 10 ur. Bomo videli v filmu, kako se pogovarjata Janša m Grubelič? Zagotovo imajo film tudi Albanci. Obeta se nam torej toliko vohunskih filmov, da bo mogoče organizirati nov festival. Celje bo zagotovo kandidiralo zanj. Iluzij, da smo vsak dan poslušani in snemani, tako ni več. RADAR SO SOSEDJE SKREGANI Skrivnost novoletnih strelov »Kmalu po polnoči je nekdo s prekio potrkal po oknu. Odprl sem ga. Takrat je dvakrat počilo, del ometa me je zadel v očala. Poglejte, tu se še vidi. Utegnil sem še pogledati. Pri sosedu je izginila ženska v rdečem puloverju izza hiše...« Tako nam je povedal Jože Kragl, 76 let upokojen šofer iz Partizanske 9 v Celju. Prepričan je, da je streljal sosed. »Ta je teritorialec in pravijo, da ima doma orožje.« Gre za soseda Marka Cestnika, 30, iz Partizanske 11 in njegovo ženo Olgo, 34. Kot smo se lahko prepričali, gre za sosede, ki se ne razumejo, čeprav še ne živijo dolgo v soseščini. »Kmalu zatem, ko sta se priselila, kupila sta hišo, seje začelo,« razlaga Kragl. »Kmalu so se pojavile smeti pri vodnjaku, začela sta na črno zidati prizidek, ki nam je vzel še tisto malo sonca. Ob meji sta nasula več kot meter zemlje... Tudi kanalizacija, ki sta jo zgradila, ogroža vodnjak.« V letu 1988 je služba Zavoda za socialno medicino in hi-gijeno dela v Celju ugotovila, da je voda dejansko oporečna. Predlagali so, da naj se Kragl dogovori s sosedom, da bo odstranil smeti. Zakaj niso predlagali inšpekciji, da ta ukrepa? Aprila 1989 je inšpektorica Meta Malgaj ugotovila, da sta Cestnika naredila izkop 8,60 x 5 metrov. Brez dovoljenja. Izdana je bila odločba, da takoj ustavita gradnjo prizidka in da v mesecu dni zaprosita za lokacijo. Zdaj prizidek stoji, zgrajen je bil brez dovoljenja. Izvedenec je med drugim ugotovil, daje res nasuta zemlja, meni, da jo je treba odstraniti. Da ne bo zatekalo k sosedu, je treba napraviti drenažo. »Poglejte, nič niso še naredili. Prizidek stoji, voda še vedno ni pitna, s sosednjega zemljišča teče k nam, kanalizacija je položena brez dovoljenja,« pravi Kragl. Pri Cestnikovih povedo svojo zgodbo. »Ko smo se selili, je Kragl rekel, da ne mara majhnih otrok. Res je, da sva postavila prizidek na črno, zlasti zaradi kotlovnice v kleti. Kragl se je kregal tudi z bivšim lastnikom. Zastrupil nam je dva psa.« Pokazala sta mnenje Zavoda za socialno medicino in higieno dela iz Celja, v katerem piše (z dne 4. 1. 1990), da se bo zaradi prizidka delno povečala zasenčenost, da bo kurilnica le malo ogrožala okolico in da torej ekološko ni sporna.« Kragl pravi drugače: »Otroke imam rad, tudi živali. Psa sta zastrupila sama. Ona je prinesla iz službe, iz Cinkarne, strup. To seje zgodilo, ko je naganjal psa name, pa ni hotel ubogati.« Cestnika povesta zgodbo, ko je Kragl poklical gasilce, ker sta kadila na vrtu. »Prišli so kot da bi divjal velik požar. Sredi noči. Uničil nama je ameriške borovnice in fižol.« ZARADI ROGA SO ZMRZOVALI SENTJURCANI Brezobzirni neplačniki Hudi časi so in plačevanje računov za marsikoga predstavlja veliko breme. Pa še nekako gre in skrpamo mesec z mesecem. Poravnamo svoje obveznosti, a lepega dne nas postavijo na hladno. Takole bi nam lahko svojo jezo in ogorčenje opisali stanovalci šentjurskih blokov v ulici Miloša Zidanška 8-10a. Pred nedavnim so radiatorji v stanovanjih postali ledeno mrzli in velike ledene rože so se zarisale po oknih. Tudi v bližnjem vrtcu, ki ga ogrevajo iz iste kurilnice. V kurilnem odboru, ki ga vodi Zdravko Pintarič, so nemočno majali z glavami, v občini je predvsem zaradi otrok v vzgojnovarstveni ustanovi nastal vik in krik. Zagotovili so denar za nakup kurihiega olja in prevzeli obvezost, da bodo kar v občinskem šentjurskem vrhu trdo prejeli brezobzirne neplačnike ogrevanja. Teh pa ni tako malo in nekateri »odločneži« ogrevanja niso marali plačati že tam od sredine leta 1989. Skupen dolg, skupaj z zamudnimi obrestmi do konca lanskega leta, znaša nič manj kot dobrih 51 tisočakov. Nič čudnega, da jim je v šentjurskem bloku zmanjkalo denarja za ogrevanje, čudno pa je to, kako toliko mesecev oziroma let neplačnikom nihče ni stopil na prste, lepo so se greli, zanje pa so plačevali drugi. Smrtna pot V nedeljo zjutraj so na travniku pri tovarni v Libojah našli mrtvo Marijo Klanšek iz Kasaz, staro 46 let. Ugotovili so, da se je Klanškova prejšnjo noč vračala iz službe, padla in obležala ter ponoči zaradi podhladitve umrla. Kurilni odbor Miloša zidanfika 8-10 a FlPIO šent.lur U.nznam dolžnikov na dan Pl. Ime in priimek 21. Jan. DVU Naslov 1. 1991 Znesek Olga Pevec M.Zidanška 9 7.067»70 din Danica Mernik " ■ 9« 6.469,00 din Franc Fidler " 10 5.048,80 din Jakše -Skale " 8b 5.020,80 din 'Mar,lana Polenšek " 9 4.426,00 din Josip Andrašiš " 9« 4.179,00 din Vera Jazbinšek " 8b 5.568,00 din Nevenka Selič " 9 5.256,00 din Franc LavbiČ 9 2.931,50 din Lcopoldina Križnik " 8b 2.429,00 din Anton Hribernik " 9 1.814,00 din Zlatko Borko " 8b 1.108,00 din Pivec Bojan " 9« 992,10 din Pavlovič Milena " 9» 1.088,40 din -Fendre Ivanka M 9 518,00 din Kosaber Zdenka " 9 458,00 din Šket h o ša n ” 8b 579,10 din Sonja Laubič •' 10 359,00 din Skupaj dolg « > = = = = «*■ -■ **** * 51.109,40 din Opomba : » »kupnem znesku vsakega posamez.r-ika so priračunane tudi zamudne obrest', ki Jih le izračunala stanovanjska skupnost na dolg do ' /?. 1990. Cestnika tudi povesta, da se nista nikoli kregala. Prej sta živela v bloku in z vsem sta bila v dobrih odnosih. Kragl trdi, da se z bivšim lastnikom, sosedom, ni kregal. »Še ob novem letu sva se srečala in voščila. Potožil je zaradi bolečin v nogah, kar pa ni čudno, saj jih ima nad 90.« V KS menijo, da je za prepire kriv Kragl. Seveda pa smo se še posebej zanimali za novoletno streljanje. »Za novo leto sem bil v Casablanci,« trdi »Marko Cestnik. »Res je, da sva s sinom streljala za novo leto, vendar s plašilko. Orožja pri hiši sploh nimamo,« razlaga Olga Cestnik. Kragl je streljanje prijavi! več kot teden po novem letu. »Iskal sem znanca, ki je prej delal na policiji. Ko sem ga našel, sem šel po njegovem nasvetu takoj na policijo. Veste, plašilka ne pušča sledov na ometu, še manj pa povzroča, da bi omet letel po zraku ...« In kaj so nam povedali na milici? Zvone Kozjak, pomočnik komandirja PM Celje: »Zadevo še raziskujemo. Sledovi na ometu so. Kdo je streljal, še ugotavljamo. V vsakem primeru pa gre za slabe sosedske odnose.« Kragl dodaja, da je Cestni-kova povedala miličniku, da njenega moža za novo leto ni bilo, ker je bil v službi, v Cinkarni. »Zagotovo sta bila dva. Eden je s prekio potrkal po oknu, drugi je streljal. Izrabil je priložnost, ko za novo leto sicer pokajo.« Povedal nam je še, da ima zvočne zapise o tem, kako ga soseda žalita. Isto trdita, vendar nimata posnetkov, Cest-nikova. Črna gradnja še stoji. O nasutju zemlje teče pravda, voda še vedno ni za pitje... Predvidevamo, da milici ne bo težko ugotoviti, za kakšno streljanje je šlo, od kod so streljali. V vsakem primeru pa je treba opozoriti na bojazen, da se iz slabih sosedskih odnosov rodi kaj slabega. Preveč je podobnih izkušenj. Žal v naši družbi nimamo prave službe, ki bi se kaj več ukvarjala s skreganimi sosedi. Kar se nas tiče, bi bili veseli, če bi se zgodba srečno končala, če bi spore končali v zadovoljstvo obeh sosedov in pravično, tako kot pišejo zakoni. To pomeni, da bo rešen tudi problem črne gradnje, kanalizacije, nasute zemlje, odvodnjavanja, pitne vode iz vodnjaka. Prav veselilo nas bo, če bomo lahko zraven, s fotoreporterjem, ko si bodo sosedje končno segli v roke ... Izpred desne hiše naj bi padla dva strela na levo hišo pod levo okno. Sledove raziskujejo... Cestnikova zatrjujeta, da je njun sin streljal s plašilko. NAPAKE V TRŽAŠKI PALAČI Nedolžen v zloglasnem zaporu Nesporno je, da je zapor Coroneo v Trstu kraj, skozi katerega gre mnogo Jugoslovanov, ki kršijo zakone v Italiji. Lepo število naših državljanov presedi tam, odvisno od prekrška, za katerega so bili obsojeni. Gotovo drži, da so vsi, ki so se v zaporu znašli, to tudi zaslužili. Vendar pa je primer 42-ietnega Miroslava Miloševiča, rojenega v Smederevski Palanki in s stalnim bivališčem v Trogirju, nekaj posebnega in je zbudil veliko zanimanja v italijanskem pravosodju. 5. novembra 1987. so Miloševiča v odsotnosti obsodili na 2 leti in 4 mesece zapora zaradi kraje najetega avtomobila. 13. septembra 1988. so ga zasačili na jugoslovansko-italijanski vmeji, na mejnem prehodu Škofije. V zaporu Cornoe v Trstu ostane 20 dni, zatem ga izženejo v Jugoslavijo. Ponovno ga ulovijo 1. avgusta 1989 na istem mejnem prehodu, nakar ga zopet odvedejo v zapor, v katerem ostane 8 mesecev in 21 dni. Zatem tržaško sodišče sprejme odrešilno odločbo, proglasi ga za nedolžnega in ga izpusti iz zapora. Odvetnik, ki je Miloševiča branil, predloži zahtevo za 330 milijonov lir odškodnine, od katere sodišče odobri le 16 milijonov in stroške njegovega zastopnika. Nezadovoljna nad to odločitvijo, se Miloševič in njegov odvetnik v janauarju letos pritožita na Višje sodišče 'v Rimu in zahtevata odškodnino v znesku 193 milijonov lir, kolikor sta prepričana, da bosta dobila. Poleg tega pa je Miloševič, glede na to, da je bival neprekinjeno skoraj 9 mesecev v Italiji, pridobil pravico do stalnega bivališča. To je kratka kronologija dogodkov vznemirljive zgodbe. Z njenimi avtorji smo se te dni pogovarjali v Trstu. Proglašen za tatu Naš sogovornik je bil tragični junak zgodbe, Miroslav Miloševič, vrhunski mojster - varilec, lastnik samostojne obrtne delavnice v Trogirju s 15 zaposlenimi delavci. Več let je prav preko tržaške firme delal na mnogih plavajočih platformah po celem svetu, da bi si pridobil dovolj sredstev za ustanovitev lastnega podjetja. Vendar je na njegovi zadnji službeni poti iz Italije splet nenavadnih okoliščin popoloma spremenil njegovo življenje in vse, za kar se je do tedaj boril in vlagal, je padlo v vodo. »Za pot domov iz Italije sem najel na svoje ime avtomobil v Pescari. Vnaprej sem plačal stroške in zavarovanje, saj sem se nameraval zaradi nekaterih zadev ponovno vrniti v Italijo. Na poti domov, oziroma že v Jugoslaviji (pri Odžaku v Vojvodini) sem doživel prometno nesrečo. Avtomobil, ki ni bil več v voznem stanju, je prevzela tamkajšnja policija. Ključe avtomobila in dokumente sem poslal matični hiši ren-ta-car Hertz v Rim. Menil sem, da sem s tem svoje obveznosti do agencije izpolnil«, pripoveduje Miloševič. Po tistem se je za Miloševiča začelo vse preobračati. Poslovalnica Hertza iz Pescare je podala prijavo proti Miloševiču, osumljenemu za krajo, saj naj bi avtomobil odtujil. Na tržaškem sodišču so Miloševiča v odsotnosti obsodili na 2 leti in 4 mesece zapora in na 1,5 milijona lir kazni. Menil sem, da je vsega konec. Ker sem vedel, da nisem storil nobenega kaznivega dejanja, še najmanj pa ukradel avtomobil, sem občasno še potoval v Italijo. Ko pa sem nekoč, bilo je to 1. avgusta 1989, ponovno potoval v Italijo, mi je na meji italijanski miličnik vzel potni list, nadel lisice in ponovno so me odvedli v zapor Coroneo. Tu sem bil za vse po vrsti tat in iz zapora sem prišel šele po 8 mesecih in 21 dneh. O maltretiranju v kvesturi in o bivanju v enem od najhujših italijanskih zaporov ne bi želel govoriti. »Ker sem nedolžen prebil skoraj 9 mesecev v zaporu, sem si pridobil pravico do stalnega bivališča v Trstu, vendar sem bil nenehno pod nadzorom socialnega delavca, brez pravice do svobodnega gibanja. Našli so mi delo, a zaslužil sem komaj za stanovanje in hrano. Sedaj pričakujem denar od odškodnine in potem bom začel življenje na novo tukaj v Italiji, kjer so krivi za moj življenjski brod-lom. Nameravam ustanoviti podjetje, kakršno sem imel v Jugoslaviji in sem pripeljati svojo družino«. MED ŽARČENJEM IN ZDRAVJEM Dve komisiji v bolnišnici V petek so v Celju na tiskovni konferenci predstavniki celjske bolnišnice in republiških organov zanikali sum poslanca Janeza Črneja in pisanje Nove dobe v zvezi z delom in delovanjem oddelka celjske Bolnišnice za endokrinologijo in nefrologijo z nuklearnim laboratorijem. Po zagotovitvah primarija Franca Fazarinca, podkrepljenih z ugotovitvami posebne komisije, ki je 28. januarja na omenjenem oddelku opravila pregled, je na omenjenem oddelku vse tako, kot mora biti. Oddelek je torej strokovno primerno pokrit, delo s pacienti v skladu s predpisi, ožarčenost delovnih površin in osebja pa pod dovoljenim. Kljub temu, je dejal namestnik republiške sekretarke za zdravstveno in socialno varstvo Tone Košir, bodo na celotnem internem oddelku opravili še izredni pregled in posebej preverili upoštevanje indikacij za izbiro nuklearnomedicinskih preiskav. Primarij Fazarinc je poudaril, da na oddelku, kjer uporabljajo radioaktivne izotope, ne kršijo splošno sprejetih svetovnih norm, v letih obstoja oddelka pa so tovrstne preiskave opravili na okoli 40 tisoč bolnikih. Dejal je tudi, da gredo izotopi z izločki resda v kanalizacijo, vendar da to ne obremenjuje okolja. Niso pa prisotni v petek mogli pojasniti podatka, da se izmed 13 sester na oddelku kar tri menda zdravijo zaradi nezmožnosti zanositve. Fazarinc je dejal le, da zaenkrat od omenjenih sester ni dobil o tem uradne informacije ali zahtevka po premestitvi. ČRNOGH WTTEU Predsednik s črnim madežem Staro Velenje Je vedno ži\i v senci razbohotenega novega mesta. Čeprav se na spodnjem delu staplja v njegovo celoto, pa je središče nekdaj klenega in prijetnega trga Je vedno osumljeno in zanemarjeno. Kraj pravzaprav spada h glavnemu mestu velenjske občine in je od oblasti oddaljeno komaj za streljaj. Pa nič. Vsi oblastneži po vojn, so že zasadili svoje kremplje V njegovo prenovo, vsakdo je umno razmišljal, kako bi zm ,h njegovo pi most - pa nič Staro Velenje še vedno preživlja čase vztrajnih modrovanj, vsemogočih razprav m izživljanja posameznih arhitek-tov. ki so s svojo sta vbarsko pronicljivostjo edini iztržili nekaj novčičev, saj je za njih takšno delo pravi izziv, Starovelenjčani so že večkrat sami zagrabiti in usodo kraja vzeli v roke. Pa nič. Zadnje čase so se zadeve bolj zavzeto lotili znotraj sveta krajevne skupnosti, ker se zavedajo, da brez akcije še tako dobra zamisel ne uspe. Nekateri pravijo, da je zdajšnji predsednik sveta gospod franc Sever pravšnji človek, ki bo Sta,emu Velenju posrnu j ■ tega, kenmupodpoio pri občinskih izvršnikih, zlasti pa ga povzdiguje sum velenjski župan Pankrac Semečnik. Zakaj tudi ne hi'? Severje namreč perspektiven obrtnik, ki ima v Starem Velenju ob Celjski cesti 67 mogočno kleparsko delavnico z vso pripadajočo šaro, razmetano daleč naokrog. Obrtniška duša nekdaj malega, zdaj pa že premišljenega podjetnika, ki obljublja, da bo v razvoj obrti zmetal kar 300 tisoč nemških mark, samo, da ga pustijo v starem Velenju, je še vedno ostala tam. kjer je bila nekdaj. Hvalisava, zakrknjena in zvita. Nič nenavadnega ni, če mu podleže celo župan, ki se končno bori za ''donosne posle obrtnikov zavoljo njegove čedalje bolj revne občinske blagajne. Bog ne daj da bi v Starem Velenju domačini njihovemu predsedniku gospodu Severju ne zaupali preveč samo zaradi tega. ker je prišlek. Možakar je kar napred-njaŠki in sledi spremenjenim odnosom v družbi. V ja\ ■ nih nastopih ne pozablja, da se predsednik njegovega kova mora priličiti zdajšnjim političnim razmeram in zaradi tega ne pozabi povedati kakšne krepke besede na rovaš propadlega enopartijskega režima. Temu primerno pa njegovi sokrajanine morejo pozabiti, kako st> sc pred leti z njim ukvarjali občinski inšpektorji in uradniki. Morda so se po starem Velenju tudi zaradi tega razvnele govorice, ki jih je zagotovo spodbudil nedavni dogodek. Ob Partizanski cesti, ki >puda v krajci no skupnost Staro Velenje so pred dobrim tednom porušili nedograjeno stanovanjsko hišo. ker sta jo zakonca Josupovič na čmo zgrudila. Seveda je z dobro prikritim črnim madežem na obrazu bil zraven tudi predsednik sveta te krajevne skupnosti gospod Sever. Pozabil je, da ljudje madežev ne pozabijo tako hitro. In res so kmalu spregovorili. .. Obrtnik Frani Severje imel v Starem Velenju neprimerne delovne prostore in je prišel navzkriž z občinskimi inšpektorji, ki so mu v leseni podrtiji prepovedali obratovanje. Navidez je mojster nekoliko popustil in na istem prostoru sredi Starega Velenja zgradil č\rsto zidano delavnico. Ker za gradnjo ni imel potrebnih papirjev, mu na občini niso napisali uporabnega dovoljenja. Prišlo je tako daleč, da je p./stojni organ udaril pečat na izvršbo o rušenju na črno zgrajene delavnice obrtnika Severja. (Smiljenje takratnega predsednika Pbčfriskeg; k miteja 'V 1 ibdarstvi in \ so jok.!,a Jožeta Mraza, alj pa z ocvirki pod roko zabeljena ■izuri, sta odločila, da po naročilu občine velenjski komunala niso porušili črne gradnje, ki še sedaj stoji v Starem \ 'elenju. . Več dni mrtva__________ V četrtek so v Šaleku 50 v Velenju v njenem stanovna-ju našli mrtvo Elo Marhat, upokojenko. Sin jo je že več dni pogrešal, zato je v stanovanje vlomil. Marhatova je umrla naravne smrti. Roparska tatvina Drugega februarja je občan SB iz Laš pri Šmarju prijavil, da je k njemu prišel popoldan neznanec in prosil za preno- čišče. Ko je bil SB kratek čas odsoten, je neznanec v kuhinji ukradel 15 tisoč dinarjev, nato pa SB fizično napadel in pobegnil. Patrulja policajev je kmalu izsledila osumljenega MJ, starega 32 let, iz Para-čina. Skoraj zmrznil V sredo so domači pogrešili Franca Čokla, starega 80 let, iz Roginske Gorice. Miličniki, sorodniki in krajani so ga kmalu našli v gozdu kilometer od hiše. Ves premra-žen je ležal v strugi manjšega potoka. Hitri najdbi se ima zahvaliti, da je ostal živ. Bagdad: Irak se pred napadom brani z nafto v morju. Naftni madež ki gaje Irak spustil v vode pred obalo Kuvajta, je že zelo blizu kopnega. Adis Abeba: Strmoglavljen režim Siada Barreja. Mogadi-ški radio je poročal, da je diktator v tanku pobegnil iz predsedniške palače. Washington: Baker in Besmertnih gladita odnose SZ-ZDA. Zunanja ministra sta se pogovarjala o predvidenem vrhu v Moskvi, Zalivu in krizi v Sovjetski zvezi. Buenos Aires: Obračun policije s plačanimi morilci kokainskega kartela. Plaz aretacij se ujema z vdajo nekaj pomembnih mafijskih vodij kolumbijskim oblastem. Praga: Začele so se prve javne dražbe, na katerih privatnikom prodajajo državne trgovine, restavracije in podobne objekte. Bukarešta: Turčija je Romuniji odobrila kredit v vrednosti 50 milijonov dolarjev in še posebne kredite za izvozno-uvozne posle. New York: V ZDA je za aidsom umrlo že več kot sto tisoč ljudi. Število bolnikov nezadržano narašča, tako da bo v naslednjih treh letih umrlo še 215 tisoč Američanov. Strasbourg: Svet Evrope je določil, da naj bi o Huseinovih zločinih odločalo vojno sodišče. Strinjali so se, da bo februarja Češkoslovaška federacija postala 25. članica Sveta, prošnja Jugoslavije pa je začasno odložena. New York: Iraški zunanji minister Tarik Aziz dolži generalnega sekretarja OZN, da je bila resolucija izglasovana s podkupovanji, izsiljevanji in s pritiskom. Port-au-Prince: V krvavih spopadih na Haitiju je umrlo 10 ljudi. Varšava: Po mnenju poljske vlade se kaj lahko zgodi, da bodo že do konca marca končali pogajanja o odpisu poljskih dolgov. Bonn: Funkcionar bivše NDR osumljen poneverbe. Harry Tisch naj bi vzhodnonemško sindikalno zvezo FDGB oškodoval kar za 104 milijone mark. Strasbourg: Francoski obrambni minister odstopil. Jean-Pierre Chevenement je nasprotoval zalivski vojni, zamenjal pa ga je Pierre Joxe. Bagdad: Sadam Husein zagrozil s kemičnim orožjem. Svet Evrope pa zahteva kazen za ekološko katastrofo. Peking: Kitajska je pripravila svoj predlog za prenehanje vojne v Zalivu, vendar ga bo objavila šele, ko bodo zavezniške sile izselile iraške sile iz okupiranega Kuvajta. Ženeva: Francija poskuša s pošiljanjem odposlancev v arabske države, še posebno države Magreba, utrditi proti-iraško zvezo, a tudi mir po vojni. Nairobi: Ali Mahdi Mohamed je novi somalski predsednik, sporočajo uporniki Združenega somalskega kongresa. Washington: Spopad iraških sil z marinci na saudsko-kuvajtski meji. Pentagon je potrdil, da je prišlo med prvim resnejšim kopenskim obračunom do smrtnih žrtev. Agencije poročajo o 10 mrtvih. Bonn: Nemški davkoplačevalci bodo za vojno v Zalivu plačali 13,5 milijona mark. New York: Ameriška televizijska mreža ABC trdi, da sta se Iran in Irak še pred vojno dogovorila za pristajanje iraških letal v Iranu. Bruselj: Evropska skupnost bo državam srednje in vzhodne Evrope dodelila 20 milijonov ecujev, ki naj bi jih porabili kot pomoč drobnemu gospodarstvu. Strasbourg: Svet Evrope je po hitrem postopku ugodil prošnji Češkoslovaške federacije za vstop. Moskva: V vseh večjih mestih Sovjetske zveze so uvedene skupne vojaško-miličniške enote. Bukarešta: Graditev jedrskih elektrarn je edina pot, po kateri bi Romunija odpravila energetsko krizo. Prve kilovate naj bi pridobila že leta 1994 v Cerni vodi pri Črnem morju. Jeruzalem: Izraelske oblasti so zaprle enega najuglednejših in zmernih Palestnicev, dr. Ferija Nusejbo, pod obtožbo, da je vohunil za Irak. Varšava: Poljska vlada hoče vladati. Premier Bielecki trdi, da mu številni svetovalci predsednika Walense niso nevarni in obljublja le triletno prilagajanje svetovnemu trgu. Peking: V Pekingu so odprli južnokorejsko uradno predstavništvo, LDR Koreja se pogaja o navezavi diplomatskih odnosov s Tokiom. Diplomatske stike naj bi navezali tudi Južna Koreja in Sovjetska zveza. Moskva: Sovjetski maršali so proti Borisu Jelcinu. Zahtevajo razpravo o njegovih nevarnih in zgrešenih stališčih. Tirana: Več kot tisoč ljudi je demonstriralo pred albanskim zunanjim ministrstvom in zahtevalo odstop voditelja diplomacije. Havana: Strejali so na gvatemalskega predsednika Jorgeja Serrana. Nihče ni bil ranjen. Rim: V Rimminiju se je začel 20. kongres italijanskih komunistov. Poslej se bodo imenovali Demokratična stranka levice. Saalbach-Hinterglemm: V ženskem slalomu na SP zmagala Vreni Schneider, Nataša Bokal je bila druga. HUSEINOVA PALAČA Na plečih ljudstva Pod belo modro zlato bleščečo kupolo visi 6 metov visok in 4 metre širok lestenec iz dragocenega avstrijskega kristala (vreden 15 milijonov DEM). V vsaki sobi visi podoben lestenec. Tla so iz najfinejšega marmorja - v vsakem prostoru v drugih barvah. Sredi puščave si je dal Husein zgraditi palačo kot iz Tisoč in ene noči. Vredna je 300 milijonov DEM, gradili so jo osem let. V njej je 60 sob, kinodvorana s satenastimi stenami, 20 kopalnic v marmornatih stenah, obloženih s pozlačenim porcelanom in opremljenimi z zlatimi armaturami (iz Nemčije), posode za milo iz kristala. Kad v njegovi kopalnici je iz zlata, vredna 35 milijonov DEM. Njegova postelja (iz Francije) se lahko naravnava elektronsko. Pisalna miza (iz Španije) je vredna 209 tisoč DEM. V velikanski jedilnici in konferenčni sobi je ročno izdelana miza iz tikovega lesa, ob njej pa prostora za sto ljudi. Pod palačo je Huseinov bunker, v katerem lahko 50 ljudi preživi leto dni. Ampak vprašanje je, kaj bo po koncu vojne z bogastvom, ki si ga je na plečih svojega ljudstva nagrabil iraški diktator Husein. Kot povzemamo po tujem tisku, se čuti vedno bolj ogroženega, teka od bunkerja do bunkerja in ima okrog sebe le še šest, sedem ljudi, ki jim zaupa, precej jih je dal pobiti. Zato Najboljši seveda ni čudno, če je poskrbel za svojo družino. Ženo Sajdo, mater petih otrok in ravnateljico šole je spravil v tujino, pri čemer ostaja kraj strogo zaupen. Toda po govoricah, ki so jih potrdili njegovi lastni diplomati, je ladja odplula proti Mavretanji. Ta zahodna puščavska republika ima tesne odnose z Irakom - bagdadski režim je smel tu celo preskušati svoje rakete. Kot pravijo, je Huseinova družina zasidrana ob mavre-tanski obali, s seboj pa je od- peljala za več milijard DEM zlata in dragocenosti. Žena Saj da naj bi soprogu pripravila vse potrebno za njegov pobeg, o takšnem načrtu pa iraško ljudstvo seveda ne sme ničesar vedeti, saj se diktator boji, da bi ga demoraliziralo. Norvežani so s solzami v očeh in z iskreno žalostjo sprejeli vest o smrti svojega suverena Glava Petega, ki mu je v 88 letu življenja odpovedalo srce. Norvežani so svojega kralja, ki jim je vladal 33 let, zelo spoštovali zaradi njegove hrabrosti, skromnosti in vsestranskosti. Pravijo, da je bil tudi zelo duhovit. Kraljeva življenska deviza je bila »vse za Norveško«, kar je vse življenje dokazoval z raznimi dejanji. Čeprav je kralj tudi na Norveškem ceremonialna osebnost, brez dejanske oblasti, je Olavu Petemu uspelo, da je bil dejansko prisoten v tudi v političnem živ- Poskrbel za družino Ijenju. Njegove izkušnje in nasvete so spoštovali pripadniki vseh strank, še posebno rad pa mu je sledil narod. Norvežani ugotavljajo, da ima tudi prestolonaslednik Haralad precej očetovih dobrih lastnosti. Noriega Ameriška vlada je priznala, da je bil bivši panamski predsednik Noriega na plačilni listi CIA, vendar zanikajo, da bi dobil toliko denarja, kot trdi sam. Ameriška vlada je priznala, da so CIA in ameriška kopenska vojska Noriegi plačale 322 tisoč dolarjev v gotovini in v darilih v 31 letih, kakor dolgo so trajali medsebojni poslovni odnosi. <«i» ™ »-Trt. SI im P* Lomne Arnič trdi. da K rano A,da vstop v Evropo do postavttavv ddadn s '/////////////////////////////////S/S//////S////////////////////////////////77/ ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC 1 TRADICIJA TREH GENERACIJ ?///////////////////////////////////////////////////Z///////////////////////7/ VABLJENI TBGOVINO m | JOLLY V MOTELU MERX V ŠENTJURJU prvo nadstropje VSAK DAN OD 9-12 in 16-20 Telefon 741-326, 741-913 (063) TRGOVINA z ekskluzivnimi izdelki • * zadojvnim Stov/eo, - i„ nas postav, na otvo prepeva- popevko. Podobno razmišlja Uidi .Mariborski »častilec svoje pameti« Stane Jurgcc. V reklamah je z vel,k,im črkami SS;S£-.S“- massrseSTi^isi n/TZ"ieS'on/hfrjjf/aio pndsčofim M- KOLEDAR V knjižnici Velenje bo 7. februarja ob 16. uri pogovor s Karolino Kolmanič, avtorico številnih otroških knjig in knjig za odrasle. 8. februarja bo v domu kulture Velenje ob 19. uri svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku. Sodelovala bosta SFS Koleda in Rudarski oktet. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo v soboto, 9. februarja ob 19. uri Verdijeva opera Aida, kije predvidena za glasbeni abonma in izven. V Ljubljano lahko odidete z avtobusom, ki bo krenil izpred Rdeče dvorane v Velenju ob 16. uri. Na pustni torek 12. februarja bo na Titovem trgu v Velenju ob 16. uri otroška maškarada. Dobrodošle so predsvsem maske, ki predstavljajo domače in tuje otroške junake. 7. februarja bo Radovan Marvin v Narodnem domu prvič javno s koncertom predstavil zasebno šolo za mlade glasbene talente. Osnovni instrumenti te šole so godala. Marvin skuša razviti klasično glasbeno šolo, ki bo omogočila možnost poklicnega glasbenega izobraževanja. Skupščina občine Žalec in Občinska matična knjižnica prirejata v sodelovanju s Slavističnim društvom Celje proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo letos posvečen 90-letnici rojstva pesnika Franceta Oniča. Proslava bo v četrtek, 7. februarja v Občinski matični knjižnici Žalec. TEATER S. BECKETT, ČAKAJOČ GODOTA Prevod: Aleš Berger, režiser: Franci Križaj, dramaturg: Blaž Lukan. Scena in kostumi: Meta Hočevar, lektor: Marijan Pušavec, igrajo: Stane Potisk, Miro Podjed, Janez Ber-mež, Marjan Bačko, Anže Čater. Premiera 1. februar 1991 - SLG Celje Čas... praznina... dolgčas... čakanje na - Godota. Ujetost v brezciljno življenje, ki pravzaprav ne tečej naprej, ker ga naprej ženejo samo cilji. Veliko je bilo napisanega o Beckettovih delih, o »jami brez dna« in »praznini niča«. Toda nesmiselno bi bilo ponavljati že tolikokrat premleto snov. Ob odrskem delu, ko se znajdemo sredi groze nemine-vanja praznega časa in življenja, se ozrimo vase in na nam dano »čakanje«. Kdo še ni doživel obupa praznega časa!? In kdo se ni potolažil z mislijo na samomor, če slučajno »Godota le ne bo«... t. j. če se nekaj ne zgodi, ne premakne iz točke brezupa, praznine, niča. Vso grozo minevanja smo lahko podoživeli v postavitvi Celjskega »Godota«. Dialogom smo zaradi njih jasnosti lahko sledili, režiser pa je ustvaril napet lok čez vso predstavo. Uspelo mu je prikazati razliko med prvim in drugim dejanjem, t. j. občutek, da gre za »polno čakanje« v prvem in »prazno čakanje« v drugem dejanju. Ansambel je bil uigran, dinamičen in dovolj spontan. Nosil in pustil je pečat »nekega« razpoloženja. Omenila bi odlična Mira Podjeda kot Estragona in Marjana Bačka kot Luckya. Z malo več zunanjega patosa sta se predstavila Stane Potisk kot Vladimir in Janez Bermež kot Pozzo. Scena je enostavna in harmonična z razpoloženjem. Premiera Čakajoč Godota je vsekakor uspeh več v Celjskem gledališču. KNJIGE Zadnji dan v januarju je bila v galeriji Mozaik predstavljena knjiga Janeza Cvirna »Kri v luft! Čreve na plot!«, ki opisuje družabno življenje v Celju na prelomu stoletja. MUZIKA JE BIZNIS Ja, včasih je pa res težko najti razliko med Hi-Fi linijo in poštnim nabiralnikom, še posebej odkar so poštne družbe po vsem svetu odkrile, da lahko serije znamk z liki pop osebnosti prinesejo izdajateljem čedne kupčke denarcev. Ne gre se torej čuditi, če je Elvis Presley v navezi s filatelisti in podjetnimi poštarji verjetno storil za tretji svet več kot katerikoli posameznik z ameriškim potnim listom. Salo na stran, njegova podoba na znamkah, ki so jih izdali v Tanzaniji, na Madagaskarju, Gvineji in še marsikje drugje, je državnim poštnim podjetjem omogočila prislužiti kar precejšen kapital na račun Elvisovih oboževalcev iz ostalih, bogatejših delov sveta. Tina Turner, Lionel Richie, Whitney Houston, Madonna, Gladys Knight, Michael Jackson, Manu Dibango, Smokey Robinson, Bob Marley, Billie Holiday, Charlie Parker, Bruce Springsteen, Joan Ar-matrading, Elton John, Jim Morrison, Stevie Wonder, John Lennon in Buddy Holly pa so ostale pop zvezde, ki nimajo (niso imeli) nič proti, če se jih najprej poliže in nato prilepi na pismo. Marsikje v svetu je ta »Poštni Pop« šel že kar malce predaleč. Bivša Zahodna Nemčija je bila leta 1988 preprosto preplavljena s pisemskimi ovojnicami, izdanimi v čast tridesete obletnice Elvisovega prihoda v Bremer-haven. Ko ste prebrali pismo, ste položili ovojnico na gramofon in poslušali »Wooden Heart«. Na Poljskem so si omislili poštne razglednice, na katerih REM igrajo »Sitting Still,« »Femme Fatale« in druge pesmi. Audiofili, vas kaj spreletava srh? Kakorkoli že, tisto kar je resnično pomembno, je da se lahko s križanjem filatelističnih in fanovskih strasti služijo čedni denarci in potem so zadovoljni vsi, oboževalci, znamkarji in podjetniki, o pop zvezdah pa seveda ni treba niti pisniti. Pri vsej poštarski maniji torej niti ni tako čudno, če se pisma, poštarji in vse, kar ima opraviti s korespondenco, pogosto pojavi tudi v pesmih samih. Leta 1961 je bil največji hit založbe Motown »Please Mr. Postman«. Singl, na katerem se je takrat dvaindvajsetletni Marvin Gay e pojavil s skupino The Mar-vlettes, je sprožil plaz priredb, vključno s tisto od Be-atlov. Leta 1975 so se tega štiklca lotili The Carpenters in nemudoma je postala »Number One« na ameriških lestvicah. Leta 1967 je bila na ameriških lestvicah prva še ena izmed »dopisnih« pesmi, hit »The Letter«, v izvedbi Alexa Chiltona in The Box Tops. »The Letter« so priredili še nekajkrat. The Arbors so naredili počasno in ušesa božajočo verzijo ter postali »one hit wonder«, medtem ko jo je Joe Cocker, človeški mlin na veter interpretiral malce bolj odštekano in z njo dosegel US Top Ten. Pesmi s to tematiko je bilo v zgodovini popa in rocka na kupe in lahko si mislite da gre v večini primerov za srčne težave. Ena izmed najstarejših in najbolj žalostnih je verjetno »The Postman Passes Me By Everyday«, cmerav hit iz štiridesetih let. Če pogledamo naslov, se nam res milo stori, nekje globoko v nas. Ubožec vsak dan čaka in upa, da bo poštar le imel kaj zanj, a vedno ostane praznih rok. Toda poglejmo stvar z druge plati: ni pošte, ni pisem. Ni pisem, ni računov, ni opominov, ni dnevnega časopisja s frustrirajočimi vestmi, skratka, blažen mir v hiši. Morda pa ta pesem le ni tako žalostna. LESTVE LP Butthol Surfers: džankiji iz Texasa jezdijo po neodvisnih lestvicah Velika Britanija — singli 1. ENIGMA — Sadness Part 1 2. IRON MAIDEN - Bring Your Daughter... To The Slaughter 3. VANILLA ICE - Ice Ice Baby 4. JOHN TRAVOLTA & OLIVIA NEWTON-JOHN — The Grease Megamix 5. THE RIGHTEOUS BROTHERS - You ’ve Lost That Lovin ’Feeling/ Ebb Tide Velika Britanija — neodvisni singli 1. THE FARM - All Together Now 2. THE BUTTHOLE SURFERS - Hurdy Gurdy Man 3. INSPIRAL CARPETS - Islands Head Ep 4. HAPPY MONDAYS — Kinky Afro 5. SWERVEDRIVER — Rave Down ZDA — singli 1. MADONNA - Justify my love 2. STEVIE B - Because I Love You 3. BETTE MIDLER — From a Distance 4. DAMN YANKEES — Hight Enough 5. DNA/SUZANE VEGA - Tom’s Diner HEAVY METAL lestvica SLOVENIJE: 1. PANTER A, Cemetery Gates 2. METALLICA, Stone Cold Crazy 3. KREATOR, When the Sun Burns Red 4. EXHORDER, Dese-crator 5. OBITUARY, Find the Arise Betty Boo: Princ Charles, a vas lohk neki uprašam? LOKALISTI DRINKING SKULL (demo): Kaseta vsebuje 10 skladb, ki so preveč klišejske in tipične za metal, ki so ga na zahodu delali bendi pred leti. Gre za Thrash metal ala BULDOŽER. Kaseta je dobro opremljena z vsemi informacijami in besedili, samo ne vem kako so lahko pozabili kontaktni naslov. GROWLS COMPILATION TAPE: Kaseta za najbrutalnejše med vami. TAPE vsebuje skladbe skupin INVOCA-TOR OLD FUNERAL XENOPHOBIA BAPHOMET UNCEASHED EXCRUCIATE DESECRATE PHLE-GETHON..., torej sami ren-čači (growls). Kaseta je tudi kvalitetno opremljena. Pravice za izdajo tega materiala so si pridobili REEK RECORDS. Ce bi radi izpopolnili svojo zbirko ali bi radi imeli pregled čez UNDERGROUND SCENO, lahko zadevo naročite na naslov: JURE KELHAR GREENWISKA 10 YU 62000 Maribor Slovenija MAJKE, Razum i bezumlje, 12 LP, SEARCH & ENJOY Majke so v zadnjih dveh letih napredovali iz obetajočega demo benda v eno izmed najbolj vplivnih jugoslovanskih rock skupin in brez pretiravanja lahko zapišem, da so poleg Partibrejkersov edini, ki svoj glasbeni izraz bazirajo na najbolj reprezentativnih referencah v Rock’n-’Rollu in hkrati uspejo ostati samosvoji (kot bi rekli oča MaO: Rock kot način življenja!). Zakaj tako malo bendov v Jugoslaviji uspe ohraniti osnovno rockovsko energijo, pa je v zadnjih petih letih postalo več kot očitno: »Izigravaš ljutog rokera i sviraš šlagere u dvanajstereu«. Maj k se slednja izjava prav nič ne tiče. Plošča, ki jo je pred nedavnim založil S & E, je premišljen izbor njihovih pesmi, ki so nastale v letih med ’84 in ’89, z dobro produkcijo in prav takšnim ovitkom. Referenc kot so: Rolling Stones, Motorhead, Stoogies, T-Rex, so se lotili na svež način, vse skupaj pa igrajo z energijo, lastno le redkim našim bendom. O tej plošči pravzaprav sploh ni potrebno govoriti, treba jo je poslušati. Naročite jo lahko na naslov: SEARCH & ENJOY c/o DIGITAL RECORDING p.p. 72, 41020 Zagreb KREATOR, Festivalna dvorana Ljubljana, 30. 1. 1991: Predskupina so bili SAR-CAZM iz Škofje Loke. Če ste ta bend že videli v živo (ni važno kdaj, lahko tudi pred leti) niste nič zamudili, kajti skupina še vedno igra skladbe z njihovega posnetka »Crematorium« in niti ene nove skladbe. Raje igrajo komade drugih skupin (tudi stare). Ko se je to mučenje končalo, so vsi čakali na KREATOR in oni so vedeli kaj množica potrebuje. Reign so začeli z »When the storm burns red... nasploh so igrali hite vseh LPjev. NEKJE na sredi koncerta je sledil bolj ali manj dolgočasen drum solo. Nekajkrat so se vrnili na Free James Brown so he can run me down! oder, ker si je množica želela več, nazadnje so še zaigrali na željo publike staro skladbo TORMENTOR. Mislim da so bili vsi zadovoljni z koncertom. Le redarji na odru so zopet pokazali, da lahko naredijo več škode kakor koristi. VIDENO KBO!, 25. 1. 1991, KLjUB Cehe Čeprav je na začetku koncerta kragujevškega tria KBO! kazalo, da bo celjsko občinstvo z izjemo potrdilo pravilo, ki pravi, da ji ni težko prepoznati dober bend, je razpoloženje poslušalcev iz pesmi v pesem postajalo bolj in bolj sproščeno in žurersko. Z neposrednim nastopom in čvrstim, rutiniranim igranjem je bendu kmalu uspelo vzpostaviti vzdušje pravega punk rock koncerta. Občinstvo jih je poklicalo na zaslužen bis, kar se za tak koncert seveda spodobi. Siam in pogo baletnikov tokrat ni bilo kaj dosti, morda gre za zimsko spanje ali kaj podobnega. TV »in«: — notranjepolitični komentarji Vinka Vasleta v Studiu Ljubljana »out«: - stari štosi na network kanalu CNN ZA VEDNO Z NAMI pred 5. leti PET SHOP BOYS-West End Girls pred 10. leti JOHN LENNON—Imagine pred 15 leti QUEEN-Bohemian Rhapsody pred 20. leti CLIVE DUNN—Grandad pred 25. leti SPENCER DAVIS-Keep on running REKLI SO ERIC B: »Z mojim knjigovodjo se pogovarjam večkrat kot z mojim očetom.« KIM WILDE: »Zadnjič sem sanjala, da so mi izpadli vsi zobje. Smešno, sicer me ni strah zobozdravnika, veste, imam šest ali sedem zalivk.« BETTY BOO: »Enkrat bi rada vprašala princa Charlesa, če si kdaj vrta po nosu in prdi v javnosti«. eamoatojnoitjo SSSSSSSBl nmfe banka zarsVV''t'Vr'A'A^V.VWV\TTrV-'AVVVSrlA\SV^,V.VVAVWVAVMV.'.r\\\\\’,\\\V.'' .'.w\w\\',W'''.V'.''~,\LVLV.\\\\\\\\\\\\\\\\\\.\\\ J NOVA m • v v » isce DOBA AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju V\\\\\N\\\\\\\\\\K\\\\\\\\\\\VA\\\\v^vVčwv\n\Vvvv\\vv NOVA ^foOBA NAROČILNICA Ime................................ priimek naslov...................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. ^ (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika MOTORNO PREVOZNO ŠKROPILNICO in koruzo, ziuščeno ali v storžih, prodam. Branko Klanjšek, Botričnica 14, Šentjur. Tel.: (063)742-248 PRODAM stroj in menjalnik za Z 750. Prodam tudi druge rezervne dele za Z 750 ter dele za osebni avto Wartburg — to so: glavno gred, blok motorja, vstrajnik, lamelo za spojko in vžigalne tuljave. Ferme, Ogorevc 21, Štore LADO NIVO - dobro ohranjeno, letnik 1987, prodam za 10.500 DEM, lahko v dinarski protivrednosti. Tel.: (063) 755-207 JUGO 45, star 16 mesecev prodam za 8.200 DEM, lahko v dinarski protivrednosti. Tel.: (063) 755-207 FIAT 750 in 850 v nevoznem stanju ali po delih, prodam. Prodam tudi 4 zimske gume s platišči. Tel.: (063) 712-447 RAZTEGLJIV O OKROGLO MIZO, malo rabljeno in šest stolov (vse je temno rjave barve) , prodam. Tel.: (063) 34-613 AUSTIN MAXI 1500, garaži-ran, generalno obnovljen, letnik 1970, registriran do januarja 1992, prodam. Tel.: (063) 24-215 JUGO KORAL 55, letnik 1989 - maj, odlično ohranjen, kasko zavarovanje, prodam. Prodam tudi dva albuma lepih znamk. Tel.: (063) 21-718 (od 8. do 18. ure — razen ob sobotah in nedeljah) KOMBI IVECO DAILY, let nik 1986, Opel Senator, letnik 1984, avtobus Setra S 8, letnik 1965, prodam. Tel.: (063) 26-644 ZEMLJO v okolici Celja, od 1.000 do 1.500 m2, kupim. Tel.: (063) 26-644 AVTOMATIK A3-MS, star dve leti, malo vožen, prodam za 5.000,00 din. Tel.: (063) 731-630 VISOKOPRITLIČNO PODKLETENO HIŠO, v ograje nem zemljišču 1.000 m2, centralno kurjavo, garažo, takoj vseljivo, prodam. Tel.: (063) 701-337 VPEUANO ŽIVILSKO TRGOVINO v Žalcu prodamo. Tel.: (063) 712-220 ZAZIDALNO PARCELO prodam. Prvomajska (lokro-vec). Tel.: (063) 26-938 GARSONJERO opremljeno, centralno ogrevano, v centru Velenja, oddam. Tel.: (063) 855-736 ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v okolici Žalca ali Celja, vzame v najem mlad par. Nada Puncer, Dobrič 11, 63313 Polzela DELO NA DOM sprejmem. Imam lasten prevoz in prostor. Tel.: (063) 29-196 7 ha BUKOVEGA GOZDA v Zidanem Mostu, prodam. Tel.: (063) 26-942 RENAULT 18 TLS, letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 36-298 GRADITELJI - POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. tel.: (063) 39-878 Se priporočamo! BARVNI TELEVIZOR GORENJE, dobro ohranjen, ekran 56, prodam. Prodam tudi elektromotor 7,5 kW, 2.800 obratov na minuto. Tel.: (063) 39-767 KVAZIHORN - širokopasovna zunanja TV antena (3 do 5 programov), prodam. Cena 1.500,00 din brez montaže. Tel.: (063) 25-920, int. 341 (vsak četrti dan — 2, 6, 10 ...) SMUČI HEAD - RACING GS super — 190 cm, z vezmi Salomon 337, ugodno prodam. Tel.: (063) 856-318 POGODBENO ZAPOSLITEV v zastopniški dejavnosti nudi mariborsko podjetje na področju celjske regije. Šamo-stojno teamsko delo, tržno potrjen pristop in uvajanje za začetnike. Tel.: (062) 37-332 (od ponedeljka do petka med 11. in 16. uro) GLASBENI STOLP CAMA-CROWN, prodam. Ima gramofon, digitalni tuner z 12 mesti spomina, dvojni kasetar, laserski (CD) gramofon, bokse 2 x 40 W. Cena 600 DEM ali 6.000,00 din. Tel.: (063) 853-147 KAMKORDER UNIVER-SUM VHS-C 10 LUX, 6 x ZOOM, macro, datum, ura, SP, LP, touch focus, fade... Cena 1.400 DEM. Tel.: (063) 857-147 LINGUA SERVICE Ponovno vpisuje vTEČAJE TUJIH JEZIKOV za otroke in odrasle ★ angleščina ★ italijanščina francoščina ★ nemščina - Tečaji so različnih stopenj (začetni, nadaljevalni, konverzacija) - Predavanja v popoldanskih urah dvakrat tedensko - Možnost obročnega odplačevanja Vse informacije in prijave na Gledališki 2 (nasproti Turške mačke) tel.: (063) 29-454, vsak dan od 8. do 18. ure. MALI OGLASI ZASTONJ KUPON 2 Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne obljavljamo brezplačno. ZLATAR MARIJA GUČEK VALVAZORJEV TRG 8 - LAŠKO TRG 2 - RADEČE Ugodna prodaja: - zlatega nakita - izdelava poročnih prstanov po naročilu ZASTAVO 750, letnik 1974, obnovljeno, registrirano do septembra 1991, prodam za 900 DEM ali 9.000,00 din. Ivan Guček, Presečno 28, Dobje pri Planini IŠČEM KUPCA za vrbove šibe za pletenje košar — navedite ceno. Poštno ležeče, V. M., Rečica ob Savinji SIMCO 1100 LS, dobro ohranjeno, registrirano, prodam. V račun vzamem Z 750. Siglin-de Bred, Hrenova 24, 63202 Strmec (popoldne) ŽIVETI S CELJEM! Akvizi terjem in uličnim prodajalcem nudimo možnost solidnega zaslužka s prodajo na področju celjske regije. Tel.: (062) 37-332 (od ponedeljka do petka med 11. in 16. uro) PRODAM: 2 m delovne police kuhinje Aralija (novo), 240 1 skrinjo Gorenje (rabljeno, dobro ohranjeno), 2 kosa okrasnih elementov za hladilnik in skrinjo ter novo žago Black and Decker. Fidler, Miloša Zidanška 10, Šentjur ZASTAVO 750 LE, letnik 1983, registriran do 1/91, prodam. Cena 2.000 DEM. Tel.: (063) 851-226 POČITNIŠKO PRIKOLICO »ADRIA 305« za 3 osebe, prodam. Cena ugodna. Tel.: (063) 850-699 ali (0602) 53-364 . HIŠO z gospodarskim poslopjem in ohišnico — 1.000 m2 zemlje, 7 km iz Celja, prodam. Tel.: (063) 21-639 (od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure) MLIN, stiskalnico za grozdje, obrobe za streho (aluminijaste) ter teletekst (nov) za vgradnjo v TV, prodam. Tel.: (063) 29-586 KLAVIRSKO HARMONIKO, 96 basno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: (063) 823-219, Andreja Pasarič, Sodna vas 10 a, Pristava pri Mestinju RAČUNALNIK SPECTRUM z igralno palico, 100 izobraževalnih programov, okoli 500 iger na 40 kasetah, literaturo, skice, razširjeni jezik (pascal C), odlično ohranjen, prodam. Tel.: (063) 38-664 PRITLIKAVE PINČE - SRNICE, prodam. Samček z rodovnikom 700 DEM, samička brez rodovnika 400 DEM. Tel.: (063) 34-758 CARANTANIA išče kvalitetnega bobnarja. Tel.: (063) 38-350, (063) 28-505 ZAMENJAM družbeno stanovanje, enosobno, s centralno, v pritličju, v bližini celjskega doma upokojencev, za primerno večje. Tel.: 36-334 TELEVIZOR in glasbeni stolp — »KORTING«, ugodno prodam. Tel.: (063) 854-281 * * * * >1 * * * * * * * * * * * K JI 1° Griže Ugodne prodaje in montaže oljnih gorilnikov priznane znamke KLAMKEin BLAWTHERM, LIBELA. Opravljamo tudi MERITVE — NASTAVITVE vašega gorilnika in zagotavljamo, da bo poraba olja minimalna, peči pa se bo podaljšala življenjska doba. Informacije dobite vsak dan od 17. do 19. ure na telefon (063) 711-922. * * * * * * * * * * * * * * * * SS Zunanja trgovina p. o. SS Celje, Mariborska 7 §5 Poslovni predmet našega podjetja obsega: SK izvoz in uvoz črne in barvne metalurgije, kovinsko SJs finalnih proizvodov Sn w - uvoz in izvoz bele tehnike in široke potrošnje w - specializiran uvoz investicijske opreme vseh vrst 5* - izvajanje investicijskih del v tujini »S Ns - poslovanje v maloobmejnem prometu SS SS — zastopanje tujih firm: 8$ GMN, INTENSIV FILTER, ABIG-WERKE, BMC, BU- $8 SS DERUS - NEMČIJA FESTO, SCHINZEL, ART-S§ WERWR - AVSTRIJA - LANDI&GYR, KLUDI SS ŠS BINKS, BELGIJA SS OME, ITALIJA-CEMB SS Poslujemo preko podjetij v tujini z udeležbo naše- Sn vv ga kapitala: 88 CARMETALL, Avstrija, UNIMERCAT, Nemčija, RES- SS 5SS CO, Italija, APRIMEX, Kenija in EURO PACIFIC, 58 JSN Hong Kong C* S5 in predstavništev s sedežem: v Moskvi in Minsku, SS §S v Pragi in Bratislavi, Bukarešti, Berlinu, Pekingu in ^ Varšavi. ^ Oven 21. 3.—20. 4. Ne igrajte poskusnega zajca. Namesto tega bodite nekoliko bolj prizanesljivi do kolegov. S tem bo precej boljše tudi delovno vzdušje, ki vam gre že po malem na živce. Srečne številke: 28, 30, 40, 49. Bik 21. 4.-20. 5. Če se ne boste vzdržali v skoraj sovražnem odnosu do neke osebe, je nevarnost, da bodo z njene strani v vas »streljali«. Bodite kar se da diplomatsko preračunljivi. Srečne številke: 4, 16, 22, 32. Dvojčka 21. 5.—21. 6. Ta teden boste nagnjeni k temu, da boste napačno presojali ljudi in stvari okrog sebe. To bi vam lahko škodovalo in pripravilo kakšno razočaranje. Preskusite vaše odnose. Srečne številke: 1, 14, 27, 44. Rak 22. 6.-22. 7. Poklicno boste zadeli v polno. V zasebnem življenju morate nekoliko krotiti svojo trenutno energijo, sicer bo šlo vse bolj kot ne narobe. Pazite zlasti na svoje zdravje. Srečne številke: 5, 17, 31, 40. Lev 23. 7.-23. 8. Ponuja se vam resna priložnost, da bi zamenjali ali spremenili svojo službo. Tudi denrna zadeva, ki vas žuli že dlje časa, se bo nekako zbistrila. Previdnost v športu. Srečne številke: 9, 21, 33, 44. Devica 24. 8.-23. 9. Ne bodite pri svojem delu pretirano natančni, sicer ne boste kbs svoji nalogi. Spregledali boste večje in pomembnejše reči, ki so največkrat odločilne za napredovanje. Srečne številke: 8, 15, 35, 39. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Amor bo v prihodnjih dneh poskrbel za romantične ure. Če bo stvar resna, bo odvisno samo od vas. Ne igrajte se z ognjem, da ne boste zgoreli. Previdnost pri prehrani. Srečne številke: 5, 12, 13, 45. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Brez dvoma imate zelo dobre zamisli, vendar so cilji previsoki. Bodite manj zahtevni in zelo prijetno boste presenečeni. Obeta se možnost denarnega dobitka ali zaslužka. Srečne številke: 4, 8, 19, 47. Strelec 23. 11.-21.12. Znašli se boste v položaju, ki bo zahteval temeljit premislek. Četudi bo samozavest načeta, nikar ne vrzite puške v koruzo. Iz težav vas bo izvlekla dobra poslovna poteza. Srečne številke: 4, 12, 15. 41. Kozorog 22. 12.-20. 1. Ta teden bodite enkrat čimbolj sebični . in si izpolnite željo, ki jo že dolgo gojite, ne da bi pri tem imeli slabo vest. Ne bo vam žal. Vaš partner vas bo gotovo razumel. Srečne številke: 5, 11, 24, 36. Vodnar 21. 1.—19. 2. Ne dopustite, da bi vam partner naložil preveliko finančno breme, ampak se odločno postavite po robu. Dopovejte mu, da sta breme dolžna nositi oba. Previdnost v prometu. Srečne številke: 9, 28, 45, 49. Ribi 20. 2.-20. 3. V hiši ste pred pomembno odločitvijo. Dobro premislite in se ne prenaglite. Nov položaj bo vse postavil na svoje mesto, zato kljub vsemu ostanite na trdnih tleh in stvarni. Srečne številke: 1, 20, 22, 38. NOVA m DOBA STRAN 24 FOTOREPORTAŽA Delavska zakonodaja, Skupščina Republike Slovenije, januar 1991 France Tomšič: Kričanje ne zaleže Vika Potočnik: Se ptička ne pomaga zavarovalnica triglav Nič NI TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja »SOCCOCCOCCOGOGOOOCCOSOOSOOCeOOGOSOOSeO PETROL | z vami na poti | i ' ■.■