71 Največji alovenaki dnevnik v Združenih državah Velja za vae leto . . . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list .slovenskih .delavcev v Ameriki. be largest Slovenian Daily 1 the United States. lamed every day except Sunday« and legal Hobday«. 78,000 Reader«. TBLETON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Clans Matter September 21, 1003, st the Post Office at New York, N. Y., miller Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OEtlm S—8879 NO. 205. — STEV. 205. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 31, 1932. — SREDA, 31. AVGUSTA 1932 VOLUME ZZZX. — LETNIK ITU, KLARA ZETK1N JE 0TV0R1LA NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR Prohibicija bo igrala najvažnejšo vlogo ZA predsednika državnega zbora je bil izvoljen goehring, ki je desna roka hitlerja Najstarejšo članico nemškega državnega zbora so mora!i nest i na predsedniški sedež. — V petinštirideset minut trajajočem govoru je ostro obsojala fašizem. — Politična sila Nemčije je v rokah predsednika, d očim nima državni zbor nobene besede. — Rajhstag se bo zopet sestal dne 9. septembra. BERLIN, Nemčija, 30. avgusta. — Danes popoldne se je sestal novi nemški državni zbor k svoji prvi seji. Seji je predsedovala kot najstarejša članica nemškega državnega zbora, komunistinja Klara Metkin. farmerji vztrajajo Policija je aretirala sedem farmerjev. — Zastopstvo mesta Sioux City ne more preprečiti piketiranja. Des Moines, Iowa, 30. avgusta. Policija je aretirala sedem .sta v-kujočih farmerjev in med njimi štiri nezaposlene vojne veterane, ki pripadajo organizaciji Khaki Shirts pod nhdolžho, la .so pušk dovali lastnino. Imestno hišo v Cherokee, o\va j<* prišlo tisoč farmerjev ter Pred otvoritvijo se je govorilo, da bo prišlo v dvo-»ani do splošnih nemirov in izgredov, toda poslan-j i 1 "ali. Narodni socijalisti I so zahtevali da sodišče opusti po- . ___"7„».l 'stopanje proti nekemu farmerjn, da je oviral promet po ccsti. Sod- ci so se izredno mirno zadrza so bili povsem mirni, ko jih je Klara Zetkin obrne tavala s hudimi očitki. Starka je bila tako oslabljena, da sta jo morala dva tovariša nesti na predsedniško mesto, ko je pa govorila, jo je moral neprestano podpirati komunist 'T gl orcrier. Nato so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika nemškega državnega zbora narodni socijalist Goehring, ki je desna roka Hitlerja. Dobil je 367 glasov. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen posla-ncc centruma, Esser, za drugega nemški nacijona-lec grof. Thueringen, za tretjega podpredsednika pa Rauch, ki je član ljudske stranke. Novoizvoljeni predsednik državnega zbora je dobil dovoljenje, da se sme takoj predstaviti predsedniku Hindenburgu. V svojem uvodnem govoru je rekel Goehring: — V zadnjem času so se začele širiti govorice, da bo državni zbor izločen, češ, da ne razpolaga z nobeno delavoljno večino. To pa nikakor ni res. V nemškem državnem zboru je po dolgem času zopet narodna večina, ki bo dvignila nemški narod iz stiske in duševnega obupa. Zelo dramatičen in zgodovinski prizor je bil, ko je 7 5let na Klara Zetkin otvorila državni zbor, ter s tem uvedla novo razdobje v življenju nemškega naroda. Dasi je telesno zelo oslabela, je govorila petinštirideset minut neprestano ter v svojem govoru odločno napadala fašizem. Narodni socijalisti so mirovali, boječ se, da bi bil v slučaju kakih nemirov ali izgredov nemški dr žnvni zbor razpuščen. Med drugim je rekla Klara Zetkin, da je nujna naloga državnega zbora strmoglaviti sedanji kabinet ter obtožiti Hindenburga in v. Papena prekr-sc.nja ustave. — Vsa politična moč se nahaja v rokah predsednika, — je rekla, in to dejstvo je rajhstag popolnoma izločilo. Sedanje nemško ministrstvo je hlapec trustov, monopolov in veleposestnikov. Njega vodil na si la so generali. Dasi je vlada navidezno močna, je pa popolnoma odpovedala pri rešitvi domačih in zunanje političnih problemov. Dvigniti tožbo pri državnem najvišjem sodišču bi pomenjalo isto kot obtožiti zlodja pri njegovi stari materi. Nezaupnica. ki naj jo izreče državni zbor bo mobilizacijski »ignal za mase izven parlamenta. V smrtno tišino so padle sledeče njene besede: — Povelje te ure je, da se vsi proletarci združijo ter da delavci-c^žnji vdrže moč svoje organizacije. _ nik jim je ugodil, toda farmer.;i so zawedli vse ceste, ki vodijo v mesto. Trgov, zbornica v Sioux Citv, To\va. kjer se je pričela farmer-ska stavka, je obvestila governer-je držav Iowa. Nebraska in South Dakota, da mesto ne more preprečiti pikntiranja farmerjev. Zbornica je naprosila governer-je. da Ktorijo potrebne korake, da so ceste zopet odprt« za promet. froverenr države Minnesota, Floyd H. Olson, ki je na strani farmerjev, je na seji governerjev-petnajstill držav v Sioux City, Iowa. f>. septeiH-bra, potegoval za osrednjo zvezo farmerskih unij. Iz več krajev prihajajo poročila o spopadih in prošnje za voja-šo pomoč. Člani Khaki Shirts, ki pomagajo farmerjem. so izjavili, da pri-čeknjejo Iz Sioux Crty "»(M) svojih pristašev, ki bodo popolnoma iza-sedli e<*st£, ki vodijo v Des Moines. Predsednik American Federation of Labor. \Y. (ireeue, je br-zojavil iz Washingtona : — Popolnoma odobrujem stavka rsko gibanje med farmerji z.i zadovoljivo ceno farmerskih pridelkov. Delavstvo se jjelo zanima za postopanje farmerjev. ki želi s tem pokazati svojo skupno moč. Popolnoma sem prepričan, da. bo vaša stavka imela uspeh. Columbus, Neb., 30. avgusta. — Gover.ner države Nebraska Charles \V. Brv an je obljubd, da bo odprl ceste v državi Nebraska za prevažanje živeža in je j*ole zarotniki hoteli Lzkorisrt iti z nezadovoljnostjo med komunisti iti ro-jalisti. ker je bil voditelj zadnje neuspešne revolucije general .lose San ju rjo obsojen na dosmrtno ječo. Komunistična zarota je imela v svojem načrtu vstajo proti vladi, umor visokih uradnikov in požiganje vladnih poslopij. Vstaja je bila določena za 4. september in delegati upornih družb še vedno prihajajo v Madrid iz raznih krajev dežele. Iz tujih držav so pričakovali tri delegate. ki bi pomagali pri vstaji. Vlada zatrjuj** da komunistična stranka na Španskem ni dovolj 'močna, da bi mogla pričeti .s kako resno vstajo. Španski komunisti so razdeljeni v tri stranke in stranka, katero podpira ruska komunistična stranka je bila ostro pokarana iz Moskve, ker v zadnji vstaji ni ničmar dtMsegla- jo stran še ostalih 100.000 tovarišev. Policija na konjih patrolira prostore tovarn ter se ji je do sedaj prrsrečilo preprečiti vse resnejše nemire. Vendar pa je pri Visem tem prišlo v Aeerington tovarni do spopada med delavkami in piketi. Voditelji stavke izražajo svoje, prepričanje, da bo stavka imela popolni uspeh in da bo vsa industrija. v kateri je zaposlenih 500 tisoč delavcev, popolnoma zastala. Angleški narod je vsled stavke zelo razburjen, ker se je stavkal pričela v času. ko se je trgovini pričela oživljati in ker v tem času izgleda, da hi moglo priti do kakega povoljnega zaključka. Piketi okoli 700 tovarn so odločeni, da zdržijo do skrajnosti ter podpirajo unijsko zahtevo, da se plače ne sinejo iznižati več kot za fi * '•> odstotka. Navzlic, nasprotnemu vladnem poročilu sta izjavili obe stranki. Washington, D. C., 30. avgusta. — Xe\vyorški kongre.snik La Guardia je poslal vsem poslancem okrožnico, v kateri jih je vprašal, če nameravajo v prihodnjem kratkem kongresnem zasedanju glasovati za preklic osemnajstega amendmeuta in za modifikacijo -Volsteadove past a ve. La Guardia je obljubil, da odgovorov ne ho objavil. kitajska se bo upirala Japonska mora izprazniti Mandžurijo. — Kitajska ne sprejme nobene pogodbe, ki priznava Mančoukuo. ekvadorski uporniki so pobegnili Uporniki so imeli glavno mesto v posesti dva dni. Zvezne čete so se ga zopet polastile. franking, Kitajska, 30. avgusta. Kitajski zunanji minister Lo "\Ven-kan, odgovarjajoč na govor japonskega zunanjega ministra v japon. parlamentu, grofa 1'ehida, je izjavil, da v Mandžuriji ne bo miru, dokler Japonska ne odpokliče iz dežele svojega vojaštva. Samo od Japotiske je odvisno, da zopet obnovi prijateljske odnosa je s Kitajsko, toda Kitajska ne bo nikdar prepustila pedi zemlje vojaški sili, kateri se bo odločno uprla. J jO W'en-kan je tudi odločno rekel, da Kitajska ne bo nikdar pri-znala položaja v Mandžuriji, dokler bo obstojala država Mančon-kuo, katero vzdržuje in nadzoruje japonska vojaška sila Lo Wen-kan je rekel, da je .fa-ponsk.i delala proti Ligi narodov Guayaquil. Ekvador, 30. avgu- in proti vsaki drugi mirovni druž-da more rešiti trpljenja milijone sta. — Izvoljeni predsednik Xcp-|l»i. Kekel je, da Japonska prezgo-Ijudi samo posredovanje min'jstr- tali Bonifaz s svojimi upornimi daj zatrjuje, da je novo državo skega! predsednika Rjrtnsav Mac- (četami je bil pregnan iz glavnega | ustanovila volja naroda. V Man Donalda. Delavci imajo tudi nekaj upanja v glavnega vladinega sveto-valea v industrijskih zadevali. Horace Wilsona, ki prouČava položaj. VEŽBANJE ITALIJANSKE MLADINE mesta Quito. Vladne čete so ime- džuriji še nikdar ni bilo nikakegr. le vroče boje z uporniki in so j gibanja za samostojnost kake pro- j-lednjič prišle v posest glavnega mesta. Uporniki so se umaknili iz mesta proti severu in zvezni vojaki fio jim bili tesno za petami. V spopadu se je zapletla v hud ogenj infanterija, aretilerija. in zrakoplovi. Zvezne čete .so najprej zavzele grič izven Quito, nakar >so pričele bombardirati uporno posadko v parku sredi mesita. kjer se je vincije. temveč je samo japonski imperijalizem prisilil prebivalce do tega. Vsi nesporazumi politične, verske in filozofske narave morajo stopiti pred tem v ozadje. Svoj govor je takole zakjlučila: — S tem izpolnil jem svojo dolžnost ter kot najstarejša narodna zastopnica otvarjam državni zbor. Upam, da bom dočakala srečni dan, ko bom zamogla kot najstarejša narodna zastopnica otvoriti prvi delavski in kmet-ski kongres sovjetske Nemčije. Nato se je državni zbor odgodil ter se bo znova sestal dne 8. ali 9. septembra. Rim, Italija, 30. avgusta. — Ponosni v črnih srajcah in s pra vimi puškami v rokah, se je na-lzb;alo mnogo civilistov, ki so ho selilo v taborišču izven mesta 10 j teli pomagati upornikom. Vladne čete so napadle mesto z tisoč niladeničev od 14 do 18 let' za vojaško vežbanje, ki bo trajalo do .septembra. Imenujejo se avanguardlsti. Vsakdo je plačal 100 lir ($5) ter ima s tem plačano železniško vožnjo iza vaje in domov, ter dvanajst dni hrano in stanovanje. Častniki redne italijanske armade jih vežbajo v uporabi orožja. v boji^ v zakopih in v obrambi proti aeroplanom. Fašistovski častniki pa nadzorujejo in podajajo svojo sodbo. Višek te^a vežbanja pa> bo dosegel obisk ministrskega predsednika Mussolinija, ki bo imel pred odhodom na nje nagovor. DEPUTI JE BIL OPROŠČEN UMORA juga in severa. Na jugu so zavzeli predmestje Magdalena ter so od tam prodirali proti glavnemu mestu. V sedanjih bojih je bilo prvikrat, da so se aeroplani spustili v boj v Ekvadorju. Strojne puške upornikov .so neprestano streljale na vladne aeroplane, ne da bi jih zadele. Vladni krogi zatrjujejo, da no porniki premagani in da se bodo v kratkem pričela pogajanja. Bonifaz je bil izvoljen za predsednika v oktobru lanskega leta* in bi imel prevzeti predsedniško mesto 1. septembra. Kongres pa njegove izvolitve ni potrdil s pripombo, da ni državljan Kkvador-ja, temveč da je Peruvijanec. Tokio, Japonska, 30. avgusta. Vsled napada kitajskih "roparjev" na Mukden je paponska armada pričela obsežno kampanjo, da zatre kitajske bandite v Mandžuriji. Japonski vojaki so odbili kitajski napad in so zasledovali Kitajce proti jugu. Obenem pa so tudi odkrili zaroto proti življenju vrhovnega poveljnika japonske armade v Mandžuriji generala Xou-votshi Muto. Japonska vlada eatrjuje, da je v to zaroto zapletena Tretja in-ternacijonala, ki je v juliju sklenila v Moskvi, da bo svojo politiko raztegnila v Mandžurijo. Japonci trdijo, da je skupina komu~ ti isto v imela naročilo bombardirati Mukden, C'angcun, Dairen in Antung. Iz Mukdena naznanjajo, poročila, da so Kitajci, predno so se umaknili iz Mukdena, imeli mnogo mrtvih. Japonci imajo samo enega mrtvega in štiri ranjene. Kitajci, ki so napadli Mukden, so se najprej izdali kot člani ko-ra za ohranjanje miru, pozneje pa se je izkazalo, da so kitajski prostovoljci, ki bo ee reč dni skrivaj zbirali okoK Mukdena. Kitajci so napravili največjo Škodo Harlan, Ky., 30. avgusta. — Deputi šerif Lee Fleenor. ki je bil obdolžen, da je v nemirih v pre- j krivde umora. Zagovarjal se je s j prej last maršala Čang Hsuek-mogarskemo krožju ustrelil maj- samoobrambo. llianga. nerja Joe Moore in Juliusa Bald-\vina. je bil pred poroto oproščen1 na japonskem arzen a Iu, ki je bil: / Sil IlBODA" NEW YOBK, WEDNESDAY, AUGUST 31, 1032 THE LASOVST SLOVEHE DAILY ifi V. •. E. [ Glas Naroda » and id dr mm* of abort officer«: of MsbImMm, IHw Tut Otty. If. Y. »LAI NABOBA i**— mi tfc* PMfk) ■Wfj J •uiaori and BoM*7a la » tetrt ▼tU« B0l m AflMlko.lA Hew York aaiilito 9IM ____________M.0G S Z a pol leU-----9SJ0 _____*SjM I zm kaoeemstvo m. eolo «•*>_«7jM ___________________llJt" Za pol leu _______________________tW ■ubacrlptton Yearly »8.00 Adverttaement 00 •Ola« Herode" tohaja v«att den lsraemM nedelj In prasUkor. le podplee to oeebooetl ee ne prlobčujejo Denar nej ee Ua-BotoU poAHjett po Money Order. Prt sprememb J kraje naročnikov. », ee nam tad1 preJAoje blvaliiče naananl. de allele najde-mo aaakmilka. 81« W. 11th 8tree*. Mew >! CHelaee »—B87B M. VOLITVE Vsa k a štiri l«»ta divja jw> deželi vilmr velikega voiil-JK^a hoja. Predsedniško volitv«* izvajajo velik vpliv na trgovsko življenje. Nekateri sieer ta vpliv zelo precenjujejo, /e.sniea pa je, da ^a ni mo^ore utajiti. V|H>žtev pridejo vprašanja <> volitvah bomo pa že spoznali, v Katero smer je začel pihati veter. Tako stališče je v času gospodarske krize skoro uso-depolno Nekateri pravijo, da bi bilo že zdavnaj bolje in da lii bila dežela že pred meseci na poti k okrevanju, če bi ne bile presedniške volitve na pragu. To je v gotovih ozirih res. T«»da ustava določa, da sine hiti predsednik samo štiri leta v uradu, in vsledtega s»-morajo vršiti volitve meseea novembra, neoziraje se na kvaren vpilv volilne kampanje. Ponovno se je že pojavilo vprašanje, ee štiriletni ter-jniii zares odgovarja interesom dežele. Večkrat so že poskušali potoni ustavne izpremembe podaljšati predsedniški termin na šest oziroma sedem let. Predsednik naj bi bil šest ali sedem let v uradu, ko tbi pa enkrat odslužil ta termin, bi ne mogel biti več izvoljen. Tak predlog vsebuje velike prednosti. Izkušnja je pokazala, da gradi skoro sleherni predsednik tekom prvih štirih let svojega tiradovanja politični stroj ter si $kuša z delitvijo služb zajamčiti ponovno izvolitev. Tekom prvega termina dela 11a to, da bi si pridobi! In ohranil zaupanje naroda. Vsledtega sino pred nekaj leti doživeli, da je najvišji nradnik v svojem drugem terminu odvrgel krinko ter pokazal svojo pravo naturo, kajti zavedel se je, da mu nepisana postava prepoveduje vi ret je kandidirati. Vsak predsednik bi se že koj v pričetku lotil bolj pogumno in tool j uspešno dela. če bi vnaprej vedel, da ne more hiti vdrugič izvoljen. Poletgega pa štiriletni uradni termin običajno ne zadostuje, da hi izvedel predsednik vse svoje načrte. Amerika le redko izpreniinja vkoreninjene običaje, toda prej ali -slej bo morala izpremeniti ustavno določbo glede predsedniških volitev iti dobe predsednikovega 11-radovanja. Tudi Vi želite se enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v breadelju, lahko uresničite Vašo ieljo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od Nett York a fin Ljubljane. stant>$ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ................... $159.00 ......................$ *o.eo ...................... $150.00 Na brzoparnikih nekaj več. ~ Od Sew Torka do Trsta Za tja in nazaj ____________ Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVKD sodijo vso postrežbo in neprijetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil. t PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New Yark, If. Y. UmobObne. ki ne more v umobolnico. Iz Dlenjskih Topiie poročajo: Mladenka Marija Osa na je slaboumna in nevarna sebi in bližnji okolici. izlasti pa bi utegnila za-! netiti požar. Nadzorstvo nad njo je tip m o po če. Das'i je oče že ponovno prosil za sprejem v umobolnico ter je ži^an tudi osebno posredoval za sprejem, utemeljujoč njeno duševno stanje. je ni mogoče oddati v zavod, ker prid11 šele kot šestnajsta na vrsto. Ob-• čina nima primernega prostora, kamor bi jo oddala do sprejema v umobolnico, zato je obcimski odbor sklenil ponovno naprositi za takojšnji sprejem, ker poleg nevarnosti. ki preti od umobolne. trpi tudi ugled in mir letovišča, ki ga slaboumna kali v svoji duševni bolezni. Iz Slovenije. Brata je okradel. j ji bo posledica nezgode bržčas po- . -1 • znala vse življenje. Pri litijskem .Mlakarju .Janezu posestniku iz ,„..,.,., - - ... . , ... „. trgovcu Klsnerju je konj udaril \ a reje, je bdo v eni zadnjih noei . ■ • , ... - 1 11 . 1 domačega1 .sina \ alterja v obraz, vlomljeno v vinsko klet v Ntrmeu,' . .. . , . ^ .... . , 'Najhujša poškodba zaradi ubada iz katere je vlomilec odnesel 42 _ . .... 1 itrr»v vina. 14 litrov tropinovke in eno vinsko natego, dočiin je ena 1 ležala razbita na tleh. Vlomilec 1 je prežagal zunanjo ključavnico!.. « . , . ^ . ... . jtinc Prime, bogat posestnik ze z žago. nakar se je v vrata uprl.),.,, .... tako da se je tudi notranja čavniea udaia. Posestnik je osumil tatvine svojega brata Antona, viničarja v 1 Kepišah. pri katerem se je izvršila hišna preiskava in so našli pri njem nekaj žganja in pa žago s katero je ključavnico prežagal. Prvotno je Anton vlom tajil, vendar S'.' je pod težo dokazov uda I in izjavil. da je vlomi*! bc maščevanja radi dediščine. Pri vlomu mu je pomgal viničarjev sin Kinetec Ignac, ki je tudi priznat svoj čin. ! pa se je zgodila te dn Pri Andri jačevih na Dolgem brdu pri Polšniku so mlatili. Za-poslen je bil tudi gospodar Mar- Conemaugh, Pa. Po dva mesečnem odmoru pevskih vaj. prične tukajšnje pevsko društvo "liled" zopet z rednimi pevskimi vajami v torek zvečer ob osmi uri (novi čas) H. septembra! v dvorani društva Sv. Alojzija. Coneumagmh. Pa. Vaje se vr-še pod vodstvom Mr. Ivan Poto-k.irja. S tem se prične zopetno no- poziv naročnikom Vse naročnike, ki se niso odzvaji na poslane jim opomine prosimo, da po možnpsti takoj poravnajo naroči no. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadal jno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" Ijem vas bo ''filed" objel iri sprejel. Ne bodite sramežljivi, ne iščite izgovora — ja. jaz bi šel. pa neznani peti, prestar ali pa premlad sem za to. Tak izgovor nima podlage, ampak prosimo, pridi in poskusi. Kako pa veš. da nekaj ne moreš, če pa nisi še poskusil I*živaj. dokler si med živimi. Vedi. dragi rojak, da petje je nekaj lepega in tudi krepi Tvoje •zdravje. Cmeren in otožen človek vo in živahno življenje za ljubi-; ne najde razvedrila, samotari sem tel je naše slovenske pesmi.-Se par in tam brez pravega užitka, dni in zopet se snidemo pevski to-[Obratno pa je pevec ali pevka variši(ee) s pevskim sladkim na-! vedno zadovoljen in vesel, pa 111-smehom ter zopet po dolgem od- di če ni vse tako kakor bi imHo moru pričnemo krožiti naše ljub- biti. Kakorhitro se snide s svoji-ke .slovenske pesmice. mi pevskimi tovariši«cami). po- I>rosi se toraj vse ^Bledovc" | zabi na vse svoje gorje, katerega Star in izkušen rojak je modroval : Ko sta se v prejšnjih letih fant in punca vzela, so jima v skraj-nosi i zadostovale tri stvari: postelja. nočna posoda in pelea z^ pivo. Da -ta le to imela, pa sta bila zadovoljna. Prohibicija je odpravila pelco za pivo in sta ostali le postelja in nočna posoda. Prišla je krixa. ko človek trpi pomanjkanje na jedi in pijači, ("'e bo šlo še nekaj časa tako napr< i. bo tudi nočna posoda brez potrebe. In če se bodo ure^ii."-i|e žel ie rftformatorjev. bo nazadnje tndi postelja oficijelno odnravljena. * 1-jne pa ne zavedajo diktato-- ji, ki hočejo diktirati življenju. * Ko je človek užaljen, se najprej potolaži z upanjem da te bo maščeval. Z-Mika je hotela prvič preden«-t it i možička z novim kolačem. So-prog je ves navdušen ob dobri slaščici, vendar ves čas pljuje. — Kaj pa ti je. dragee ' -i— po-izyeduje spretna kuharici. — \ič. dragica, ampak v kol^- ja kliu-'°° ,etih" k' ^ kfm'H' vpre" P«vke in pevce, da: se zagotovo vsi imamo vsi dovolj ravno sedaj v ( r" .5'* nekam dosti jajčjih lupin. ženega v gepelj. Zatopljen v svoj j do zadnjega prijavijo omenjeni 1 teh kritičnih slabih ča-ih. j — seveda, poglej, tu stoji v opravek se stari Andrijač ni u- večer, kajti dobil sem iz stare do-i "Hled" toraj trfjudno vabi naše receptu: — W.emi pol fnnta mo- tegnil umakniti konju, ki je p! a- movine ra\-no danes po pošti dve j rojake in rojakinje iz fonematigli 4 jajca...! nrt zaradi obadovega pika. Konj povi imenitni opereti, in bomo J in cele okolice, da pristopijo, po-' je za*d»*-| z zadnjima nogama go- pričeli a vajami oziroma učenjem jejo in rajajo z nami vred v pri- spodarja v glavo. Brez glasti se jc že prihodnji torek. Opereti sem ' jateljskem naročju vrlega pev- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 300_______________$ 4— Din 300 ________________$ 5.90 Din 400 ___________________$7 SO Din »00____ __________$ 9.50 Din 1000 _____________ $18.50 Din 8000 __________ $91 JO V ITALIJO Ur 100 ____________________4 5.80 Lir 200 .......................$11.40 Lir 300 ..........................$18.00 Ur 400 .............................$22.— Lir 900 ....................$27.— Ur 1000 .....................453— v dinarjih ali vaCJNl (Makov kot sgoraj itiMdmi, aodlal llr«h 4*v«ljujam« i« bolja pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJU Za kpiMčllo $ 5.00 morate poslati m »» $10.00 " " " " $15.00 »' »' ■** '' $20.00 '* " •» $4000 -** » • f ft ftlAM ff f» $ 5.70 $10 JO $15.90 $21.00 $4U.O _ $51.30 Prejemnik dobi t etaiem kraju izplačilo t dolarjin. I*»riuj*mn pm CASUS LSTTSH Mm »jtatajHiHa fl. errsssr U. TRAVEL BOWfJkXJ NCW YXHiK. M. V. Pri kopanju je utonil v Dravi hlizu Mareuherga 2^-let-ni hlapce .Maksimilijan Bernek«'r. Delal je ves dan na polju pri nekem .posetniku in ker je vlada4a strašna vročina je odhitel k Dravi, rla se nekoliko osveži. Ves razgret je skočH v vodo. kjer pa ga je prijH krč in tzginil pod vodo. Vse iskanje za njim je bilo zaman. Ukradeni avto so zapili. Nedavno je bil ukraden Henriku Ktricu iz Mokronoga lep f>sc')-ni avto. Tatovi so se odpeljali ponoči. Oškodovanec je seveda zadevo takoj prijavil orožnikom v 'Mokronogu, ki so o skrajno drzni tatvini informirali tudi druga varnostna oblastva Pričel se je brezupešen lov za tatovi, o kat"-rib se ni vedelo, v katero smer so ubrali pot. Te dni pa so se pojavili v Dr-venti trije mladi kavalirji in m> se tain zadržali več dni. Prešerno so pohajali po trgu in se potza-ba-fcvali zdaj v tej. zdaj v drugi gostilni. Na včeer so si privoščili o-brlo jedače in pijače. Slednjič so se sprli z domačini in pričeli razgrajati. 000 oseb. Pariškim šoferjem se mora priznati, da so storili da bi bili dorasli svo- ji nalogi ob esperantskem kongresu 200 šoferjev se je priučilo esperanta1 v zadostni meri. da se bodo lahko sporazumeli s kon-sem in niste še aktivni člani (ce) 'gresisti. Zborovanje esperantistov "Bleda", ali pa oni. ki imate igralsko zmožnost, prrklopite se k nam. S prijateljskim in pevskim vese- bo r/aključil "ples vseh narodov" in na koncu bodo igrali v esperantu tndi neko gledališko igro. DRUŠTVA 0 NAMERAVATE PRIREDITI veselice, ' L ' ... J / ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M fito mno nk M-wl Slovenci v vali ofaU ----- —-- , | ■ f • _ • r CERt 24 OCLASi SO ZMERNI : *. t Ljudje, ki znajo >amo govoriti in ne misliti, so največji sovražniki resnice. * Tri stare vdove ->e«b> na klopiei. — Zdaj imamo svyje može tam gori. v nebesih. — Prej nismo nikdar vedele, kje se klatijo sedaj pa vsaj vemo, kje so*. * Vsako ge-lo je lepo. dokler ga ne razumeš. * On r — Xe smeš misliti, da dvomim o tvoji kuharski spretnost", vendar bi rad pogledal tvojo kuharsko knjigo, draga. Tole mi diši po tipkarski napaki. * Vsak misli, da so njegovi nabori nezmotljivi, če so drugačni od drugih. * Govornik je izrekel sledeče krilate besede: — ... Sicer smo res pri gradbi nove najdenišnice znatno prekoračili prvotni načrt A upravičeno sm^mo ugotoviti, d" imamo seda j 2"» otrok več. za kar se imamo zahvaliti edino delavnosti gospoda višjega upravnika. * Največji svetovni problem je. kako bi zatajili milijone brezposelnih. — Ali se ne bi mogli navaditi, da bi me nekoliko ljubili, gospodična — je moledoval ^nubec. — Vas naj bi ljubila -Ne. teg.i tega res ne morem. — ga .ie ošabni ca zviškoma odbila. — T5es, tega «en* se že naprej bal. — je vzdihnil. — ste pač prestari. da bi ae še kaj navadili! * Človek ni nikdar pametnejši kot toliko, da lahko iiporabi razum v seb^fne namene. * Prepričanje je -zelo potrebno, da pa. lahko drago prodaš; zato tako cenijo dandanes prepričanje. !ki je pa tudi vedno cenejše; povpraševanje ni v skladu s ponudbo.' — Oh. — je vzdihoval rojak —-pa je res težko na tem srvetn. Dokler sem bil Še samee, so mi pti-čice pele. odkar Rem se oženil, je pa vsa drugačna pesem. Neprestano gobe-zda. od jutra do večera. Jaz jo moram poslučsti in vsako njeno besedo požreti. — Ah, to ni nič —.ga je potolažil prijatelj,- — Besedo se že do požreti. Dosti h nje je, če mora i požreti tisto, kar skuha. .ik teden najmanj po cu lioiani- jih skozi odprto okno izstepsti. I>o ni i/let, Odkar je stopit v pokoj, ririhndnje postaja je šr daleč, hva->o ti i/i»'ti edini pripomoček. da la Ilogu. varon p« praze«. Sklenje-j.o/ah, nit .^Vije vd«rvstv«». Kadar no. storjeno. Vstopil j«* s hlačami topo po fosili v %vojem nbnoie-| v rn'cah pred tidprto okno ter jih i.**m zelenkastem suknjiču. ogulje- (o v>eh predpisih irtepavid v milih hlačah, ran »di. da jr nje-jmo brzcči prejrih. "Tako." >i j«-gora ttepririrbiitt Ana ie vedno |»o- , .idil. "zdaj gotovo ni ti^ien«1 leg njega. ob lakih prilikah mu | mravlje reč v hlačah.** velo zdi. da m- r njo pogorarju Ko pa je hotel gospod profesor < nekem taken izletu pa ne j«- Jfrvar hlače potegniti v notranjost l.ašemu |^|mn1u profesorju |»ri|*-l vagona. je naenkrat nekaj /.ahre-Ido nekaj strašilen*. \"r*čjd s** je fealo. hlače .so se zapleti«* med ve-mi na uličnega Mrtuljeku proti J ierje preblizu proge rastorf-esra >jr-IMihiajifj i«o/.d n« liorinj^''n». Xa-'na in if preden *e je »fl^ji'*! prrv. i»inl j«- (lokaj novih raetlin iti ko ! f*sr>r zavedel. kuj in kako. mti jih t'liiii ter '.ado\«»lja«» čakal na vlak.! ,e iztrgalo i/. rok in — o joj — • i ga ima pripeljati domov. Tod« v trenotku je ^tal tu bre? hlač. Vse i.o. port prof> -or Mrvar napravi uradne hlače kratkomalo sleči ter. privozili d » tega ovinka, je stari «'ami izpodmnktiilo dežnik, ki je padel ravno na časopis ter ga go->podu profesorju pretrgal, iinspa s- je hotela oprostiti, a beseda ji j« obtičala v grlu. samo zijala je. široko zijala, zakričala ter never-jetti'i hitro skočil« pokonci. Iztegnila je /a zasilno .zavoro, "lllaž-než. norec," je zakričala, nato pa >e nezavestna zgrudila na klop jut-leg profesorja. Vrata mi >e odprla in vstopila t\-A vlakovodja in sprevodnik. (!11m«. kater«« tr.*Ka |»»fajiti.} nicah In gospod pro mirno v sedel. prav tja To«la, le ne takoj obupati iti stokati. >aj na prihodnji portaji g'»-t.o o ne bo nihče vMopil. na Jesc-pa s«- ho že kaj dobilo. saj Prav lahko neg«-.- kaj take**- , |u, dobri Iju- S,H.iunil j. , da je iia/aduje OJ(. in JM(|. fl|a<-. l)fk tara ?(rtovn .eiH na dn ye»«em |iarnbku. k" je,,|0hilo tli zbmtek. zadnji k<»^*»b «. m-Ihij prine- ^ »»•in nnlirf in |ia da j«- bi»«t taai «»- v ^ d*ti mravelj. j^ V|ak zmaujš«f»l brzi- i.rnfeM.r ugledna in >|H^ova.»a o- im t(.r končno ustavil. Zdelo se mu —ha. pa živalic- seveda \ spl^m-Mi ., -a!>;| }(1 ,-.f,p, l e morejo veti,ti. /. .-»h. hmilo — i N«v„krat pa se vrata knpe^ .1.1 tajiti. pr».tW..r >. jiro j„ ^>t//pila je ^taro' l x Ma. ali mraxlje. mo»oče L. r >kJ v !.. dve. tri. ali eel . k..Unij«. | kartonov. SJ preeejsi Zaman je š- ipal. %ti>ka( in |»ri-; kretnosti se je »abarh.. lislijl M m .Milu kol-'tia. nevatV-ncj papirnate škatl je imaproti gospod;.! •J. l.izti ni hilo HM.-.rr jmirn -ti ali, profesorja. Ta je skrival 'svoje' «» ................ K i i, vlaka.!"hajk-Hne" kolikor mogfK-e «lobr.-1 n .j /.laj priv«Mul. Mofiili nekat«-ri i ko |mm| klop. k<»lena pa »i je po- NEOPAŽENA VOJNA tm ivjtrji. kaleri ga »ako da j«- bil \a*r*»n. kril razgrnjenim časopisom. ime je trdo življenje Louisville, Tenn., 2U. avgusta. — - ! t g.^p ..» proie-i Njegov« sopotnica ui tihVsar o Slikar Fred Simon, starlet. je or. (M»|t«i}ri«»flia ^ra/en. S#-daj \ t it lahko ti«*m»ietv#» na|M-avil «*fen/i-vo \clikc*ra iImv«. A ha>lj k«« je ptaskal iti lovil. Ih»1 j jr šr^r«-ta-•o in gri'1«. ter prni/vajalo prtwte * a je | h » njihovi ni hta^niei \a-7mllijf ni titojfel vrč i4rpHi. |«otr-pljenje ga je minil«!, 'ato je skh nil. I azila, naslonila m* ji- na d«-žt»ik t«*r tak^j /adr.-mala. bil za zdravnike veliko čudo. ker j«* pa d »"I z odra 110 č.»vljev globo- \'m- je šlo p«, sreči in bi najhr- ko iu ^i je zlomil «korn vsako kiest. /* tudi dalj«- šh. tako. ako n»- hi pa je pri vsem tem ««*dravH. V. "«ne!a gorenjska projja tam nekje mnogim vežhanjem j- mo«et pi» fw^l IVivjrm pre«-»«j^en ovin«-k. ta-'letih »ih.-iti t. \-«-mi ^v«.jimi udi. ko. .bi ^ ti vlak prav naun«-. vs«jlSe«laj |u j.- umri za pljučnico. Do-zdis*' tako pnttiikn. Ko s<« tor»-j tna je bil iz llavarske. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wert lath Street New York, N. Y. POVESTI in ROMAN! Splošna Knjižnica (Nadalje Tanje.) IT. tiran KrJaveel •rlnoHt In prtklml dtrlMtra za bo mr., Iirnfi. _ Tarvan tin opir Tarzan m a^lr. t rito ves. Kaka raka Živeti St. 1*9. flt. 31. St. 32. At. Vojna a Jufurta. i^lov. Ant. Dokler. 123 a^raal bru*. ________________ ftr. M. (Kmrer Meih«> LMki, 144 strani ..M j M 1.2t .15 Jtt M m » . "t i,. Rt. 37. Uiaitt živali_____________ St. 38. Tartan in svet ............„...1.— Stev. 30. L* IMmm ..................M St. 47. MiaieriJ duš« ................ Stev. 48. Tmmve tirali ............39 Stev. 49. Tarsanftv sin, trd ves ... l.iO sveiek II. sTexek III. svesek 3 KNJIOP. SKPPAJ Tisa* in ena no« t Kape) ves. mala izdaja L grabi Jeni milijonar V krmpljlh inkvizicije V rabjUvu v marcu tibetanske čete več-ki ■at napadle brez ra/doga kitajske garnizije. Tibetanei so zlasti na -padati čete Cingaj armade. ki.>f> bile nastanjene v Yušu. Kitajci so nato ojačili gar niz i je v Oingaju in Pengku. kjer sta važni vojaški postojanki v bližini mesta Vušu. Ti-betanei pa so prav tako poslali o-jačenja in .spopaifi so se nadaljevali. Vojaški poveljnik province Sečnan je bil prisiljen, da je pro-vlado /n pomoč. Med tem pa sf> nadaljevali divji lx»ji za moti Kami* in fangiui. ki >o jih i,/me-n jeva je se zasedle enkrat kitajske, drugič zopet tibetanske čete. O wroku. ki je povzročil spopade, ni l:iči>ar ziiaii»*sra. Si- najliolj verjet tm ^.di nmciijf. da si* kitajski iu t•iM-fiin-'ki gi-nwali Ixirijo med -.•In,i ,*.h i^ist' raznih i.k rajev. > katerimi bi >i pridobili šc več m*vih davkoplačevalcev. Vendar kaže vse «.a >o Ttbi'lanci trdno otlhn i-ni zasesti večje dele kitajske province Sedaj vodi kitajski* čete general •Iti. ki je /bral na meji sečuansk? province precej inoeite čete. ki s«i l aje tlohro opremljene in diseipli-r i rane. Kitajci in Tilwtanei >»• sovražijo že več stoletij. Kitajski cesarji SO ti-svrijili Tibet iu na papirju je Ti-j bet fistal tudi po kiiaj>ki revoluci-! ji del kitajske države. Že I. 1«»11 | ^o Tilietanei pre^iiHii kitajske vo-J jaške čete i/. Td>eta. 1 »d takrat na-j.rej |im .■M- skoraj redno |»onavljo\ni/ni iiietUohojiii spoftjidi. Sedaj skušiijo Kitajci pr>lreti nazaj v Tijw-t. wilaj z.i i p« *t napa Tibeta lie i in hklišijo za.-oti del m*. ču«twke pro\ inee. |*ri teli neprestanih sovražnih >|»opadih so Kitajci ir»uhi!i trgov.Jie zveze D0B1A JE DENAR IN MOŽA Pred londonskim sodiščem se je nedavno zaključil nenavadno zanimiv proces, v katerem je šlo za bodočnost 24-letne pastorjeve hčere Marjorie Clemensonove. Datna jt pobijala neko klavzulo oporoke, ki bi jo lahko bila pripravila ob cgromno dedščino. Klavzula je namreč določala, da izgubi Cle-mensonova dedw ino tUti trenutek ko .se o m oži. O/.adje procesa ima romantično podlago. Marjorie ('lemensonova je živela leta in leta v vasici Staple-htirst v Kentski grofiji. 1'red leti je postala ne nekem sprelunlu s ->vojim o<*-etom. pastorjem i'le-mensononi. žrtev prometne nezgode. Xa ovinku neke ceste jima je pridrvel nasproti avtobus, za njunim hrbtom pa je dirjal voz z konjsko vprego. Konja .^ta se spla-šila. voz je krenil v stran in je ra-i ilo pastorjevo hčer. ki se je nezavestna zgrudila kraj ceste. Koči-jaž je ustavil konje in iz voza je -topil >4ar- gos|»od ,>i\o glav:«, ki i« bil videti močno presunjem po doživljaju, ki mu j»- bil priča. IV-ntidil je p;mtorju svojo pomoč in je ilal od|M-ljati pimesrceenko v bul-nico. kjer je kmalu okrevala. Ta doživljaj je prinesel velikan-^kn eprenienibo v življenje Marjorie ('Icmeiioonove. Stari guspml jo je večkrat obiskal v bolnici iu In je ozdravela, ji je priznal, da VAS STOLETlfffl STARČKOM V piemontskih gorah v Italiji, ki imajo sicer pre<«ej astro in viharno podnebje, leži vas (Vllio. Pred en kaj tedni je v tej vasi praznovalo pet starčkov stoletnico svojega življenja. Pa niso samo ti -tarčki tako »-rtH-iii. da so ttčakali tako redko starost. Poleg nji živi v tej vasi .še :{.'{ starčkov, ki so stari nad !N> let. Kljub starosti so vsi ti sarčki telesno in duševno zdravi iu krepki. Vaščani sd njih ni še nikdar videla kakega večjega mt'sta. Modernih iznajdb, kakor kina in radia, razen L', pripovedovanja tmlr ne poznajo. Kako je fo. da so ljudje v teh skromnih razmerah ueakali tako častitljivo starost. Italijan, zdravnik I'mberto tiabbi >e je več let zanimal za vzroke, ki podaljšujcjfi prebivalcem te vasi življenje. I"-gotovil je sledeče: V>i prebivalci s., preprosti ljudje, ki že radi revščine ne morejo rlohro in mnogo jesti, .ledo večinoma le rastlinsko hrano in k«*r uiuo^o delajo, tudi ze-i i mal'i sj»e. Alkohola skoraj m* po-'iiajo in le ob največjih praznikih .ie pri njih tudi malo vinii na mizi. Nihče od njih ne kadi. nihče >< i !:•• briga za politiko. Dober /rak da' uajhrž.e >voje in mirno življenj«-j I brez razburjanja jim ne uniei ž;v-i ev iu skvari zdravja kakor člove-i t:u iz litesta. Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." jo je vzljubil kakor lastno hčer. ki, je pa ni vet"- med živim. Še vee.. Zatrjeval je. «ia je njegovi pokoj-j ni hčeri tako podobna, da jo želi pohčeriti. Pastor je privolil v nje-j ♦jovo željo in Mis.- Marjorie je tako dobila adoptivnega očeta. KOLIKO ČASA VZDRŽE BANKOVCI Nil i . , . . . , ki ira \ ea-u. ko je živela pri njem r»i | v ^ imela vsega \ obilici na razpolago pa je (Milagoma izvedela za vzrok j j -mrti uji-gove lieere. Starce, ki je I rim.M'1 tak«. iimnIiio inlločltev V i.jeno žv i I jen je. je bil v kraju, kjer j )( ie živel, znan kot velik čudak. Svoj: . .. . , , . J! / novim, ki po enem !e!u ne /gleda p ifiinki ni dovolil, da bi omo- .. . . , - .. , . •* 1 hoj je. kakm* njeg'»v predhod- ■e in> 1 ■ I verjel, da bankovce, varno iu previdno tn^i člo-si»boj v denarnici, ne roma tako dolgo od rok do rok. kakor to njegova či>t^ tako .zamazana zunanji »t. Povpri-čno ostane i»an-kovee v prometu en(» let«,. I*., eno-iii romanju pa zamenjajo ",*ile*t«»m. ki je usmeril svojo trsit- vino v Indij«, in tako prLš.*l |mw| ljubimca in vol**« govorila o možitvi. Zato je h<"-i iz- žila z moškim, ki ga je ljubila iz \>ega srca. Odklanjal je njenega ni dovolil. .la hi n»«eeii aiigl«^ki vpliv. FINCI DELAJO REKLAMO ▼ oMopnJaku okrog sveto: 1. del 2. del OBA SKOPAJ (Mkft De G rare ------------ Slov. balade in rooianee....JM V netežu ....................... NnmiMJeol boMk............jM To la Sot le...............M ftt. r«o. At. 51. Ar. 64. ftt. 65. At. 0«. flt. 57. ▼as ftt. 68- fir. 00. < Doatojerakl > mrtveca 4mm. 1- 4el At. 00. (Doofojevakl) II. del trd OM (Hamano) 1M 1«- At. 01. (Cioiar) Bratje la •eatre—W Ar. K!. Mijdt. 1. (lel (Do^ojevki M St. «2. (*]< if m _______________JH At. 04. MiR III. del _______________-M At. m. idtjot. iv. m KtnUIIHMlMIOlI^ Val 4 deli fit. «L k«. SOS iknl a bo al ran- il. n. ■lite. Vojvoda Pero I Parka. Cr- LM Tattt. (Bevk), trd. voa. tri Veliki ink visitor Vera (Waldova), hroi Vojska na Smlkann, a »llkaml .........25 Vrtnar, (Rabindranath Tafore), trdo veutno .75 broširano ..............................50 Volk ipokornlk In dnico povesti....L— trdo rezano ...............................1.25 I.— lit 130 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI .1.25 i 1. zv. VejnOmlr ali poganstvo ________35 S. zv. Hudo brezdno ...........................35 3. zv. Vesele povesti _______________________.35 M 4. zv. Povesti in slike.................^55 ^ 5. cv. dtodent naj bo. — Nai vsak 1.00 krnb 1.— 35 SPISI ZA MLADINO o Finci kaj df^iro jio-_ skrlndi z;i lastno reklamo. Več kot 1.25 1 'MM> časnikarjev, ki so zasledovali razvoj olimpijskih tekem, je dobilo ^Jlh-po iu bogato opremljeno brošuro j finske vlade. Brošura ima 7(1 stra-'Ttf tti in ima naslov: "Finski kandi-dati v Los Angelesu". Seveda je pisana v angleščini in je zlasti priročna za časnikarje, kateri zvedo i> nje v.«>e potrebno o odličnem narodu športnikov Fincev iu o njihovih olimpijskih kandidatih. — Knjižica je lepo urejena in bogato ilustrirana. V zadnjem odstavku pa je obsežen opis kulturnega i«i političnega živ i j en ja Fincev, ki iz-7\eni v lepo propagando za tujski promet. Knjižica sama dokazuje, da so Finci razumeli važnost olint-pijade in tla skušajo izrabiti o-..50 limpijado tudi za to. da pridobe turiste za svojo lejH> deželo. Vojni, mir ali poganstvo, 1. sv.....15 V posthr Je fcla. ID. sv................. Valentin Vodnika izbrani spisi .....31 Vodnik svojemu nftrod ti >.«hm»*»« Vodnikova pratika L 1527______________50 Vodnikova pral tka L192S ...............50j Vodniki in Zailbel sorti Zadnje dnevi nesrečnega kralja___.00 Za krakov, povest .......................JU Zadnja kmečka vojska ...............75 Zadnja pravda, tm.______________70 Zcodovlaa o notidaeai »oveka ____IS 7f Oa*•• Življenje slsv. trpina. Ubrani spisi AIeOoveCr-3. sv. skupaj____1.50 *##•#•#•#»•••♦••«#*eaae#e**eeoo""»e»*eeeeaooei Zlitahopl 2«inl »i. K^m.1. Zlata vas ZomIo in konec gd4. Pavle ZMrka I. del II. del 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .......«59 6. sv. trdo rezano. Vsebuje 10 povesti ■••■•••■•••••••••••»••»V IGRE Benefikft fecovee. Igrokai v 5. dejanj .90 C j ran de Bergerae. Herlffna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano Bdela, drama v 4. dej. Gospa a morja, 5. dej. Lokalna Meznlen. 3. dej. Marta, Semenj v Kicbmondu, 4. dejanja ------------------------------- Ok vojaki. Igrokai • Atirlb altks)i___99 Tončkove saj ne na Mikiaviev veter, Mladinsko igra s peljem v 3. dejanjih ----------------------------------00 R. U. R. Drama v 3. dejsnjlb s predigro, (Capek). vex. ______________„45 ...«75 AM MAŠČEVANJE TRILETNEGA FANTIČA \ r.-ilji siimomor. Očetova nrav s«' j»* y;iraiiitf«r:i t;ik«» zmračila, da s«» je popolnoma odtegnil londonski družbi. jker je bil dosihmal realna in i':slana prikazen . Miss (Mcinensonovj je bilo 20 let. ko je njen adoptivni o«"-«* umrl. Ko -o o«l|>rli njegovo oporoko, so videli. du je .svoje ogromno premoženje z;ipiLstil dobrtxleliiim ustanovam. Približno 17"» fLsfM- dolarjev pa j.' zapii-.tli Majoriji — toda samo a-primeru, če s«* odreče za vselej možitvi. Srečna dedinja ni imeJn tedaj j rilike ugovarjati testamentarični klavzuli. Toda kmalu se je v njenem srcu zbudila ljubezen in ko se je odločila za možitev, je mora-la poskrbeti, da ne pride ob dedščino. Zahtevala je torej od londonskega sodišča, naj razveljavi klavzulo o možitvi. Sodišče je stvar proučilo in je izreklo sodbo, tla je pogoj, kakršnega je postavil njen adoptivni oče v svoji oporoki, pro-tinaturen, torej niče v. S tem je priznana Miss Marjorie pravica do dedščine in do možitve in oboje skupaj jo bo pač napravilo srečno. noj je. kakoi r.ik. V Jugoslaviji so izračunali, da >todiuar>ki bankovci .«.«> v/drže v prometu tri leta in tudi več. To pač zato. ker mnogo manjkrat romajo iz roke v rf*ko„ in k»-r si» ile-b-žni več j earn miru v -inbijo nikdar ti>liko. da bi ne mogli ostati v prometu. V splošnem jih zamenjajo vedno že preje. Seveda pa dobimo med papirnatim de narjem tudi izjeme. Taki bankovci so bili pač v žalostnem ujetništvu. morda v skrinji ali nogavici po več let. In ko zagledajo zopet beli dan. so seveda mnogo lepši, med tem ko njihovih vrstnikov. .*» katerimi s'» bili hkrati vrženi v promet, že zdavnaj ni več. Revizor, 5. dejanj, trda vezana Veronika DeaenlSka. trda ves ... Za krfi In svobodo, Igrokai dejanjih Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec. 5. dejanj B. sv. Po 12 Mik. 4. dejanja n T 5. ..ji V občini Sv. Valentin blizu Lin-ea se je odigrala nenavadna o-troška drama. V hiši delavca Cieib-lingerja sta ne sprla dva brata, o-semletni Jožef in triletni Janezek. Starejši brat je vzel mlajšemu lesenega konjička. Janezek je .zahteval igračo nazaj. Jožek pa mu je namestil konjička prismolil klofuto. To je Janezka tako razjarilo.' da se je po prstih splazil v kuhinjo. vzel kuhinjski nož. tekel z njim v sobo in pOTinil rezilo bratu do vratu v t rebuli. Starejši brat je začel obupno vpiti na pomoč. Prihiteli so sosedje in poklicali zdravnika, ki je dal otrokiO prepeljati v bolniSnico, kjer so mil s hitro operacijo oteli življenje. Ko so malega Janezka vprašali, čemu je zabodel brata, je; izjavil,, da ga je hoiel "samo malo 2ak)ati," ker mu je ponovno vzel igrače m mu še vedno dal kakšno pO ferbtu. VLAKOVODJA OMEDLEL in ADVERTISE 'GLAS NARODA* ZAGORELA KOZA Žai-»-če pob-tin« >oiice prinaša premnogim po>ebno vesrlje. na so dolgo čakal«: zagon*h» kožo. ki doka/uj«'. da j'* telo užilo .-vt-tlol«-in /raka ter \ zdravju reagiralo nanju. Ta joil.iubljcna kožna bat-va pa ne naslaja tako preprosto. \* v ]>oiiibn locira >oii<-;». I»arvn;i >rtiča >e v slanicah nakopičijo okoli staničnega jedra, da ga obvarujejo nadaljiiega vplivanja .-svetlo^-. I>t«»ča->iu7~>e p >javj rjava Warva U<-/.«'. ki je tem temnejša, .'-ini v«*č zr-nee s... jstvorile staniee. Močin« in liitro '4igorciije j.* znak zdrave, krvi polne kože. Zrn-ca se namreč ]>od vplivnov. ki prehaja, napolnjena s .-vetlobno energijo, v kri. pa je za telo zelo važno, kajti čim več jo je v 11 jem. tem bolje >e telo brani Ito-le.zni. u. pr. tuberkuloze. To zdravilni učinek pa ne zavisi samo oil količine barvila, temveč tmli od tega. da-li je kn/;i ihJiro pr.-pojena -v krvjo, ki odnaša omenjeno tekočo snov v telo. t e dovaja zagorela barva telesa posredno zdravilne in ojačcvalne snovi, jo po drugi strani varuje t tuli kratkovalovnih uit ravioletnih ži.rkov. ki jih barvilo vsrka še pre-"eii utegnejo škodovati, rumene in zelene žarke pa spreminja v kožno toploto. To toploto oddaja tcTr> navzven i>to tako preden utegne škodovati in tako se telo samo varuje morebitne nevarnosti. Prav redek slučaj se je pripetil na elektrificirani železnici, ki vozi i iz Xeaplja v Salermo. Med vožnjo pospešenega posebnega vlaka je za- j pazil sprevodnik, da je prodor. ( kjer navadno stoji vlakovodja na električni lokomotivi, pralen. Spre-1 vodnik se je .silno prestrašil in hitro šel skozi vozove do lokomotive' in vdrl v kabino, v kateri bi moral l iti vlakovodja. Vlakovodja je ležal na tleh kabine v nezavesti in sprevodnik je imel še prav toliko Ča*a, da je ustavil zelo hitro vozeči vlak, preden je pridrvel na prvo postaje. Da ne bi sprevodnik tega .zapazil, bi se zgodila velikanska nesreča, zakaj na prvi postaji j-? čakal na istem tiru vlak, ki naj -bi se priključil prihajajočemu o-sebnemu vlaku. Tako pa je njegova pomoč rodila vlak pred strahovitim trčenjem, prav tako pa je vlakovodja dobil prvo pomoč. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. r 8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CF.NIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN fJ __ ULAI 111 O D i* NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 31, 1932 US LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Trpljenje ljubezni a SOMAN a tTVLJSNJA. Za Glas Naroda priredil I. H. 83 (Nadaljevanje.) Splošno «> vsi obžalovali da sta gospoda hotela oditi. Postalo je vse zelo zabavno. Celo ženin vipraša : — Ali naj *>ami pijemo bovlo? — Bovlo? — Mirko napne ušesa in pomembno pogleda vsi Liizi. pravi: — Ali eelo petrolejska bovla t Kdo >e more temu ustavljati? — V«i se smejejo. — Ne, sedaj ne. Imeli jo bomo šele pri njoji zaroki, — pravi Liizi veselo. — Ampak jagodne bovle — prve jagode. Z nami bi mogli piti in zvečer bosta zaročenca bengalično razsvettlejna. Gospod doktor, saj nimate nobenega- po-ebnega.posla. Bilo je se nekaj prijetnih ur. In Lizi Erjavčeva je bila vsa srečna, ker se je dr. Levar vsega njej posvetil in ji je po svoji moči dvoril, kar mu ni bilo ravno pretežko, kajti vedno je živahno in lepo dekle rad videl in njegovega prvega poljuba še tudi ni dobil njen bodoči ženin, to je Mirlto najboljše vedel. V nedolžnem veselju je prebil man-ikatero nedeljo s Trudi Solarjevo in Lizi Erjavčevo, na kar se je ae vedno rad spominjal. Z nekoliko mučnim nasmehom je gcrspa Šolarjeva gledala na veselo družbo. V njenem srcu je bilo boleče mesto, ki ni preneslo nobenega dotikljaja. Srčna mladost, kn je mogla biti tako, tako jvozabljena! Ali Trudi ni bila srečna v objemu svojega zaročenca? Kako so »e .svetile njene oči; njena rdeča usta so govorila in se smejala — in koliko solz je šele pred kratkim pretčila za nekega drugega. Srečna mladost, ki ni ničesar vedela o križu ljubezni! 17. poglavje. Oba prijatelja sta šla ob lepem večeru v mesto z železniške postaje. Mlado, nežno majevo zelenje dreves in grmov se je svetilo v Mvitu električnih luči. Ce.ste so bile še prcej žive. Veseli pari, dame praznično oblečene, so šfi roko v roki, v tesnem objemu, z majem, s pomladjo v area. Pred kavarno, katere okna so bila široko odprta, tako da .se je godba jasno razlagala na ulico, obstane Mirko. — Večer se je komaj zač«M — je šele pol desetih — ali hočemo že eno kavo? Rado Grom odkima. — Pri meni, v mojem stanovanju, da — tukaj ne! iNedeljski ljudje, krojači in čevljarji rne dolgočasijo — V tem trenutku prideta iz kavarne nek gospod in nek:i dama in oba živahno govorita med seboj. Ril je velik, mlad mož, oblečen zelo elegantno. Nato gre,-1 a čez cesto do avtmobilske postaje. - — To je vendar Tir ar jeva ! — pravi Mirko presenečen. — in zopet z drugim kavalirjem. Izgleda, kot bi pred kratkim obogatel. Sicer pa teg£1 človeka poznam — prihaja iz neke družine, ki je inula trgovino s premogom. Rado Grom tesno stisne ustnice. Njegov obraz se strdi kot ma-1 ka. Crleda. kako oba sedeta v avtomobil in kako ga prime za uše-*a, ko .sedeta. To njeno navado je poznal. Mnogokrat ga je s tem mučila, četudi tega ni mogel trpeti, ker mu je bilo preotročje. Roko stilne v pest. Kar je ravnokar moral videti, ga je napravilo tako smešnega samega pred seboj, da ga prime neizmerna jeza. To dekle, katero je obsipal z ljubeznijo in darili, katero je tudi hot«4 izobrazit i — to dekle ga je goljufalo z nekini nepoznanim človekom. čegar neobraženost je bilo takoj opaziti na njegovi zunanjosti in njegovem obnašanju. In pot.-g tega ga je tudi nalagala, ko mu je še prejšnji dan rekla. da inora zaradi nekega družinskega praznovanja odpotovati svojo materjo. Ali je to bila njena izgovorjena pot ? Ne v svoji ljubezni, temveč v svojem ponosu, v svoji ošabno kozi koliko rok je že šla! O sramotnih stvareh človek ne govo *"» — to preidemrt z molkom! Kako bi se mi smejal! Odkrito in br«vxkrbno je govoril Mirko. Na noben način ni »mel ponoHni. zelo občutljivi Rado slutiti, da je Mirko vede! o njegovih razmerah z Ivanko Tičarjevo — kajti, kolikor je poznal svojega prijatelja, mu je bila misel neznosna, da je dvignil to, kar je drugi zavrgel. Mirko je povedal, kar je hotel; zato obrne pogovor na nekaj drugega: — Zelo me vedeli da *e je Trudi zaročila! Tako rad imam to dekle, da ji želim vse najboljše. I>r. Erjavec je zelo fin gospod. Pri njem bo k rečena I)r On« se je moral zelo premagovati v razgovoru z Mirkom. Premišljuje ak o zanj ne bi bilo boljše, ako ibi ostanek večera prebil um. T«»d»s to bi bilo še bolj neznosno. Zato mu Mirk še lahko octane za eno uro njegov tovariš, kajti pričele so mu vstajati mi-»li, »iiili, ki so ga morile. Miali na Eriko! To ženo. to fino. to nenavadno bitje je potisnil V »tran uradi takega deklet«! Njena podoba ne mu prikaže. Iz kozarca so ga gledale njene irnje o*i * pogledom obupa, katerega je zadnjega imela zanj. In pekoče je čutil njen udarec na svojem obrazu, do katerega jo j«-pri red H njen neskončen obup — kar je vsled *»voje surovosti p<»-pal noma zmtluiil. In po nepotrebnem je pričel Mirko govoriti o Eriki in je oživil tae, kar > ie tako dovolj mučilo prijatelja udobno nedita pri kozarcu nhenega m o zel ca ; dim j« vlačil okoli njunih glav. * — l>a. iKado, zdaj šele čuti Srečko Hočevar, kaj je imel na svoji ženi, na Eriki! Povsod mu je manjka. Zakaj je bila usoda tako kruta, da je uničila ženo, ki je bila tako popolna na telewu in duši. kakoršno je težko najti! Ula je bila zadnja, ki je videla Eriko živo — veselila se je na Bohinj in je upala, da bo tam ozdravela. Prosila jo je še, da bf ji pomagali kupovati obleke — in naslednjega dne je ni bilo več! Tako neumno je vse to! Na to ne smem niti misliti, drugače bi moral tuliti kot pes. Nekaj neizmerno lepega se je ž njo ločilo od življenja! Temne senee so ležale na Mirkovem sicer vedno veselem o-brazu. Rado samo kima pred se. Pazno opazuje svojo cigareto. * — Ha, — pravi. — škoda jo je! — In po kratkem odmoru in zamišljen nadaljuje: — Bila je zelo ljubeznjiva — Radov glas, ki je .zvenel na poseben način, da Mirku misliti. Pogleda ga. Tudi se mu zdi nekoliko čuden izraz na prijateljevem o-brazu. V spomin izgubljen in uživajoč nasmeh! Kot kako odkritje pride nadenj. Rado in Erika! lii-la je dama iz družbe! V spomin nm pridejo posamezne malenkosti, ki so se kot mozaik .strnile v celoto in Mirko je vendar moral nekaj nemogočega smatrati za mogoče! — Rado! — pravi hripavo. Bilo mu je, kot bi mu kdo stiskai grlo. Rado se .skoro prestraši Mirkovega glasu. — Rado, zdaj vem. da Erikina smrt ni bila slučajna, kot smo vsi mislili, temveč njena smrt je bila prostovoljna in ti — (Dalje prihodnjič.) posestniki vil pa so živeli v Iler-kulaneju le poleti, poizimi pa so bivali najbrž v Rimu ali pa v Neaplju. Odkritja zadnjih petih let so v Ilerkulaneju tako važna, da hod > zaposlila odlične starinoslovee še več desetletij. Izkopati bo treba še velike okraje in ker to mnogo stane, ne bo tako hitro odkopano vse mesto. To pa. 'zlasti zato ne, ker It.i lijani odklanjajo sodelovanje ino-zemcev. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE LJUBEZEN KI Ni ZARJAVELA ODKOPAVAN JE HERKULANE J A ŽENSKE VOJAKI Na Finskem so vpeljali tudi ženiske vojaške čete takozvane ],»♦-ta-čete. Seveda finski ženski vojaki nimajo enakih dolžnosti kali ur moški, pač pa vrše iepo nalogo. da strežejo pravim vojakom v vojaških kuhinjah, bolnišnicah itd. Finske žene. ki vstopijo v vojaško službo, opravljajo večine, kuhinjskih del v vojaških kuhinjah. Nekateri pravijo, da pra radi tega dobivajo finski vojaki flobro hrano in ko tako d.>- Staro rimsko mesto TTerkulan»\j kovinaste predmete, sežgala lese- je doletela ista lisola. kakor rimski* mesto Poinpeje, katero je leta 71 po Kr. rojstvu zasul pe-pelom strahovit izbruh ognjenika Vezuva' v Italiji. Italijani so zlasti zadnja leta z vso vnemo odkopavali zakopane spomenike nekdanje rimske slave. Odkopa-vanja v llerkulaneju je vodil zadnjih o let priznani italijanski arheolog Ainadej Majuri. Po ."»-letnem vestnem in pazljivem odko-» pa vanju se mu je z velikimi stroški in s pomočjo države posrečilo odkopati vso južno četrt mesta. Ker je bilo mesto Herkulanej prav težko odkopavati, je razumljivo. da se jih je že mnogo lotilo te težke naloge. Veselje tegH' '» prebivalci mesta Pompeji morali bežati vrat na nos, so prebivalci mesta Herkulanej v miru. dasi v strahu, opazovali grozečo lavo, ki se je pomikala proti mestu, in od-nostr s .seboj vse lahke dragocenosti. Dragocene kipe in slike pa so pustili v svojih hišah v prepričanju, da lava ne bo prodrla do mesta. Prav radi tega pa .so ostali v llerkulaneju krasno ohranjeni marmornati kipi. slikarije in mozaiki. Seveda ogromna reka lave ni obstala- pred mestom Herkulanr-jem. Počasi ga je vsega zakrila in pokrila popolnoma več metrov visoki. Po dolgih stoletjih pa je nad tem mrtvim mestom, ki je ležal « pokopano, kakor v globokem grobu. zrastlo novo mesto Re>!na in dolgo časa nihče ni vedel, da leži pod tem mestom zasuto nekdanja lepo in bogato mesto Herkulanej. Ko pa so kopali nekoč vodnjak, so zadeli globoko pod izemljo in okamenelo lavo na stare rim;-ke stavbe. Tako so odkrili mesto Herkulanej, katerega lege dolgo časa niso poznali. Seveda so prosi i hitro z vseh strani starinodovci. ki so začeli odkopavati skoraj 2000 let pokrito mesto. Najprej so delali breiz pravega načrta, in vsem je bilo le nai tem, da izkopljejo čim več dragocenosti. iNihče se ni brigal za stavbe, za mestne na-prave, vsak je gledal le za tem. da je izkopal čimveč dragocenosti. pa naj si je pri tem porušil tndi krasno rimsko stavbo ali javno poslopje. Zadnjih 5 let pa so odkopavali previdno in-z ljubeznijo do nepoznanih umetnin in stav-barskih del. ki so ležale toliko stoletij pokrite z debelim plaščem lave Prva naloga»pri zadnjem od-kopavanju je bila ta. da se ohrani vse stare stavbe kolikor mogoče neporušene in da naj se oslabele dele stavb podpira in izpolnjuje tako. da bodo ostale ohranjene tu- Leta 1914. kmalu po izbruhu svetovne vojne so pripeljali poljskega legionarja Peristeina v vojno bolnico Papa na Madžarskem. Tam je stregla bolnikom bolničarka Adler. rodom iz Slovaške. lVrl-stein se je zaljubil v bolničarko in jo prosil za roko. Toda Adler- tako jeva ni smatrala njegove ponikl- bro postreženi. kakor nikjer dr:i-be za resno in ga je odklonila.' gje. Ženske so zaposlene nadalje Perl ste in je okreval in se je mo- v vojaških bolnišnicah in potu jural vrniti na bojišče. Med njim m čih ambulancah. kjer pomagajo Adlerjevo je bilo navidez vse kon- mesto sester usmiljenk i:i strež-čano. j nic. Upravljajo velik del kroja- Po vojni se je Adlerjeva onio-' škili del. šivajo vojaške unifor-žila. Sedemnajst let ni slišala ni.' me in perilo. Tdejstvujejo se tudi v vojaških pisarnah in prirejajo med prebivalstvom dobrodel- SHIPPING NEWS o Perlsteinu. Medtem je ovdovela. Ko je najmanj pričakovala možitveno ponudbo, pa je priš'-> pismo iz Harbina. Pisal ji je PeH-stein. ki se je naselil na Daljnem vzhodu ter se srečno ustanovil kot trgovec. Prosil je svojo nekdanjo izvoljenko ponovno za roko in je tudi dobil.' Perlstein je dob'.' naslov Adlerjeve s pomočjo nekega švicarskega informacijskega urada, pomagal pa mu je tudi madžarski Rdeči križ. ZAKLAD V STEKLENICI IN BLAZIN! V Gijonu na Španskem je našel ubog kmet v morju v bližini o-bale. kjer se je kopal, dobro za-mašeno steklenico. V steklenici je našel pismo, katerega pa ni znal prebrati, ker je bil analfabet. S.*l je na policijo in pokazal pismo, ki ga je našel v steklenici. Tam so mil pismo prečitali in mu hkrati čestitali. V pismu je bila namreč sledeče oporoka : — Neozdravljiva bolezen mi bo v par dnevih pretrgala nit življenja. Moje prihranke — v višini 27.000 peset in državne vrednostne papirje sem naložil v banki. Dotičnik. ki bo našel to mojo oporoko v steklenici, naj bo moj dedič in želim mu, da bi bil bolj zdrav, kakor jaz in da bi zdrav mogel porabiti denar, ki meni ni nič koristil. V Parizu so pred kratkim prodajali na dražbi staro ropotijo. Neki kupec pa je zadel ob posteljo. na kateri je bila blazina, ki ne prireditve v korist vojakom. Ti ženski vojaki imajo prav tako uniformo kakor redno vojaštvo: sivo čepico, siv jopič, sivo krilo i:i siv plašč s pasom. Jeklenih čelad ti ženski vojaki seveda ne nosijo Prav takn nosijo s seboj vse bolj miroljubno orožje kakor moški. V njih nahrbtnikih so obveze iti zdravila za prvo pomoč, samova ji in majhne lahke kuhinjske posode. metle in krtače, vse šivaln i orodje, pisalne potrebščine in celo pisalni stroj. Kadar delajo, imajo mesto čepice navadno /nano finsko ruto na glavi. V ženske voja-ške*rete vstopajo finske žene in dekleta različne starosti iz vseh /stanov. Tudi vaje imajo včasih. Seveda obsegajo te vaje le gimnastičii" vaje, turistiko pozimi pa smučanje. Na tekmah ob zaključku ,s » finske amaconke dosegle že prav lepe uspehe. Finske čete ustvarile torej neke vrste žensko milico, vendar včasih pomagajo in celo služijo v redili ^armadi. Dvakrat na leto se vrše vaje v,se milice in takrat stanujejo celo v barakah. Disciplina med njimi je vzorna, zlasti pa so znane radi svoje do-brosrčnosti. Vedno rade pomagajo. kjer se le da. vse iz ljubezni do domovine. Postale so že tako priljubljene, da so začele finske žene nositi njihovee uniforme on napbolj svečanih priložnostih. 1. septembra: Gerierlu v. Ktueben v Bremen .New York v Cl#e» Lour* in Harntiurg 2. septembra: I'a ris v Havre Minuetunku. v Huvr* 3. septembra: Veendam v Boulogne "ur Alar 6. septembra: VUI.CAN'1 A V TRST T. septembra: Miiji-Kii«- v Manhattan < *h»-rliourj ! ilu.re 8. septembra: lierejiKiiriu v Cherbourg I>resdfti v Chc-t l.ourB in Hrnn^n Albert B.iljri v Citerbourg in Hamburg 9. septembra: * Kvr<.|.;i v iJherb.«irg in v Bremen Kr;in«-e v tli vre Pennl&nd v ihivre 10. septembra: <'ontf- Crui lt- v Genovo Statendion v ItouloKiie sur Mer Chami'laln v Havre St. Loua v Clit-ibourg in H*mbur« 11. septembra: Periiilaiid v Havre 13. septembri: Columbua v Oi»rhourg ln v ilremao 14. septembra: U»- ile- Kl ance v* lin vre Mauift»riiu v ("helbouig Pres. Koose.-flt v llavr« 15. septembra: Br«-tneri v •'her Iwiurg In v Hamburg v Cherbourg in 16. septembra: Olvmpie v 1'horbourg Mlnnrwaxku v Havre 17. septembra: Ai|uilunia v Clierlumrg Kurha mlj.-nj v l?a\r<* Volendam v Uoulogne aui Augustus v t ietiuvu Ht emen j Hbinburil »,'liei bourg NESREČA ČOLNARJA Dunajski čolnar Herman Zaji-•ek, ki je hotel s svojim zložljivim je padla na tla.'Ko je dvignil bla- j čolnom preplavati Itokavski pre- zino. je zapazil, da ji je počil šiv in da gledajo iz šiva bankovci po 1000 frankov. Dražbo so radi tega seveda takoj ukinili in natančno preiskali blazino. Poleg ban- kovcev so našli v blazini še vred-di .še zanamcem. Nekdanji ropar- nostne papirje, tako da je znaša CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOU) KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Sli WW U&m T« sko odkopavanje in odnašanje slik in drugih dragoetnosai ni bilo več dovoljeno. Vsi kipi. slik-1 in druge dragocenosti, zlaisti nekdanjo rimsko orodje ostane na mestu v poslopjih, kjer so jih našli. Dočim pri prejšnjih odkopavanjih ni ostala niti ena hiša cela. so pri zadnjih odkopavanjih odkrili mestno četrt, ki sestoji I/, najrazličnejših ^poslopij, ki so bila last najbolj različnih prebivalcev mesta Herkulaneja. tako naj- ■ bolj bogatih in najbolj revnih. V tej mestni četrti človek lahko spozna vso stavbarsko umetnost Rimljanov. Xajbolj odlične hiše so ob morju ležeče vile. ob zunanjem robu mesta. Tu so prebivali rimski bogataši v .svojih poletnih letoviščih. Te vile stoje na mogočnih temeljih in imajo bogate in razkošno opremljene kotičke, balkon*1, viseče vrtove in . verande. Jasno se tudi. vidi, da sta bili mesti Pompeji in Herkulanej popolnoma: različni. Pompeji so bili živahno in bogato gospodarsko središča, čigar prebivalstvo je bilo večinoma zaposleno s trgovjno. Radi te-pa so živeli v Pompejih ljudje vseh narodnosti. V Herkulanejn so živeli le Rimljani in okoličani so živeli že v gozdovih in v malih ieah in obdelovali vinograde. la vrednost zaklada, ki je bil zašit v blatzino 104.000 frankov. Skušali so ugotoviti, čigavo je premoženje. kjati blazina še ni bila prodana. Fjrotovili so. da' je neka vdova hranila v blazini r^voje prihranke. Ko pa je umrla, so prodali vso njeno zapuščino na dražbi, ker se se ni oglasil noben de- 20. septembra: Leviathan v 21. septembra: 1'aiia v Iluvro 22. septembra: Stuttgart v CVrbi.ur? In v Biemeh Deutffchlaiid v Oi<-rbourg in v Hamburg 23. septembra: Majestic v Ch-rbourg \Ve.st»-riilanU v llaire 24. septembra: SATL'ltN'lA V TF.fT l.afayette v Havre Hot terda m v Boulogne sur Mr. Cleveland v Ch^rmurg In v Ham' urg 25 septembra: Kuro pa v Cherbourg In v Bremen \Wsttrrnland v Havre 28. septembra: I'res .Harding v Mavri 29. septembra: Bj-rt-ng; ri.i v Cbeibourg Cen. v. Steuben Bremen New York v Cherbourg in v Mdmtju g liv. se je v Le Ilavreu ponesrečil. Neka ladja je zavozila v njegov čoln. ki se je potopil, d'vim so m o- oktobra: •;!i Zajička .samega v zadnjemu trenutku rešiti. Zajiček je pretlsed-i.ik kluba dunaj>kih čolnarjev in je doslej podv^el že več ns])clih voženj s čolnom. Njegovo bivanje na francoskem morju je bil<> v zvezi 7. namero, da obide s čolnom An-f.lijo vsenaokoli. 30. septembra: Homeric v Ch-r b'u rg M i nn^ tonka, v Havre lie de I'ranre v If-»vre Bremen v Cherliourg tn v Milwaukee v »'berbourg In Koma v Crnnvo Veendam Hremen V ilambuptf ;toL>loirre sur Mor die. Ker se tudi po tem mik rit ju ni oglasil nihče, je zaklad prip.i del francoski državi. Mali Oglasi [ I , p imajo velik uspeh i U Prebiralri Herkulaneja zlast i revnejši so bili večinoma ribici, POCENI, UDOBNO in HITRO bodo potovali v stari kraj oni Slovenci. ki se bodo udeležili JESENSKEGA IZLETA na najnuvefšem. najudobnejšem in najmodernejš-rr, parniku Francoske JLinije "CHAMPLAIN" 4. Oktobra 1.1. NIZKE CENE III. RAZREDA Do Havre s;,mo ..............$ C9 SO Žet.-zitit-a It.».\re do Ljubljane 14.73 I » Havre :»i nazaj »amo ____ 123 60 Ihi Iubij.trn- in nazLj aamo.. Ij'.».00 rvel( dodamo. > ?..* \-!«n t-oj.ifriila o parnlku. p^.tnin listih. i^rn» tih, itd. pl«te takoj na: LEO ZAKRAJSEK General Travil Service 1Z5» Seconj Ave. New York. N. Y. nit pa na Sreiteh. -One 19 State Street. New York \