GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian dailj in the United States :• Issued every day except Sundays and Hobdays s- r>UFOV TTBAMMM: «87 CORTLANDT. KnterW a* Second-Clan Matter, lepUmber H, 1908, ti tki Foit OTU* at Htw Tort; V. Y, tal« ftho Act off Ooifrea of KarckS, 1171. RLXFON PI8A&NX: OUT OOKTLAKDft NO. 264. — STEV 264. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 10, 1914. — TOREK, |10. NOVEMBRA, 1914. VOLUME XXIX, LETNIK v v SREDISCA BOJEV. VRGLA VSO SILO NA NEMŠKO V slučaju, da vrže Rusija vso svojo silo na nemško-rusko mejo, bo morala odpoklicati Nemčija velik del svoje armade s francoskih bojišč. - Angleško in francosko brodovje obstreljuje Dardanele ter skuša izkrcati čete. - Nemci so napeli vse sile, da prodrejo črte zaveznikov med Dixmude in Ypres. - Megla, ki pokriva bojna polja, je zelo otežkočila operacije. - Poroča se, da bo Japonska izkrcala v Evropi svoje čete. - V Galiciji je vse mirno. Prodiranje s nevrjetno hitrostjo. London, Anglija, !>. novembra. I)opi*nik j*' poslal i* Varšave tukajšnjemu "Timeeu" brzojavko. ki Nt' via s i; 'Af cel čas. kar s«-m tukaj, ne-prt-nehoma z v ko pazljivostjo za-Kl«M|iijvm ruske. nemške in avstrijske operacije. Priiel sem do zakljueka. da preostaja Nemcem samo dvoje: Ali dopustiti, da bo vdrla ogromna ruska armada v Nemčijo, ali pa poklicati vojaštvo i vzhodnjega bojišča. Mobilizacija roške armade je pravzaprav šele sedaj končana. Ruski vojaki prodirajo z nevrjetno naglico. Vsak dan napravijo najmanj štirinajst milj. Tren in dru-jfe transportne kolone eisto nic ne zaostiijajo. Jetniki v Kijevu. London, Anglija, 9. novembra. Sem je dospelo tri tisot nemških in avstrijskih jetnikov. Načrt Rusije. London, Anglija, i), novembra. I/ IVtrojrrada poročajo, da bo Rusija za nekaj časa prenehala s prodiranjem proti Nemčiji in bo vso pozornost posvetila Avstriji in Turčiji. Njen namen je uničiti Avatro-Ogrsko in pognati Turke iz K v rope. Ob reki Varti bo ostalo le toliko ruskih vojakov, j da bodo s lahkoto vzdržali vsak ! nemški napad. Boji na meji. Petrograd, Rusija, 9. nov. — Ruski veliki generalni štab je iz- j dal danes sledeče poročilo: — Na k v/.hodno-pruski meji ne se vedno v Ki jo obupni boji. Ruske čete so zasedle Solanp. V smeri proti Mlavi prodiramo in smo razdejali blizu Soldau več železniških prog. Onostran reke Visle so NTem-ei zapustili utrjene postojanke pri Voelaveku iri Koninu. Nemci se umikajo. Petrograd, Rusija, 9. nov. — Rusi so dosed a j že na dveh mestih prekoračili nemško mejo in vdrli že preeej daleč v deželo. \emei se zelo bojijo, da bi jih od-zadaj ne napadli, oziroma da bi ne odrezali od glavne nemške sile nekaj polkov konjenice, ki se je podala proti severu. V južnem delu Rusko-Poljske, kjpr j** jako važen prehod preko reke Visle, so napadli Rusi močan oddelek avstrijskih čet. Po kratkem boju so bili Avstrijci prisiljeni umakmti se proti Kra- "^•fOVU. r Turško brodovje se pripravlja na napad. Amsterdam, Nizozemsko, 9. novembra. — Iz Carigrada poročajo, da je turško brodovje napadlo blizu Kosloe del ruskega brodovja, ki se je po kratkem boju umaknilo. Kosloe leži ob obali Črnega morja. London, Au^lija, 10. nov. — Iz Carigrada poročajo: — Turško brodovje je dalj časa obstreljevalo rusko pristanišče Poti in napravilo v mestu precejšno škodo. Turške bojne ladije se pripravljajo na splošen napad. Odločilna bitk»j se bo vršila blizu Sebasto-pola ali Odese. London, Anglija, 10. nov. — Iz Rima je dospela brzojavka, ki se glasi: — Turške čete so prekoračile mejo in vdrle v Egipet. Rusija, 9. nov. —. Glavni ruski vojni stan v Kavkazu poroča: — Pred kratkim sta na- pasti naše pozicije pri Koprukeo. Po hudem boju smo vrgrli sovražnika nazaj. Brezobzirna vlada. Carigrad, Turčija, 9. nov. — Vlada ne trpi nohenih demonstracij proti vojni. Kdor se le malo nepovoljno izrazi o sedanji si-tuaeiji, je na mestu aretiran in poslan pred vojno sodišče. Zad-nje dni je bilo obsojenih več sto ljudi na smrt. Obstreljevanje Bospora. Pariz, Francija, 9. novembra. Pred Bosporom sta se pojavili.2 ruski bojni ladiji in začeli obstreljevati utrdbe, slednjič sta se pa morali umakniti premoei turškega brodovja. Zavezniki nameravajo izkrcati svoje čete. Atene, Grško. 9. novembra. — Francoske in angleške bojne ladije še vedno obstreljujejo Dardanele. Nekatere utrdbe so zelo poškodovane in se ne bodo mogle več dolgo časa vzdržati. Skoraj-gotovo nameravajo zavezniki izkrcati nekaj svojih čet. Ce se jim bo to posrečilo, je seveda vprašanje. Nemški jetniki v Angliji. Berlin, Nemčija, 9. novembra. Nemškim jetnikom se na Angleškem zelo slabo godi. Cel dan morajo tole i kamenje. ponoči pa prenočujejo v šotorih. Hrana ni užitna. Čeravno je sedaj zavladal že precejšen mraz, jim ne dajo niti slame, da bi spali na njej. Meg'a prikriva operacije na francoskem bojišču. Pariz, Francija, 9. novembra. Večerno poročilo vlade pravi: "Radi goste megle ki je onemogočila vse večje operacije, ni zaznamovati nobene važnejše, izpre jmembe v situaciji. Kljub temu ! pa je bil dan za nas na severu precej ugoden. Vzdržali smo svoje pozicije med reko Lvs in Lan-genmarck ter precej napredovali med Langenmarck in Dixmude. Bitka v Dixmude. Pariz, Francija, 9. novembra. Nemci so pričeli danes z novimi naskoki pri Dixmude, vendar pa se glasi v uradni izjavi, da jim niso prinesli ti naskoki nobenega večjega uspeha. Glasom ofici-jelne izjave, ki je bila izdana danes popoldne, so imeli Francozi zaznamovati na več točkah uspehe. V obvestilu se glasi: "Na našem levem krilu so pričeli Nemci med Dixmude in Ypres z novimi atakami. Posebno na južnoiztoč-ni strani smo vse te naskoke, zavrnili. Med Dixmude in Lvs smo napredovali do konca dneva na več glavnih točkah bojne črte, vendar pa smo mogli prodirati le počasi, ker izvajajo Nemci ofenzivna gibanja. V pričetku bitke je megla zelo otežkočala operacije. V centrumn smo vzdržali pozicije oh Aisne in v okolici Verdu-na je zaznamovati le par brezpomembnih prask. Z našega levega krila v Lotaringiji ni poročati ničesar novega. V Alzaciji so obnovili Nemci atake na višine pri St. Marie, a tudi te so ostale brezuspešne," Ypres je koncentracijska točka armad. Vsa poročila s fronte soglašajo v tem, da se bo glavne bitke izvojevato v prihodnjih dneh pri in Ypres. Armadni le- jralci so opazili močno koncentracijo nemških čet in gibanja čet J v Belgiji znaeijo isto. Francoski vojaški kritiki izjav-jljajo. da se bodo morali Neraei umakniti iz njihovih sedanjih po-zicij. a ko se bo zaveznikom posrečilo vzdržati prihodnje naskoke ter preprečiti nakano Nem-jcev. da prodrejo bojno črto. ; Ameriški poslanik v koncentracijskih taboriščih. Ameriški poslanik je prevzel danes zastopstvo turških interesov v Franciji. Tekom dneva je zapustil poslanik Pariz ter se podal v koncentracijska taborišča, da se prepriča o razmerah, v katerih živijo nemški in avstrijski jetniki. Vojni atašeji na fronti. Bordeaux, Francija. 9. nov. — Vojaški atašeji nevtralnih dežel so dobili od francoske vlade dovoljenje, da se sinejo podati k fronti. Na mesto bojev bodo odpotovali v sredo ter ostali tam kake tri tetine. -Bomba je padla v Bruegge. London, Anglija. 9. novembra. Poročevalec "Tel-graaf" poroča iz Sluis, da je neki francoski ali angleški avijatik vrgel v sohoto zjutraj bombo v Bruegge. ki pa ni napravila nobene škode. Poročila s Holandske pravijo, da se nočejo vrniti domov begunci, ki se pribežali iz Antverpena. V Ant-werpenu je baje le malo nemških vojakov in nemške in belgijske oblasti delujejo složno skupaj. Velike zaloge pšenice, katere-so našli Nemci, se je prevedlo v Louvain ter se jih bo porabilo za armado. Zvišanje penzije za invalidne angleške vojake. "Daily News" poroča danes, da se bo sprejelo predlogo za zvišanje pokojnin invalindnim vojakom. Penzija bo znašala 7 šilingov za udove brez otrok, z do-stavkom 5 šilingov za vsakega o-troka. Za vsakega otroka, starega, nad pet let, se bo plačalo dva šilinga na teden več. Stavka belgijskih železniških delavcev. "Telegraaf" poroča, da so pričeli belgijski železniški uslužbenci na povelje belgijske vlade s stavko. Pri nekem obedu je izjavil danes lord Kitchener, da se uri sedaj v Angliji 1.250.000 vojakov, katere s bo polagoma poslalo na vojna pozorisca. Načrti za zimsko kampanjo. "Central News" se poroča iz Kodanja: '-Nemčija se z mrzlično naglico pripravlja za zimsko kampanjo ter se bo celo armado opremilo z zimskimi oblekami. Anglija zadovoljna z izjavo nevtralnih držav. Washington, D. C., 9. nov. — Sir Cecil Spring-Race, angleški poslanik, je sporočil danes državnemu departmentu, da so prepovedale vlade Švedske, Norveške in Danske zopetni izvoz voj-pega kontrabanta ter da so tozadevne izjave teh narodov zadovoljile Anglijo, ki se bo odslej o-mejila na to, da pregleda uradne listine in knjige teh nevtralnih parni kov. Danes se je vršilo tukaj posvetovanje uv&žalcev volne, katerega so se vdeležili tudi zastopnik vlade. Gre se za to, da se izposlu-]e od avstralske v. Ijersje prepovedi za izvoz volne v Združene države. 120 dni zapora, ker je ustrelil Carranza je 'razpustil konvencijo. zajca. | San Antcnio, Tex., 9. nov. — Zaporno kazeu 120 dni mora General Carranza je izdal danes Skrivne postaje za brezžično br- prestati 19-letni Oscar Phillipson 1 poseben dekret, s katerim razpu-zojavljenje. -iz North Plainfield. kar je ustre- Ma konvencijo v Aguas Calientes.' Fradniki mornariškega depart- lil zajca, ki je glodal zeljnate gla-jv pozivu se poziva i o vsi genera-1 menta iščejo skrivne postaje za ve v vrtu njegove matere. Lov-! H. ki so bili kakor delegati na brezžično brzojavljenje v drža- [ ski paznik ga je aretiral ter pri- konvenciji, da naj se zgkse naj-vah Maine, California in Wash-;vedel pred mirovnega sodnika v kasneje do 10. novembra pri svo-ington, iz katerih se je baje poši- North Plainfield. kjer je dvignil i jih poveljstvih, ljalo šifrirane brzojavke bojnim ' proti njemu dve obtožbi. Prvič, j ladijam različnih narodov, ki se ker je ustrelil divjačino za časa prepovedanega lova in drugič ker je rabil puško-repetirko, ki vsebovala več kot dva strela. Za prvi Drna roka. nahajajo v vojni. Darilo Mikada. Tokio, Japonska. 9. novembra. Japonski ministrski predsednik Belgijski poslanik v Vera Cruzu. Los Angeles, Cal., 9. nov. —j Je J Belgijski poslanik se je podal v j j Vera Crnz. Carranza ga je bil od-prestopek ga je kaznoval j pusin n<^ova-je veliko vojakov posadke na skrivnem pobegnilo na kitajsko ozemlje, vendar pa še manjka o-ficijelnega potrdila te vesti. Odkar je padla trdnjava, se veliko govori o odpošiljat vi armade v 'Fernando Calderon, (železniški) I general Antonio Villareal, (voj-ini) general Juvancio Robles, (no Načelnik coloradske milice na delu. Denver, Colo.. 9. novembra. — Jtranji) general Jose Maneo. (na-Dasiravno je vlada v Washing- učni) Signor Soto y Gama. (za-Evropo ter ima ideja veliko pri- tonu opetovano zanikala, da na-1 kladničar) Felieitas* Villareal. sta še v v glavnem mestu. jmerava odpoklicati zvezne čete J y predmestju Xochimileo je Nemški poslanik v Pekimi ee-1 iz južnega stavkarskega ozemlja, prišlo danes med pristaši genera-ni nemško posadko v Tsing-Tatt |se kljub temu pripravlja gene-j [a Zappate in Carranze do resnih nH 4500 do 4800 mož. |ral Chase, da stopi s svojimi mi-1 spopadov. Boj je trajal več ur ne- ličarji na mesto zveznih vojakov. |preuehoma. Proti večeru so po-Pričakuje se, da bodo zvezne če- lgBaii Carranzovi ljudje sovražni-te odšle tekom desetih dni. ka nazaj. V Segundo se je včeraj privedlo popolno opravo za kompa-1 Maderov morilec, nijo 80 mož. vštevši puške, re- j General Francisco Cardenas, ki volverje, municijo, šotore in ' je tisto noč poveljeval straži, ko uniforme za aktivno vojaško slu-jje bii umorjen predsednik Made- iro, je danes pobegnil v Guate-Chase iri njegovi pomagači si malo. na vse sile prizadevajo, da dobi- j jo novincev za milico. D emisij a miroljubnih ministrov. Washington, D. C.. 9. nov. — Ameriški poslanik Morgenthau je danes sporočil iz Carigrada, da so vložili svoje demisije turški ministri za poljedelstvo, za notranje zadeve ter za pošto in brzojav. Ti člani kabineta so se energično zavzemali za mir in za nevtralnost Turčije. Iz kabineta so stopili dne 2. novembra ter prepustili kontrolo vojni stranki. Prejšna. poročila poslanika Morgenthaua pravijo, da so ti trije možje preje napeli vse sile, da preprečijo vstop Turčije v vojno ter da so bili prvi, ki so obvestili diploraatične zastopnike tri-pleenterite, da se je izvršilo obstreljevanje ruskih pristanišč od strani turškega brodovja brez vednosti i in privoljenja turške vlade ter da so celo akcijo vpri-zorili nemški častniki, ki služijo v turški mornarici. Poslanik je nadalje sporočil, da varuje sedaj srbske, nadalje angleške in francoske interese. Gradba 6 torpednih čolnov rušil-cev. Washington, D. C., 9. nov. — V mornariškem departmentu se bo jutri sprejemalo ponudbe za zgradbo šestih torpednih čolnov rušilcev. Potrebne svote je dovolil kongres junija meseca, vendar pa ne smejo stati več kot 925 tisoč dolarjev, brez armiranja. Ti torpedni Čolni rušilci bodo največji, kar se jih je dosedaj zgradilo za zvezno mornarico iter do vsebovali vsak po 1110 ton. . Sam se je javil. Včeraj se je javil pri pomožnem komisarju kazniškega de-partmenta v New Yorku neki človek. kateremu je bila policija že dolgo časa na sledu. Takoj, ko je stopil v njegovo pisarno, je rekel: "Jaz sem Louis Davis, star 23 let in sem bil meseca decembra lanskega leta obsojen zaradi nespodobnega obnašanja na šestmesečno ječo. Dne 17. februarja sem pobegnil in se potikal po raznih zapadnih mestih Združenih držav. Ker sem se že vsega naveličal, sem prišel sem, da presedim še ostanek moje kazni. Pravzaprav sem prišel v New York zaradi-tega, ker sem oženjen in bo moja žena v kratkem porodila." Ko ga je hotel stražnik ukle-niti, mu Je rekel pomožni komisar: 44 Ni potreba. Mož ne bo ušel, ker je bil tako pošten, da se je prišel sam naznanit." Preprečena stavka. St. Louis, Mo., 9. novembra. O-krožno sodišče je po dolgotrajnem prizadevanju pregovorilo u-radnike unije železniških uslužbencev, da niso proglasili splošne stavke. Vsi člani so svoj eas glasovali za stavko. Nočni jezdeci na delu. Lexington, Ky., 9. novembra. Kakih sto maskiranih nočnih jezdecev je napadlo v pretekli noči dve družini v njihovih hišah v Bntler County. Vse člane Mružin Smrt rrakoplovca. Philadelphia, Pa., 4. nov. — Danes je umrl tukaj v starosti 86 let Samuel King, ki je bil gotovo najstarejši vseh sedaj živečih zra-koplovcev. Leta 1851 se je vzdignil prvič z balonom v zrak. POZOB CITATELJI! Cenjenim naročnikom naznanjamo, da smo ustavili pošiljanje lista v stari kraj, ker so nam iz več krajev pisali, da se lista sploh ne dostavlja. Kakorhitro se bodo tozadevne razmere kaj izpreme-nile, bomo zopet začeli s pošiljanjem. Onim, ki imajo naročnino plačano zanaprej, bomo pošiljali list po preteku vojne toliko časa kot se ga bo zamudilo sedaj. Toliko toraj v prijazno pojasnilo. Položaj v Mehiki. Washington, D. C., 9. nov. — Administracijski krogi so nocoj pripoznali, da se je situacija v Mehiki zadnji čas zelo poslabšala. General Carranza je deloma izpolnil želje državnega departmenta, ni pa še izdal zagotovila, da se onim Mehikancem, ki so šli ameriškim Četam pri zavzetju Vera Cruza na roko, ne bo ničesar zgodilo. Jutri bodo zaprisegli novega provizoričnega predsednika. Ce ga Carranza ne bo hotel pripo-znati, se bodo začele nove sovraži nosti. Streljal na ljubico in ustrelil samega sebe. Tri kroglje je izstrelil včeraj 31-letni John Martin iz Newarka na 22-letno Ido Schlaughter v bližino njenega stanovanja. Atentat je izvršil, ker mu ona ni vračala ljubezni. Nobena kroglja ni zadela deklice, a Martin si je pre-strelil glavo, ker je mislil, da je ubil deklico. Črna roka res obstoji. Senzacijo-nelna razkritja načelnika Tajne službe Združenih držav. —o— Sprva se je mislilo, da so vse govorice o Orni roki neutemeljene in da se ta organizacija k* iz zlob-nosti podtika Italijanom. Načelnik Tajne službe Združenih držav je pa dokazal, dn je Črna roka ponarejevala denar, izvrševala najbolj rati ni rap a lopovstva in da ni bil članom v različnih sleparijah nikdo kos. Po dolgotrajnem opazovanju se je posrečilo načelniku Tajne službe aretirati glavne kolovodje, ki se sedaj pokorijo v Atlanta. Ga. Vsa ta senzacijo-nelna -razkritja so natančno popisana v letošnjem ' * Slovensko-Amerikanskem Koledarju'*, ki jo ravnokar izšel. Razen omenjenega popisa se nahaja v njem še veliko drugih zanimivih stvari, kakor: različnih povesti, črtie iz naravoslovja, podučnih in znanstvenih spisov itd. Koledar je bogato o-krašen s slikami. Pridejana mu je kronika vseh važnejših dogodkov. ki so se zgodili zadnje leto. Koledarja bi ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši. Rojaki, naročite ga pravočasno, ker smo prepričani, da bo zelo veliko povpraševanje po njem. Stane samo 30 centov. Naroča se pri SLovenic Publishing Co.. 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Prvi sneg. Middletown, N. Y., 9. nov. — Včeraj ponoči je pokril griče o-koli mesta prvi sneg. Padlo ga je štiri prste. Temperatura znaša 22 stopinj. Hala demokratična večina. Glasom zadnjih poročil je zmaga republikancev tako popolna, da bodo demokrati le z malo večino kontrolirali zbornico. Njih večina v poslanski zbornici se je skrčila od 147 na 17.. Izvoljenih je bilo 226 demokratov, 188 republikancev, 7 progresivcev, 1 neodvisen, 1 prohibicijonist in 1 socialist. V senatu ho 53 demokratov, 42 republikancev in 1 progresiven ter bo znašala demokratična ve- tt Mlad morilec. Včeraj je pripoznal eoronerju Hellensteinu 15-letni Sulz. stanujoč v hiši št v. 229 vzh. 84. ulica, New York, da je ustrelil na volilni dan 13-letnega J. Buck-leva. Pištolo je bil malo prej našel na nekem zapuščenem stavbi-šču. Deček je solznih oči rekel, da bi rad sam umrl, če hi mogel poklicati ustreljenega (tovariša k življenju. Dečka bodo oddali v poboljševalnico. Denarje v staro domovino. Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju* da bi se razmere pozneje na kak način prectrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bodemo istega vrnili pošilja* tel jem. V sedanjem položaju pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na-slovljenca tako hitro, kakor pre* je v normalnem času, ker vsokdo ve, da sedaj potrebnjejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več ka- kor 500 K. Cene: K $ K S 5.... 1.10 100.... 20.50 10.... 3.15 110.... 22.55 16____ 3.15 120____ 24 60 20____ 4.20 130.... 24.65 25.... 6.30 140.... 28.70 30____ C. 25 150____ 30.75 35.... 7.30 160.... 83.80 40____ 8.90 170____ 34.86 ■« • 9.35 ISO.... 36.00 60____ 10.36 190.... 38.96 56.... 11.15 800... 41.00 60.... 12.40 350.... 51.26 65.... 13.40 300.... 61.50 70.... • 14.45 350.... 71.75 75.... 15.45 400____ 82.00 80...« 16.50 460.... 92. tt 86____ 17.50 500.... 103. M 90.... 18.50 TVKDKA FRANK &AKBBR GLAS NAHODA, 10. NOVEMBRŽ, 19H. "6l»S NARODA" « lanveuc Dally.) OvmH tod published by tfao Publbhing Ca (• corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO P LESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. i of Business of the corporation and t Bddreisc« of above tracer* : ■ Oartlandt Stieet Borough of Man-} hattan. New York City, N. Y. £a ealo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 " fctoia mesto New York........ 4.00 •* pol leta ca mesto New York ... 2.00 ** Evrope za vs«« leto...........4.BO M " " pol leta............. 2.65 m » m " četrt leta............ 1-70 /tSLAa NA ROPA" izhaja vsak dan itv»em>i nedelj in praznikov. * "GLAS NARODA** ("Voice of the People") every day except Sundays tod Holidays. Subscription yearly |3 «0. i ................t on MTMmant Do^r4 bras podpi°a in oeobnosti se ne pnobčujejo. Dtoar naj m blagovoli pogajati po — Money Order. M spremembi kraja naročnikov pro-rtmu, d» nun. tudi prejšnje Mf«li>i'e i.aznani. da hitreje _tuj demo naslovnik;!. Dopiiom in pošilj&tvsm naredite ta caslov: «QAS NARODA- ^ II Cortland t P L, New York City. Tstefan 4*87 Cortlao-žt._ U^C^N assqoaT^ Militarizem. Vse drža ve, ki so zapletene v Vojno, pra\ i jo. da se branijo preti «nvra/jiikoi u, da so zato oborože- vale, ker s > se bale napada. Vse pravijo nat lalje, tla se bojujejo za svobodo svi >jih narodov in so pre- pričane, da se bo narodom v slu- čaju zmage dobro godilo. Za pixl- krepitev sv <»j>- trditve druga dru- go dol že, č s. ta se je že dalj ea- hh pripravi jala, mi pa tudi nismo smeli vseg; i mirno gledati. JsVm- čija pravi, da se hoče osvoboditi, ker jo od v>eh strani ogroža so- vražnik S« daj si stojita v Evropi dve silni stranki nasproti. Oe zmagata A vstrija in Nemčija in pri tem na pravita sovražnika vo- jaško ne«p< .sobnega, ali bosta tudi sami od lož lli orožje? Edino pra- vilno bi bi lo, toda odložili ga ne bosta, kakt ►r bi ga tudi zavezniki ne odložili v slučaju zmage. Prav gotovo je, la bo nastopala po voj- ni nova do ba za militarizem, da se bo ravn >t a ko oboroževalo, ka- kor se je « li ist-daj. To je tudi ne- kaj čisto i laravnega. t e so med vojno obst ajala nnsprotstva med narodi, bo toliko več nasprotstva in sovrastv a po vojni. Dokler bo obetaj al se* lanji družabni red, bo h*^ vedno i gralo vojaštvo veliko, mogoče še eelo glavno ulogo. Ta- koj jhj nap ovedi vojne se je izka- zalo, da so \ se pogodbe le na pa- 11 i T" 111 li i vi lahko takoj, ko je li- godna prili ka, raztrga. V Auglij i se bo skorajgotovo uvedla red na vojaška služba in bati se je, < la bi tudi Združene dr- žave ne de ale po vzgledu ostalih evropskih držav. Vojni tajnik a nikdar odgovarjati ne na take , ne na drugačne to- pove. Po vojni bodo v prvi vrsti raz- očarani tisti mirovni apostelji, ki mislijo, da je s tem klanjem kon- eano vsako nadaljnje klanje. Dopisi. If II > Chicago, 111. — Drugega kakor to, da we bolj slabo dela, danes skoraj nimam sporočiti. Kot kaže, bomo imeli priliko videti v letošnji dramatični .sezoni marsikaj novega in lepega. Prvo predstavo bo uprizorilo mladeniško društvo ' Danica", iu sicer v četrtek dne 26. novembra (Zahvalni dan). Predat avljalo Re bo Finžgarjevo igro 44Xa*a kri *. Snov je vzeta iz časov, ko so bili še Francozi pri na« na Slovenskem. V igri bo nastopilo okoli trideset oseb. Vse tiloge »o v dobrih rokah, zato pa tedi pričakovan uspeh ne bo izo-li smo, du bodo ob- imajo veliko dela in ogromno stroškov, zato upamo, da ne bodo v dvorani sami. Vstopnice se dobijo pri vseh članih našega društva. Pozdrav in na svidenje 26. novembra! — Fran Mravlja, društveni predsednik. Ely, Minn. — Sporočati imam žalostne novice, katere so se dogodile v teku enega tedna pri nas. Dne 30. oktobra je umrl v naši naselbini rojak Jakob Pogorele, elan društva sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J., star 40 let. Bolan je bil na vodenici nad sedem let in bil nesposoben za vsako delo. Pred smrtjo je želel še videti brata, ka. teri živi v Elv ter se je pripeljal iz Mountain Iron, kjer ima svojo d nižino, semkaj v Ely. Ko se je mislil podati na dom, ga prehiti bleda smrt in mu pretrga nit življenja. Dne 1. nov. je bilo truplo prepeljano v spremstvu društve-nikov na postajo, da se odpelje na Mountain Iron. Pokopan je bil 2. nov. v Virginia, Minn. Pogrebna opravila je imel poljski župnik Mihael Segier. Pokojnik zapušča ženo in petero nedoraslih otrok, enega brata in sestro v Chisholm in enega brata v Ely. "Mir in po-ki>j njegovi duši! Ostali družini in sorodnikom naše sožalje. Dne 1. nov. je umrl eden prvih naseljencev tukajšnje naselbine, rojak Anton Koeevar. Že pjir let je bolehal za neozdravljivo boleznijo sušieo, zadnjih par mesecev se mu je na zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in osem otrok, od katerih najmlajši je star leto in pol. Bil je član štirih društev: sv. ("i-rila in Metoda št. 1 J. S. K. J.. sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J., sv. Lovrenca štev. 7 S. II. Z. in sv. Frančiška Kat. Borštnarjev. Vsa omenjena društva so darovala krasne vence kot zadnji spomin svojemu zvestemu članu in sobra-tu; razva teh je darovalo veliko drugih prijateljev krasne vence, kakor Grant MeMahou, J os. Mantel in drugi, tako da je bila krsta okrašena z dvanajstimi venci. Pogreb se je vršil 4. nov. Udeležila so se ga vsa imenovana društva in gospodinjsko društvo sv. Ane, spadajoče v S. II. Z. Xa pogreb sta dospela tudi Mrs. in Mr. Pez-derc, trgovec z mešanim blagom iz Jolieta, Mrs. Frank Govžetova iz Chisholm in John Koeevar od istotam. Rojaku Leonardu Slo-bodniku, uslužbencu v uradu J. S. K. J., so pokopali dne 5. nov. pol leta starega sinčka. Vsem prizadetim naše sožalje. — Poročevalec. Milko Vogrin. Novela. — Spisal dr. Stoj&n. (Nadaljevanje.) Gospod Skenovski je baronu Kol >ertu Bendi zares danes pisal. Poročal mu je, da je prejel od njega v četrtek pismo, v petek pa že šel k gospodu ministru, a ni ga našel doma; kajti pred dvema dnevjoma se je odpeljal v kopel Toplice na Hrvatsko. "V soboto pa se snidem z gospodom referentom v neki druščini'', nadaljuje Skenovski v pismu, "in tu ga vprašam, kako je kaj z Vogrinovo prošnjo. Povem mu nato, kakov političen nasprotnik je ta mož ter pristavim, da bi ne bilo previdno in modro, ako bi se takemu človeku podelila državna služba. Gospod referent je obžaloval, zakaj mu nisem tega prej povedal, kajti zdaj je že izročil vse pred-loge gospodu ministru. Sicer pa ne ve na pamet, ali ima Vogrin kaj upanja ali ne. Hoče mi pa sicer sam takoj poročati o Vogri-novi zadevi. Toliko sem zvedel po gospodu referentu. V nekaterih dneh pričakujem daljših in odločnih naznanil; o njih pa poročam ali neposredno Vam ali pa svoji gospe j." Te novice niso seveda baronu ugajale, tem manj zadovoljile ga. Spoznal je iz njih, da ni s svojo denuneiaeijo in lažjo ničesa opravil. Bil je malo da ne prepričan, da se Vogrinu protsnja usliši. Ta misel kakor dogodki zadnje noči niso dali mirovati Robertu. Crv hude ljubosumnosti je glodal v njegovem sreu. On je začel hujšati. Postajal je bolj tih in zamišljen. Prejšnja veselost ga je zapuščala. Znanci in prijatelji pa so ga popraševali, zakaj naenkrat tako sam zase živi in kaj mu je, da je otožen. Taka vprašanja bila so pa Robertu neljuba. Začel se je tedaj še bolj svojih tovarišev v kopeli izogibati Tem gošče pa je zahajal da bi se ondi Kamorkoli je šel, povsod ga je! " ''Rajši bi umrl, nego Marijo 'spremljala ona nočna podoba, da Ivanovno prepustil Švabrir.u!" je Vogrin objel Olgo, njegovo bo- , vzklikne celo divje Peter Andre-'dočo nevesto. Povsod ga je vzne- jič... Zdaj nagne glavo, obup se mirjala slutnja, da mu odreče Ol- ga loti, a naenkrat ga prešine ga roko in srce. Temu pa se je še srečna misel. Kaj pa je bilo to, pridružila strašna misel, kako se zve čitatelj iz sledečega poglav-naj nad Vogrinom maščuje ter ga ja— " " uniči. Čim dalje, tem potrebnejšej Do todi je bila dočitala Olga, se mu je dozdevalo, da ga mora ko prispe mati, rekoč, naj se gre celo s pota spraviti, ako si hoče kopat. A deklici ni bilo materino utrditi svojo lastno srečo. Zdaj'vabilo po volji; preveč jo je za-pa, ko mu je bil Skenovski poro-'nimalo sledeče poglavje. Zatorej tal, da je njegovo prizadevanje se izgovarja, da jo boli glava in na Dunaju celo zastonj, pa je ne-[kopel bi jej menda dobro ne dela. il, da se nad Vo-'Mati gre tedaj sama in to je bil ovrgljivo sklenil grinom maščuje ter v kratkem u niči svojega tekmeca. In ta ma Robert takoj zapazil. "Olga je zdaj sama doma", ščevalna misel in skrb ga je celo mrmra baron ugibaje, ali bi jo šel prevzela. Z njo se je bavil noč in obiskavat ali ne. Zdelo se mu je, dan, dokler ni našel pravega načrta. Prej pa, nego izvrši svoj hudobni naklep, še hoče govoriti z Olgo. razodeti ji svojo ljubezen ter jo prositi roke in srca. Za Olgo in Vogrina se je bilo začelo od večera, ko sta netila kres, novo in srečno življenje. Kakor je hodil junak Črtomil o-slajat si ure in dneve svojega življenja k Bogomili in njenemu očetu. kakor je on vnet srečne ljubezni obiska val osredek Blejskega jezera, kjer je bilo domovje njegovi izvoljeni devici: tako je zahajal sedaj tudi Vogrin k Olgi in njeni materi, iskaje v njunem društvu svojo kratko srečo. Ni bilo dneva, ko bi ne bil videl Vogrin svoje izvoljene. Ali ta blažena sreča ni cvetela Olgi in Vogrinu celo leto kakor Črtomiru in Bogomili, ampak le nekaj dni. A tudi drugim je bilo nastopilo novo življenje. Vogrin iu dr. Sir-:iik sta delala družbi mnogo zabave. Danes se je napravil večji izlet, jutri so šli na lov. ta ali oni večer se je ribilo na jezeru. Tako je prinašal vsak dan kaj drugega in zanimivega. Dnevi so tekli kakor ure.. Kratke noči so bile mladini celo predolge, zatorej so se večkrat, igrajoči pozno v noč. razveseljevali v utici na vrtu. Baron Robert je pa vse to ali sam ali po svojem slugi opazoval. Včasih se je tudi osebno pridružil naši gospodi, ali dolgo ni ostajal v druščini, rekoč, da ni zadnji čas nič kaj pri zdravju. Obiskaval pa je Skenovske skoro vsak dan, in sicer predpoldnem. Tedaj so bili Skenovski sami. zakaj Vogrin je k njim navadno šele popoldne zahajal. A mudil se je Robert le kratko časa pri njih, največ po pol ure. Olga se je vedla proti njemu ljubeznjivo kakor proti domačemu prijatelju, ali v daljše in skrivnostne razgovore se ni nikdar spuščala z njim. Saj pa ni tudi sama občevala z Robertom, temveč vedno sta bila navzoča ali Rihard ali pa mati. Baron Robert ni hotel pretrgati prijateljske zveze s Skenov-skimi. Zakaj le tako je imel prilike opazovati Olgo samo in tudi nje mater. A tu ni našel nobene izpremembe. Vse je bilo kakor prej, o Vogrinu pa se ni govorilo nikdar.. Le tedaj se je omenjal on, kadar je nanesla govorica na kres in da so morali potem vsled hude nevihte spavati na Vogrino-vem domu. Robert se je pa delal pri tem, kakor da bi o vsem ničesa ne vedel in tudi rute še ni bil nazaj dal. Iskal je namreč za to lepše priložnosti, hoteč z Olgo samo naravnost in odkrito govoriti. In to se mu je tudi posrečilo v kratkem in nenadoma. V četrtek popoldne so šli Riliard, dr. Sirnik in Vogrin na lov v bližnji gozd vzadi nad Poreča-mi proti Blatogradu. Tudi barona so bili povabili. ali on se je s tein izgovarjal, da ni celo zdrav. Kmalu po kosilu ob dveh so odrinili mladi lovci. Olga in mati sta o-stali sami doma. Bila pa je njuna navada, da sta se hodili vsak dan ob štirih popoldne kopat. To je vedel tudi Robert. Zatorej ju je zasledoval, ali gresta tudi danes obed ve ob isti uri v kopel ali ne. In glej. danes je šla mati sama! Olga je ostala doma, rekoč, da jo glava boli in tedaj se ne upa iti kopat. Ali to je bil le prazen izgovor. Vogrin je namreč prinesel včeraj Olgi v nemškem prevodu rusko novelo, da jo čita. Bila je to izvrstna in zanimiva novela: Stot-nikova hči (po ruski: Kapitan-skaja dočka), od znanega ruskega pisatelja Aleksandra Puškina, katerega je v osemintridesetem letu njegove starosti (1837) zadela krogla barona Anthes-a. Olga je začela to novelo takoj danes predpoldnem citati. Radovedna je bila, zakaj jo dr. Vogrin tako hvali in priporoča, naj jo ona bere. Ob štirih popoldne je bila Olga že dočitala deseto poglavje, kjer da je sedaj zanj najlepša prilika, da govori z njo na samem. Celo uro bi lahko porabil v to, da jej svoje srce razkrije in razodene svoj namen. A zopet mu šine v glavo, da utegne Olgo ostrašiti, ako jo tako nenadoma obišče. Morda bi se še pred njim celo potajila. kakor da bi je ne bilo doma. Tako premišljujoč, zagleda Ro Olgo, ali se sme vsesti zraven nje na ki opico, kar mu gospiea seveda takoj, četudi ne rada, privoli. (Pride ie). neje. izjavili, da je obveza brezhibna. Ta župnik, ki je. se je gotovo izvežbal za strežbo ranjenih, se j<* z največjo požrtvovalnostjo zavzemal za nemške ranjence. Tudi dame francoskega "Rdečega križa " so z ravno tako vnemo stregle Xemeem kikor Francozom. Dcbro mere biti informiran o vseli vojnih dogodkih neki bavarski deželni svetnik. V boju ima namreč nič manj kot pet sinov. in sieer se bori eden proti Belgijeem. drugi proti Francozom. tretji proti Rusom, četrti je pri mornarici in peti je zdravnik pri Rdečem križu. DAROVI. Za onemoglega in bolnega rojaka Johna Selmeidera v Muskegon. Mich., so darovala sledeča društva J. S. K. J.: dr. sv. Jožefa št. 80 $1.80; dr. sv. Štefana št. .",8 dr. sv. Martina št. 88 ; dr. sv. Jožefa št. 45 $3.50; po dr. sv. Jožefa št. 53 in dr. sv. Jožefa št. 29; dr. sv. Pavla št, 116 £4.50; dr. sv. Srca Jezusa št. 3 87; dr. sv. Štefana št. 117 $7.55; dr. sv. Jožefa št. 50 85; dr. Marija Zvezda št. 32 $9.80. — John Scheinder se vsem prav prisrčno zahvaljuje. Friedmanov serum brezuspešen Washington, D. C., 8. nov. Zvezna sanitarna oblast je v več ! kot sto slučajih preiskušala j Friedmanov serum zoper tuber-J kulozo in prišla slednjič do za-1 ključka, da je serum čisto brezuspešen. Smrt v plamenih. Alliance, O., 9. nov. — V Fairmont zavodu za otroke je izbruhnil danes požar. Otroci so se vsi rešili, zgorela je samo matrona, Miss Lillian Burdette. Škoda znaša kakih 810,000. Človekoljuben francoski duhovnik. Neki ranjenec v Bonnu, ki je bil težko ranjen na roki, pripoveduje, na kako ganljiv način je neki francoski župnik stregel nemškim ranjencem. Njega samega je župnik tako izvrstno obve-bert naenkrat od daleč, da stopafzal. da so nemški zdravniki kas-po Skenovskem vrtu lepa, visoka ženska postava. Bila je gospiea Olga. ki je solnčnik v roki drže stopala, novelo čitajoča, po vrtu proti gozdiču. Tam na znani nam klopici pa se je vsedla, hlastno dalje beroča. Že dolgo ni Olge nobeno berilo tako zanimalo, kakor ta povest, katero ji je bil priporočil Vogrin. A zakaj ? Zato, ker je vse, kar je čitala v noveli, obračala nase. Domišljala si je, da je njena in Vogrinova usoda enaka usodi Marije Ivanovne in Petra Andrejiča. Najbolj se ji je pa seveda dopa-dalo, ko vzklikne An dre jič, častite] j Marije Ivanovne, da rajši u-mrje, n^go prepusti izvoljeno de-vo svojemu tekmecu. Nehote jej pride pri teh besedah na misel: "Bi-li storil to tudi Vogrin — zame, za svojo Olgo.'" In s to mislijo v duši zasleduje dejanje v sledečih poglavjih. Ne ozrši se niti na desno niti na levo, brala je Olga dalje. Čutila je globoko v srce usodo Marije Ivanovne. Iu ko je zvedela na koncu trinajstega poglavja, da sta dva vojaka odvedla Petra Andrejiča, njenega ženina, ukleuje-nega v mesto Kazan, bilo ji je težko pri srcu, in roki spustivši na krilo, vzkliknila je, mirno predse gledajoča: "Uboga sirota Marija Ivanov-na! Koliko morata trpeti ti iu tvoj ženin!" 4'Kdo mora trpeti V vpraša nagloma možki glas. Olga se obrne in na njeni strani stoji — baron Robert. Deklica se ga hudo prestraši, a zopet se hitro ohrabri, meneč, da ji ne more baron zunaj na prostem storiti nič krivega. "Kaj ste čitali, gospiea Olga, da vas je tako užalilo?" začne zdaj baron Robert, priklonivši se ji v pozdrav. "Jaz čitam Puškinovo novelo: Stotnikova hči. Usoda dveh ljubimcev v tej noveli segla mi je tako do srca, da sem zares žalostna. V globino moje duše usmili se mi deklica in nje ženin, katerega so kakor razbojnika v železnih verigah odpeljali v daljno mesto." <4To je res žalostno", odvrne Robert, "ako izgubi nevesta svojega ženina. Ali pa vam to ne seže v dno srca, ako izgubi ženin svojo nevesto?" "To je ravno tako strašno, in jaz omilujem oba.,? "V tem kažete pač jako nežno srce", pristavi porogljivo Robert. "Ali vam, gospiea Olga, usmilijo se le ljudje v novelah in povestih, a v dejanskem življenju ne!" "Jaz čutim enako za vse. Do-mišljujem si namreč, da se je to, kar berem, zares dogodilo; in jaz trpim tedaj z osebami, kakor da bi jih poznala. Meni se sploh vsak človek usmili, katerega zasleduje nezaslužena, nemila usoda!" "Temu se drznem oporekati, gospiea. Jaz poznam nekoga, ki v dejanskem življenju mnogo trpi, a va nimate zanj nobene milosti." "Usmiljenje imam gotovo z njim, ako le vem za njegovo trpljenje. Drugo vprašanje pa je to, ali mu morem pomagati", odvrne Olga premišljeno na rezko opazko Robertovo, o kateri je vedela, kam ona meri. "Tudi pomagati mu morete, če le hočete"; pristavi odločno Robert. "Vsi storim, ako morem; le povejte mi, kdo želi moje pomoči m mil« " * m • jgfiMMMlf^Ji!^ Iz Missouri. y? s bfi Hi S 1» Najboljše \ino v zadnjih dvajsetih letih. CLARET rdeče. CONCORD rdeče po 50e. gaion. IVES črno. ELVIRA telo po 60c. galon. RlESLiNG belo po 70e. galon. Žganje kuhano pd starokrajskem načinu. Pravi TROPiNJEVEC po $3.25 galon. JABOLČ.NIK po $3.00 ffaltn. BRESK0VEC po J3.50 galon. t so sodi 0(1 r>0 galon prosti in manjši sodi stanejo $1 (X) komad Žganje se pošilja direktno od kmtta in je posoda zastonj Naročila sprejema iz prijaznosti J FRANK GRAM, Navlor, Mo. Obenem pa tudi naznanjam, da imam veliko množino nBjfine-jega qrevja, rož m trtja. po_-el.no priporočam kestuni (maroni) češnje in vse vrste češplje Europe po najnižjih cenah S g S !fi S bfi m s Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost }& 21 pni 28 palcih. £51 Cena 15 centov. Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA TOLA J. Doma je iz Sv. Mihaela pri Mozirju na Sp. Štajerskem. Pred 5. leti je prise] v Združene države. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Florian Točaj. Kox 54. Somerset, Colo. (10-12—11) Iščem brala FRANKA UDOVlO. Star je 42 let. Dolgo časa je bil v Clevelandu, O. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali p;i naj se sam zglasi. — George Udovie, Box 1, Camp 32, Cheat Bridge, W. Va. (9-11—11) Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d- ^ Pošljite 15 centov v znamkah in natančen naslov in pošljemo vam mapo takoj po pošti. Slovenic Publishing Company, 82 Cortland t Street, New York, N. Y. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vjno po................ 50c. Droznik -J ualiont' za .................... $li*00 Brinjevec 12 steklenic za................ ?12!oo ,, 4 gul.'cne (sodček) ze.......... ?16.00 7.a obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. CI air Ave., N. E., Cleveland, Ohio ---'./lr"*"tr ifL' ~ t-j J\flj lj fifoi r m n ZASTONJ!"ZASTONJ! ZASTONJ! Kupite farmo! Zemlja v Wisconsin stane aker $15 in več. Mala naplačila, lahki pogoji. Sedaj je čas, da si ogledate to zemljo in najboljše pridelke, ki se jih pospravlja. Pišite za pojasnila ali pa naznanite, kedaj pridete. JOHN MARLNČIČ, "NVillard, Wis. (Nov 3-11 2 v t) Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1915 S prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. Letošnji koledar bo izvanredno zanimiv ter bo vseboval med' drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČBNA ROKA IN NJE DELOVANJE"; v kateri popisuje pisatelj resnic no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in koneeno u gonobil zločinsko družbo, ki živ od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Ze sama ta po vest je vredna male svote. Poles tega je še nebroj drugega rani mivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani imo, da bo le tosnji Koledar izvanredno tura jal našim čitateljem. Cena: 30c. Naročite fa pri: RADI VOJNE ?mo nakupili v_*hko zalogo različnih predmetov od neke propadle nemške tvrdke. Skleniu smoa da dajemo tv predmete ZASTONJ z našimi urami. Kdor kupi t'-raj od n s možko aii žensko uro, dobi gori naslikanih 8 predmetov ZASTONJ. Ti predmeti so: 1 ) Verižica 2.) Privese i -i.) Nožič, 4.) Pero o.) Britev 6.) Ura-budil-ka 7. j Prstan s.) 32 kaliber revolver (model). Ako torej hočete našo 14 karatov pozlačeno, od tvrdke za 20 let jam-čeno uro. s svetovnoznanim kolesjem in teh osem predmetov kot darilo POVSEM ZASTONJ poleg ure. — jiotern izrežite ta oglas ter ga pošljite nam zaeiio z depozitom 25 centiiv v znamkuh. Stem na? zagotovite, da resno želite imeti to uro. Kakor hitro rreimvmo naročilo, vam pošljemo uro in imenovanih 8 predmetov POPOLNOMA ZASTONJ, Kadar se vam izroči pošiljutev ter ste zadovoljni z uro in darilom, plačajte ost*nek $7.70 ter stroške pošiljat ve 25 centov. Ako ne boste zadovoljni, zavrnite pošiljate v in mi vam vrnemo 2-> centov. ** Omeniti moramo, da bi plačali drugod za isto uro in predmete trikrat toliko, dočim zahtevamo mi le š7.'J-">. Teh osem predmetov predstavlja že samoposebi vrednost S7.9',. Oddamo jih pa lahko zato, ker smo kupili veliko zalogo in ker želimo, da postanejo naše ure čim bolj znane. ZApomn.te si, dane bo vojna z Nemčijo vedno trajala. Ne boste imeli vedno prilike kot je sedanja ter se ne boste nngli poslužiti tako u-gednega trenutka kot je sedanji. Pišite še danes. Naslovite: NEW YORK WATCH CRED. CO, Ce kenN^8Yo^WBr,,D,ri40. □a 10 EI Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, all pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z viem tiskarskim materij al o m in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo redno pri nas. GARANTIRANO DELO d« ste zadavoljnl • tiskovine in da m izdela natančno, kakor želite. Predno m obrnete kam drugam, pišite k » po cene za vsako tiskovin«, ki jo potrebujete. Pri nas ja vedno cenej«. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Clair Art., Cleveland, OU« P, 1 " " ^ '' ""•» "jggSBjjP ^ GTjAS NARODA, 10. NOVEMBRA, 1914. Mrtvi in ranjeni pešpolka štev. 87. Mrtvi: Major Lenecek Jaro-slav; stotniki llibler Edvard," Keszler Maks, Kregar Jožef, Ogo-reief Alojzij; nadporoeniki: Per-ko Viktor, Siemberger Herman. Toplak Frane; poročniki Kuer-ner liudolf, En gel (Justav, Peter Vencel, Žile l„otar; praporščak Bukowski Friderik; kadeti Melms Karel, Waraw Henrik. —» Pobe-žin Anton iz Rogatca; Pavčnik Janez iz Laškega; Petrovič Val-ter. Belec Janez iz Št. Jurija, Do-ler Maks. Kukovie Janez, Majer Janez, Mlinaric Janez. Zolč-ek Fr., Hellebrand Robert, Janežie Jožef, Korenjak Ignac iz Polenšaka pri Ptuju, Koželj Anton, Mlinaric Anton, Notorangelo G vido, ^korušek Alojzij, Smoljanovie (dodeljen od ulanov), Suni a Martin, 1'rlep Janez, Zupane Pan-kraeij. Zvare Franc, Rahošek iz Sv. Lovrenca pri Ptuju, Ralej F., iz Zi<"» pri Konjicah, Balanza Viktor, Berdnik Filip iz Topolšic; Denčnik Franc, Draszler, Franc, Erjavc Jožef, Farkaš Franc, Sv. Križ pri Ljutomeru; Habjancič Janez, Janžek Anton, Kuzmann Jožef, L ozn i k Janez, iz Škal pri Slovenski Bistrici, Zamuda Jakob, Plavčak »Štefan iz Rogatca, Simon i«"* Alojzij iz Sv. Marjete pri Mariboru, Spendija Frane, Vo-grin Mihael iz Maribora, Bene-dejčic Anton, Benic-Peter, Bern-hard Janez, Gcrmovšek Franc, Gobec Jožef, Hrastnik Mihael, Javornik Anton, Kelc Jakob. Ki-drie Anton, Klenovšek Mihael, Konec Valentin, Krajnc Konrad, Kraus Janez, Kresnik Anton iz Konjic, Lik'*p Frane, Mostner Alojzij, Novak Frane, Novak Peter, Pavčnik Franc, Porko Franc, Planinšec Janez, Pušnik Valentin iz Topolšic. Serdinšek Konrad, Sonaja Alojzij iz okolice Ljutomera, Stermienik Maks, Suša Frane, Trglav Avgust, Vojnovič Mihael. Zajko Ludvik iz Št. Petra pri Celju, Zavee Janez, Zdol-Šek Franc, Žebee Štefan, Klobasa Janez, Križovnik Anton iz Mi-slinje, Pavlin Jožef, Reich Jakob iz I/a h on cev pri Ptuju, Vibnik Franc, Zajšek Anton, Beloglavec Jožef. l)evide Frane iz Trsta, Horvat Franc, Horvat Janez, Plohi Tomaž iz Sv. Tomaža pri Ptuju, Povalej Štefan. Praprot-n i k Jožef, Zmane Mihael, Griča r Friderik, Stoklas Janez, Ulopa Rudolf, Anderlich Martin. Ranjeni: Stotnik Pursehka vitez Art nr, Skallitzkv Ernest; nadporočniki Bjekar Anton, Ho-lub Emil, Kajner Gustav, Ria-\viiz llupi pl. Kochel Egon, Sef- čik Henrik. Wolfgang Maks; poročniki: pl. Gelinek Alfonz, Hla-vin Rupert, Scheichenbauer Val-ter, pl. Schmidt, Fussing Oton. pl. Steinbach Anton. Koprivnik Adalbert, Lauš Emerik; praporščaki Cujnik Franc, Huebl Emil, Puhar Janez. — Aleksič Franc, Pernek Andrej. Sawicki Tadej, Trh Franc. Frantz Franc, Berto-le Jožef. Fabjančič Franc, Flo-ranič Jožef. Gabron Janez, Kar-l»a Franc, Karba Janez, Korošec Karel. Kukovec Franc, Mohorko Martin, Pukšič Vinko, Scherak Karel, Watic Peter, Zilenik Jožef. Jurican Janez, Majcen Jožef. Majorič Jožef. Puklavec Anton. Bradan Matija, Cas Anton. Cepin Martin. Dražič Jožef, Gazdej-ka Peter, Gradišnik Jožef, Jug Valentin, Kandut Anton, Mast-nak Franc, Merčnik Simon, Mihe-luzzi Nikolaj, Pavlic Mihael, Pin-torič Anton. Prekoršek Anton iz Škofje vasi, Rauter Alojzij. Sa-kelšek Matija, Schwarzenberg-Jožef, Skerget Franc. Tramšek Franc, Vrabič Janez iz Št. Jurja. Zibel Anton, Gubenšek Janez, Marine Ludvik, Ocvirk Mihael iz Dobi j. Berg Viljem, Božič Rok, Bratušek Jurij, Caks Janez, Ci-gulu Franc, Cvetko Franc (14. stot.), Cvetko Franc (7. stot.), DraškoviČ Anton, Erban Jožef, Ferčič Mihael, Gorjanc Avgust, Hrovat Rupert, Javornik Janez, Kosi Feliks iz Št. Tomaža. Kra-gel Jožef, Krajn Jožef iz Oče-slavcev. Lesnik Franc, Lipovšek Vinko, Mesner Vinko, Moharič Jožef. Pete Jožef, Pilch Edvard, Planišek Dominik, Polovie Anton, Šcgula Valentin. Sen še k Maks. Slavič Jakob, Urek Janez, Uršič Karel. Vučajuk Andrej. Uranič Jakob, Zabavnik Matrj iz Adri-i an cev, Zalokar Janez, Žemljic Jožef, Gostečnik Franc, Kržan Anton iz Globokega, Paje\ Franc, Romich Franc. Ranjeni: polk št. 47: Koren Janez. Pungartnik Kon., Renko Anton. Poelzl Jožef. Ranch Janez. Sauer Janez, Ferari Alojzij, Koi-neg Janez, Stegne Ignacij, Aiiat Jožef, Ban m era rt ner Alojzij, Bre-gant Frane, Bernhart Franc, Janez Rrunčic, Cerkveni k Anton. Francechin Gvido. Gurtir Jožef. Hirschmann Janez, Hohl Franc, Košne Janez. Lorenčič Mihael, Neumeister Alojzij, Ozimic Jakob. Scomerich Jožef. Senekovic Janez, Kofler Janez, Koser Štefan. Schnalzer Franc. Drro Blaž, (lorjup Franc, Greiner Anton, Lukas Anton. Mojk Jožef. Mrak Viktor. Pečanik Anton. Rusin v gozdu. (Črtica z bojišča^. kovanju prišel ta trenotek preveč nenadoma. Brez vsakega pravega prehoda pridemo torej po 92-nrni nepretrgani vožnji takoj na boji- šče, naravnost pred žrela smrto-0 i nosnih topov. Neki čudni občut- Dne 28. avgusta 11)14, ravno na ki» neznani mi do tega trenotka. petek je bilo. Jmeli smo krasen 86 rae polaste, ki se nič kaj ne^ dan. Niti oblačka ni bilo na ne- skladajo z velikim vojnim razpo-bu. tako *la so se na daljnem Oženjem in bojnim ra^posaje-vzliodu potapljale v neskončnost nJem ravnokar preteklih dni. Kaj neizmerne ravnine kakor neskonč-ftl,di *uiaknjeno. In nikjer nobene žive Sel 72." (inšc. "Pa zakaj niste odšli v bolj) Nasproti katedrali gostilna 'In varne^ kraje? Tu ?e mi ne zdi.fGulden Vlies\ Na mizah še ko-preveč varno." jzarci z ostanki vina. Vse naokrog "Bil bi že odšel, toda vse je j zeleni stoli, kakor so bili ljudje prišlo tako naglo. Kogar še nese-i ravnokar vstali z njih. Na levo jo noge. mu je to lahko, komur poleg velika prodajalna oblek. lil-- . j - i - - ino ker Je bil gozd precej zaraš- Jo poldnevnico in ee^ ravan se je pred nami od severa pro:i jugu^.en in se je ,e tupaJtam Jnal™ sipala precejšnja vročina, ko se topovi, ki jih par sto kora je premikal naš vlak skoro s-pol- kov jugozahodno od postaje po-ževo hitrostjo v vzhodnji smeri stavijo v nove pozicije in ki par proti Przemyslaniui, izpostavljen tre not kov nato že prično sipati vsak hip nevarnosti, da nas po- ogenj med sovražne vrste. Nazdravijo ruski topničarji po svo- sprotno pa se zadirajo sovražne j«*. Z«- prejšnji večer nam je bilo granate samo par sto korakov povedano v Lvovu — tam so nas,pred nami v zemljo in se razleta- itak prvokrat med vožnjo obsuli od raznih strani z vznemirjajoČi-mi vestmi — da trčimo lahko nenadoma na sovražnika. Zato smo se že tam pripravili na vse možnosti, nabili puške ter se nemalo razburjeni odpeljali v negotov*) noč. Sedaj sta nam pa čakanje in negotovost že presedala in želeli srno splošno, da bi bilo temu že skoro konec. Vhik pripelje v neznatno postajo in se ustavi. Nakrat se čuje pridušeno povelje: "Izstopiti!"* Povelje je izvršeno na mah, brez •vsakega hrušča in truiča. Med železniškimi vozovi stopamo počasi mož za možem, da se formiramo vzhodno od kolodvora v posamez-ne bojne čete. Korakamo mimo dveh vlakov, v katerih enega do-našajo naie ranjence in invagoni-rajo ruske ujetnike, iz drugega pa skladajo vojne potrebščine, kakor: zaboje s strelivom, prepe-čeneem iit dr. No. sedaj imamo pa menda res ic sovražnika pred seboj! Vsaj žmmolklo grmenje topov in na ne oblački razstreli jen i h. se pojavljajo zdaj vajo s peklenskim pokom n vmes vznemirjajo zrak še šrapneli. k označujejo svoj prihod z nalimi, sivimi kolobarčki. Pred seboj imamo ozemlje, ki je vzhodno in severovzhodno od nas sama nepregledna ravan, posejana semtertja s seli in vasmi ki so pa menda vsa, kakor daleč sega oko, v plamenu, za pa d no in južuozaopadno pa prehaja ta ravan polagoma v valovito, nizko, toda z gozdovi pokrito gričevje. Nismo še vsak na svojem mestu in že se glasi povelje našega vr hovnega poveljnika, da moramo zasesti malo gozdno višino nad nekim kamnolomom. oddaljeno lobrih tisoč korakov v južnoza-padni smeri od nas. Takoj se ču-]ejo nadaljna podrobna povelja n prodiranje se prične; v koli-kortoliko kriti teren tedaj! Toda, kdo je tam? Kaj doživim še da* nes, ako dan sploh preživim? Ali je ozemlje, ki naj ga zavzamemo, morda že zasedeno od sovražnika? In ali nas morda ne č-aka kje z zasede presenečenje? Kdo ve? Komaj napravimo par korakov v označeni smeri, že zap-azimo, na kako vsaj polovičarsko razgledno točko. Običajno smo se na vsakih 20—50 korakov za par tre-notkov ustavili. Par minut, morda tudi več — na uro nisem gledal, ker sem jo že medpotoma nekje posejal _ je bilo vse kakor na vajah. Skoro sem se že jezil. Vojska, pa nič posebnega! Toda, nakrat se vrhovi pred nami stoječih dreves nepričakovano in povrh še neobičajno ožive. Tik nad glavami nenadoma strašno pokanje, dva-, tri-, štirikrat, morda tudi še večkrat; časa nisem imel. da bi Štel, kolikokrat krat se je ta ruski peklen- - pa noge odpovedo, je revež. Skoro zadnji sem odšel iz vasi, iz one !e tam-le Saj jo vodite tam skozi to seč, ravno vžiga se. Ah, moj Bog, sedaj se vžiga že tudi moja kočica. vidite jo tam na levem robu, tisto, ki se vidi kakor na samem med sadnim drevjem. Mislil sem, da jo drevje obvaruje ognja. Moj Bog. ta strašna vojska! Sinova mi je vzel oba cesar in ogenj me pripravi še ob to. kar imam." "Da. da. strašna j*1 vojska in najnesrečnejši ste ljudje, med katerih posestva se zanese." Moja tovariša sta me nekako čudno gledala, kaj se pomenka-vam s starčkom, in Nemec, drugače doma trgovec, ni mogel str-peti, da me ni vprašal, če ni morda to kak ogleduh. "I, kaj še, revež je, kakor mi, ki občuti vojsko še huje kot mi. Le počakajte, vam že še njegove podrobnosti povem. — Ali še ni bilo dano povelje 'Naprej''*" "Ne." "Dobro! — In Vi, Dimitrij! Kdaj pa ste zapustili dom?" "O, moj Rog! Že dva dni in dve noči se jK>tikara po teh gozdovih. Niti trohice kruha ni bilo časa ,vzeti s seboj. Odkar sem od doma, nisem še ničesar zavžil." "Ako bi Vam mogel kaj pomagati, prav rad, toda vojaki smo sami na slabem glede hrane. Bog-zna, kje so naše kuhinje? Ce ho čete malo kruha, tega Vam lahko dam." "Lepo Vas prosim." In odprl sem svojo torbo, vzel šček nad nami oglasil - edino raz-i12 Dje v°jaškl kruh in ga delil leganje po gozdu je bilo še stra- Z DJim bratovsko- s kako slastjo hovitejše. Kakor da bi se vse pred'? .stras^° Sa & otepaval. Šele se-ni podiralo, kakor da smo nalete- J Sem zaPaziI> da mu sije lako- li na mine. Vrhovi dreves ječe, veje opletajo, nad nami pa zašu-mi. kakor da bi bil raz.iražil vsak izmed nas roj sršenov in da so se ti vsuli na nas. V hipu je to končano. Samo daleč tam v gozdu še odmeva, na nas in med nas pa padajo razklani vrhovi dreves in odlomljene veje, kakor da je drvarilo med drevjem vsaj ducat drvarjev. Ej. vraga, to bo prijaznno, ako se to nadaljnje. Nehote pogledam okoli sebe. Vse je kakor na pove- nem ga: ta naravnost iz oči. Moja tovariša me vprašaja, kaj to pomeni. Razložim jima na kratko, kako in kaj. Molče sledita mojemu vzgledu in tudi onadva delita z Dimitrijem kruh, edino hrano, ki jo imata s seboj. Dimitriju se solze oči; ne ve, kako bi nam izkazal hvaležnost. Pristopi do prvega in drugega ter mu poljubi roko, predno se zavedata tega. *Tudi meni se hoče izkazati hvaležnega. Toda. zavr- lje ostalo, videti ni skoro nikogar; nekateri so iskali na tleh. drugi za drvjem zavetja in tudi sem se hotel nevede za debelej-deblom Pustite to! Kaj takega se ne spodobi za svobodnega človeka!" V tem trenotkn nam dojde povelje, "Naprej!" in odšli smo svojo stran naprej, na- ** Lakens en al le Kleederstoffen." Vrata široko odprta. Obleke na pletenih stojalih vise v strahotni osamelosti. Poleg *"Schoenmaga-zin". Enak prizor. Vsaka prodajalna. vsaka hiša od kleti do strehe brez človeka. Na Dvli, ki teče skozi mesto, plovejo čolni počasi po reki navzdol, kakor da bi jih vodila nevidna roka. Krog neke hiše. v katero je bila priletela granata in jo porušila od vrha do tal. hodi pes in nekaj išče. Praznota in osamelost srednjeveških čet je tako strašna, tako obupna, da se človeku ustavlja dih iu se v daljni grozi vzbuja otroška vera v pravljico o zakletem gradu. Kar nikdar človek ni videl, kar Hofmann in Poe nikdar nista sanjala v svojih bolnih sanjah, se je tu uresničila. V velikem mestu so ljudje, kakor po dotiku z uničujočo čarov-niško palico, so izginili v nič. Zapustili so hišo in ognjišče. Gotovo niso vzeli s seboj niti denarja niti vrednosti. Praznih rok so odšli na svojo strašno bežno pot. Pustili so živino v hlevih in ptice v kletkah kot edina živa bitja. Živali so se prikradle v hiše, ko ni bilo nikogar, ki bi jih nakrmil, ter iskale hrane. Kanarčki, prepevajoči prijatelji mirnega domačega življenja, so kmalu popadali mrtvi s svojih drogov. Sredi mesta kraljuje katedrala sv. Romualda. Gotična stavba ogromnega obsega. Proti zapadu jo zaključuje 100 m visoki zvonik. Visoko gori v omamni višini štiri ploče s številkami v premeru 14 metrov. Skrivljene so in razstreljene. V cerkvenem zidu zija sedem granatnih lukenj. Strela in zvonik sta posejana s šrapnelskimi drobci. V notranjosti vse navskriž. rjCENIK KNJIG katere ima v zalogi ( SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. -- MOLIT VENIKI: DuSna paša —.80 L>uSna pa£a v usnje vezano fl.00 Ključ nebeških vrat —.50 Marija varhinja elegantno vezano $1.L'0 Otroška, pobožnost —,'j.r, Kujski Glasovi _.40 Skrbi za Dušo elegantno vezano z zapono $1.40 Skrbi za Du5o v alonovo koat vezano $1.20 Sv. Ura elegantno vezano S 1.20 Sv. Ura elegantno vezano z zapono $1.40 Sv. Ura v šegrin vezano z zapono $2.00 Sv. -Ura v Blor.ovo kost vezano +1.::0 Vj tec nebeški _.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Abecednik slovenski —.25 Alinov nemško-angleSkl tolmaft —.00 Angl. slov. in slov. angl. slovar —.40 Domači zdravnik —.50 Domači živinozdravnlk —.50 Drugo berilo —.40 Hitri računar —.40 Katekizem mali —.15 Xovi domovinski sakon —.20 Pesmarica, nagrobnlce $1.(0 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu $1.00 Prva nemška vacJnica. —.35 Ročni slovensko-nem.škl slovar —.50 Schimpffov nemško-slovenski slovar $1.20 Schimpffov sloven.-nemški slovar $1.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slovar nemško-slovenski CJaneZIč- Bartel) nova izdaja $2.50 Slovensko-angle.ška slovnica $1 (tO Slovenska slovnica $1.25 Slovenska pesmarica, I. In II. zvezek. vsaki po —.60 Srednji katekizem —.30 Trtna rS In trtoreja —.40 i Umna živinoreja —50 Ijinni kmetovalec —.50 Veliki katekizem —.40 Voščilni listi Zgodbe sv. pisma Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1, 2 in 3. zvezek vsaki po —60 O jetiki Pasjeglavci $1.00 Pavli ha _.je Petrosini, znani N. V. detektiv —.26 Pod turškim jarmom _.20 Poroka po pomoti —.M Pota ljubezni J10 zvezkov $550 Potovanje v J.i 11 put —.20 Poslednji Mohikaneo —.20 Požigalec —.20 Pred nevihto —.M Prihajač _.30 I'regovorl, prilike, reki —.25 Pri VrbOevem Grogi _.26 Princ Kvgen SavojskJ —.20 Prst božji _.20 Ptinčika _.20 itepeštev _.20 itevolueija na Portugnlnkem —.20 l:ibl«-ev sin _.is Robinzon * _.40 Ruska Japonska vojna 4 «v. —.60 Sad greha _60 Sanje v podobah —.14 Sita, mala. Hindostanka —.20 Skozi širno Indijo _.25 Skrivnosti srca _.50 S prestola na morlič* —.20 Stanley v Airiki —.20 Stezosledec _.25 Strašna osveta _.60 Sv. Elizabeta _.46 j Sveta Genovev« _.20 Sveta noč _.20 Swta >.'otburga —,20 Srečolovec _.20 Stoletna pratika —.50 Stra Ji na Sokolskem graau, 10C zv. $5.00 Strelec Šaljivi Jaka Tegethof Turki pred Dunajem Tisn/- in jedna noč Ti tin Ding Timotej in Filemon Tri povesti grofa Tolstoja Trije rodovi i Uporniki 1 V delu reSitev _j v gorskem zakotju _ZjJ ; Vrtomirnv prstan "eg ! Veliki trgovec j Vojna na Balkanu 12 zvezkov Žalost in veselje Zadnji grof ce'jskl 5Ca kruhom ZABAVNE IN RAZNE DRUGE i ^ Ir^J10" KNJIGE: Andrej Hofer .— 20 Avstrijska ekspedicfja —.20 Avstrijski junaki, broširano —.70 Avstrijski Junaki, vezano —.90 Baron Laudon —.30 Baron Trenk —.20 Bele noči.... —.20 Beneška vedeževalka —.20 Beračica —.20 Roj za pravico —.40 Bojtek —.lo Božični darovi —.15 Burska vojska —■ 25 Car in tesar —.30 Cerkvica na skali —.15 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov. $5-00 Cvetna borograjska —.40 Cvetke —.20 Cas je zlato —.25 Devica Orleanska —-30 Don Kižot —.20 Doma in na tujem —.20 Dobrota in hvaležnost —.f.O Dve čudopolne povesti —.20 Erazem PredJamskl —.20 Evangeliji —.50 Evstahija, dobra hCl —.20 Fabiola —-35 Fra Diavolo —.25 George Stephenson, oče železnic —.25 Gorenlska knjižnica: Kdfrmanova povest Bur v nemški armadi. Lcndon, Anglija, 7. novembra. V nemško armado je prostovoljno vstopil general J o ost p. bivši poveljnik burske armade. 20,000 konj za Francijo. I>aHas, Texas. 7. novembra. — Francoska vlada je podpisala z neko tukajšnjo tvrdko pogodbo za 20,000 konj. Konji bodo stali . • -------. i. 3. zv. Izpokorjena r omari ca 4. zv. Grajski lovec 5. zv. Kukelcev stan 6. zv. Šmartno pri Kranju Gozdovnlk, 2. cvezka Greh in smeh Rildegarda Hlapec Jernej Hlrlanda Ilubad, pripovedke, t. PO niistriranl vodnik po Izdaja vec Islandski ribič _ Izlet v Carigrad Izdajalca domovin« Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka „ Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo Jaromil Jetnikovl otroci Kapitan Marljat Krištof Kol um bo Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Leban. sto beril Ljubezen n mafičevanje, 102 zvez. Maksimiljan Marjetica Marija hči polkov« Materina žrtev Mati. socljalen roman Mir božji Mirko PoSteenJakovlC Mlad samotar Mrtvi gosta č Na različnih potih Na valovih Južnega morja Narodne pri povesti, l„ n., ITI. In IV. zvezek, vsaki po Na bojifiču Na Indijskih otokih Najdenček Na ju trovem Na preriji Naaeljenld Nedolžnoat preganjana ln povellča- Zlate jagode Zmaj iz Bosne Življenjepis Simona Zivjenje trnjeva pot Gregorčiča —.20 —.20 — 25 —.30 $7.00 —20 —.20 —.40 —.60 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 $1.85 — 45 —.30 —.20 —.15 —.«0 —.30 —.30 —.60 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite ovoje sovražnike -—.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 3. zv. Marijina otroka —.25 4. zv. PraSld judek —.20 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 6. z v. Arumugan sin Indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 J>. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11 zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Bcj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —30 15. zv. Angel j sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. l^-ič med Indijanci —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev _.S® 19. zv. Mlada mornarja — .M TALIJA: ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol —.15 Cigani —.15 Dobro doSli —.15 Doktor Hribar _.15 Dve tagčl —.15 Idealna taSča .80 Medved snubač —.r,n Ne klir-I vraga —.20 Nemški ne znajo —.60 Pot do srca —.20 i Pri puSčavnlku In H. zvezek l P?es _.20 I Putifarka Gorenjskem —.20 —.35 $1.00 —.20 —.20 —.20 „ —.20 —.20 — 20 —.20 —.50 $1.00 —.20 —.15 —.20 —.40 —.20 $5.00 —.20 —.50 —.25 —.50 $1.00 —.70 —.20 —.15 —.20 —.20 —.15 —.20 —.35 —.30 —.29 —.35 —.20 —.20 —.20 —.20 Raztresenea Revček Andrejček Rokovnjači, narodna Igra Stanarina V medenih dneh —.28 —.40 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.30 —^40 —.40 —.20 — u RAZGLEDNICE: NewyorSke, s cvetlicami, humori-stične, božične, novoletne in veli konočn t po komad —.01 ducat po _.25 Narodna noSnja In mesta Ljubljane, ducat po —.20 Z sslikami mesta New Torka po —.25 Razne svete podobe, ducat no —.30 Album mest New Torka s krasni- mi slikami, mali veliki Ave Marija -.11 —.7« —.1» ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.11 Avstro-Ogrske, vezan —.St Kranjske dežele, mali —.10 Združenih držav, mall —.lt veliki . _.2$ Rvrope, vezan —.M Gorenjske z novo bohinjsko ln tr- Sko železnico —.St Celega sveta _.25 Balkanskih držav —.11 Zemljevidi: New Torfc, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming In West Virginia, vsak komad —.2$ Nezgoda na Ptlavaira Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici, ali poitnih mamkah. Poštnina ir mi M —ih h ■■■! GLAS NARODA, 10. NOVEMBRA, 1911, m. iid JlgttllKBtkl mti — do* 34. januarja 1901 ▼ drfavi Maš ▼ ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKIj JWsadniki 9. rli GERM. 607 Cherry Way or box IT Xnd dock, Pa. Podpredsedniki ALOIS BALANT, 112 Iterlini Avit., |u-berton, O. OlaTni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Bo* 424, Ely, KonS. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Eanpniki LOUIS KASTELIC, Box 583, S ali da, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: D». MARTIN J. IVBC, 900 N. Chicago it., Joliet, 10. NADZORNIKI: MIKW ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, KamL JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2ISNIK, Box 133, Bur dine, Pa. POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St, Rock Spring«, Wyo. GREGOR PORE NT A, Box 701, Black Diamond, Waak. POMOŽNI ODBOR: JOfEF MERTEL, od druitva Itv. L, Ely, Minti ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, MSnn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vai dopiai tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli Uatve naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe p* na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov m nebode odriralo. Društveno glasilo» "GLAS NARODA"1 V Zalošah. (Črtica z bojišča). Zaloše so vas v vzhodni Galiciji, v kateri je sicer fara s farno cerkvijo, farovžem in šolo, vendar pa tako malo gališko gnjezdo, da ga najdeš komaj zaznamovanega na Špecijalnih kartah, kaj še le v večjem zemljevidu. Zaloše leže v zapadno vzhodni smeri nied dvema nizkima, z drevjem dobro zaraščenima gričema, ki jo varjeta pred preostrimi severnimi, oziroma pregorkimi južnimi vetrovi. Hiše v Zalosah, če jih smem nazvati po naših pojmih tako, so take kakorsne :V> v vzhodni Galiciji splošno običajne na kmetih. Zidanih, s skrilom, opeko ali deskam krilih hiš tam ne poznajo. So ali s protja spletene in ometa-ne z ilovico ali pa z desk zhite. Krile so skozinskoz s slamo. Še cerkev, farovž in šola so leseni, samo nekoliko večji od drugih koč. Cerkev po naših pojmih sploh ni cerkev, marveč razrah-Ijena šupa, pri kateri brije že skozi vsako špranjo veter in ki jo spoznaš za cerkev le po tem. daj je pred njo postavljen 4 * stolp", zbit iz štirih neotesanih tramov, visok kakih 8—10 metrov, v katerem visi 4'veliki'' zvon, ki pa ni nič večji kot zvonci, kakoršne so imeli svoj čas na naših železniških postajah, da so z njimi naznanjali prihod in odhod vlakov. Kakšne so potem ostale koče, si lahko vsak sam misli in stavim sto proti eni. da bi le malokdo izmed nas rad stanoval pozimi v njih. Velikansko revščino, ki mora vladati tu, zakriva še najbolje sadno drevje, ki ga je dosti okoli vsake koče in ki dela vasico še precej prijazno. Razven tega se vije skozi vasico mal studenček, ki izvira nedaleč od vasi pod gričem. Zaloše moje vednosti niso igrale dosedaj niti v gališki, niti v zgodovini poljskega ali rusinske-ga naroda nobene večje vloge, rodilo se tam ni nobena zgodovinska osebnost, noben pesnik, pisatelj ali duševni velikan. Znamenite pa bodo morda poslale po sedanji avstrijsko-ruski vojni, kajti koncem avgusta 1914 sta uči-nila tamošnji dušni pastir in učitelj izdajstvo, katero je moralo plačati avstrijsko vojaštvo drugi dan prav drago in krvavo. Koncem avgusta so se namreč zbirale okoli Zal oš avstrijske četer v posamezne bojne skupine in v vasi sami se je nastanilo celo pehotno divizijsko poveljstvo. Toda če tisto noč sta izdala tamošnji dušni pastir in učitelj s signaliziranjem avstrijske pozicije. Seveda sta še tisto noc plačala to svo-s smrtjo, toda posle- Prej si bile Zaloše varne pred sovražnimi krogljami; niti granate. niti šrapneli niso sedali semkaj. A drugo jutro je pričelo že na vse zgodaj deževati svinčenk in vas sama je bila v največji nevarnosti, da se vsak hip vžge od granat. V vasi sami ni bilo veš mnogo prebivalcev. Moškega goane starosti spoh nisi videl. Kar jih nista pobrali Amerika in Kanada, je odšlo na vojsko, premožnejši so menda tudi že pred par dnevi iskali drugod ugodnejšega zavetja in doma so ostali samo bosonogi, na pol nagi otroci obeh spolov, blede in upadle ženske, star? ke tor par starčkov. Poleg ljudi je ostalo le še nekaj, toda bore malo živine v vasi. Po posameznih vrtovih begajo in mukajo lačne krave, drugod rije po zemlji in kruli par prašičev, tupatam kokodaka kaka kokoš in kot posebnost se včasih zasliši vmes še gaganje gosi in rac. To pa je vse; konja ali vola ne vidiš. Kakor že navedeno, je vsled izdajstva dušnega pastirja in učitelja ne le nastala nevarnost za vas Zaloše, da pogori, marveč tudi za njene prebivalce, du. jih pobijejo ruske granate. Vsled tega je odredil divizijonar, da morajo zapustiti prebivalci vas, ako ne prostovoljno, pa šiloma in da jih vojaštvo odvede v varnejše kraje. Vojaštvo je pričelo nemudoma izvrševati to povelje, vslled katerega. dalje, vsled nesporazumlje-nja in neznanja jezika so nastali prizori, kakoršnih bi ne videl rad več v življenju. Slučajno sem namreč prišel ravno med tem izvrševanjem z nekim naročilom v vas do divizijskega poveljstva in bil nekaka nepoklicana priča teh pretresajočih in v srce fsegajočih prizorov. Vojaki v manjših in večjih skupinah so namreč pričeli preiskovati vas od vseh strani oi hiše do hiše in kar so našli v hišah ali zunaj njih, vse so prisilili, da je moralo oditi z njimi na malo, od hlevov in svinjakov obdano dvorišče sredi vasi. Izjeme niso podali pri nikomur, tudi pri naj-' manjših otrocih ne. Dvorišče se je kmalu pričelo polniti in dovajali so vedno nove skupine. Pogled na to gručo ljudi je bil nepozabljiv. Tam je bilo nekaj bosonogih, na pol nagih paglavcev, poleg njih so bile matere s ervički v naročju, zraven teh stare ženske, in vmes tupatam še kak sivolas starček. Vse pa je klečalo na precej gnojnih tleh; nekateri so jokali, drugi stokali in vzdihovali, tretji so glasno molili, nekateri so s povzdignjenimi rokami prosili navzočega častnika usmiljenja. Nihče namreč ni prav vedel kaj to pomeni, nasprotno vsi soj mislili, da bodo morali še oni plačati snočno izdajstve s svojim življenjem. Zato se je vsak po s\o- kovale stare mamice in vzdihovali starčki, je bil jok in krik o trok Še oglušljivejši in pretresu-joč, da bi moral omehčati tudi kamen. To jokanje, .vzdihovanje in ja-dikovanje je poleglo za hip le ta krat, kadar so privedli vojaki kako novo gručo med nje, na katero so se vsi plašno ozrli, kakor da bi želeli, da bi to že ne bili zadnji prebivalci, da si tako še za nekaj trenotkov podaljšajo življenje. In tako so se ponavljali prizori gotovo dobre pol ure. Med tem sem čakal pri generalu, da dobim pismena povelja za svoj polk. Ko se enkrat zopet prav močno oglasi krik in vik teh nesrečnih ljudi, spregovori general : "Ti ljudje menda mislijo, da jih postrelimo ali kaj, da uganjajo tak vik." "Seveda, ekscelenca, vsaj razumel sem jih tako, češ da niso nič udeleženi na snočnem grehu in da se jih usmrti po nedolžnem." "Bebci! — Ali razumete morda njih jezik?" "Da, ekscelenca!" "Hvala Bogu! Stopite tja in povejte jim, da se jim ni tega treba bati, da so to le varnostne odredbe!" In stopil sem tja do gruče teh nesrečnih ljudi, povedal jim, kako in kaj, tolažil jih, kolikor sem mogel. Jok je ponehal; otroci, ki so še pred par minutami jokali, so se pričeli celo smejati, le tupatam so se še pregibale čeljusti kake ženice ali starčka v tihi molitvi, pogledi odraslih pa so bili še vedno plahi, nekako nezaupljivi, kakor da bi sploh ne mogli verjeti tega, kar sem jim povedal ravnokar. Kmalu nato je tudi že odhajala skupina teh nesrečnih ljudi, katerim vojska, ni pustila drugega kot golo življenje, iz vasi. Bil pa je tudi že skrajni čas, kajti komaj dobre pol ure na to so ruske granate pričele padati kakor za stavo v vas in zvečer si komaj še vedel, da je tu stala vas Zaloše, kajti požar je vpepelil vse do zadnjega svinjaka. Slika z gališkega bojišča. Kurir. Polnočna ura. Mesrtece, ne daleč od strelne črte. V njem čete, ki sedaj, preutrujene, spijo globoko težko spanje. V skrivnostno grozni mir priprasketa avtomobil. Tu je sicer vladal nevaren molk. Nad njim je trepetal grom topov le še kakor slutnja oddaljene sape. Sedaj pa je priplaval razburjen motor in razdrl tišino. Z vozila skoči mož, ki ga v temi te moreš razločiti; morda je star, morda mlad, častnik ali priprost vojak — kdo bi vedel? Poveljnik straže izpregovori z njim nekoliko besed. Potem pričneta ropotati, da bi zbudila ljudi v krčmi, ki že spijo. Razbijata trdovratno, neusmiljeno. Zaspanci se sprva branijo, a nič jim ne pomaga; glas je preoblasten. Mož iz avtomobila zleti po stopnicah gor, s prisiljeno naglostjo, ki bi se zrušila, če *bi si dala za to časa. Potem prižgo revno oljnato svetil-nico, ki smrdi, da je kaj, in avto-mobilist razvije svoja ogrinjala. Lep, vitek nadporočnik je, bledega nervoznega obraza. Brzi sel, ki mora biti na vsak način še jutri ponoči na Dunaju. Ravnokar je treba na stroju nekaj popraviti in vsled tega ima pol ure prisiljenega odpočitka. Tovariši, ki jih je ropot zbudil, se zbirajo krog njega. Pomežika s šiloma razprtimi očmi: Jesti? Da, da, to je izborna misel! Kdaj pa je zadnjič jedel? Predvčerajšnjim, ali je bilo to še včeraj? Ne ve. Niti ne ve, kaj je jedel. Podčastnik skoči ven, da bi zbudil koga, ki zna zanetiti in kuhati. Preden bi se pa krČmarjevi ljudje odločili zopet vstati, bi poteklo preveč časa. Zato skuha podčastnik sam čaj, neki častnik pa zleti v svoje star novanje, da bi prinesel košček klobase ali škatljo sardin. Častnik kurir diha med tem vase zaduhlo slabodisečo gorkoto, ki je polnila ibeznico, češ: "Dobro sem vam godi tu!" Eleganten mlad kavalir je, ki si je ravnokar vzel svaljčico iz zlate škatlice za cigarete, in vendar se mn zdi tukaj krasno! Počasi sreblje čaj, žlico za žlico, kakor da uživa in se veseli, nepričakovano zadete srečke. Zagnati se mora tako-rekoč v skok, da izpregovorL Vprašajo ga to in se le opravičuje: "Oprostite, zdaj ne vem ničesar. Vozim se že sko-ro nepretrgoma cel teden. Nemogoče mi je, da bi o čem razmišljal!" Teden dni ni ležal v postelji; vedno je prinašal vesti in poročila. Spanja ne pozna več, in tudi sedaj bi ne sedel tukaj, da ni stroj za nekaj časa opešal. Stroj njegovega telesa ne opeša! V tem pa mu že naznanjajo, da je strerj zapet popolnoma popravljen. Takoj skoči kvišku. Tovariša s klobaso in sardinami še ni. Vsako minuto mora priti. Kurir se samo nasmehlja ob misli, da bi moral čakati. Opaše si sabljo; drugo nosi kakor palico — ruski meč, vojni plen. Vprašajo ga, odkod. Toda on jim le odmigne v pozdrav in zdrvi v neskončno noč. Listje pada. Pust jesenski dan. Gosta in siva megla težko visi nad dolino. Semintja zapiha lahak in hladen veter, zaziblje orumenelo listje na drevesih, ki zašumi in se vsuje v velikih kolobarjih na tla. To listje, ki je bilo prej tako gosto, sveže in zeleno in ki je dalo vsakemu trudnemu potniku za-željeno senco, sedaj skrivnostno šumi in pada; drug za drugim, polagoma se zibajoč, kakor da bi se hotel vsaj še za trenutek vzdržati v višini. Toda niti eden ne bo ostal tam zgoraj, vsem je zapisana pogibelj, ker mati narava zahteva svoje nazaj. Spomladi bodo zrasli drugi, bolj sveži in zeleni, toda tudi te bo dohitela ista usoda... In če človek posluša to skrivnostno šumenje padajočih listov, se nehote zdrzne in zamisli, globoko zamisli, v duši mu je pa pusto, kakor je pust meglen jesenski dan. Pod drevo, ki je bilo že napol golo, se je usedel utrujen do smrti izmučen berač Martin. Ozrl se je proti podružnici sv. Florjana in milo se mu je storilo v srcu. "Vsa pot mojega revnega življenja, dolgih osemdeset let, je bila zaraščena s trnjem, bodečim trnjem. Niti ene rožice nI bilo vmes, ki bi me razveselila in za trenutek olajšala trpljenje. Oj, ko bi vedeli kako je to hudo, kako to boli in peče! Iskal sem srečo po 3vetu, videl sem jo ali zastonj je bil moj trud, da bi jo dohitel. Da videl sem srečo pri tujih ljudeh, srečo v polnem razkošju in še bolj je bilo žalostno moje srce. Moj kruh je grenak in vsak grižljaj je solza, solza silnega trpljenja. Oj, kako je to hudo! Kakor je bilo revno vse moje življenje, tako bo revna tudi moja smrt in srečen bom, ko bom ležal tam, kjer vlada dnšni mir in telesni pokoj." Še je zrl Martin proti podružnici sv. Florjana. Kadar je zapihal lahek in hladen veter, se je nad njim zazibalo orumenelo listje in skrivnostno zašumelo: "Resen boš! Rešen boš!" in se vsu-lo na tla. Rudolf Skala, Chicago, 111. Slovenski vojak rešil Bvojemu stotnika življenje. Ranjen vojak, doma iz ptujske okolice, pripoveduje: "V bitki pri Grodeku sem bil priča sledečemu junaškemu činu slovenskega vojaka. Velik kozaški oddelek je obkolil pri nekem gozdičku polovico stotnije domobranskega pešpolka. Stotnik je bil na mah ujet od Rusov. Mi smo sicer hiteli stiskani stotniji na pomoč, a ruska sila je bila prevelika. Morali smo se umakniti in pustiti oni del stotnije svoji usodi. Cetovodja zajete stotnije je, doma iz Savinjske doline, pred-no so Rusi odvzeli našim orožje, ojunačil svoje tovariše, da so se zakadili z vso silo v ruske vrste, kjer se je nahajal njeti stotnik. Z nevrjetno predrznostjo se je posrečilo našim, da so rešili stotnika ter so se po tem biskovito umaknili skozi gozd proti nam. Padlo je v srditem boju več kot polovico moštva, a Rusi so bili vsled nenadnega napada od naše strani tako izvan sebe, da naš sunek niso mogli odbiti, četudi jih je bilo več kot osemkrat toliko kot naiih. Stotnik in njegov junaški rešitelj sta bila hudo Ta-njena. Ko sta došla k nam, sta se objela kot brata- Vsi smo V priprostem šotoru, ki je dobro maskiran s kupi sena in grmičevjem sedimo častniki artilerijske baterije pri večerji. Vstopi podčastnik, ki ma službo pri telefonu ter javlja: "Poveljni-stvo sporoča naskok na sovražne pozicije. Baterija mora z vso silo podpirati našo pehoto." "Dobro''. Razgovarjamo se o svoji nalogi. Delo ne bo lahko; obdani smo od strmih bregov, zaraščenih skalnatih in naši -topovi se ne dajo spraviti tja gor, ne s konji in ne z volmi. Naše pozicije v dolini pa so izvrstne in treba bo pač od tu podpirati infanterijo. Poveljnik baterije izdaja povelja: Vi gospod poročnik odidi-te še ponoči na breg cote 458, patrulje naj napeljejo telefon. Ko-mandirali bodemo ciljanje baterije." Mladi poročnik salutira. Še enkrat trčimo z našimi pločevinastimi kozarci. Dolžni smo Srbom še krepak odgovor, ker so nas bili pred par dnevi hudo vzeli na muho. Predno se je zdanilo, je bil poročnik na strmem bregu, odkoder se nudi krasen razgled po o-koliških brdih in dolinicah. "Lepo je tam", pravi humorist naše baterije, "toda javne varnostne razmere so precej slabe." Spretno in naglo polagajo naše patrulje telefonski kabel, ki bo vezal baterijo z našim opazovalcem na bregu. Pričenja se daniti. V sovražnikovih pozicijah se pojavijo srbski opazovalci, ki se radovedno in vztrajno interesirajo za našo baterijo, Že zagrmi iz kritega položaja tu pa t-m kaka kroglja srbske baterije, Srbi zapuščajo svoje najnižje ležeče o-kope ter selijo — višje. Naša in-fanterija je pričela delovati. V presledkih slišimo pokanje pušk, bojne črte naših pešcev se pomikajo vedno bolj naprej. Naenkrat grdo bučanje, v globokem basu se oglasi srbski top. Telefon poroča: "Srbi streljajo na našo infanterijo." "Kje?" "Še ne vidim. Takoj." Napeto pričakujemo nadaljne-ga poročila. Toda, kaj pa je to? Prav blizu nas je završčelo. dva poka, ostra in jasna — ti preklicani Srbi so nas že izvohali? Smehljaje pokaže stotnik naj pič poleg nas. Tja frčijo srbski šrapneli točno eden za drugim_ v našo 'artilerijsko maškarado'. Tam na griču so bili naši artile-risti "montirali" baterije in za naglo napravljenimi in navidezno prav dobrimi okopi stojijo ka-noni z glinastih cevi in desk. Dolgo sipljejo Srbi svoj ogenj v te glinaste cevi; mi pa se čutimo varne v svoji skriti poziciji. Telefon javlja: "Še ena srbska ar-tilerija. Strelja - menda na nas. 400 na levo, 1500 nazaj, elevaci-ja 40 več." Dva naša topa obstreljujeta še dalje srbske infan-terijske okope, štiri pa naravnamo na srbske artilerijske pozicije. Vsak šrapnel jim prihaja bližje. Toda tudi oni so spoznali, da so streljali v glino in njihovi1 šrapneli se nam opasno približujejo. Telefon poroča: "Našli so našo opazovalno pozicijo (ter nas obstreljujejo. Moramo se od časa do časa skriti.' * Srbski šrapneli ne žvižgajo le na naše opazovalce, glej 6 korakov pred našo baterijo je ena vražja srbska kro-Ija razpočila in nam zagnala peska v obraze ter po telefonskem aparatu, kjer se ravno oglašaj zvonec z vso silo. "Jih že imam. Za grmovjem sredi brega tičijo", kliče naš opazovalec in že nam diktira nove cilje. Streljamo sedaj v tri smeri. Častniki in moštvo napenjo vse svoje sile. Poveljstvo infanterije nam telefonsko sporoča ukaze, želje, opomine, vzpodbuja nas, kara, se jezi in nas zopet hvali. Strašno naglo bučijo in grmijo naši topovi, v nas so napete vse žile in zdi se mi, da smo vsi skupaj eden sam trepetajoči živec, ki reagira na vsak migljaj poveljnika. Prvi u-tihne srbski top, ki je streljal na našo pehoto. Par naših šrapnelov mu je zamašilo usta. Naenkrat prenehajo tudi topovi, ki so obsipavali našo baterijo... Znova brenči telefon, znova obračamo brez presledka in niti ne zavedamo se, da nam opazovalec diktira vedno večje elevacije in da se pomikajo naši infanterijski roji vedno višje, po sovražnem bregu. "Ustavite ogenj, naši so na vrhu." Ura. "Ustavite ogenj. Odmor." Zmagali smo. Solnce se nagiba k zatonu. Črni, izmučeni so podjamo častniki zopet k svojemu iotorju, kjer nas posdravlja VSAKDANJE VPRAŠANJE. — No. prijatelj, ali ste že dobili danes svojo poreijo udarcev? DOBER O DGOVOR. — Gospodična, ali se mora prvi poljub prositi, ali se u-krade ? — Ne, poljubi h*' ga. Povabljeni gost. — Svojega prijatelja no smete nikdar več pripeljati k nam na kosilo. Ko je bil zadnjič pri nas je ukradel srebrno žlico. PODMORSKI ČOLN. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. nju poročajo: Pri nas opažano že par večerov med 7. in 8. uro re-patieo, ki se pomika od severovzhoda proti severozapadu. Zvezda sama je zelo jasna, rep bolj manj, pa precej dolg. KRANJSKO. 8 le venski vejaki pred Antwer penem. Slovenski topničar Franc Kuster, ki je prideljen nemškemu c. kr. artilerijskemu bataljonu št. 'J. stotnija, avstrijska motoma ...... . _ ... baterij«, motaarjev, jt. poslal i*L pred Antwerpena dopisnico s sle-|scu Albert Gaber, poslovodja fir de/.,, vst-bino: ' * Srčen pozdrav na Fel,ks } !*banc v ^ub-jam. v,, slov.-nske fante. Mi smo že 6 ^fJ Je v bolnišnici v Zagrebu. tednov v ognju in nam prav do-lIz ****** ^ p,lsal: : 5" okt bro gre. Koraiia nobenemu w ~ tr^slh vlsok° v »f n.anjka. Težave vse sproti pozabi- Pri J atelje in vnela se je hncla in ...O ter prav veselo in .rečno ži- 'Juta bltka' Naia stotnija je mo-, Sovražnik kar gleda in str- rala Prv» v in Je bila ves 1.1 pivd našimi bombami. Z Bo- doPoldnp postavljena najhajše m i 11 j • svidenje!'* rnu ^ato 80 bile tudi naše .. .. .. , izgube precej znatne. Vrhunec sr Pavslar v pravdi proU dezeh dUosti ? d u t bitka ob 4 Kranjski tudi pred vrhovnim so- ^ 0b tem času aaša discern propadel. Kakor znano, je stotnija Mvzela 9trm hol nlkar ! avslar to/.I de/.-lo Kranj- je na.sprotnik nameril na naa vse na plačilo kupnine po lm»h-jt ^ ške p^t^ je, joj, t**> t«oc kron s. kateri /-ne- kflk()r da M se ^ ^ Na sek je baje^ prodal deželi svoje de4jni ^ vodn ' *< "" * " J!" - GLAS NARODA, 10. NOVEMBRA. 1911. žil d drug -ni!«. Pavšlar se najvišje sodišče Jei na . , _ . . .... ----mene je padel častnik projekte. Deželno aodisee v Modes, rojen Dimajean, zadet v Ljub jam in nadsodiice v Gradcu k takoj Qato je ^ -ta I>M\s]arievo to/.bo kot neute- , , , n , . na krogla dr. Pompeta — komaj en meter za mano — v trebuti in v sklep leve noge. Noga mu je je njegovo pritožbo . , . V. .. ,, . , J ®u:i \T _____.. takoj otrpnila. Priskočil sem takoj k dr. Pompetu ter ga brzo nesel iz bojne vrste na varno. Ko sem sv vrnil v bojno črto, mi je , , ,, . . i svinčenka prodrla pri rami roko. z deželo Kranjsko mk-jc » • , ..- . „ , , .. , J , ! Sedaj se leeim tu v Zagrebu, ka- eml kake kupne pogod-' d vsi njegovi očitki proda je kršila zvestobo v V svoji sodišče leeno odbilo, travi najvišje n, da je Pavšlar po po-! zadeve moral dobro, in brez Pa vsi ar- mor so nas prepeljali. Pripominjam, da se je vršil boj v gorovju, visokem kakih 1500 metrov. Prav takrat je nas zapadel sneg, ki je bil debel ."iO centimetrov." Stalno kino-gledališče so dobili v Kranju. Izpuščen je bil iz zaporov ljubljanskega sodišča župnik Matij-eie. „ ... . Umrl je v Spodnji Šiški črko- larle odločilo, da odpo- . . . . oa , , . . . , i stavec Anton Francot, star 2!i let. prometu, neupravičeni vsake podlage. S tem j jeva pravda končana. Razširjenje ljubljanskega državnega kolodvora v Šiški. Ustrezaj«* opetovanim prošnjam in res-nični potrebi potujočega občinstva. se je e. kr. ravnateljstvo v dan ju, Zgr r z zgradbo prizidka k dose-jeani kolodvorskemu postopki -e je ravnokar pričelo, idba jf poverjena Kranjski družbi. Te dni so po dec, učiteljica v Lembahu; učitelj Godec v Lembahu; J. Krištof, solicitator pri dr. Fermevcu v Ptuju. Selška imenovanja. Definitivna učiteljica je postala začasna učiteljica Terezija Cerjak v Prevor-ju, definitiven učitelj je postal zač. učitelj Anton Gmajner v Pil-štajnu, definitivna učiteljica je postala zač. učiteljica Cecilija Eržen v Sromljah, def. učitelj v Že-talah je imenovan za def. učitelja in šolskega ravnatelja v Mariji Reki. Učiteljica ročnih del v Novi Cerkvi pri Celju Josipina Kavčič je imenovana tudi za učiteljico ročnih del na ljudski šoli v Sve tem Duhu. Premeščen je def. učitelj Kristijan Petritsch iz Wildo na k Sv.. Križu, def. učiteljica iz Podove Pavlina Kosec v SpitaliČ. Trajno vpokojena je zač. vpoko-jena učiteljica Josipina Slanz. Iz Tepine vasi v Laporje je premeščena def. učiteljica Marija Pav-lič. Vpokojena je def. učiteljica Karolina Derčič v Kinabergn in učiteljica ročnih del Marija Brat-schitsch v Celju, ki se ji je izreklo ob vpokojitvi priznanje za njeno dolgoletno uspešno delovanje v šolski službi. Umrl je v Mariboru respicijent finančne straže Anton Rupnik. PRIMORSKO. Umrl je nenadoma 9. oktobra Ivan Batistič, posestnik v Gor. Vrtojbi, po svoji značajnosti priljubljen daleč naokrog. Umrl je med sv. mašo v cerkvi z rožnim vencem v roki. Bil je ustanovitelj št.-pcterske posojilnice. Prvi ranjenci v Trstu. Te dni je prispel prvi transport ranjencev čez morje v Trst. Ranjence je pripeljala za bolnico urejena ladija 4Metkovič". Vseh ranjeneev je lilo 120; pripeljanei so bili večinoma iz bolnice v Hercegovini. Ko so bili ranjenci izkrcani in po-krepčani. so jih z avtomobili prepeljali v bolnico. Padel je na južnem bojišču c. in kr. major pešpolka Št. 79 Jožef Velkavrh; nadel je 8. septembra pri kraju Megjasi v Srbiji. Padel je na severnem bojišču profesor c. k. slovenske drž. gimnazije v Gorici dr. Edvard Dolin-šek. Naglcma je umrl v Pulju fre- gatni kapitan grof Colloredo Mels. Srebrno svetinjo I. razreda za hrabrest je dobil Andrej Lah, rezervni kadet pri 97. pešpolku, doma iz Dutovelj na Krasu. Hercigonjo v pismu, v katerem je med drugim pisal: Grofa Tiszo, grofa Khuena-Hedervaryja in prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda sovražimo in treba jih je spraviti s poti. A v to s vrh o naj se ne žrtvujejo štirje naši najboljši ljudje. Z atentati se ne da nič doseči. — To pismo je kasneje izročil policiji elektrotehnični vajenec Gradulovič. Dalje je Jakšič izpovedal, da je v Belgradu občeval z majorjem Milanom Pribičevičem, ki je govoril o "nevzdržnih" hrvatskih razmerah. katerih je pa kriva tudi mladina, *'ker ne deluje". Pribi-čevič je dalje tudi izjavil, da bo v par letih prišlo do splošne vojne in da bo Srbija vpadla na Hrvatsko in v Bosno. Hercigonja je vse tajil. BOSNA. Nova prometna, zveza z Dalmacijo. Bosanska gozdarska akcijska družba Steinbeiss je zgradila •svojo že nekaj let obstoječo ozkotirno železnico Knin-Drvar do Prijedora. Oblasti so dovolile, da ?e sme ta železnica uporabljati tudi za tovorni in osebni promet. Od 10. oktobra vozi na tej progi v vsaki smeri po en osebni vlak. V Dalmacijo se more torej tudi po železnici čez Zagreb, Sunjo, Novi, Prijedor, Knin. Šibenik. o-ziroma Split. Umrl je v Sarajevu rest a v rater Gustav Willomitzer. Rad bi izvedel za MARTINA OREXK. Doma je iz Iške vasi pri Igu. V Združenih državah biva že več let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — Peregrin Cerar, R. F. D. 2. Box 49, West Newton, Pa. (10-12—11) Štajersko. Odlikovanje. 'Wiener Zeitung" poroča: Nadvojvoda Fran Salva-r mogočnih kostanjev in tor Je kot namestili protektor av-p rest a vili Francotovo celico to- stro-ogrskega Rdečega križa po-Lične trafike, da so mogli pričeti delil postajnemu načelniku Pavlu / i;-Ivi i tavanjem temelja. Prizidali j l^rghofu v Rimskih Toplicah bodo sest metrov dolg zid, ki bo bronasto častno svetinjo za zaslu-imel širjavo 15.30 metrov. Celotna j 8e ** križ- stavba starega in novega kolo- Izpuščen je bil iz zaporov gra-dvora bo potemtakem dolga 33;;W» vojaškega sodišča Friderik metrov. V novem poslopju bodo!Volčič, župnik v Breznu, prostori za štaeijsko blagajno in "Z^j §Tem po getovo smrt!" spr. vodniško šolsko sobo. Vrhu- v c• kr- rezervni bolnišnici v Ptu-tega bodo napravljena štiri stra- JJ1 Je u,,irl pešec Pavlin 4. bata-nišea in pisoir ter garderoba. Po- 'jona 87. pešpolka. Rajnik je do-leg starega kolodvorskega pi>-! ma iz Bizeljskega in je bil ranjen flopja sm napravi prostoren peron;v bojih s Srbi. Pavlin je v dolžini 27 metrov. Stroški raz-ihil v ^danji vojni dvakrat ra-širjeuja so proračunjeni na okrog- nien- Ko se mu je zacelila prva lih 15,000 K. Ako bo jesensko vre- raiia> J^ rekel svojim starcem: me dopuščalo, utegnejo biti novi;"ZdaJ trrem po gotovo smrt!" prostori gotovi še letos. Elektrarna. Iz Fale pri Maribo- Dckan M. Arko odlikovan, jru poročajo: Dela pri stavbi veli-Wiener Zeitng" poroča: Nad-'ke elektrarne ob Dravi so 12. okt. vojvoda Fran Salvator je kot na- znova začeli. Vodstvo podjetja rani« >tni protektor avstro-ogrskega čuna s tem, da bo elektrarna leta R tleče ga križa podelil dekanu Mi- 1916 gotova. liaelu Arko v Idriji bronasto Ranjen na bojišču. Iz Zreč pri častno svetinjo za zasluge za Rde- Konjicah poročajo, da je bil tam-ei križ. kajšnji nadučitelj, poročnik Hen- Od pešca do četevodje je avan-'rik Sel, ranjen na bojišču. Padel ziral Blažko Zajec, 17. pešpolka, je nanj konj in mu je zmečkal le-lO. stotnije, ker se je izka'.al ne- vo bedro. Sedaj se zdravi doma v ustmšenega in hrabrega vojaka v Zrečah. bojih v Galiciji. Po vsej priliki Uradniške spremembe pri Juž-dobi tudi še drugo odlikovanje, ni železnici Imenovan je Hugon B, Zajec je 26. avgusta v boju pri; Willmann, revident na Prager-Beligori v Galiciji navdušil svoje skein, za postajenačelnika na Gro-tovariše, da izvrše napad na so- belnem. Prestavljeni so: pristav \:.ižnika. Napad se je posrečil in Alfons Antonitsch iz Koflaeha v : voj njegove stotnije j»- zajel 35! O po bel no, asistent Jožef Sieber iz Huso v /. dvema strojnima puška-, Spitala na Zidani most, provizo-ma. Zajec je nato obvezoval ra- rieni asistent Viljem Matzenauer njen«* vojake, med drugimi tudi iz Kriegbacha na Zidani most; u-• Rusov, ter se tudi v vseh na- rudniški aspirant I^eopold Benke daljnih bojih hrabro in junaško je prestavljen iz Sevnice na Vi-zadrzal. Ranjen je bil pri Grode- dem. ku H. septembra, in sicer težko na Srb pred deželnobrambnim sodi sni roki. Sedaj s«' zdravi v Iioc- diščem. V Gradcu je stal dne 13. itn na Tirolskem. [oktobra pred deželnobrambnim Odlikovan slovenski junak. Pr- sodiščem čevljarski pomočnik vi ključar vitovskih cerkva na Vi- i Dragotin Milinkovie, ki je ubežal pavskem Leopold Živec je bil l.1 iz Srbije in delal v Gradcu. Ob okt-;'o:a kot korj»oral odlikovan s }1eki priložnosti je hvalisal Srbijo srebrno svetinjo za hrabrost in in žaljivo govoril o Avstriji; med povišan za Četovodjo. j drugim je tudi rekel: "Farji so Ušel Rnacm. Načelnik oseškega ki ivi vojne." Obsojen je bil na Orla Fran Marinčie je bil pri pla-! 16 mesecev težke jeee. nineih in ujet ml Rusov. Tu je do-j Izpred dežetnotnambnegii sodi- skupnem potovanju v Belgrad. bil nekje konja in voziček ter u- šča. Iz Gradca poročajo: Nadalje Tu je neki Arzenič, ki se je ude-šel Rusom. Tako se je srečno vr- »o še izpuščeni: Franc ?>kof, kap- ležil zadnje vojne proti Turčiji nil k Avstrijcem. lan v Kamnici; Miroslav Volčič, kot eetaški vodja, izroči! Jakšiču Nezgcda. Pred kratkim je Žab-;župnik v Breznu; Andrej Braeie, bombo, katero je priča potem pri-; karjev ključavničarski j>omočnik župnik v I^embahu; Ivan Uazbor- nesel v Zagreb in jo pokazal Her-' v Ljubljani Ivan Štrukelj rezal' nik. kaplan v Jarenini; I^idovik cigonji. Medtem se je bilo med, na stroju železo ter si pri tem na &tancar, četrtošolec v Jarenini; mladino že razširilo revolucionar-4 l oki tako pokvaril mezinec in pr- Davorin Tombah, trgovea iz Št. no gibanje; Hercigonja se je vne-stanec, da je postal z« nekaj časa;Vida pri Pt.ijn; Ivan Hlebič, po- mal za osnutje revolucionarnega delanezmožen. sestnik pri Sv. Križu nad Maribo- društva in pridobil zanj med dru- Ranjenci. Radeče pri Zidanem! rom; nadučitelj Jakob Kopič od gimi Schafferja. Priča izpove da-j mostu. Tušem smo dobili 14. okt. Sv. Lenarta v Slov. goricah; Ja- Ije, da se je imel aprila meseca iz-14 ranjencev iz Ljubljane, med kob Cafuta. organist v Kamnici; vršiti atentat na grofa .Tiazo vZa-iijimi je en Oger, d^ugi ao Sloven- poštni uradniki Fran Zmazek, a. grebu. On — priča — se je že pre-Nastanjeni so v gradu Hote- Vavpotič in J. Siebenreiah, nad- je za poskusnjo peljal z bombo v hiši, in 2 v žup- učitelj Fran Kranj c od 3v. Bar- Budimpešto. Kasneje si je priča VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo Pomočnik št. 2 S. D. P. Z. v Johnstown. Pa., v dvorani društva Triglav S. N. P. J. v sebeto 21. novembra 1914. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1, pivo prosto. Dame so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, tla se te naše veselice v obilem številu udeležiti blagovolijo. V enakem slučaju jim boderao tudi mi ladevolje na razpolago. Kdor se izmed članov ne udeleži. plača vstopnino vseeno. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. Opomba. Tem potom opominjam tudi vse člane gori omenjenega društva, da se vsi udeleže prihodnje redne mesečne seje, ki se vrši dne 6. decembra. Xa tej seji se bode volil nov društveni odbor za leto 1915. Kdor se te seje ne udeleži brez tehtnega vzroka. zapade kazni $1. Izvzeti so samo bolniki in pa člani < pomimi listi. Josip Budna, tajnik. (10-11—11) Iščem svojega brata FRANKA ROBNIK. Doma je iz Luč pri Ljubnem na Štajerskem. Pred štirimi leti je bil v Minnesoti, zadnji čas pa v Coloradu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati več važnih stvari iz starega kraja. Jaz sem na farmi. — Cili Robnik, omožena Jakobin, Box 112, Crivitz, Wis. (9-11—11) — ------ Želim zvedeti naslov brata ALOJZIJA MULC. Pred par leti je bil nekje v Minnesoti. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Frank Mule. Box 1, Camp 32, Cheat Bridge, w. Va. (9-11—11) Kje sta moja dva prijatelja ANDREJ PERDIH in IVAN BE-NEDIČIČ ? Doma sta pri Tolminu in lansko leto sta bila v Lorain, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — John Dobravec, 1669 E. 29. St., Lorain, Ohio. (9-11—11) _ NOVO! NOVO! "SVETOVNA VOJNA". Popis pričetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Cisti dobiček te izdaje ae bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 25£. Naroča se pri; V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—29-11) Pouk v angleščini« Prva in edina Slovenska Korespon-denčna Šola. Podučuje aneleščino po najnovejši metc-di od treh do šest mesecev, Slovenska Korespondenčna Šola SI 19 St. Clair Ave., CU*«UW, O. KOROŠKO. Dr, J&nso Kotnik, profesor na veliki realki v Banjaluki in c. kr. poročnik v rezervi pri 4. bosan-sko-hercegovskem pešpolku, 17. stotnija, o katerem smo poročali, da se pogreša, je pisal 26. sept. iz Moskve svojim starišem sledeče pismo: "Dne 4. sept. ob 5. uri popoldne sem bil ranjen. Ker mi je krogla prestrelila koleno, sem obležal na bojnem polju. Bitka je trajala do pozne noči. Deževalo je in ležal sem med mnogimi mrtvimi in ranjenimi celo noč na bojnem polju. Drugi dan dopoldne so došli ruski sanitetni vojaki, ki so me pobrali in nesli v neko vas. kjer so me obvezali. Potem sem prišel , v dve bolnici Rdečega križa in sedaj sem že 8 dni tukaj v garnizijski bolnišnici. Sicer še ne morem hoditi, toda čutim se že v sfovensko-hrvaški koloniji v okolici orecei boliše tako da nnam da Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-precej Doij.se, raKo da upam, aa nija obstaja sedaj že šesto leto ter je v bom v treh tednih zopet mogel njej kupilo farme že 1»0 slovenskih in hoditi." Pismo je doŠlo 13. okt.:hrvaikihdružin - r 'tan' Slovenci m Hrvati, ki so naseljeni \ li usianj. i tukaj, imajo razna gospodarska društva, Umrl je 14. okt. posestnik in kojih namen je, da pospešujejo blago- VA2NO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so mera vali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potova t prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-arugačijo, bodimo pravočasno poročali na tam ctn. Tvrdka Frank POZOR! Jaz imam na prodaj še mnogo dobre in rodovitne zemlje. Katerega veseli farma, naj pride in kupi sedaj. - Gregor Se-liškar, R. 5, Greenwood, Wis. (3-13—11) i slovensko-hnraškl koloniji. Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kakšna prilika se vam nudi v sfovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo- bivši župan v Smartnu. Skof v Celovcn postane, kakor poročajo listi, profesor v Klostcr-neuburgu dr. Adam Hefler. HRVAŠKO. Izpoved be glavne priče v procesu proti obsojenemu Schafferju in Hercigonji. V tem procesu je nastopal kot glavna priča neki Marijan Jakšič, bivši kino-opera-ter. Na glavni razpravi je izpovedal, da pozna Hercigonjo leto in dan, in sicer sta se seznanila na stanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje citate o teh kolonijah. Pošljeiro ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo aH ne. Naslovite: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. A^t, A^A j^a^aa^A A^A j^a jftk £Možjt! 2»e! * ' Ako sta bolni in vam ni moffel nihče pomv (Tati. poelužite se im-fporL zdravil, katera va« bodo ko- 1 tovo osdrmvila. loportirmidra-vHm ao mnogim ponašala, ki io ic dolgo bolehali. Ravno tako bomo vam pomagali, akoprav že dote« bnle«ate: zato piiie ic daoea na L avstrijsko ffli>lko importiranih sdmriF Dm. Ukani BSS NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in "West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO FEZDIB. tateri je pooblaščen pobirati m* ročnino za "Glas Naroda" in is davati pravoveljavna potrdila in era rojakom toplo priporočamo 8 spoštovanjem TTpravništvo Glas Naroda 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. ''KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev',( znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas, V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIYOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poitna naročila a« točno izvršujejo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Redka prilika za tajnike raznih drnštev, trgovce in druge pisarje. Za ugodno'ceno se dobi nekaj labljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smodaii nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem časujlahko V3akdo. Natančne j a pojasnila daje v t *! i\\ 111 Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ako kupite uro naravnost iz tvornice, si prihranite najmanj $19.00 ker bi morali plačati vsakemu prodajalcu za iato uro najmanj $25.'*), d oč i in je naša posebna tvorniska cena za to uro le $5.80. Kdor pa n~roči od nas uro. dobi gnri naslikanih deset predmetov popolnoma zast>nj z uro vred. Ti predmeti 30: .52 kaliber ravoiver. model; verižica; britev: jermen za brušenje britve; posodica z omeiom; gumbi za srajco in zavratnica. Ko hočete toraj kupiti J25.00 vredno uro za $5.oo ter dobiti teh deset predmetov popolnoma zastonj, petem izrežite ta oglas ter nnm pošljite skupno z depozitom 25 centov v znamkah. Gotovi bomo da v resnici želite nalo uro ter vam bomo poslali uro s temi 1" predmeti vr»d popolnoma zastonj. Kdor naroči od nas to uro, ne riskira popolnoma ničesar, ker ima pravica pregledati našo uro ter se prepričati da je prav taka kot se popisuje. Kadar ste prepričani, da je ura vredna f25,0o, da je resnično 14 karatno pozlačena, od tvornice jamčena 20 let s svetovnoznanim kolesjem, potem plačajte ostane k ter ekspresne stro- ške 2~> centov. Ako bi pa ne bili zadovoljni, vam vrnemo onih 2~> centov. Tekom 20 let popravljamo ure pjpolnoma brezplačno ali jih pa izmenjamo proti povračilu pošiliainih stroškov 2"» centov. t Iz Canade se mora doslati deni" v napre;.) Pozor: Nad darili slike peterih različnih ur. Označite s križem katero naj vam pošljemo in pišite, ali želito žensko ali m jžko uro. Naslovite taVo: National Commercial Co„ 90-92 W. Broadway, Dept 900, New York, N. Y, HARMONIKE •aim kakorfnakoU vrata lw1wl«J— opravljani po n>]nll}Ui fmh, a 4 trpetno ln annesljivo. ▼ popravo —na »UIto vsakdo poffljf, ker wm t« nad II let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek f— inwii Kranjske kakor vse draga harmonik' retunam po delu kakarflno kdo mm *>teva brea nsdsJJnlh 017 JOHN WENZEL K Ifnd H OltvdtndL Ohtr OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grosdja. Lansko rdeče vino po 4oc gal., staro rdeče vino po 50<^ galona, lansko belo vino po 50^ gal. in najboljše staro belo vino po 55č gal. 100 proof močan tropinjevec gal- #12.00; 10 gal. pa $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gml. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSB, Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih Delo okusno. Iirrsoje prevode ▼ dnife jenka. Uiujako organ i »i rana, dnštreaa pravila, okrožmko, paaSetj. ceniki iti. Vam naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Grtbndt Street, New York, M Y. GLAS NARODA, 10. NOVEMBRA, 1914. t f W WW f ¥ t ¥ t WWW H M Doli z orožjem! ZOOD1A tTVLJKKJA. »pfcals Berta pl. Suttner. — Zs "Glas Naroda' priredil J. T. ¥ WVWWWVWWWWWWWWVWWW 9 www^f YVomagal Bene-deku pognati sovražnika v beg?) Nanj, ki vodi človeška srea, zaupamo. Nanj, ki odločuje usodo narodov, ki odlo-r-uj«* zrnate. Sveto pismo pravi: "Povzdignite s-ca k Bogu in udarite s pestmi na sovražnika!" — Kakrr Vam je gotovo že znano, srre v tej vojni za najsvetejše svetinje Prusije. gre za naš obstanek. Sovražnik nas ho< e poniža-ti in razkosati prelepo našo deželo. Ali -•■. sestri in T.ta .Marija so s»< preselili v Grumitz. Tudi mene so pregovorili, da sem šla s svojim sinom tja. Odkar tne je bil zapustil Friderik, nist-m imela doma nobenega obstanka ve€. ( initio: zdelo S.- mi je. da j« prišla z novieo o napovedi vojne tudi novica o moževi smrti. V urah silno težke žalosti se mi je včasih posvetil žarek upanja: — Mogoče se pa vrne? Takoj zatem sem ga ]>i že videla krivečega se v groznih bolečinah... zapuščenega v jarku... težke voze so peljali preko njegovih ndov... raušice in mravlje so mu lezle po svežih odprtih ranah... ljudje so ga smatrali mrtvim in ga pokopali z drugimi vred v jamo... Z glasnim krikom sem planila j>okonci. — T» J«* zopet, Marta? — je vprašal oče. Še zbla?nela boš. > . Izbi j si vendar tiste Tvoje žalostne misli iz glave. To je greh. Večkrat sera mu namreč govorila o svojih mislih in nazi-ranjiht — Greh so take nespametne misli — je nadaljeval. — To se le redkodekaj prigodi. V tisoč slučajih mogoče samo enkrat... Dogodilo se je, da so kakega navadnega vojaka živega pokopali, ne pa častnika. Pri vojni se ne sme gledati na posameznosii ampak na splošnost... — Seveda, če bi mogla. Kaj se hoče. ker ne morem. Našega hišnega zdravnika, dr. Bresserja. ni bilo takret v Gru- mitt. Prostovoljno je bil pristopil k sanitetnemu koru in odšel na bojišče. Tudi jaz sem že parkrat mislila iti za strežajko... Ce bi vedela, da bi se nahajala v bližini Friderika... da bi mu pomagala, če bi bil ranjen. Toda drugim? Ne, tukaj se jenja moja moč, iukij mi zmanjka požrtvovalnost. Kako bi zamogla gledati smrt, slušati smrtno hropenje, dišati t isoc kicev na pomoč, videi:i strašne prizore... pri vsem tem bi pa Frideriku ne mogla pomagati... Navsezadnje mi je pa tudi oče rekel, da privatna oseba, ~*likor sem Šele jem i Odkimala — mi je rekel — in obveze delaj. Edino na ta način zamoreš pomagati ranjencem. Tudi moji sestri sta odpravljali to delo. Obraza sta jima veselja žarela, ko sta videli, kako se je kupček niti pod njunima rokama vedno večal. Zdelo se jima je. da lajšata revežem bolečine, da ustavljata kri krvavečih ran. . — Dobra dekleta — ju je hvalil oče.— danes ste pa pridni.. . Zopet ste napravili veliko veselja hrabrim branilcem domovine... Kako prav pride tak kos platna. Ko sem bil pri Palestru ustreljen v nogo. . . itd. •laz sem le stokala. Nisem mu odgovarjala, nisem ga poslušala. Slišala sem bilia namreč že dovolj zgodb o ranjenih vojakih, drugačnih zgodb, kot jih pripovedujejo stari veterani. Rdeči križ. . . Vedela sem, kako bolestno sočutje je postavilo temelj tej organizaciji.. . Svoj čas sem brala zapisnik tozadevnih pogajanj, ki so s«- vršila v Ženevi. Plemeniti ženevski patrieij je bil odšel na bojno polj.- pomagat ranjencem. Nato je pa povedal svetu, kaj je videl tarn. Nebroj ranjencev leži po pet šest ali pa še več dni ne da bi kilo zmenil zanje... Vse bi bil lahko rešil, toda kako. ker je bil sam. Videl je take. katere bi lahko rešil, katerim bi lahko pomogel s kapljico vode. s korjo črnega kruha. Videl r. kako so še žive pokopali. Navsezadnje je prišel do zaključka, •ia vojna uprava ni več kos skrbeti za ranjenceA Ustanovil se je teraj Rdeči križ. (Dalje prihodnjič.) Pozor rojaki! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretvez* katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kopnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukeej Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že le-po številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta< svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgo-/in, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-•štrežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno greste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po brespotrebnem tratiti. Pozor rojaki! Rojakom v Brooklynu in New Yorku naznanjam, da sem naprešalveliko množino v iz najboljšega newyorskega grozdja. Rojaki, obiščite me, in prepričali se bodete sami o kakovosti. Nadalje naznanjam, da imam vedno na razpolago dober prigrizek, prave domače kranjske klobase s kislo repo sli zeljem in druga domača jedila. Vsak četrtek, soboto in nedeljo je obiskalcem na razpolago za ples velika dvorana, izvrstna godba in dobra zabava. Za obilen obisk se priporočam s spoštovanjem Leo Štrukelj, 193 Knickerbocker Ave. Brooklyn, N. Y Domača naravna ohijska vina kakor: CATAWBA, IWES, IN CONCORD tprodaja r ; JOSIP SVETE/ 17SO-82 E. 28tH St, Lorain. Ohio Conkord, rudečo vino po____60c. galona, Catawba, belo vino po......80c. galona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za Bodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jam čim. t * * i i * t Po znižani ceni! Amerika in AmerikancL *plaal Kov. J. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana t platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena r«i«*na. da se vsaj deloma ookri jejo Veliki stroški. Dobiti je pri:" [Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. 1 I > I > * > > ® <2> NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. tea t pUtzi vezali $1.00. Kajaki ? (fevdni, 0. Me isto v »odražati Fr. Sate, 1604 St Qair Ava^ H. K. Izšla je ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH ROJAKI NABOCAJTE SB NA "GLAS NAT >DA" NAJVBGIJ kajfei? "VOJSKA VI JsUd vsestranske Šsljs maralj-1ft SMO vai ixtisov te kzjift ti |e asdaj Maj. rojakom ma immm* AJttjifta " Vcjaka na Balkan«" aesteji is 13 posameznik ssiitkov obaagajočiL skupaj na ve€jem formatn 193 strami. Dalo j« premljfcac s 251 slikami, tikajo aa "piia balkanskih drŽav in aajvaimejiih spopadov med so rožniki, geiitkom je prideljen sadi TS^ji sloTsnski ssssljsvid kalksukik držav Posaroens zrezks ja dcblti ft* lis. vseh 13 seiitkoT skupaj pa staas s poitmiao vrsi $1.8i. Na-rois ss pri i florsik PiUiiUif fl Cortlandt St.. New York rmiFoaočiLo. Jfcojakom v Steelton, Ps., okoliši naznanjamo, da Je DE Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega 1 1 razni H zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10h pri palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obsegfpovršine, katero zavzemaj ojposamezne države. Pošljite 25c. ali;pa 15c. v znamkah in natančen r.aslov in mi vam takoj odpošljemo ;zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. gnniDagDie Generale TMlanllpe (Francoska parobrodna družba.) Direktna trta do Mm, Pariza, Švice, loomosta i d Ljubljane. Poltmi paraikf L AJPSOVENCV' iASA.voira M4varij*W Ml knJULOitKAINT* BlWvi fiitlt "LA FRANCE ■•'itir. riimk. M.. PAPI0, 118 Frederick St., Steelton, Pa., aai zastopnik, ki je pooblaščei pobirati naročnino za mas list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljsvna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočam«. Upravništvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. D8J5AVAH PcdpUuI Je tzr.BjditvlJ najtiBpein«| • Se tinkture as sveta Alpra-tinktare bi - Ženskam ia Božkim. kateri jo rabijo, zrastejo v ia. ■tih tednih laaja popoino- arute modemi v ieatih tednih brada in firke. M aa bodo izpadale ia ne bodo postale sive. O teko 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. koatibrf. tr-sanje po rokah, nošah in hrbtenici. Bane. TSkli-ne. bala. ture. kraste la knrja očaaa. bradavlaa. potenje nov, aebllne itd. odstranim v treh dneh. Moda zdravila to registrirana v Washington®, znamenje, da so Cista in najbolj nspetna. PiHte takoj 90 cenik! Foiljem za zastonj. JAKOB WAHClC, 1093 E. 64th ft. Cleveland, O N. B. OiMna, U bi rabil moja zdravila facaz vtpcha. plaSaa 1600. Aoierika in Amerikanci. ; j. rmUUUmg j0 prsrssls v b slogo rojakom fl« niso knjigo B«t. J. ML Ttaal 0 IMltTTAWin Ni aal mam en Izreči al stm kako kritiko, pai pa ixjavlja-mt, da j« to izvrstno islo, katerega bi si moral nabaviti jak v Ameriki, bodisi poduk, bodisi kot darilo srojsem ia posameznikov, aa katsrik bo v stari domovini, kjer m gotovo ■anrmsjo stariai ali sorodniki dsielo, v kateri biva kak !Ua družim«. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo sap azil ali samega sebs, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. čudimo se 1«, da j« povpraievaajs po knjigi primeroma majhno, menda radS-tsga, ker aa ni vpraorilo sanjo kričeča reklama, a katero aa splavi ▼ svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Fowl mo primerna ja knjiga kol boiii-mi dar, ki ima trajno vredmoat. Cema elegantno v platao knjigi ja |U0 s poitaiai Sa isto ceno aa odpoBj« T d "Chicago", "La Tonraiu«", ^ochambeac^in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK sera sr Pjarf ffktsakromffe Bulldinf. Paitm! parmlkf adplajaja nAma ah cmak Is pristani** itarfBu m m, EOJAKI, NAROČAJTE SV NA "GLAfll NARODA", NAP-TBČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. !MT Denar mečete proč! "Ml ako ne podpirats trojega rojaka. Pri mani dobite izvrstne domače vine galon po 75c, in več. Pri odjemu va£ kot 10 galon dajem popust, ter se posebno priporočam elavnia slovenskim društva m ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam lxvrctne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago, kater^a ljubi nai narod. Poeiijam denar na vee strani s vets in parobrodne lietkc za vse proge. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam in kupuiem avstrijski danar. 8 tvrdko Frank Sakser sem ▼ krgoveki sveži. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.) FRANK JU RJOVEČ 1801 W. 22*1 Street. PHONE 244 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notaiy Public) 718-720 MARKEfT STREET WAUKEGAN, ILU. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-ekih črt. POŠILJA denar t atari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v Notarski posel spada-joča dela. '•OLA8 NARODA" JS EDINI «LOYEKgK3 DNBTNIB ¥ mt, dmž. .nasoCub bm nanjj