UČITELJSKI LIST
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1 in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov : Vinko Šepič nadučitelj u Buzetu. - Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina
nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 17.
V Trstu, dne 1. septembra 1921,
Leto II.
Zveza slovanskih učitelj, društev
v Trstu.
Vspored
dne 10. in 11. septembra 1921
v Vipavi.
10. septembra: ob II. predpoludne seja upravnega odbora;
ob 15 seje odsekov; ob 18 seja upravnega odbora in dolo-1 čitev razporeda delegacijskega zboro- j vanja.
11. septembra: ob 9. predpoludne delega-cijsko zborovanje po razporedu, ki ga' določi upravni odbor.
□□□□
Sklicuje se na predidoča pojasnila, p r i * čakujemo, da se odzovejo vsi de* legatje naše mu vabilu, da po resnem posvetovanju in preudarku podado »Zvezi« one smernice, ki so za njen obstoj ter naj« uspešnejše njeno delovanje v prospeh šolstva in učiteljstva najprimernejše.
Tovariši (* ic e) nedelegatje bo: do nam dobrodošli gostje!
Kdor želi prenočišča, naj to pravočasno javi tov. Julki Kalinovi v Vipavi z navedbo dni, v katerih nameruje bivati v Vipavi.
VODSTVO.
AL. HREŠČAK:
Naše stališče
Delcgatje, ki se v kratkem zberejo v Vipavi, da bodo sklepali o važnih vprašanjih naše Zveze, morajo slišati jasno besedo. Iz vseh dosdanjih polemik niso mogli dobiti potrebne jasnosti o glavnem problemu; nasprotno: zdi se, kot bi obstojala vsa težava v razliki oseb* nih naziranj nekaterih tovarišev.
Morda je bila celo ona famozna izjava, ki je poklicala v življenje problem Zveze? Vsaj v polemiki zavzema izjava levov del diskusije. Toda vsak razsoden delegat bo takoj razumel, da tukaj ne tiči nikak problem. Če delegacija izjavo sprejme ali odkloni, izvršeno bo to z navadnim sklepom, vprašanje bo odstavljen no z dnevnega reda, in — mirna Bosna. Sklep večine bo rešil to vprašanje. Kar se pa odpravi z večinskim sklepom iz delegacijskega1 delov* nega vsporeda, ne tvori nikake težave, težko razrešljive organične naloge.
Česar se morajo delegatje jasno zavedati, je to*le:
Zveza stoji danes resnično pred najtežjo svojo nalogo. Ta naloga je za našo Zvezo
življenskega pomena. To nalogo sem ime* nova! o priliki z besedo »diferencijacija«. Od rešitve te naloge je odvisno zdravje, to- sc pravi moralna kakovost naše organizacije in njena delazmožnost.
To besedo »d:ferencijacija« sem izgovoril prvič dne 24. marca t. 1. o priliki seje Zvezi* nega upravnega odbora. Da bi ne bil tega nikdar storil! Od tistega dneva začenja nam* reč ona nečedna igra v naši organizaciji.
Pri tisti seji upravnega odbora smo posvetili več ur napornega razmišljanja o življenju duhovnega dela v Zvezi. Moja kritika se je naslanjala na brezdvomna: znamenja letargije v naši organizaciji. (V kratkih besedah sem to poudaril v uvodnem članku 7. štev. letoš* njega »Uč. Lista«. To mrtvaško stanje naše Zveze ni moja hudobna iznajdba, niti ko* varska spletka strankarskih možganov, ampak žalostna istina. Da sem pokazal na to resnico, je bila moja dolžnost, kot člana upravnega odbora. In da nimam navade ostati samo pri konstataciji zla, to vedo vsi, tovariši, ki z mano skupaj delajo, t. j. vsi člani upravnega odbora, to' vedo zlasti dobro vsi učitelji v sežanskem učiteljskem društvu. Moji kritiki razimer v društvu in v Zvezi sledi vedno iskanje njihovih vzrokov in nasvet sanacije. Za to svoje delo nisem še*le potreboval na* sveta pred par tedni v »Uč. Listu«, da naj iščem vzroke slabih razmer in izvajam po* sledice. Ravno ta moj način delovanja je vzbujal pri vodilnih krogih učiteljske organi* zacije, toliko danes kakor v preteklosti, nape* tost in slabo kri. Namesto stvarnega odgo* vera, so se zatekli vedno k nečednim kora* kom. Tudi danes ni. dosti boljše.
Toda k stvari, da dokažem to trditev.
Letargija in postanki gnilobe v naši or ga* nizaciji so dejstvo. Če je kdo tako slep, da tega ne vidi, upam, da mu odpremo oči na letošnjem delegacijskem zborovanju. Iščimo torej vzroke, da ozdravimo to stanje, drugače pogine Zveza; na tej svoji rak*rani! Storil sem svojo dolžnost in skušal pokazati — po svojem prepričanju seveda — na prave vzro* ke tega pojava. Poslužil sem se v to svrho fstega organa, ki je v prvi vrsti poklican k temu delu, t. j. upravnega odbora. Naletel sem ne samo na nerazumevanje svojih pred* logov, ampak naravnost na sovražno razpo* loženje. Skušal sem s primernim člankom vpeljati razpravo o tem vprašanju. V prvem hipu razburjenja tudi1 članek ni našel milosti v očeh upravnega odbora; še*le pozneje, ko sem odšel s sklepom, da dam v pretres svoje predloge delegacijskemu zborovanju, od na* terega upam vendar nekoliko več sodobnega pojmovanja, je upravni odbor odbi članku top in milostno dovolil njegovo objavo v listu.
Toda članek, ki p omenja po nazorih uprav* nega odbora; razbitje Zveze, je ostal brez odmeva. Da ima upravni odbor pravico biti drugega; mnenja, je jasno samo po sebi. Da pa imajo upravni odborniki tudi dolžnost motivirati svoje mnenje v tako važnih zadc* vah, na to se izmed cenjenih tovarišev ni zrni* slil nihče. Pač pa so naročili Zvczinemu pred* sedniku, da napravi romanje po učiteljskih društvih z namenom, da pošljejo svoje delegate na zborovanje z devizo:	»Vsi za
krepko nerazdeljeno Zvezo!«. To naj bi bil stvaren odgovor na očitanje, da Zveza spi in da se vrinjajo vanjo nezdrave razmere. Če vlada v Zvezi letargija, (in to je fakt), če »Uč. List« v taki obliki, ni glasilo organizacije, če ne vzgaja zlasti učiteljskega naraščaja, če Zveza nima, kulturnega programa, vprašam Vas, cenjene tovariše iz upravnega odbora: »Kaj si bo pomagala delegacija s frazo o
krepki in nerazdeljeni Zvezi?« Za tako Zve* zo smo vsi, o da, in še kako radi bi jo imeli; če kdo, sem čutil jaz pomanjkanje take krep* ke Zveze. Toda fraza nam je ne bo dala; tudi če kriči delegacija 24 ur zaporedoma »živela krepka nerazdeljena Zveza«, ostala bo sicer nerazdeljena, a cnotpa in krepka ne postane.
Vprašam Vas nadalje, tovariši odborniki: »Kaj ste še drugega vtaknili v potno torbico društvenih delegatov? Ali ste pretresli skupaj kulturen program Zveze, ali ste dali jim na pot kak delovni proračun Zveze v prihodnjem letu, ali ste sploh razmišljali o načinu sana* cije?« Kaj še; vsega tega ni treba, saj imate univerzalno mazilo za vse te bolezni. »Vsi za krepko Zvezo«, ozdravi tudi Zvezinega raka.
Toda saj vem: v rokah imate še nek drugi trumpf. »Zveza je strokovna in ne politična organizacija«. To govore voditelji, ki so sami najvnetejši pristaši naše slovenske buržoazne politične stranke. Tudi mi hočemo strokovno organizacijo, ker vsaka druga enotna učitelj* ska organizacija je; nemogoča. Ne bomo pa trpeli take »strokovnosti«, ki služi političnemu liberalizmu. To je petrefakt iz predvojne dobe in nositelji liberalizma nekdanje učitelj* ske »Zaveze« so prenesli to svojo kulturno misijo v' vodstvo naše Zveze. To je kulturen program današnjih naših učiteljskih vodite* ljev. Ni čuda, če stoji zadaj amorfna masa učiteljstva brez programa, brez politične za* vesti. Podedovali smo nediscipliniranost kot izvirni greh liberalizma.
Kulturni, gospodarski in politični liberali* zem znači istočasno egoizem individija in ne more biti podlaga niti zgolj strokovnosti naše Zveze. Brez temeljite politične izobrazbe pa ne more biti učiteljstvo niti kulturen činitelj v svojem narodu. Kultura menda vendar spada tudi v strokovno organizacijo učiteljstvi1. Kje je naš kulturni program? Ali misli kdo, da: je mogoče kulturno delo med ljudstvom brez razumevanja političnih potreb tega ljudstva?
Ni nam za to, da postanejo vsi učitelji ko* munisti, pač pa za to, da bodo vsi politično orijentirani. Vemo namreč čisto natančno, da ne more izpasti delo za narod drugače nego v smislu socializma. Tudi vsa kultura našega ljudstva bo pomenila resničen napredek, le v kolikor bo! socialistično orijentirana. Dokaz za to tudi »Edinost« in »Goriška Straža«. »Edinost« je šla še dalje v tem oziru; kot pred* pogoj vsakega poštenega dela, za narod po* stavlja socializem. Socializem ne more biti danes več domena ene stranke, kakor pred vojno, marveč vseh strank. Socializem je danes podlaga bodoče družbe. Vsako dru* gačno naziranje je škodljivo, je reakcionarno. Sicer pa vam prizna to resnico vsakdo tudi izmed naših starejših voditeljev. »Socialisti smo vsi,« vam zatrjujejo, »o tem ni mogoče dvomiti. Samo — (in tukaj začne prava stran* karska diferencijacija) mednarodni nočemo in ne smemo biti; smo pa vedno za naroden socializem«. Drugi trde, da ne marajo brez* verskega, so pa za krščanski socializem. Dej* stvo je torej, da sq vsi politično verzirani uči* tel ji za socializem. In to dejstvo mi zadostuje, da zahtevam od Zveze postavitve programa, ki bi naj bil izraz socialističnega naziranja učiteljstva. Iz tega programa lahko izpustimo vse, kar bi povzročilo razkol organizacije, to* rej vse to, kar loči posamezne socialistične stranke. Kakor hitro imamo tak gospodarski in kulturen program, bo zaplulo življenje sko* zi vrste učiteljstva.
S takim programatičnim delom bomo one* mogočih v bodoče
a) vsako slepomišenje z raznimi programi, kar je vedno istovetno s šarlataostvom;
"b) vsako trošenje energij, ki jih tako krva? vo potrebujemo v današnjih bojih.
Kontrolirali bomo lahko učiteljsko delo za narod in mu dajali direktive.
Le na podlagi preciziranega programa nam bo mogoče pravilno taksirati šolsko vpraša? nje in ga uvrstiti na pravo mesto1 v vsem kom? pleksu narodnih problemov.
Ravno naša politična nezrelost je vzrok, da govoričimo o šolski reformi brez načel in smo? tra, da krpucamO' reforme, ki niso reforme, ki so pravi lucus o non lucendo.)
Hočemo pograma, ker je posledica vsake brezprograimnosti oportunizem, neiskrenost in gniloba. Zahtevamo pogram, ker se nam hoče zdravja.
Naše delo ni naperjeno proti, političnim drugomislečim, ker znamo spoštovati pošte? nje in resno stremljenje v vseh strankah, to? da boriti se moramo proti breznačelnosti. Zahtevamo, da Zveza vzgaja učiteljstvo, a to je mogoče le na podlagi načel.
Naše organizacije ne smejo voditi ljudje brez; načel, zgolj po oportunističnih vidikih tudi iz zgolj tehničnih, demokratičnih razlo? gov. Tako vodstvo' se ne more niti kritizirati, niti1 kontrolirati, niti mu predlagati direktiv. Na! ta način izročimo lahko Zvezo v roke brezvestnežev, ki bi se lahko skušali povspcti po naših hrbtih na — površje. Rabimo pro? grama, da na njegovem temelju lahko postavi vsakoletna delegacija nekak kulturni pr or a? čun dela za naslednje leto, in da ob svršetku vsakega kulturno ? poslovnega leta terja od vodstva račun od hiševanja, da pregleda stor? j eno delo, konstatira, ali se je delo vršilo po normali tega programa, ali so voditelji orga? nizacije vršili pošteno svoje delo ali ne. No? čemo, da bi krila Zveza posameznike pri, mo? rebitnem zasledovanju njihovih sebičnih te? ženj. Hočemo vzgoje .značajev, ki jih zlasti danes — v dobi splošne demoralizaeije — krvavo potrebujemo. Stkratka: hočemo pro? grama, ker hočemo biti kulturni delavci! In ker hočemo, da bo učiteljstvo v svoji socialni neverziranosti nevede podpiralo reakcionar? na stremljenja gospodarskih in političnih iz? koriščevalcev našega naroda, ali šlo v boj za kako kulturo, ki je bila mogoče enkrat na? predna, a pomenja danes le anahronizem.
Da pa se ne bodo tudi te moje besede iz? rahljale v zmislu, ki jih nimajo', pribijem to?lc: Hočemo smotrenega dela! v Zvezi na podlagi programa, nočemo pa tega programa Zvezi oktroirati. V to so poklicani vsi, ki jih je po? stavilo učiteljstvo na vodilna mesta. Vsako bojkotiranje tega dela moramo smatrati ali za zlo voljo, ki nima interesa na zdravju Zve? ze, ali pa' za nesposobnost, ki se mora nado? mestiti z zmožnostjo.
VICE ORL JAK:
NeSto o pevaniu u pučkoj školi
Ima li pučka škola podučavati u kajdopisu?
Svakako ni j e baš potrebno, pošto netko mo? že valjano pevati i bez poznavanja kaj da. Naš ih čovek ne potrebuje, barem ne u peva? liju svojih vlastih pesama. Naš je narod ishi? trio, ispevao mnogo svojih uprav krasnih puč? kih napeva, a da za to nije trebao nota. Kaj de nisu nit če ikada stvoriti pevačkog naroda, ako taj narod nema sposobnosti potrebne za pevanje. Uprav ove sposobnosti, naime poj a? sto grlo, razvit sluh i glazbeno shvatanje, stva? raju čoveka i narod vršnim pevačima. Kaj do? pis koristi ti može j edino za pevanje sposob? nim ljudima i n aro dim a; nepevačima tek vrlo malo pomoči može. — U pučkoj našoj školi red nam je dakle go j ital pevanje po sluhu več i za to, što učitelju na jcdnorazrednici ne preostaje raspoložlva vremena, a u drugu tu? ku, ovakovo pevanje po sluhu vcema usavr? šava dečje pevačke sposobnosti. Još i za to, što čemo mi u naše škole uvadjati narodne melodije, što ih vodi le pučko grlo i uho. Iz naroda u školu, iz škole u narod. Ali ipak je poželjno, da i naše dete ne ostavi, škole bez ikakva pojma kajda i glazbenih znakova. U dobrim pevačkim prilikama več u zadnjim go? dištima moglo bi se uvesti,oteže pesme za dva
grla, gde če dobro doči kajdopis, da pevači točno drže vreme (tempo), Stanke (pauze) i jačinu tonova. Svakako kajdopis pruža sliku melodije, ali melodij u valja dete da uči po sluhu. U ovom smislu mogu se uvesti i u naše hrvatske škole pesmarice s kaj dama ili pevan? ke. No smatram s pedagoških razloga, da se pruži učeniku istom tada ukajdenu pesmu, kad ju naučio pevati po sluhu, cime mu se o? stri pamčenje i glazbene sposobnosti. U tu svrhu pevat če učenici izmenice sad a: iz kaj do? piša, sada bez njih.
Kako čemo učeniku predočiti poimanje nota? Jednostavno i zorno. Narisati čemo na ploči stubište sa 8 i više stepenica, ili lestve sa' toliko klinova, a obiležit čemo ih slovovi? ma ni?na, ne?na trojna?na, ili salno sa »la«, ili j oš bolje slogovima kakve rečenice, n. pr.: »Domovina majko sreče, — k tebi opet sin se kreče«, što tvori gksbenu lestvicu, te koju čemo pevati uzlazeči i silazeči. Učitelj če preči dalje, te na sva k oj stepenici zabiležiti običajnim glasovima (ce, de, e, ef, ge, a, ha, ce), što če ih pevati uzlazeči i silazeči. Deca če več sada lasno shvatiti, da gornja stepenica predstavlja viši (tanji) glas, a najdonja naj? niži ili najkrupniji; razumet če dalje, da se višina: glasa menja svakom pramenom stepe? nice. Sada istom moči čemo predočiti prave note uporabom crtovlja. Isprva napisat čemo ce?dur lestvicu uporabam erta, koliko ih več rabimo, tako če doči »ce« zabiležen na prvoj dolnjoj erti. A možemo na desetak erta napi? sati dve oktave ce?dura, koje če deci učitelj predočiti svirajuči na guslama ili harmoniju.
Konačno če učitelj reči deci, da se radi lak? šeg pregleda rabi samo pet erta za note; za to če »ce« biti prekrižan, buduč bi se ga mo? ralo zabiležiti na erti. Ovako če deca i odrasli shvatiti, čemu nota ispod i nad črtama nose erte (jesu križave). — Sada če učitelj deci predočiti, kako oblik note pokazuje duljinu njezina glasa, dočim več otprijc su naučila, da erte i položaj note pokazuje visinu i dub? ljinu glasa. To moraju deca naučiti na prime? rima i peva j uči.
Pokazat če dalje njima znakove za stavke (pauze). Sledi popevka sa svim glazbenim zna? kovima, koju učenici s učiteljem pevaju po? kazi vaj uči na kaj de najpre učitelj, a tada u? čenik. — Da deca shvate križeve, t. j. povisi? lice i ponizilice napisat če učitelj na ploči pro? stije dur?lestvicc sa dotičnim znakovima, te ih pevati sa »la«, nina nena«, kojom rečeni? com, a jedva tada pravim glazbenim naziv? Ijem. — Upoznat če još decu sa dinamičkim znakovima: (p, f, mf, ff) i sa guslenim ključem.
Dalje govoriti o notama i o teoriji glazbe učenicima naše pučke škole bilo bi nepotre? bno i suvišno. — Ovoliko spomenuh o kajdo? pišu, pošto i naše učevne osnove uvadjaju note na višerazrednim školama, a j držim shodnim, da se s njima upoznavaju najstarija mladež i na jednorazrednicarna, pošto danas ? sutra pevat če možda u zboru u crkvi ili na zabavi i drugde. Nova vremena, nove pO? trebe.
Metoda obuke u pevanju.
Najpre valja da učenici dotičnu pesmu pro? pišu sa ploče u svoje posebne bilcžnice ili pes? marice, ako te pesme nema u čitanei. Učitelj ce im tada protumačiti sadržaj pesme, tc zna? čenje svake nepoznatc reči. Ovu jezičnu stra? nu pesme obradit če on u jezičnoj obuci, u satu nastavnog jezika. Pročitati če tada pesmu makar i više puta i to ritmom melodije, da time pokaže, dali se ima pesma pevati po metrumu jambskom ili trohejskom. Iza uči? telja čitat če ovako pobolji učenici pesmu, a onda lošiji. Jedva sada mogu učenici učiti napamet pesmu u školi ili kod kuče. Ne zna? ciu li deca još čitati, morat če naučiti pesmicu iz ustiju učitelja stih po stih, odsek po odsek, za to treba da bude što krača. Izakako uče? nici naučiše tekst, nek učitelj zapeva popev? ku. Da ih oduševl i da večom željom uzna? stoje naučiti ju, nek ju učitelj otpeva uz pratnju harmonija ili gusala. Več bi sada ne? koja nadarenija deca umela s učiteljem zrpe? \ ati pesmu, ako je ova dašto narodnoga kro? ja. No učitelj ne smije pri torne ostati. Ova vežba imade svrhu, da popevka deluje na eu?
stvo deteta i probudi u njemu valju da peva i nauči popevku pevati onako, kako ju peva učitelj. To je učenikov ideal.
Iza ov : vežbe večina dece ne b. sama znala pevati i intonovati novu pesmu, pa da i /na? du ponovnim pevanjem, učitelju	barem
gde mu to moguče — dužnost je, da dete po? stavi na čvrste temelje pevanja, da ga upo? znade sa svakim tonom popevke, na ko j ima je osnovana. Prva popevka nek se kreče u opsegu tri glasa i počima sa tonom f ili g (a je previsok). — Učitelj če zepevati prvi (os? novni) glas popevke, tada če učenici. Pevajuči pojedinački tonove, poslužit čemo se slogo? va: na, ni, tra — ili: la. Glas valja da deca dr? že tako dugo, dok ne digne učitelj ruku ili gu? dalo, bolje: učitelj taktna bioječi. Prvi glas pesme valja decu uvežbati do neke moguče točnosti. Učitelju je paziti, da ne pevaju za jro glasa niže, ili nešto niže, kako to čine naša istarska deca. U tu svrhu odabrat če lošiie učenike, da ih posebice vežba u pogodjanju i pevanju glasa, dok ne poluči nekakav uspeli.
Kod svili svakako ne če uspeti, jer jednima manjka sluh (barem prividno), a drugima gr? to. No u prosudjivanju dobrih i loših, učitelj može pogrešiti, pošto ovome ili onome dja? četu ne manjka sluh i grlo, no samo možda nisu mu još razvita sva čutila, kaošto su u druge dece, što imala možda prigode više pe? vati1, ili su dar pevanja baštinili od svojih ro? ditelja. Da 1’ če učitelj ove »tvrda uha« zapu? stiti? Ne smije podnipošto, jer pučka škola ima zadaču, da sve učenike sviju sposobnosti podučava i usavršuje. Sva deca nemadu ta? kodjer iste sposobnosti ni za računstvo, una? toč tome valja pučka škola da i one slabijo u predmetu podučava i bar donekle razvije. Tako je u predmetu pevanja. Hrvatski učitelj ne smije jedi.no nadarene učenike vežbalti u pevanju; njegova je ziadača i dužnost, da u to? liko usavrši decu u pevanju, da sva; mogu pe? vati, barem lakše popevke, kod navršc pučku školu. Narod bo naš peva čitav:	i oni koji
nisu jiojasta grla. Hrvatska pučka škola mora toliko polučiti, da naš narod ostane i postane pevačkim, narodom. — Lošijim učeniciima mo? že učitelj reči, da tiše pevaju, a kad večina naučila popevku, nek ju večkrat zapevaju najbolji i bolji, a najposlc svi bez iznimke. Ovoga pravila valja da sc drži učitelj u svim godištima. I u godnijem razredu (godištu) va? lja! pevati bar početkoim škol. god. i: takove najlakše več poznate pesme, da ih mogu pe? vati i ona* man j e sposobni j a deca barem u društvu s boljima.	(Nastavit	če se).
IVAN VOUK:
Vzgojni smotri
(Nadaljevanje.)
Veda, ki se peča z vzgojo sc imenuje vzgo? jeslovje ali pedagogika. Iz tega, kar sem do sedaj povedal je razvidno, da se mora vzgoje? slovje opirati tudi na druge znanosti.
Vzgojitelj mora dobro poznati predmet svo? jega vzgojnega dela t. j. otroka, ako hoče do? bro vzgajati. Telesno bom dobro vzgajal otroka, če poznam, kaj je človeškemu, tukaj otroškemu, organizmu koristno, ali kaj mu škodi. Znanost, ki govori o človeškem telesu je fiziologija, a ona, ki govori o sredstvih, da ohranimo telo v zdravju in normalnem raz? voju — higijena ali zdravilstvo. Dušne vr? line bomo krepili in dušne napake slabili, če poznamo otroško dušo. Navadno pozna mati precej dobro svojega otroka v telesnem pa tudi duševnem pogledu. Razume ga, ugane, kaj mu je prijetno, koristno, kaj ga veseli, kaj žaii itd. Zato je v prvih časih materina vzgoja najprimernejša. Toda pozneje, ko je otrok že telesno in duševno razvit nekoliko, je treba že umetnejše roke, da ga privede k končnemu smotru. Zato se mora dober vzgojitelj sezna? niti nekoliko z vedo, ki govori .o človeški du? ši.. Ta znanost je dušeslovje. Vse te vede: fiziologija, higijena, dušeslovje natm torej služijo, da spoznamo natančno material vzgo? je t. j. gojenca.
Sedaj nalm je zopet govoriti o smotru. Smo? ter vzgoje pa določa druga znanost, t. j. ti? sta, ki govori o dolžnostih človeka, ki jih ima do družbe in do sebe. Ta znanost se imenuje
etika ali morala. To nalogo je prf nas dosedaj opravljala cerkev v verskem pouku. Ker je učenje veronauka v tej državi neobvezno, predpisuje učni načrt tudi moralni nauk.
Obstoj družbe je mogoč, kakor sem že o* menil, le na podlagi skupnih življenskih na> zorov. Ti skupni ideali drže človeško družbo po koncu, ti ideali so del svetovnega nazira* nja. V etiki si je družba postavila gotove mo> ralne zakone, ki ukazujejo posameznikom: to smeš, tega ne smeš, to moraš. Te postave vsebujejo vsi etični sistemi ali moralke. Tak etični sistem je na pr. tudi katekizem. V de* setih božjih zapovedih se nam kažejo te po* stave. Strogo izvrševanje teh postav pa je zelo težko, kakor vsi vemo iz življenske iz* kušnje. Vsakdo priznava lepoto teh naukov, toda doseči popolnost v izvrševanju teh uka* zov je nemogoče. Popolnost bo ostala še dolgo nedosegljiv ideal. Toda stremljenje k idealom nas vsaj približuje k njim. In ravno ti ideali, ki so za nas nedosegljivi, katerim pa se sku* šamo približati, so ona vez, ki drži družbo. Ni si mogoče predstavljati etičnega sistema, ki bi bil naperjen proti družbi. Kdor hoče, da se družba ohrani, ta: mora ohraniti njene eti* čne ideale ter jih predati naslednjemu rodu. Vzgojitelj pa se mora zavedati teh idealov, on mora imeti svoje prepričanje o tem, da je nekaj dobro, a drugo zlo. To njegovo prepri* Čanje ali niegovo naziranjc pa je ravno tisti smoter, h kateremu hoče privesti mladino. Smoter pa mora biti trden, prepričanje se ne more menjati z lahkim srcem. Dobro mora ostati dobro, zlo pa vedno zlo.
Sedaj se nam vsili vprašanje: Torej človek, ki hoče poznati smoter, -sc mora tega učiti? Odgovor na to vprašanje ni tako težak. Vsak normalno' razvit človek ve že po naravi pre» cej dobro ločiti čednost od nečednosti, dobro od zla. Človeške kreposti pa so v splošnem pri večini kulturnih narodov iste in splošno priznane. Težje je seveda spoznavanje poti, ki vedejo do smotra.
Večkrat smo čuli stavek, da je zgodovina učiteljica človeštva. Zgodovina nas seznanja s človeškimi družbami raznih časov, torej z oniimi družbami, iz katerih je izšla tudi naša družba1. Govori nam o postanku, razvoju, a mnogokrat tudi o razpadu družb. Veliki na* rodi, velike in mogočne države so se pojavile v zgodovini, se razvijale, dosegle višek raz* voj a nato so začele propadati, in so razpadle. Pri razpravljanju o teh dogodkih pa se kri* tična zgodovina ne zadovolji, s tein, da samo konštatira dejstva, temveč ugotavlja tudi vzroke, zakaj se je tako godilo in ne drugače. Te izkušnje bi moralo človeštvo uporabiti ter odstraniti vzroke, ki vedejo v pogubo. Tudi vzgojeslovje ima svojo zgodovino in v na* slednjem sc bom na kratko dotaknil pretc* klosti, seveda le z ozirom na predmet dana* šnje razprave. Govoriti hočem o vzgojnih smotrih nekaterih kulturnih narodov.
Najpoprej bi govoril o Grkih. Na kulturo in s tem tudi na vzgojo tega naroda so vpli* vali razni čini tel j i:	vera, značaj dežele, na*
rodna zavest. Narod so tvorili le gospodu* joči razredi, sužnji in polsužnji takozvani he* loti in perijoki, so bili brezpravni. Grkov je bilo več plemen, ki se niso nikdar združila v politično enoto, nasprotno bili so si vedno v -laseh. Med temi plemeni so se zlasti odliko* vali Atenci in Špartanci.
Zhana je strogost špartanske vzgoje. Prvi in glavni smoter te vzgoje je bil: vzgojiti do* bre vojake. lTelotje so morali delati za vlada* jočo militaristično kasto. Špartanci so do zad* njega ostali zakrknjeni militaristi, zato niso ustvarili velikih kulturnih vrednot, d asi. sa moramo čuditi nekaterim njihovim krepostim.
Atenska vzgoja ni bila tako stroga. Sicer je tudi pri njih prevladovala telesna vzgoja, a zavzela je drugačne smeri nego pri Špartam* eih. Zdravo a tudi lepo-telo je bil smoter te* lesne vzgoje. Poleg gimnastike t. j. telesnih vaj so gojili tudi muziko, to so bile dušne vaje. V začetku je obstojala duševna: vzgoja v učenju petja, igranju na liro, v lepih ples* nih kretnjah. Iz tega se je pozneje razvilo pesništvo. Sploh je veljalo prvo njih načelo: Dobro in lepo. Smoter vzgoje je bil v poznej* ših časih: Izobrazba' telesnih in umstvenih sil
ter plemenitega čustvovanja. Taka vzgoja se imenuje harmonična ali skladna. Vzgoja deklic je bila precej zanemarjena.
Rimljanska vzgoja si je postavila za smo* ter: Vzgojitev zvestega, požrtvovalnega, vo* jaško in politično1 zrelega državljana. Vzgoja je bila bolj družinska. Država je bila vse.
Krščanski vzgojni smoter:	Vzgojiti	čed*
nostnega človeka, glavnai čednost ponižnost. Ker je po krščanskem naziranju posvetno živ* ljenje le priprava za posmrtno, življenje, za* to je bila zlasti v prvih časih telesna vzgoja precej zanemarjena, a dušna izobrazba eno* stranska.
Vitežka vzgoja. Vitežki redovi so nastali za časa križarskih vojsk, vitezi so bili, strežniki ranjencev im bolnikov na bojnem polju; o* pravljali so službo rdečega križa. Pozneje se je iz teh redov razvil poseben stan, to so bili plemenitaši, graščaki. Smoter: Izurjen borilec, lepo vedenje, zlasti kavalirstvo napram žen* skam.
Če sem govoril o vzgoji in vzgojnih smotrih pri teh družbah, imamo v mislih večinoma vladajoče kroge. Proletariat je bil večidel pre* puščen samemu sebi. Proletarec se ni mogel in se ni. smel zavedati svoje človečnosti, zato ne moremo tu govoriti o kaki smotreni vzgoji. Če je bilo kaj vzgoje, tedaj je bila ta v službi vladajoče kaste.	(Konec	sledi).
J. PAHOR:
Jasneje
Polemika s tov. Kleinmayrem je težavna iz dveh razlogov, prvič, ker je prišel v razmerje med opozicijo in vodstvom Zveze kot Pilat v vero in drugič, ker je osebno silno občutljiv. Sežansko učiteljsko društvo je obsodilo »izjavo«, ki jo je tov. KI. podal v manjšem ali večjem sporazumu z Zvezo za slov. in hrv. učiteljstvo pri deželni konferenci. Da je »izjava« taka, kakršna je, ni tedaj kriv sam tov. Kleinmayr. Da pa se bo tov. KI. uspešneje branil z večjo falango, je porabil priliko z resolucio o reakciji v Zvezi, kar se je sprejelo na istem zborovanju Sež. učit. društva. To pa je posebna zadeva v naši organizaciji in mnogo važnejša kot epizoda z »izjavo«. Ko bi tov. KI. to zadevo pustil v miru, ker je ne pozna, se mu ne bi bilo treba razburjati, da smrdita moj in Hreščakov članek v zadnji (15.) številki Učit. Lista po gnojnici. Kar sem pisal o takozvani »strokovnosti« Zveze, to vendar ni bilo naperjeno proti tov. KI., temveč proti vsemu kruho-borskemu kurzu, ki se je ugnezdil med učiteljstvom posebno po zborovanju delegacije v avgustu 1920. Rekel sem, da so ga zakrivili tisti med nami, ki znajo dokazati, da je celih devetindevedeset razlogov za nepoštenost, medtem ko je za poštenost en sam. Tov. KI. se je kar sam prištel med nje, kajti jaz sem razločno zapisal, da se do zadnjega trenutka ni zmenil za »Zvezo«, ki je hodila svoja pota brez njega. Lahko bi si bil torej prihranil nepotrebno razburjenje in prav tako vsako škiljajoče namigava-nje. Meni so namreč že po naturelu zoperne razne slavnostne prilike in se jim izognem, če mi je le mogoče. A če moram biti zraven, ne govorim ne v .imenu slovenskega učiteljstva in ne nikogar drugega ter varujem svojo osebno čast. —
»Izjave« pri deželni učit. konferenci ni mogoče rešiti, tudi ne s poslancem Lavrenčičem oz. s političnim društvom »Edinostjo«, v katerega imenu se je govorilo v Rimu. Čudim se tov. KI., da se lovi za takimi dokazi in ga ne morem razumeti. Mnenje ene politične stranke je zanj dogma, če se tudi vidi, da je na lončenih nogah. Spoštovati zakone, biti državljan in imeti ideale kot nacionalist, to je neraz-družljvo, ker je ideal vedno zadnja posledica, konsekvenca neke ideje. Če se torej kdo skrije v polemiki za vogal polit, društva »Edinosti«, se je slabo skril, neglede na dejstvo, da naziranje učiteljstva v teh vprašanjih ni enotno. Nacionalizem in drugona-rodna buržoazna država je prav tako nasprotje kakor državljanska zvestoba in mednarodnost. Tov. KI. je namreč previdno zamolčal družboslovno dejstvo, da je sočasna država — tvorba v pesteh »gornjih desetih tisočev«, ki istovetijo svoje koristi s koristmi vsega naroda — vsaj pol stoletja v borbi s širokimi množicami istega, svojega ozemlja, ki zahtevajo, da vladaj oni, ki dela, ki proizvaja, skratka, ki postavljajo proti načelu organizmov povsem nov princip, princip dela. In kdo je produktivno ljudstvo, če ne kmetje in delavec, ročni in umstveni? Tov. KI. je govoril italijanskim učiteljem, a ne vsem in tudi ne najprej njim. Govoril je za pobratenje tistim, ki za pobratenje načeloma niso in o domovinski ljubezni tistim, ki mu ne bodo nikdar čisto verjeli. Ne bi bilo treba razgrajati na dež. učit. konferenci, da bi učiteljstvo sprejelo nekaj naših zahtev. Res je, da se dajo krivice tudii uzakoniti, a prav tako je res, da krivicam narava sama črta meje, močnejše, kakor bi jih želel krivičnik. Zato se niti
s krivicami ne more opravičiti, če kdo vsa načela prevrže in če zmeša stvari, ki so združljive kakor ogenj in voda. Tov, KI, dobro loči kot marsikateri drugi učitelj, zato je toliko bolj obsodbe vredno, če sestavi izjavo, polno načelnih protislovij, da jo porabi kot nekako taktično potezo, lov. Hreščak ima prav in učiteljstvo si bo moralo zapomniti njegovo besedo, da bodi politika sveta dolžnost moža, ne pa vlačuga.
Drugo, kar nas iznenadja, je nastop tov. KI. za reakcijo v Zvezi. Zakaj so koncem 1. 1920. nekateri nastopali proti nam, so dobro vedeli, kakor smo mi imeli dovolj vzrokov, da se ne ogrevamo več za Zvezo, ki je nele zavrgla svoja pravila, temveč tudi pustila, naj učiteljstvo nastopa popolnoma na svojo pest v vseh stanovskih stvareh. Toda da bi bili neizprosni rušilci vsega, kar se je zgradilo v Zvezi, to tudi ni res. Kakor smo bili zraven od prvega začetka (16. 11. 1919.) ter smo sodelovali pri vseh važnejših zadevah in morda bistveno pripomogli, da se je organizacija vzdržala, tako smo tudi v novembru 1920., ko je bila nevarnost, da pride do razkola, organiza-torno in moralno podprli zadevo mladinskega lista, za kateri smo se zavzeli posebno pri delegacij-skem zborovanju v avgustu. Voltov ključ Zveze in njenega obstanka je zdravo financielno stanje. Kdo ga je zasigural? Tov. Hreščak, čeprav se je raznim delegatom v februarju 1920. zdel prispevek dosti previsok. Tudi v Učit. listu smo sodelovali, dokler je bila beseda kolikortoliko svobodna. Skratka, bili vsmo zraven, če nas je klicala dolžnost, vselej, kadar je šlo za koristi stanu in šole. V navskrižje pa smo prišli tedaj, ko smo videli, da se je razpasel v organizaciji nezdrav oportunizem, ki je hotel napraviti iz Zveze nekaki sankcijski urad za vse stran-potice učiteljev, ki jim je stanovska kolegialnost puhla fraza in ki hočejo braniti »stanovske koristi« na svojo pest in po svoji uvidnosti, pa če padajo v bok tudi vsem ostalim.
Zdaj vpijejo na nas od vseh strani, da pgdiramo. In najbolj glasni so tisti, ki jih ni bilo zraven, kadar je šlo za delo. Tov. KI. nam stavi kar v usta besedo: Zvezo bomo razbili, moramo jo razbiti! Ali ko sva bila s Hreščakom pri sejah organizačnega odseka, kadar nas je predsednik klical, takrat ni bilo tov. Kleinmayra od nobene strani. Takrat sva morala , čuti očitanja, češ, ta je vajinih nazorov, a ga ni od nikoder, čeprav je član odseka! Zdaj rešuje Zvezo on in sicer samo radi svojega »presnetega prepričanja«, da bova s Hr. postavila Zvezi križ na grob. Sicer mu je vseeno, če jo tudi razbijeva, kakor pravi in mu rad verujem, ali rešiti jo pa hoče vendarle in sicer samo radi tega, ker je — sedanje vodstvo Zvezo ustvarilo, kar je bilo slednjič tudi delo in ne najlaže in pri katerem sva sodelovala tudi midva s Hreščakom in najinimi somišljeniki.
Da bo pa tov. KI. potolažen in v manjših skrbeh, lahko brez hinavščine povem, da Zveze nočemo razbiti, če ji reakcija sama ne postavi križa na grob.
FERDO KLEINMAYR:
Par stvarnih pripomb in dostavkov
Nočem se lasati za pomen prav vsake besede v današnjem članku tov. Pahorja. Par nujno potrebnih dostavkov in pripomb z moje strani pa mora — hočeš nočeš — vzeti v kup, da bo res marsikaj jasneje in ne »jasneje«. Z lepo donečimi in več ali manj bobnečimi besedami bomo namreč res pripomogli nekemu »programu« na noge, bomo tudi s' tem programom pričeli zaletavati se v zid, moško in junaško, in bomo spravili v najkrajšem času Zvezo tjakaj, kamor je zagazilo sežansko učit. društvo s slično metodo. Tudi to je — politika, sicer nekoliko drugačna, kakor je n. pr. ona socialističnih prvakov v Italiji, ki so zadnje čase menda tudi Pahorju in Hreščaku podali take zglede političnih potez in protipotez, da bi se morala (oba socialista) tudi nekaj iz tega naučiti, vsaj to, da je skrajni radikalizem v politiki zelo dvorezno orožje.
Toliko v obče, v posebnem pa:
1.) Tov. P. pozablja vedno in vedno, da nisem govoril na deželni konferenci kot zastopnik — socialističnega učiteljstva, ker mi tega mandata nihče ni poveril. Tov. P. naj torej najmanj nekoliko revidira svoje izhodno stališče v svoji polemiki proti meni. Kot zastopnik slovenskega učiteljstva sem nastopal po svojem najboljšem uverjenju tako, kakor se mi je zdelo — politično edino pametno, da dosežemo čimveč koristi za slov. šolstvo. V omejeni meri se je to tudi posrečilo. Seveda pa bo odvisen menda boljši uspeh od spremembe smeri, kakor jo obljublja tov. Hreščak na Zvezinem zborovanju. Bodočnost bo učila!
2.) Tov. P. me s svojim naukom, »da so edino produktivno ljudstvo kmetje in delavci, ročni in umstveni«, gotovo ni presenetil. Manj pa še me je zadela moralična — brca, češ, kje sem bil jaz, ko so se vršile one dve, tri seje organizačnega odseka Zveze.
Tam sem bil, kjer je takrat najhuje gorelo, tam, kjer nobenega slov. inteligenta ni hotelo biti zraven. Tam, kjer smo ustanovili ter na zdrave noge posta-
vili dosedaj največjo slov. kmečko gospodarsko zadrugo v pokrajini, ki danes šteje krog 5000 članov. In to se je zgodilo proti vsem oviram strani slovenske inteligence. Da, to se je uresničilo kljubu temu, da je tov. P. pisal članke proti zadružništvu ter v teh dobesedno trdil, da — »naš kmet še ni sposoben, da bi razumeval zadružno misel«. Smejal se je njegovim člankom seveda vsak količkaj zaveden kmet, ki filozofije (Pahorjeve) sicer ne pozna, a realno računa.
Tov. Pahor bi menda hotel imeti kar — kmečki punt; ali kako? Jaz sem delal z vsemi silami za gospodarski povzdig in za naobrazbo, za probujo solidarnega čustvovanja med našimi kmeti. Kmetje to vedo! Tudi na Pahorjeve takratne članke sem raje molčal — iz kolegijalnosti in — ker se mi je mož smilil. Sodim pa iz konfuznosti onih člankov, da bi tov. P. n. pr. ravno tako zavozil kmetsko organizacijo, če bi ji stal manj sovražen nasproti, kakor bo zavozil učiteljsko organizacijo, če pride v njegove roke. Bodočnost bo pokazala!
S kmeti sva torej končala, kaj ne? Tu vi, pa ravno vi tov, P. nimate nobene besede večl Kaj pa z delavci? Naj še tu naštevam? Mislim, da ste vsaj v tej točki mojega delovanja poučeni malo točneje, zato odkinem, ostanem pa vedno na razpolago. Vaš nauk torej ni veljal meni, kaj ne? Ne vprašam tega vsled — »občutljivosti«, temveč da rešim blamaže — vas, ki s frazami in nauki obsipate ravno one, ki jih ne rabijo.
Vse to velja za leta po vojni; kar sem namreč storil za kmeta in delavca pred vojno, to sem že pozabil, ali lepo vsotico znese tudi to.
In kaj sem zato sprejel? Take lepe napade po raznih slov. listih, (danes seveda molče, ker upoštevajo moje delo) take — »neprijetnosti«, da bi bilo ravno polovica tega povsem zadosti za vaše živce, hišne preiskave, zapor. To omenjam z ozirom na mojo »korajžnost«.
Napisal sem to vam v pouk, ki vedno govorite o koristolovstvu, biez imen in dokazov seveda, ter v pouk ljubljanskemu »Učit. Tovarišu«, da bo nekoliko poučen, kakšno »spanje« sem spal zadnja tri leta.
Torej tov. Pahor, o priliki onih sej sem bil zaposlen v najnujnejšem delu, (najnujnejšem celo po vaših besedah) prepustivši vam in tov; Hr. lažjo nalogo, ker sem imel v vas zaupanje, ki ga vidva v me
nista imela.	...... j
Če se moji nazori krijejo v vajinimi, to je seveda drugo vprašanje. Jaz po razvoju sedanje debate to
odločno zanikam.	.	„	.
3.) K izjavi, podani na dež. učit. konferenci, se sledeči dve ilustraciji. Obe govorita meni v prilog.
Na zborovanju srednješolskih učiteljev Julijske Benečije je zastopnik slovanskih profesorjev izjavil, da »odklana vsak iredentizem«, (prof. Budal). 1 o je tudi »politična« izjava in čudno se mi zdi, da ste sli preko nje brez drugega, dasi tvori ona del izjave podane na deželni konferenci.
Dalje; to pa »Učit. Tovarišu« v pouk. Nemški učitelji v Sloveniji so podali že dolgo pred letom dni enako izjavo, da bodo kot stan vršili svojo dolžnost zvesti novi domvini in njenim zakonom, lo izjavo so vsd slov. časopisi zabeležili z zadovoljstvom in pohvalo. Seveda ni nikomur tedaj padlo na um, da so se s to izjavo nemški učitelji v Sloveniji odpovedali s-vojemu delovanju za nemško kulturo in nemško šolstvo. Kar je pa onostran prav, to mora biti tudi tostran prav! Dvojne morale veddar ne bomo zagovarjali, dokler smo možje in ne babe. —
Za danes sklenem, prepričan, da vaju nikoli ne bom prepričal, a trdno uverjen, da vaju bodo dejstva slednjič vendarle naučila, da je bilo moje na-ziranje o »politiki« pravilno, ker uspeh je ravno tisti preizkusni kamen, ob katerem se pokaže dobrota teorije. Želim pa vama najboljši uspeh, ker nikakor nočem brez drugega trditi, da je moje mnenje pravo. Meni je v častno zadoščenje, da sem ze do danes z zvrhano mero izpolnil nalogo svojega življenja. Prepirov mi je pa že povsem dovolj. Zato se tudi ne bom prepiral niti o vprašanju jeli politika vlačuga, ali ni vlačuga, jeli naj bo vlačuga, ali naj ne bo vlačuga... Jaz namreč o vlačugah malo umevam, nisem imel prilike ,.. O politiki pa imam svoj-mnenje, prav nič otročje, in niti kriv nisem, da je mnenje tako. Ko se namreč politika prekrsti, ali pa spremeni svojo vsebino — potem bomo drugače
govorili o nji. -—	.	.	.
Pridržujem si sicer, ako bo to po Zvezini skupščini v Vipavi še potrebno, dostaviti še nekaj svojih pripomb k uvodnemu članku tov. Hreščaka, tei mu s prstom pokazati, kje kljubu dobrim idejam greši z nedoslednostjo in kje se lovi za fantomi. Zdi se mi namreč, da je tov. Hr. teoretično prav dobro podkovan, ali očividno podcenjuje razmere in okol-ščine ter ne pozna ljudi — niti svojih pristašev ne. •Sklicuje se pa na razsodnost naših delegatov ter na njihovo tozadevno glasovanje o spornih točkah. Na ravno isto se sklicujem tudi jaz — menda imam pravico? — ter kličem delegatom: Dobro pretehtajte, dobro preudarite ter pazite, kaj delate, ako vam je pri srcu dobrobit Zveze, slov. šolstva in učiteljstva. Ne bobneče fraze, ne povzdignjeni glas in prst naj vas ne podkupi, trezno premislite, da bomo pisali zgodovino našega naroda in našega šolstva v računsko knjigo in ne v — sanjske bukve. Možno je res zadeti terno, ali ta možnost je na sto
tisoč slučajev le ena. V tako hazardno podjetje sc nam pa zasedaj ni spuščati, vsaj jaz tako menim. Viedeli bomo, kako menijo drugi.
Za Hreščakove blagoglasne propovedi izluščim jaz namreč sledeče jedro:
1.) premisa: slov. učiteljstvo je brez programa, brez polit, zavesti, ni socialno izobraženo, oz. je socijalno neverzirano, ni se dosedaj pečalo s socijal-n:mi vprašanji', manjka mu splošno socijalistična or-jentacija;
2.) zato se mora slov. učiteljstvo izobraziti v socialističnem smislu in duhu, vseeno pa je, ali sloni ta izobrazba na temelju komunizma ali narodnega socijalizma ali krščanskega socijalizma;
3.) le tako izobraženo učiteljstvo bo usposobljeno za smotreno delo, stanovsko, šolsko in ljudsko;
4.) to delo pa naj vodi Zveza, na podlagi strogo določenega programa; posebnega programa (ker ima pač Zveza menda kot socijalna tvorba že nekak program), ki naj urejuje vse učiteljsko šolsko in izven-šolsko delo. —
Tako torej!
V prvo izražam svoje mnenje, da slov. učiteljstvo nikakor ni socijalno tako nevedno, kakor na več mestih trdi v svoji nedoslednosti tov. Hreščak. Po veliki večini je učiteljstvo celo socijalno dobro izobraženo, kar potrjuje njegovo delo med ljudstvom. Kdor danes dela med ljudstvom in za ljudstvo, ta ve, da ga zato čakajo batine. Če pa učiteljstvo kljubu temu deluje za blagor ljudstva, je to znamenje, da je učiteljstvo socijalno naobraženo, da ima svoje prepričanje, tudi politično, za katero se izpostavlja. Seveda — v ono smer menda po večini ni »izobraženo«, ki jo ravno tov. Hr. želi. Tega pa zasedaj ne izreka, celo zavaruje se proti temu. Slov. učiteljstvu tudi ni manjkalo prilik, niti mu jih ne manjka, da se socijalno in politično izobrazi (predavanja, časopisi, knjige, politična društva raznih barv ter — v prvi vrsti — lastne krute življenjske izkušnje).
Ali pustimo to. Recimo, da slov. učiteljstvo sploh nima pojma o socijalizmu vobče, da je torej Hre-ščakova premisa prava.
Kaj sledi iz tega? Le pazite tov. Hr.! Vi zahtevate od tega učiteljstva, da se potom Zveze menda ori-jentiTa v socijalistični smeri, vseeno je v kateri, v komunistični, ali narodno socijalni ali krščansko socijalni itd. Seveda mora biti to vseeno, ker to koncesijo morate zasedaj vsaj dovoliti z oportunističnega stališča, drugače vam jih ne sede mnogo na to limanico.
Zdaj pa treba podati temu socijalno nenaobraže-nemu učiteljstvu nekak program. Kdaj naj mu ga postavimo, oziroma oktroirali mu ga ne bomo; samo naj si ga postavi. Kdaj? Ze sedaj v Vipavi? Predno se je namreč učiteljstvo do dobra orjentiralo v socialističnem smislu? Ali pa pozneje, ko bo že orjen-tirano v raznih smereh od komunizma do narodnega socijalizma?
Pred tem duševnim procesom bi bila nesmisel zahtevati od nepoučenega učiteljstva, da postavi točen, enoten, za vse člane in za vsak slučaj obvezen program. Po tem procesu pa bomo imeli kar več programov, vsi bodo točni, nobeden enoten, obvezen pa niti za one, ki ga predlože.
Ali pa bodi ta program, (nekako navodilo »Kako postanem energičen?«) le nekaj tako splošnega, s splošnimi frazami izraženega, da v to steklenico »mazila za vse« lahko zmašimo najrazličnejša stremljenja, najbolj si nasprotujoče ideje? Torej — splošno socijalističen; ne krop ne voda.
Pa boste dejali, da je učiteljstvo že toliko socijalno izobraženo, da si postavi ono — malenkost, ki mu pravite program, že v Vipavi. Aha torej je izobraženo? Potem mu pa izobrazbe ni treba pade s prvo točko vred druga in tretja. Ne tako? Reči ste hoteli, da je izobraženo in da ni; ta je, oni ni, ker se mu ne da; ta je v tej smeri, oni v drugačni.
Torej splošno, enotno socijalno, oziroma socialistično izobrazbo v gotovi, jasno začrtani smeri. To je edino zdravilo. Zdaj teče ura prav. Zdaj pa je vaša dolžnost, da nam v Vipavi jasno poveste, kaj želite, da bi postali vsi skupaj, kar en bloc: krščanski soci-jalci, narodni socijalisti, reformisti, komunisti itd.? To je vaša dolžnost v zadnjem slučaju, da ne bomo —»slepomišili« (beseda je vaša, ali pa tov. P.).
Brez predhodne splošne in temeljite socijalistične izobrazbe torej ne pojde še zadeva s programom. Ostala bi zasedaj le kot predpriprava točka o socijalni samoizobrazbi. Zveznih članov. To pa se reducira v praksi na par društv. predavanj, radi katerih pa res ni bilo treba toliko ropota.
Tov. Hr. menda v svojem navdušenju ne čuti v kakšna protislovja pada. Naravnost čudovito pa je njegovo in tov. Pahorja smešenje »strokovnosti« Zveze, češ, da ji strokovnost ne podaja življenjske vsebine, t. j. hoče strokovnost, ali neke posebne vrste. Jaz pa trdim, da je ravno strokovnost jedro Zveze, ki ravno s strokovnostjo najbolj koristi sebi, šoli in ljudstvu, da ravno v strokovnosti tiči eminentni socijalni pomen Zveze. Da, trdim proti vsakemu, da brez strokovnosti naše Zveze ni- Vzemite Zvezi strokovnost, kaj ostane? Družba inteligentnih ljudi, ki ni niti treba, da so učitelji in ki se lahko bavi potem s čimur koli, tudi z žogometom. Ako v strokovnosti poudarjamo prvi in glavni atribut Zveze, poudarjamo s tem tudi njen namen in po
men. Lahko ji pridodamo še druge atribute, ali vsi so le stranskega pomena. V prvo pa ne smejo škoditi glavnemu namenu Zveze.
Brez politike ne gre niti v strokovni zvezi — sta trdila tovariša Hr. in P. Kako pa to, da so socijalistični prvaki v znameniti pogodbi s fašisti izjavili, da treba strogo ločiti socijalistično politično organizacijo od njenih strokovnih in gospodarskih, ker slednje ne odgovarjajo za dela prve! Jeli menijo s to izjavo resno, ali pa je socijalističnim prvakom politika — tudi »vlačuga«? Tu imaš, pa odgovori. Jaz sodim, da menijo resno, ter da so s to — diferenciacijo priznali staro načelo o delitvi dela ter da »strokovnost« ni kar tako, da bi se ji človek smejal.
Ne vem, ali je res toliko ljudi na teme padlo, ali pa Hr. vse bolje razume. Potem mu moramo seveda odpustiti marsikatero nedoslednost, a da bi je ne zapazili že z zaprtimi očmi, tega pa še ne more zahtevati od nas.
Družimo ljudi na podlagi njihovih skupnih interesov, to je prvo sociialno načelo. Šiloma pa vezati ljudi na podlagi njihovih nasprotujočih si načel, to se mi zdi pa čudež, ki ga mirnodušno prepustim tov. Hreščaku.
»Hočemo smotrenega dela v Zvezi na podlagi programa« pravi Hreščak. Ako je ta program istoveten s § 2 Zvezinih pravil oziroma ga bistveno ne pretvarja, se strinjam povsem z njim; bržkone pa bo drugačen, zato si ga bomo poprej- ogledali, ga pretehtali ter dobro premislili, predno kaj storimo, kar bi Zvezi le škodilo, kar bi ji postal le nepotreben balast, zamorivši njeno glavno delo, in kar lahko bolje opravi drugo društvo, ki je v to poklicano in ustanovljeno.
ŠOLSKE VESTI.
Smrtna kosa. V Štandrežu pri Gorici je po dolgi mučni bolezni umrl tov._ učitelj Anton Paškulin. Bodi mu blag spomin!
Pogreba pok. Bertoka se je udeležilo tudi zastopstvo naših ital. tovarišev, na čelu jim okr. šol. nadzornik za ital. šole g. Parentin. Okr. šol nadzornik za slov. šole g. Vaselli se pogreba ni mogel udeležiti, kakor bi1 to tudi rad, ker je bil ončas 'iz kraja odsoten ter mu je vest o smrti in pogrebu dragega tovariša prišla prekasno.
Meščansko šolski tečaji. S 1. septembrom se otvo-rita v Trstu dva vzporedna izobraževalna tečaja za učitelje Julijske Benečije. Prvi tečaj je namenjen slovanskemu učiteljstvu, ki se pripravlja na meščan-skošolske izpite; drugi tečaj pa italijanskemu učiteljstvu, ki se hoče izvežbati v slovenskem jeziku. Število vpisanih slušateljev se omejuje na 30 za vsak tečaj. Vsak vpisan slušatelj, ki ne biva v Trstu ln okolici sprejme po 20 L dnevnine.
Tečaji se otvorijo 1. t. m. ob 9 v prostorih meščanske šole v ulici via Rismondi (nekoč via delia Fontana) ter se zaključijo 30. t. m. Vpisovanje sc vrši potom pisma naslovljenega na III. oddelek Gen. Civ. Kom. (Ufficio III. Istr. del Commisariato Generale Civile).
Iz seje okr. šol. sveta tolminskega. — Za definitivno nameščenje so predlagani:	Peternelj Metod
(voditelj) Podgornik Mirko, Gerželj Albina vsi zx Cerkno, Perko Rudolf za Breginj, Močnik Josip z*. Volče, Trebše Ivan za Žago, Gorjup Rudolf za Boi jano, Sivec Franc za Kred, Bradaškja Josip za Novake, Podgornik Filip za Slap, Ivančič Albert z.\ Gmast, Močnik Hubert za Šebrelje, Drekonja Ciril za Št. Viško goro, Mlekuš Olga za Bovec, Silič Justina in Obleščak Marija za Tolmin, Ivančič Ema za Kobarid, Hrast Marija za Podmelec in Ravtar Marija za Žago. Provizorično se premeste:	Sovdat
Franc v Zalaz, Šturm Anton v Logje, Mervič Metod v Police - Vrh, Matelič Ivan v Tolmin na meščansko šolo, Mozetič Ida v Drežnico, Carli Alojz v Sočo, Bratina Ivan v Drežnico in Ščuka - Girardi v Tolmin na meščansko šolo. — Ni bilo možno ugodilr nekaterim prositeljem, oz. prositeljicam za služno, ker niso bile prošnje zadostno podprte. — R.
Sprejemni izpiti na slov. učiteljišču v Tolminu
ter premestni izpiti se prično 21. t. m. Prošnje je vložiti do 15. t. m. pri ravnateljstvu učiteljišča. Prošnjam je priložiti:	1) krstni list, 2) zadnje šolsko
spričevalo, 3) uradno zdravniško spričevalo. Vpisovanja se vrše 29. in 30. t. m.
Književnost in umetnost
»Novi rod«. Izšla je 8. štev. s sledečo vsebino. Čika-Jova: »Žalostni mišek« (pesem), Silvin Sarden-ko: »Vsiljenec« (pesem), Karel Širok: Polž pojde na. Dunaj« (pesem), Fran Milčinski: »Zgodbe kraljeviča Marka«, Zvonimir Kosem:	»Ofelija na morju«,
Ant. Batagelj: »Šmarnice«, Fran Bevk: »Jurček pasel krave tri« (pesem), Ivan Zorec: »Pravljica«, Ksa-ver Meško »Stara priča«, Andersen-Lipak: »Kraljičina na grahku«. Pouk in zabava. Kotiček malih. Uganke in seznam rešilcev ugank. Številko krasita dve pogojeni ilustraciij Bucika.