Leto LXVIII Poštnina plačana ▼ gotovini tf Ljubljani, v sredo, dne 20. novembra 1940 Stev. 267 a Jena 2 din Od 1. »ov. daljo naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/IH TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Cek. ra?„: LJubljana št. 10.050 za naročnino in štev. 10.849 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 0 Tel. 40-01 do 40-05 Podrui.: Maribor, Celje, Ptuj,Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Osišče in jugovzhod Na Dunaju se bo sestala južnovzhodna konferenca Madžarski državniki že povabljeni - Romune in Slovake pričakujejo - Tudi druge balkanske države bodo sodelovale na tej konferenci Bolgarski kralj Boris je bil pri Hitlerju Berlin, 19. nov. t. Associated Press. Službeno objavljajo, da sta bila od nemškega zunanjega ministra Ribbentropa povabljena na sestanek na Dunaju madžarski ministrski predsednik grol T e I e k y in zunanji minister grof C s a k y. Madžarska državnika sta prišla na Dunaj danes dopoldne, kje* ju je sprejel zunanji minister Ribbentrop. Skupno z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom se je sinoči pripeljal na Dunaj tudi italijanski zunanji minister grol C i a -no, ki je iniel pretekle dni istočasno s zunanjim ministrom Španije S u n e r j e m dolga posvetovanja pri Hitlerju v Berghofu. Na merodajnih mestih ne dajejo nobenih pojasnil o namenu dunajskega sestanka med nemškimi, italijan. in madžarskimi državniki. Neuradno pa pripominjajo, da bo verjetno pri tej priložnosti sklenjen — in morda celo tudi že objavljen — javni uradni pristop Madžarske k trozvezi med Nemčijo. Italijo in Japonsko. Ni izključeno, da ne bi tudi Španija istočasno objavila kakšno izjavo, v kateri bi podčrtala svoje delovanje s trozvezo. V političnih krogih v Berlinu ne izključujejo možnosti, da ima državni kancler Hitler v načrtu, da po javnem pristopu Madžarske k trozvezi pripravi bolj tesno sodelovanje med Madžarsko, Slovaško in Romunijo. Slovaški in romunski državniki znajo potemtakem biti v kratkem poklicani na Dunaj v ta namen. »Nova veriga dogodkov« Ker spada obisk bolgarskega carja Boolago točno 100 oboroženih divizij, v času, ko je zaprosila za premirje, pa samo še 7 divizij. 93 divizij je izgubila v 43 dneh, to je med 10. majnikom in 24. junijem. Vso vojno je v glavnem izgubila že v 10 dneh, to je med 4. in 14. junijem, ko so Nemci predrli črto Amiens-Pariz-Laon-Sedan. Uvodno navaja poročilo generalnega štaba, da je imela Nemčija dne 10. majnika, ko se je začela nemška ofenziva, na bojišču 125 pehotnih divizij, 10 oklopnih divizij, vsaka po 500 tankov vseh vrst, medtem ko je razpolagala Francija z 90 divizijami, Anglija pa z 10 divizijami, ki so stale na francoskih tleh. Od teh je bila ena tretjina navezana na utrdbe, 16 divizij pa je pripadalo rezervam, ki niso bile za prvo vojno črto. Nemčija je imela takrat na razpolago skupno 7500 tankov, zavezniki so jih imeli samo 2000. Nemčija je razpolagala s 3500 bombnimi in 1500 lovskimi letali, medtem ko je imela Francija 100 bombnikov, med njimi 64 stare vrste, ter 420 lovskih letal, večinoma vrste »Curtiss«, ki so šele prišla iz Amerike. Anglija je imela na francoskih tleh le 64 letal, druga angleška letala, ki so se bojev udeleževala, so prihajala iz oporišč v Angliji in so se vedno vračala nazaj v Anglijo. Poročilo navaja dalje, da je Anglija med 2. septembrom 1939 in 10. majniikom 1940 poslala na francoska tla samo 10 divizij, torej mnogo manj, kakor v istem razdobju zadnje svetovne vojne. V istem času je mogla Nemčija zbrati, organizirati in postaviti v bojno črto 43 divizij. Zavezniki niso upali, da bi mogli nasprotnika glede oborožitve doseči pred 1. 1941. Do takrat je morala biti vodilna pobuda za vojna dejanja prepuščena Nemčiji. Poročilo navaja, da so nemški nnpad čez Belgijo in Nizozemsko v generalnem štabu že dalje časa predvidevali. Generalni štab si je postavil vprašanje, kje naj zavezniki sprejmejo borbo,i-ali naj počakajo nasprotnika na utrjeni francosko-bel-gijski meji, ali pa naj mu gredo nasproti v Belgijo. Vrhovni vojni svet je v novembru 1939 o tem skle-jial in ee odločil, da bo šel sovražniku nasproti v Belgijo in ga skušal tamkaj zadržati ter ga odvrniti od obnle, od koder bi mogel ogrožati Anglijo in Industrijsko ozemlje v severni Franciji. Takrat so zavezniki sklenili, da bodo sprejeli b,itko na črti Anvers-Namur-Meiise. istočasno pa podpreti nizozemsko armado pri Bredi. Takrat je bilo sklenjeno, da bo Sedan postal osrednje osišče, okrog katerega se bo vseh 5 zavezniških armad na levem krilu zasukalo proti severu v Belgijo, sovražniku nasproti. Poročilo opisuje potem veliko »bitko na severu«, v kateri sta bili popolnoma ugonobljeni: armada generala Corapa, 7. armada generala Girauda in del 1. armade generala Blancliarda, kakor tudi vsa angleška armada. Iz teh bojev so rešili 360.000 mož, ki so jih prepeljali iz Dunkerquea v Ang!fjq. Med njimi je bilo 90,000 Francozov. Devet angleških divizij se je rešilo s francoskih tal. Ena sama je ostala. Francozi so v tej bitki izgubili 24 pehotnih divizij, dve konjeniški diviziji, tri lahke in eno težko motorizirano divizijo. Ostalo je Francozom še 43 pehotnih divizij, 3 konjeniške divizije in 3 motorizirane divizije, in to za vso dolgo fronto od morja pa tja do Longuyona ob Maginotovi črti. V Maginotovi črti je bilo 17 divizij. Ko se je dne 4. junija začela druga bitka na Somme, je imela Nemčija še vedno 125 divizij, medtem ko so bile francoske črte tako skromno zasedene, da je razpolagala 3. armadna skupina generala Bessona samo s 17 divizijami na 240 km dolgi fronti. Na vsako divizijo je prišla 15 kilometrov dolga fronta. Odsek od Sedana do Longu-yona, ki je dolg 120 km, je držala od bojev izčrpana 4. armadna skupina generala Huntzingerja. Poročilo potem navaja, da je general Wey-gand, ko je prevzel vrhovno poveljstvo, uvidel, da ni mogoče držati fronte v strnjeni črti, marveč, da je treba zgraditi ločene utrjene postojanke in jih |X>samič držati. Organiziral je takšne postojanke, ki so se oslanjale na večja naselja, kjer je bilo zbranih nekaj tankov, topništvo in strojne puške ter pehota. Njihova naloga je bila, čakati v zasedi in napasti sovražnika, ko se približa. Francozi so jih imenovali »otoke odpora«. Kljub temu pa je Nemec v treh dneh, med 5. ln 8. junijem tudi to fronto na Somme prebil in si je pri Soissonsu osvojil prehode čez reko Aisne. Po tem hudem boju so bili Francozi že resno ogroženi. Izgubili so spet 5 pehotnih divizij in 9 lahkih. Dve diviziji sta izgubili polovico svoje moči, 12! drugih je ohranilo samo še eno četrtino svoje polne zasedbe. Od morja pa do Maginotove črte je bilo torej samo še 24 divizij na prostoru^ kjer jih je dne 4. junija stalo še 43. V Maginotovi črti od Longuy6na do reke Rena je stalo samo še 16 divizij. Razmerje z Nemčijo je bilo v tem trenutku 110 divizij proti 62. Zaradi tega je Weygand dne 12. junija izjavil, da je poraz neizbežen. Za-ukazal je umik, da bi omogočil ustanovitev sklenjene fronte. Pet dni pozneje je Francija že prosila za premirje. Dne 18. junija, tako pravi poročilo, je bila francoska armada presekana na dvoje. Druga armadna skupina je bila zaprta v trikotu Strass- burg-Commercy-Belfort in obkoljena, medtem ko je bila Bessonova 3. armadna skupina vržena nazaj. Samo 4 armade so dosegle Auvergne. Vse skupaj so imele samo 65.000 mož, torej nekako 5 divizij. Zaradi odpora v Maginotovi črti so Nemci moglj prekoračiti Ren šele dne 17. junija, in sicer pri Rheinau-Gerstheim. Dva dni pozneje je padel tudi že Belfort in 7. francoska armadna skupina je bila okrog in okrog obkoljena od 6 nemških divizij, ki so razpolagale z 2000 tanki. To je bila armada' generala Condč, ki se je z največjim junaštvom borila v Vogezih, dokler ni izstrelila vse svoje municiie. Šele potem je general Conde po radiu vprašal Weyganda, če se sme predati. Weygand mu je dovolil in Condč se je vdal dne 22. junija s svojo 8. armadno skupino. Utrdbe v Maginotovi črti so vztrajale še dalje, do 26. junija. Ves 45. armadni zbor je prišel dne 25. junija do švicarske meje in je bil v Švici razorožen in interniran. Splošni izid teh 45 dni trajajočih bojev je bi!, da je francoska armada, ki je dne 10. majnika imela na bojišču 1,200.000 mož, obdržala dne 25. junija komaj še 65.000 mož, ki so se umikali po hribovju srednje Francije. Vse ostalo je bilo ujeto, ubito ali porazgubljeno in porazpršeno. Velikanska večina tankov, vse topništvo, strojnice, strelivo, vse je bilo v rokah sovražnika, ki je zasedel več kakor polovico francoske zemlje prej, preden je premirje določilo, da mu pripadajo tri petine Francije. Tira letala motila spominsko slovesnost v B toliu Bitolj, 19. novembra m. V Bitolju so danes slovesno praznovali obletnico osvoboditve mesta v spomin na vkorakanje Srbov 19. novembra 1912 in 19, novembra 1916 v Bitolj Slovesnost se ni mogla izvršiti v polnem miru. Ko je župan Vlada Rizvič polagal venec na spomenik kralja Zedinitelja ob pol 9. je pričelo protiletalsko topništvo streljati na tuja letala, ki so letela proti Bitolju. Po prvih strelih so se letala izgubila v neznano smer. Letala so letela zelo visoko in ni bilo mogoče spoznati njihovih znakov. Bili so štirje dvomotorni bombniki, ki so prileteli od Pre-spanskega jezera proti Bitolju. Dva gimnazijska razreda razpuščena zaradi dijaške stavke Slavonski Brod, 19. novembra m. V Slav. Bro-du je banska oblast banovine Hrvatske razpustila VII. a in VIII. b razred na tukajšnji realni gimnaziji zaradi dijaškega štrajka proti profesorjem. Predsednik glavne kontrole Belgrad, 19. novembra AA. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednika vlade in zastopnika notranjega ministra je bil postavljen za predsednika glavne kontrole v I skupini Milivoje Purič, sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu v H-2. Pogajanja z Nemčijo glede uvažanja celuloze in volne Belgrad, 19, novembra. AA. Dan^s dopoldne so se v kabinetu ministra za trgovino tn industrijo začela pogajanja med našo in nemško gospodarsko delegacijo o carinskem in davčnem tretiranjit uvoza celuloze, volne in njenih izdelkov. Našo delegacijo vodi dr. Dimitrije Mihčevič, načelnik trgovinskega ministrstva, nemško delegacijo pa ravnatelj nemške banke v Berlinu, Zengen. V naši delegaciji so še: dr. K rešim i r Kristič, načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino, dr. Pavlič, načelnik carinskega oddelka, dr. Kabas, predstavnik banske oblasti, Petrov, inšpektor finančnega ministrstva, Stojkovič, višji inšpektor carinskega oddelka, dr. Nikasovič, referent ravnateljstva za zunanjo trgovino. Od gospodarskih strokovnjakov je poleg Vlade Iliča, predsednika trgovinske zbornice, tudi Adolf Golja iz Ljubljane, Gregorič, tajnik industrijske zbornice v Belgradu, dr. Popovič in zastopnik industrijske zbornice iz Zagreba. Belgrajske novice Belgrad, 19. nov. ni. V sredo, 20. t. m., bo v kabinetu finančnega ministra seja ministrskega odbora, na kateri bodo razpravljali o posebnih taksah za izvozno potrdilo za fižol, predivo, parafin, bombaž in bombažno predivo. lielgrad, 19 nov. ni. Pri vojnem ministru sta bila danes sprejeta Drngo Matjašič In dr. V. Vrhunec, ki sta z njim rnzpravljalu 0'Vseh vprašan jih, ki se tičejo rezervnih čnstnikov ter Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov. Pravilnik za uslužbence bratovskih skladnic Belgrad, 19. nov. m. Minister za gozdove in rudnike je predpisal pravilnik za uslužbence bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in uslužbencev rudarskih podjetij. ; Za uslužbenca bratovske skladnice je lahko sprejeta vsaka oseba, ki je državljan kraljevine Jugoslavije, govori državni jezik, izpolni osemnajst let, telesno in duševno sjjosoben za službo, ima dovoljno strokovno izobrazbo, ima v primeru mladoletnosti odobritev oo staršev, je po dopolnjenem 21. letu odslužil obvezni rok v stalnem kudru in ni izpolnil 45 let. Uslužbenci bratovskih skladnic so pripravniki ali stalili nameščenci, ki se delijo na uradnike, zvaničnike in nižje uslužbence. Po iz. obrazbi, ki se zahteva zu posamezno stroko pri službi v bratovskih skladnicali, se služba deli na pet službenih kategorij, V prvo kategorijo pridejo uslužbenci s jio|>olno fakultetsko izobrazbo, v drugo kategorijo uslužbenci s por polno srednješolsko izobra/bo, v tretjo kategorijo z najmanj štirimi ruzreoi srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, v četrto kategorijo z najmanj dvema razredoma srednje šole, v peto kategorijo uslužbenci, od katerih se zahteva najmanj pismenost. Kategorije se dele nn skupine. Vsaka kategorija ima dvanajst skupin. Sprejem v službo se izvede z natečajem. ki ga ruzpiše glavni upravni odl>or Glavne bratovske skludnice. Za sprejem V službo mora vsaka oseba oddati Glavni bra. tovski sklndnici svojeročno napisano prošnjo Postavljeni uslužbenec se mora javiti najmanj v roku petnajstih dni, ko je dobil dekret Za jiostavitev. Pripravniška služba traja najmanj dve leti. Strokovni izpit opravljajo pripravniki kategorij I., II. in III. pren komisijo. Prijavo za Izpit morajo oddati glavnemu od-lioru do I. junija vsako leto. Strokovni izpiti se polagajo največ trikrat v roku petih let. Uslužbenci bratovskih skladnic prejemajo te-le prejemke: I. kategorija pri podjetju najmanj 1500 nin, v mestu 1800 din, II, kategorija pri podjetju 1200, v mestu 1400 din, III. kategorija 1000, ozir. 1200 din. Dodatek za vsakega otroka znaša v Belgradu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju po 150 din, po drugih krajih po 100 din mesečno. Bratovske skladnice ocenjujejo vsako leto svoje uslužbence z ocenami: od lično, prav dobro, dobro in slabo. Napredovanja so trojna: avtomatsko, odvisno od ocene, diskreeionarno. Napreoovanje uslužbencev v prvih treh najnižjih skupinah avtomatsko, če je uslužbenec v vsaki teh skupin jiolna tri leta. Napredovanje v naslednjih šestih skupinah je odvisno od ocene, napredovanje v zadnjih treh skupinah pa je diskreeionarno in morejo napredovati samo, če na to pristane glavni upravni odbor. Glavni upravni odbor lahko premešča na prošnjo, po službeni jiotrebi in zaradi kazni. Uslužbenci imajo pravico do letnega dopusta: do pet let 15 dni, oo petnajst let 21 dni, čez petnajst let pa 80 dni. Razen teh uslužbencev lahko glavni upravni odbor sprejme tudi pogodbene uslužbence Plača pogodbenega uslužbenca ne more biti večja od maksimalnih plač rednih uslužbencev. Za delo začasnega značaja more upruvnj odbor sprejeti tudi razne osebe kot honorarne uslužbence s plačo največ 5100 din. Na delo lahko sprejme tudi osebe kot dnevničarje, katerih plače se dajo po izobrazbi, in sicer onim s fakultetsko izobrazbo pri podjetju 1800 din, v mestu 2()o0 din. s popolno srednjo šolo 1500, ozir. 1700 din, z nepopolno srednjo šolo 12000, ozir. 1400 din, z dvema rnzreooma srednje šole 1000, ozir. 1200 din, z znanjem pisave 800 do 1000 din. Ko dobi ta pravilnik veljavo, preneha veljati pravilnik z dne 20. septembra 1957. T« pravilnik jc objavljen v oanašnjih »Službenih novinah* iu stopi v veljavo 1. dcccmbra 1940. Dr. Milavec spet imenovan za predsednika Pokojninsk. zavoda Belgrad, 19. nov. m. Socialni minister je imenoval dosedanjega predsednika Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Milavca, ki mu poteče funkcijska doba 29. novembra letos, na lo predsedniško mesto še za nadaljnjih pet let, Razdelitev parafina med obrtnike Belgrad, 19. novembra. AA.: Minister za trgovino in industrijo je na predlog obrtniških zbornic izvršil razdelitev parafina za potrebe obrtniških delavnic v državi. Ta razdelitev je bila izvršena z ozirom na razpoložljive količine parafina, čigar uvoz je odobren za potrebe obrtniških delavnic po njihovem dosedanjem obsegu dela in stvarnih potrebah, ujx>števajoč pri tem že jjodeljene jim količine v letošnjem letu. Po določilih te razdelitve bodo obrtniške delavnice takoj dobile 40 odstotkov količine v breme prvega kontingenta 100 ton uvoženega parafina za svoje jx>trebe in se morajo v ta namen obrniti takoj na tvrdko Astra d. d. v Belgradu, oziroma v Zagrebu. Nadaljnja razdelitev parafina med obrtniške delavnice bo izvršena iz naknadno uvoženih količin in po določenem odstotku količin, ki bodo na razpolago. »Obzor« o Ijotičevem gibanju Zagrebški »Obzor« prinaša članek o razpustu Ljotičevega Zbora ter našteva Ljotičev program ter organizacijske možnosti po posameznih krajih. List pravi, da je Ljotič na Hrvatskem imel le malo oi-ganizacij ter le malo članov. »Zboru je manjkal vsak pogoj za kak krepkejši nastop v hrvatskih in 6lo. venskih krajih, ker je zanikal obstoj hrvatske in slovenske narodne samobitnosti. Tudi večina jugoslovansko usmerjenih Hrvatov in Slovencev 6e ni strinjala z Ljotičevim programom in delom... V sami Srbiji je Ljotič zbral nekaj več pristašev v smederevskem in podonavskem okraju, vendar ne zaradi programa Zbora, temveč zato, ker ga ljudje tatli osebno poznajo. V Belgradu je imel nekaj pristašev med srbskimi dijaki Nekaj pristašev je imel še po nekaterih mestih Vojvodine, kjer je nekdaj najbolj računal na tamkajšnje Nemce. Ko pa so se ti pred leti organizirali izključno le v svoji organizaciji, je Ljotiču ostalo le še malo 6rbskih pristašev. V Slovenji pa je bil zbor vedno le najšibkejši. Tam nikdar ni mogel zbrati več kakor kakih sto pristašev. Zboru je torej manjkala V6aka realna podlaga za uspeh med Hrvati in Slovenci. Bilo pa je tudi kaj malo upanja, da bi se bil kdaj mogel zasidrati med srbskimi množicami. Ljotič bi torej moral biti postavljen na oblast od zgoraj, nakar bi bil mogel s pomočjo oblasti vsiljevati Slovencem, Hrvatom in Srbom svoj program. Tak poskus pa bi bil že vnaprej obsojen na neuspeh.« Osebne novice Belgrad, 19. nov. ni. Na pravni fakulteti belgrajskega vseučilišča je bila diplomirana gospa Ljubimka Srečnik, žena dr. Ivana Srcčnika, zdravnika v Topolščici. Čestitamo! Belgrad, 19. nov. m. S kr, ukazom so napredovali profesorji: v 4-1 Hermina v Robas v Mariboru, Viktor Schweiger v Ljubljani, v 4-2 Srečko Bončar, dr. Mirko Rupnik, Roman Savnik, David Zupan v Ljubljani, Ivan Kos, Joško Trobel v Mariboru, Franc Rojšek v Celju, v 5. skup. Rihard Aplenc, Alojz Merčun, Katinka Rihar v Ljubljani, dr. ing. Marija Perpar, Janko Presker v Celju, ] Erna Trobej v Mariboru, v 6. skup. Anton Gorup, Ljubo Jurkovič, Albin Mali, dr. Marija Škerlep, dr. Silva Trdina v Ljubljani, v 7. skup. Rajko Burg v Ptuju, v 8. skup. Olga Sterle, Franc Štrukelj, Milana Štular, Franc Vodnik v Ljubljani, Helmut Bo-rišek v Petrovgradu. Zagreb, 19, nov. b. Zaradi močnega deževja v Sloveniji je pričela Sava pri Zagrebu naglo nara-ičati. Na uro je narasla za okrog o cm Danes ob 11 je bilo vodno stanje že 3.42 m nad normalo. (Nadaljevanje s 1. strani) ministrskim predsednikom grofom T e 1 e k i j e m in zunanjim ministrom grolom C z a k i j e m. Ti državniki bodo razmotrili položaj Madžarske z ozirom na bodoče stanje v Evropi, tako naglašajo v Berlinu. Pričakovati je tudi formalno manifestacijo solidarnosti osiičnih držav in Madžarske. To je posebno važno zaradi novih drgodkov, ki bodo sledili pri formiranju nove Evropa, ali bolje '■ rečeno pri formiranju novega sistema v Podonavju ' in na jugovzhodu Evrope. Romunija Ako romunski državniki ne sodelujejo pri dunajskih razgovorih, to ni čudno, ker je znano, da je general Antonescu bil v Rimu in da i« italijanski zunanji minister grof Ciano točno poučen o njegovem mnenju. Sicer pa Romunija n« more zavzeti kakšnega drugega stališča v ustvarjanju politike na jugovzhodu napram osišču in tudi ne napram drugim silam na Balkanu. Antonescu potuje 22. novembra v Berlin. Ko bodo končani vsi razgovori je treba pač računati z novimi dogodki, ki bodo odločilnega pomena predvsem za grSko-italijansko vojno. To je v glavnem smisel velike diplop aiske ofenzive, ki jo vodijo osiične države končni uspehi p* s« bodo v uajkrajlem času pokazali. Japonske vojne ladje pred Saigonom v Indokini Na siamsko-indokitajski meji že prve borbe Japonska dolži Anglijo, da hoče s pomočjo Siama zasesti francosko Indokino Hongkong, 19. nov. t. Reuter. V bližino kraja, kjer se izteka v morje reka Saigon v francoski Indokini, ie prišlo večje število japonskih vojnih ladij. Tako poročajo kitajski viri, ki trdijo, da so zanesljivi. Poveljnik japonskega brodovja je zahteval od guvernerja Indokine admirala Decouxa, naj mu dovoli, da izkrca čete v Saigonu. Admiral Decoux je japonsko zahtevo po radiu sporočil francoski vladi v Vichyju. Ker odgovor še ni prišel, so Japonci začeli kazati znake nepotrpežljivosti. Tokio, 19. nov. t. United Press: Japonski tisk objavlja dolga poročila iz Indokine, kjer pravi, da so med francosko Indokino in kraljevino Siam (Taj-land) že izbruhnili prvi oboroženi spopadi in da vlada med obema državama dejansko že vojno stanje. Japonsko časopisje trdi, da je Siam zbral na mejah Indokine vsaj 100.000 vojakov, medtem ko tudi francoska Indokina pošilja neprestano nove okrepitve na siamsko mejo. Japonski listi pišejo, da ne gre, da bi med bratskima narodoma, ki živita v Siamu in v Indokini po nepotrebnem tekla kri in da bo morala Japonska, ki na Daljnem vzhodu uvaja novi red, poseči vmes, da vzpostavi mir in red. Japonski listi nadalje javljajo, da so ameriške bojne ladje v angleškem Singapurju in da vlada v Singapurju velika delavnost v tamošnjem poveljstvu admiralitete. Japonci dolže Anglijo Tokio, 19. nov. AA. DNB: V zvezi z dozdevnimi nameni Anglije in Amerike, da skleneta vojaški pakt s Tailandom, pravi »Tokio Asahi Šimbun«, da londonska vlada pripravlja načrt za ob-krožitev Japonske s podporo Amerike. Japonska ne more mirno gledati na dejstvo, da se Siam vključuje v angleško-ameriški obrambni pas v južnem Tihem morju. List pravi, da je potrebno opomniti siamsko vlado in jo opozoriti na dejstvo, da ima Siam nalogo, voditi samo eno politiko in sicer tako politiko, ki je v skladu z edinstveno Ironto vzhodno azijskega življenjskega prostora. Angleži zanikajo London, 19. nov. AA. Reuter: Diplomatski urednik agencije Reuter piše: V Londonu sporočajo z uradnega mesta, da ni trohice resnice v poročilih o dozdevnem načrtu pakta, katerega naj bi USA in Anglija sklenili s Siamom. Poročila o tem paktu predstavljajo, kakor se zdi, »r>oskusni balon« japonskih krogov, od koder so tudi v prvi vrsti prišla. Kitajska zanika govorice o japonskih mirovnih ponudbah Cunking, 19. novembra, t. TASS. Na mero-dajnih mestih izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o nekih japonskih mirovnih ponudbah in neposrednih mirovnih pogajanjih med Japonsko in maršalom Čankajškom. Gre očividno za znane motnje, ki naj bi služile Japonski s tem, da bi ustvarile na Kitajskem napačno ozračje. Kitajska so za mir ne bo pogajala, dokler en sam japonski vojak stoji na njenih tleh. Japonska še ni razumela kitajskega naroda, čeprav se ž njim že 3 leta bojuje, Čunking, 19. novembra, t. Associated Press. Kitajske čete so sedaj zasedle vso obalo na jugu Kitajske, ki so jo izpraznile japonske čete. Pristanišči Jamčav in Fančengsta sta v kitajskih rokah. Nanning, prestolica pokrajine Kvangsi, kjer so Kitajci gospodarili več kakor eno leto, se hitro vrača v normalno Življenje. Protiameriške demonstracije na Japonskem San Francisco, 19. novembra, b. Danes do 6.55 zjutraj je tukajšnja radijska postaja sporočila alarmantno novico o pripravah Japonske proti Združenim državam. V pretekli noči so bili po tokijskih ulicah, zlasti pa v bližini ameriškega poslaništva nalepljeni plakati z vsebino: »Pripravite se proti Ameriki! Pazite na zvonove, ki bodo objavili vojno!« Pa ne samo s plakati, temveč tudi ^(ubvhikoAun $ Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROSKI! vsi^ vodiir.i listi so objavili danes, da Združene države in Velika Britanija izvajata hud pritisk na Siam, da sklene z njima vojaško pogodbo. List »Kokumi« pravi, da Združene države in Anglija delata proti vsem azijskim državam. Siam je baje že mobiliziral 100.000 mož. Amerika hladna Washington, 19. novembra, b. Državni depar-tement je hladno sprejel japonske obtožbe. Državni tajnik Sumner Welles je snoči izjavil, da so japonske obtožbe o pritisku Združenih držav in Velike Britanije na državo Thailand pojx>lnoma izmišljene. Neki drugi govornik ameriške vlade pa je v ponedeljek o polnoči izjavil, da je Japonska zelo nervozna, ker je maršal Čankajšek odklonil njeno mirovno ponudbo. Po mnenju ameriške vlade pripravlja Japonska nov sunek v neznano smer, pri čemer ji je propaganda proti Združenim državam samo manever, ki naj odstrani pozornost z druge strani. Sredozemska bojišča /t V| f •• v v ursho bojišče Italijanska poročila Nekje v Italiji, 19. novembra. AA. Štefani: Službeno sporočilo št. 165 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: Včeraj so se na bojišču v Epiru razvijale hude borbe, toda pri tem se bojna črta ni nikjer spremenila izvzemši pri Ezekiju, kjer je sovražnik zasedel eno vas. Naši letalski oddelki so izvedli hude napade na sovražnikove postojanke. Bombe so povzročile eksplozije. Letala so s strojnicami obsipavala zbirališče čet. Zbita so bila 3 sovražnikova letala. Eno naše letalo se ni vrnilo. V Severni Afriki je naše letalstvo bombardiralo z bombami velikega in malega kalibra in 6treljalo s strojnicami na sovražnikove naprave in barake v oazi Siwa ter zadelo vse objekte in jih močno poškodovalo. Vsa naša letala so se vrnila. Sovražnikova letala so metala bombe na To-bruk in Bardio brez posledic, potem pa tudi na Soleum, kjer so bili 3 mrtvi in 5 ranjenih. V Dode-kanezu se je sovražnik poskušal polastiti otoka Gaidaro. S hitrom ognjem naših kopenskih, pomorskih in letalskih sil je bil sovražnik odbit in se je umaknil V Vzhodni Afriki so sovražnikova letala letela nad Agordatom, Korondilo, Bonu in Gverino, pa brez posledic. Pojasnila k napadu na Taranto Rim, 19, novembra. AA. DNB: Na pristojnem italijanskem mestu odločno zanikujejo govorice, ki jih je razširila neka tuja radijska postaja, da je bila izvedena preiskava zaradi slabega funkcioniranja italijanske protiletalske obrambe o priliki nočnega napada na Tarent in da je bila baje tjakaj poslana posebna preiskovalna komisija. Ti krogi pravijo, da že samo dejstvo, da je italijansko protiletalsko topništvo pri tem napadu zbilo 6 angleških letal, jasno dokazuje, kako je obramba odlično delovala. Gršle~ poročila Atene, 19 novembra, t. Atenska agencija: Na merodajnih grških vojaških mestih so zadovoljni z dosedanjim potekom vojne z Italijo, ki traja že štiri tedne. Grški vojaški voditelji so predvsem zadovoljni, da se Italiji ni posrečila »bliskovita vojna«, ki so jo pripravljali, računajoč na notranjo podporo v Grčiji sami. Začetni uspehi nasprotnika so bili popravljeni, kakor hitro je grška vojska prešla v protinapad, ki še ni končan. Grške čete so skoraj vse ozemlje, ki ga je zasedel nasprotnik, očistile in so na številnih mestih boji z grškega ozemlja prešli na tla Albanije. Mesto Korča je od Grkov obkoljeno od treh strani. Grško letalstvo bombardira prometne zveze iz Albanije v Grčijo in tako moti nasprotnika pri pošiljanju okrepitve in vojnega materiala. Grška mornarica križari po Otrantskem prelivu. Zadnja poročila s fronte pravijo, da so Grki opazili, da bodo pri Korči Italijani izvedli velik protinapad, da rešijo posadko, ki je v samem mestu Korča obkoljena od Grkov. Atene, 19. novembra. AA. Atenska agencija poroča: Snočno uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva pravi: Včeraj so se nadaljevale živahne bitke v Epi-fu in v pokrajini Korča. Grške čete so odbile ■talijanske protinapade in zavzele postojanke, ki so jih italijanske čete z vso silo branile. Nekateri •talijanski oddelki, ki so napadali v pokrajini južno od reke Kalamas, so bili odbiti onstran reke v smeri proti severu. Z naše meje Belgrad, 19. novembra, m. Iz Djevdjelije poročajo belgrajski časopisi, da se je danes ves dan slišalo topniško streljanje in eksplozije letalskih kotlih v Grčiji. Izgleda, da je bila v zraku velika delavnost na severnem bojišču. Po grških poročilih Soluna tudi danes niso bombardirala italijanska letala, čeprav je bil dan večkrat znak za nevarnost. Grško časopisje poroča, da so v bolnišnico Rdečega križa v Atenah pripeljali 318 grških ranjencev, častnikov in vojakov, z bojišča na Ivanj planini in iz okolice Korče. Med ranjenci je bilo tudi 12 italijanskih ranjencev. Potem grško časopisje objavlja novico, da je avstralska vlada poslala kot svojo pomoč Grčiji 10.000 ton moke. Danes je bila objavljena naredba poveljnika 3. armadnega zbora v Solunu, s katero se pozivajo vsi še nevpoklicani šoferji, da se morajo takoj javiti svojim poveljstvom. Vse grško časopisje ponatiskuje iz angleškega tiska, ki zahteva, da mora angleška pomoč prihajati Grčiji hitro in čim več, predvsem v letalstvu. Iz tega sledi, da angleška pomoč doslej Grčiji še ni bila zadostna in uspešna. Grčija prosi Ameriko za letala Washington, 19. novembra, t. Associated Press. Sumner We!les je danes objavil, da je ameriška vlada prejela od grške vlade prošnjo, naj ji pošlje letala m druge vojne potrebščine. Ameriška vlada )e odgovorila, da bo grško prošnjo vzela v prijateljski pretres in da ji bodo Združene države Severne Amerike po možnosti ustregle. V Afriki Rim, 19. nov. AA. Štefani: »Messagero« poroča, da so trije italijanski ribiški parniki, ki so bili v prvih dneh meseca julija v vodah Nove zemlje, srečno prebili angleško blokado in prišli v pristanišče Horta (Azorski otoki). Nato se je parnikoni posrečilo, da so obšli angleško blokado in prišli do španske obale, potem ko . so prevozili nad 10 000 km. Sedaj so ti par- 1 De Gaulleu. niki v nekem francoskem pristanišču, kjer so že začeli prevažati polrebščine za italijanski trg. Rim. 19. nov. AA. Štefani: Objavljeno je bilo uradno poročilo, ki pravi, da je poleg uradnega poročila posebni dopisnik agencije Štefani iz Libije sporočil, da se potrjujejo novice, da so italijanska letala včeraj zadela neko angleško križarko vrste »Leander« v pristanišču Aleksandri je. Na križarki je izbruhnil požar. Zadeta je bila naravnost v stolp. London. 19. nov. t. Reuter. Admiraliteta poroča: Manjše edinice našega vojnega brodovja so bombardirale pristanišče Dante v severnem delu italijanske Somalije. Zadeta so bila petrolejska in bencinska skladišča, kjer so nastale eksplozije in požari. Obstreljevane so bile tudi pristaniške naprave, kjer je bila storjena večja škoda. Po končanem napadu so se angleške vojne edinice umaknile. Nobena ladja ni utrpela niti najmanjše škode. Kniro, 19. nov t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vojske poroča: Naši bombniki so z uspehom bombardirali Benghazi, Sollum, To-bruk in Bardio v italijanski Libiji. Naša letala so napravila številne izvidniške polele nad ozemljem Bližnjega vzhoda. Vsa letala so se vrnila. Z drugih bojišč ni nobenih posebnih novic. Zadržanje generala Weyganda odvisno od Španije Stockholm, 19. novembra, t. DNB: »Goteborg Posten« poroča, da v Nemčiji sicer ne verjamejo, da bo general Weygand, ki se nahaja v Afriki, že sedaj prelomil s francosko vlado v Vichyju. Njegovo zadržanje pa da je v veliki meri odvisno od Španije. Ako bi Španija poskušala razširiti svojo posest na škodo francoskega Maroka, bi general Weygand takoj prelomil z vlado maršala Petaina ter bi se z vso Severno Afriko priključil generalu Angleško-nemško bojišče Na Anglijo Nemška poročila Berlin, 19. nov. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neka nemška podmornica je potopila 4 sovražnikove oborožene trgovske ladje s skupnimi 23.880 tonami. Neka druga podmornica je prav tako potopila 4 oborožene trgovske ladje, med njimi dve tan-kovsia ladji, s skupnimi 21.340 tonami. Napadi na važne vojaške cilje v Angliji so se nadaljevali tudi v noči med 17. in 18. novembrom kakor tudi 18 novembra Razen na London so bili napadi tudi na več krajev ob južni angleški obali, zlasti pa na pristanišča in industrijske naprave v Soutbamptonu, kakor tudi na tovarno orožja v srednji Angliji. V noči med 18. in 19. novembrom je nemško letalstvo izvršilo več napadov na angleška pristanišča in važna središča vojne industrije v Londonu in v mestih srednje Anglije. V Southamptonu, Binninghamu, Coventryju in Liverpoolu je bila povzročena velika škoda in zanetenih veliko požarov. Bojna letala italijanskega letalskega korpusa so napadla neko mesto na vzhodni angleški obali. Pr« napadih na konvoje ob vzhodni angleški obali sta bili potoplieni dve trgovski ladji po 3000 ton, trt trgovske ladje pa težko poškodovane. Nočni napadi malega števila angleških letal na nemško ozemlje so ostali brez učinka. Izgub ni bilo. Angleška poročila London, 19. nov t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: V Londonu je bil ponoči alarm štiri, krat, dva pred polnočjo, dva potem. Zadnji alarm je bil oko!« 6 zjutraj. Na londonsko okolico in na naselja ob reki Mersey (Liverpool) qe b«lo vrženih manjše število bomb. Nastalo je nekaj požarov, toda škoda ni velika. Človeških žrtev je malo. London, 19. nov. AA Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata, da so v noči med ponedeljkom in torkom sovražna letala vrgla manjše število bomb v Srednji Angliji in na nekatera mesta v Južni Angliji. Nastalo je nekaj požarov in povzročena je bila neznatna škoda. Število človeških žrtev je majhno. Angleška letala so v noči med ponedeljkom o kateri bi se podaljšal medicinski študij na šest let. Namesto stražnega Danes ob 21. url poslovilni veter s popolnoma no> Vlffl Sporedom I Ug]e(}njj| g]anov zagrebškega narod, gledališča! Puhajič, Paljetak, Afrič. Lavrenčič, Dalmadnva in Varaidinska. — Ne zamudite te edinstvene prireditve, pri kateri se boste nasmejali do solz. — Vstopnice v predprodaji pri blagajni kina Sloge od 10. ure dalje. v dvorani kina SLOGE poslednji humoristični nastop nQ rabancijaiev" Odlični češki film ušnjava je s svojo zgodbo o neomajni ljubezni in zvestobi težko preizkušenega dekleta vzbudil splošno zanimanje občinstva. Zato ne zamudite priložnosti, da si ga ogledale, dokler je še na sporedu i Preid98,r2t°urf- Kino Union 22 21 f Golobu Alojziju v spomin! Ali je res Golobov Lojze s Polic pri Naklem umrl? Kje si zvedel? Saj vsi o tem govore, domala vsa Gorenjska I A vendar ne verjamem, dokler ne vidim. Tak korenjak, pa bi kar tako na hitro odšel! Dragi Lojze! Mnogi so me tako vpraševali, a vsi so odklmavali z glavami: ni mogoče! Izpolnil si 35 let in si dozorel. V polnem zagonu, polnega načrtov in upov, mladega in vedno veselega te jo zadela zločinska roka in ti vzela življenje. Mnogo prijateljev si imel in znancev nešteto; od nekdanjih sošolcev, preko trgovskih tovarišev in tam v vojaških krogih imaš mnogo prijateljev; celo na Primorskem imaš znance. Bil si pravi sin zavednih slovenskih staršev, rojen v mnogoštevilni družini, saj je tvoja mama dala življenje 16 otrokom. Tako si se že od mladosti učil skromnosti in delavnosti in tega si so vedno držal. Povsod si bil priljubljen, posebno zaradi delavnosti in veselega značaja; to je dokazala množica tistih, ki smo te kropili sredi cvetja na mrtvaškem odru. Koliki žalujejo za teboj posebno v vojaških vrstah, tisti, ki si jim bil kot rezervni poročnik odločen, a blag predstojnik! Bil si kot ustvarjen za vojaka: močan po postavi, energičen v nastopu, strog in ljubezniv obenem, narodno in državno visoko zaveden. Povsod si branil čast naroda in države. Ponosen si bil, da si častnik naše hrabre vojske in še v smrti si branil svojo vojaško čast. Takih fantov potrebuje domovina, posebno v današnjih resnih časih. A četudi vojak po značaju, nisi zanemaril svojih verskih dolžnosti. Kakor si povspd branil narod in čast državo, tako ti ni bila vera nič manj draga. Zaveden vojak, a tudi zaveden vernik, ki se tudi kot vojak nisi sramovat moliti. Bog naj ti bo za vse obilen plačnik! Dragi Loj ze! Teden dni je, odkar smo te spremili na naklansko pokopališče. Tiho si hotel oditi, a celo sonce se je hotelo posloviti od tebe in prijazen jesenski dan nas je mnogo privabil na tvojo zadnjo pot. tako da nam bo spomin na tebe tem svetlejši. Bog ti daj večni pokoj I * — Velika novost! Za praznik Brezmadežne izide velika stenska slika brezijanske Marije, ki si jo naj preskrbi vsaka slovenska družina! Sane 40 din. Dobite jo pri g. župniku. leta po promociji, bi dijaki poprej še šesto leto prakticiruli na klinikah in v bolnišnicah in šele j>o tej praksi doktorirali. Istočasno pripravljajo tudi načrt, po katerem bi se število katedrov zmanjšalo, odnosno bi se sorodne učne panoge združile, da se prepreči preobremenjenost dijakov in pa prevelika razdeljenost študija. — Dekliški zavod v Soboti. Zaradi popolne gimnazije v Soboti je dotok ženskega naraščaja iz leta v leto večji. Pomanjkanje primernih stanovanj je sprožilo predlog o gradnji dekliškega zavoda, v katerem bi dobil ženski srednješolski naraščaj čim boljšo oskrbo in vzgojo. Občinski odbor je v načelu sprejel sklep o najetju posojila za zgradbo zavoda, ki bi ga potem oddal v najem proti letnemu odplačilu. Stavba bi ostala last občine do pojKilnega Izplačila, nato pa bi se prepisala na najemnika. Za predlog o zgradbi dekliškega doma. ki sla ga predvsem zagovarjala župan g. Harlner in ravnatelj gimnazije g. inž. Zobec, je pokazal sohoški obč, odbor mnogo zanimanja. Upravičeno upamo, da bo stvar uspela. Za kritje bi uporahill izkupiček pri prodanih parcelah. — Žeparji v Lukovicl. Lukežev sejem je bil letos v Lukovifi zelo živahen. Bilo jo dosti prodajalcev in kupcev, med katere so se pomešali tudi žepnrji in izpraznili |>ar žepov. Stari ženiri, ki je na sejmu prodala pujska zn 160 din, da bi si kupila čevlje, je tat vzel vos denar in je reva ostala brez čevljev. Nekomu kmečkemu gospodarju pa je žepar sunil iz hlačnega žepa listnico s 1200 dinarji. Žeparjev seveda niso izsledili. — Nezaželenega gosta Je dobil zvečer v hišo posestnik Franc Kovač iz Malih Dolenčev v Prekmurju. Pri večerji ga je služkinja opomnila, da je slišala v hiši čuden Sum. Gospodar je šel pogledat v sobo, pri vratih pa ga Je zagrabil neznani nepoklicani gost ln ga vrgel na vreče v kolu sobo, nato pa jndrno pobegnil skozi vožna vrata. Služkinja, ki je prišla iz kuhinje z lučjo, je v bežočoni spoznala nekega fanta iz sosednje vasi, ki je bil zaradi nekoga dolikta pred kratkim obsojen na 4 mesece zapora. pO cUlžavi * Hitro naraščanje Save pri Zagrebu. Preteklo soboto in nedeljo so imeli v Zagrebu le-[>o vreme, v Sloveniji pa je hudo deževalo. Sava in vsi njeni pritoki so močno narasli in v nedeljo je bila Sava v Zagreb že 313 cm nad normalo. Popoldne je Sava začelo upadati in je v jionedeljek zjutraj kazal vodomer 226 cm nad normalo. Ker je pa v noči od nedelje nn ponedeljek po mnocrih krajih Slovenije spet Iiuoo deževalo, so reke začele vnovič naraščati. Savinja bruha pri Zidanem mostu ogromne mase vode v Savo, ki je tudi'sama hudo na-rastla. In tako je v ponedeljek jx>poIdne pri Zagrebu Sava spet dosegla svoje nedeljsko najvišje stanje (313 cm). V torek zjutraj je kazal vodomer pri Zagrebu štiri metre nad normalo. Čez dan pn je Sava začela hitro upadati. * Deček utonil v Savi. Nedaleč od Sv. Klaro v Zagrebu se jo pripetila smrtna nesreča. Sava je tam poplavila precej ozemlja. Desetletni deček Ivan Cekovič se je vozil jio vodi v navadnem lesenem koritu, ki se je prevrnilo in oeček je padel v vodo. Ker ni znal plavati, je utonil. Truplo nesrečnega dečka sta potegnila iz vode dva člana društva savskih čuvajev. * Premestitev evangeličanskega škofovskega sedeža iz Zagreba v Vojvodino? Te dni je zboroval v Novem Sadil seniornt nemško evangeličanske cerkve v Jugoslaviji. Kakor jx»ro-Čajo, so razpravljali tudi o vprašanju sedeža evangeličansko škofije v Jugoslaviji, Razprava o tem vprašanju, ki je bilo /p prej večkrat načeto, jc pokazala. Ha sedanji seriež evangeličanske škofije v Zagrebu, kjer je le malo evan, geličnnov, manj odgovarja kakor pa Vojvor.i-na, kjer je veliko več evangeličnnov. Seniornt je sklenil sklicati konvent evangeličanske cerkve v Jugoslaviji, ki bo odločal o tem vprašanju in statut cerkve primerno izpremenil. Kot bodoči sedež škofije pride v poštev neki kraj v severnem delu donavske banovine. * Zakaj v Novem Sadu primanjkuje pšenice.. V_ Novem Sadu je veliko pomanjkanje pšenice in moke. Župan novosftdske občine Petrovič je obiskal ravnatelja »Prizada« dr Totha, kateremu je razložil stanje v Novem Sadu. Izjavil je. da bodo peki prisiljeni ustaviti peko, ker v Novem Sadu ni niti pšenice niti moke. Dr, Totli je izjavil županu, oa je višek odkuiia jišenice določen za pasivne kraje in da se je jircskrba aktivnih krajev s pšenico in moko morala oogoditi, dokler ne bodo krite jrotrobe jiasivnih krajev, ker sodijo, Ha je v aktivnih krajih dovolj jišenice. Dr. Toth je priporočil županu, naj izda najodločnejše ukrepe proti tistim, ki špekulirajo s pšenico in moko, * V Zagrebu bodo zgradili karmeličanski samostan. Edini samostan karmeličanskega reda v Jugoslaviji je v Somboru. Ta je sklenil, da bo zgradil tudi v Zagrebu karmeličanski samostan, ki bi deloval na področju banovine Hrvatske. V ta namen so od prebende sv. Križa pri župni cerkvi sv. Marka v Zagrebu kupljene štiri parcele, na katerih bodo v kratkem začeli graditi samostan. Na svetu je okrog 150 karmeličanskih samostunov, v Jugoslaviji j)u je samo eden. Glavni sedež karmeličanskega reda je v Rimu. Predstojnik karmeličanskega reda v Jugoslaviji je o. Gerardo iz Subotice. V Somboru je šest očetov kurmeličanov, ki so vsi Hrvatje, Bunjevci ali šokci, * 15 letnica vnrnždinskegn mnzeja. Preteklo nedeljo so v starem gradu v Varaždinu proslavili petnajstletnico varaždinskcga muzeja. Ob tej priliki je bil orlprt nov muzejski oddelek, ki jo posvečen spominu dveh velikih Hrvatov, Kukuljeviča in Jakšiča. V renesančni dvorani je imel predsednik muzejskega duštva Krešimir Filič nn udeležence lep nagovor, v katerem je pounaril važnost te kulturne ustanove V kapeli sv. Lovrcnca pa je bila zahvalna služba božja. » Dobrota je sirota. V Drvarju je v neki kavarni mizar Jovan Bosnič z .nožem zaklal ] industrijca Milana Mandiča. Mandič je nedav- I Ljubljana, 20. novembra Gledališče Drama: Sreda, 20. nov.: vLepa Vida«. Rod A, — Četrtek, 21. nov.: »Romeo in Julija«. Red Četrtek. — Petek, 22. nov. ob 15: »Mali lards. Mla-dinska predstava. Premiera. Izven. — — Sobota, 23. nov. »Lepa Vida«. Izven. Opora. Sreda, 20. nov.: »CarmeiK. Red Sreda. — Četrtek, 21. nov.: »Figarova svathas:. Rod A. — Petek, 22. nov.: Zaprto. — Sobota, 23. nov. »Carmen«. Izven. — Nedelja, 24. nov. Ob 15: »Grof Luksemhurški«. Izven. Globoko zniž. cene. — Ob 20: Baletni veter«. Izven. Globoko znižane cene. Radio Ljubljana Sreda, 20. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7,05 Napovedi, poročila — 7,15 Pisan venček veselih zvokov (pložče) do 7.45 — 12 Vesele orkestralne točke (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Odmevi in napevi iz Španije (plošče) — 14 Poročila — 18 A Adamič: Anton Martin Slomšek, življenjepisna igra. (Člani radijske igr. družine) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19 50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeio predavanje (g. Vilko Ukmar). V II, odmoru: Napovedi, poročiia, — Konec ob 23. Drugi programi Sreda, 20. novembra: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Nar. pesmi — Beromiinster: 19.45 Gledališki prenos — Bratislava: 21 Večerni konc. — Budimpešta: 19,20 Pisan večer — Praga: 18.05 Operni zbori — Sofija: 21 Mozartov večer — Sot-tens: 20.35 Simf. konc. — Stockholm: 21.05 Čajkovskega V. simfonija. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Frančiškanska prosveta ponovi v soboto 23. novembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Goldonijevo »Gostilničarko«, ki je žela ob prvi uprizoritvi velik uspeh in se ie tudi kritika o njej pohvalno izrazila. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj in v soboto od 6 dalje pri dnevni blagajni. Cene običajne. Predavanja 0 mehaniki potresne sile pri zgradbah bo predaval g. inž. Stanko Dimnik v okrilju Društva inženirjev v Ljubljani v društveni predavalnici v poslopji: »Zvezda« v petek, 22. novembra 1940 ob 20. Vabimo člane in po njih vpeljane goste na to zanimivo predavanje, ki ga bodo pojasnjevale skioptične slike. Ljudska univerza v Ljubljani. V naši predavalnici (mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg) bo predaval drevi ob 20 g. lektor dr. Nikolaj 1'reobraženski: Ob tridesetletnici Tolstojeve smrti. Šentpetrska prosveta. Drevi ob 8 predavanje nadzornika Erjavca: Naši gospodarski problemi. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 20 bo na IV. prosvtnem večeru imel skioptično predavanje g. inšp. Silvo Kranjc, pod naslovom: »Križem po BolgarijU. Naše dijaštvo Akademska kongregarijn pri oo. frančiškanih Ima drevi ob osmih svoj redni sestanek v frančiškanski kapeli. Vsi akademiki prisrčno vabljeni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska 43; in mr, Trnkoczy ded., Mestni trg 4. Poizvedovanja Na Babnikovem dvorišču oa Selu št, 7 se je našla dne 18. t. m. manjša vsota denarja. Dobi se istotam. Pri selitvi iz šiške v Rožno dolino je bi! izgubljen kovčeg knjig, slovarjev. Prosim poštenega najditelja, dn vrne proti dobri nagracii na Primar, Rožna dolina c. V. štev. 29. * Nove aretacije zaradi umora družine Poljokan v Banja luki. Mesec dni je že preteklo, kar je bila v Banjaluki umorjena družina Poljokan. Vsa dosedanja preiskava jo ostala brez usjielia. Te dni pa se je policiji posrečilo aretirati tri osebe, ki so zelo sumljive, rla so zagrešile umor, čeprav trdovratno taje. Upajo, da Ikj ta skrivnostni emor v najkrajšem času pojasnjen. Preiskavo vodi namestnik policijskega upravnika, Stajič. Radeče pri Zid. mostu Šele včeraj smo obširno poročali o splavar-ski nesreči, katere žrtev bi kmalu bila splavarja Sotlar Henrik in nKavs Karel, a danes lahko poročamo že o drugi nezgodi, ki je doletela naše vrle splavarje v tako kratkem presledku. Radi prikladnega pristajanja so bile Radeče že od Begunec iz Alcatraza Ogorčene borbe pomorščakov z roparskimi gangs'erii, ki se polaste broda. Danes samo ob 16. in 19. uri Danes premiera! Pustolovski film iz pomorskega življenja dveh nepomirljivih nasprotnikov. nevarnih tekmecev v ljubezni, vernih drugov v službi MIL PATRI« - U0Y0 N0LAN - ROBERT PREST0N Režija: Robert Florey, zn film napisal: Irving Reis KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 21. uri drago in poslednje gostovanje zagrebških „Graban(ijaSev"! — Priročnik »Slava Slomšku« dobite za 16 din v vseh knjigarnah! — Soboško okrožno sodišče potrebuje jetniš-nlro. Velika ovira nemotenemu delovanju okrožnega sodišča v Soboti je pomanjkanje prostorov za jetnišnico. Zdaj morajo nevarnejše jetnike voditi v mariborske zapore, od tam pa spet na razpravo v Soboto. Tako je bilo tudi zadnjič z razpravo o dvojnem umoru v Štrigovi, zaradi katerega je bil Kari Mahovec obsojen v smrt na ve-šalih. Vprašanje zaporov so hoteli najprej rešiti na ta način, da b> preuredili in povečali prostore sedanje jetnišnice pri okrajnem sodišču. Občina pa je mnenja, da bi bil to investiran denar na tujem svetu, zato naj bi rajši zgradila novo jet- Inišnico blizu nove osnovne šole. Stroški gradnje prve etape jetnišnice bi znašali nad en milijon. Nin A Muflf A Danes prcmljera izborne Paramountove moderne komedije. — Družabna veseloigra velikega stila I ■I1IIU » lUIHU __ Lepe žene, sijajne toalete, temperamentna glasba! — Razkošje! telefon 22-41 IV^V ■ -m| nov ples - la konoa j Predstave ob 16, 19 in 21 m. JIM I V Imv V glavnih vlogah ameriški zvezdniki; ^^ * ^^ Clnndetfe Colbrrf - Don Amčche — John Borrumore no posodil Bosniču 9000 dinarjev v obveznicah I nekdaj priljubljena splavarska postaja. Tu običai-vnine škodo, nn hi te noložil kot k-avriio nn no splavarji prenočijo, da potem zjutraj zorana nadaljujejo svojo nevarno vožnjo zlasti v času velike vode proli Zagrebu. Tudi včeraj sla od Zidanega mosta prispela dva splava in so hotela zaustaviti v Radečah. Toda. ko so splavarji privezovali drugi splav, so se naenkrat radi ogromne sile savskih valov utrgale vrvi pri prvem ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO ? splavu, katerega je močno narasla Sava — dosegla je 4.65 ni nad normalo — odnesla s svojim tokom. Na utrganem splavu je bil še gplavnr, kateremu se je vendar posrečilo, da je par sto Tnotrov niže — pod Marijinim dvorom — >pri-humplnl« blizu brega, kjer Je s pomočjo drugih splavarjev splav srečno zaustavil in ga tako oču-val usode njegovega »besnega druga« iz prejšnjega dne. To je zopet en dokaz, kako nevarna je narasla voda splavarjem. — Mostna občina razglaša, dn ho dno 3. decembra dopoldne pregled vseh vprežnih koni in konjsko opremo. Pr»-eled ho izvršila vojaška komisija iz celjskega vtjjuega okrožja, vojne škode, oa bi te položil kot kavcijo pri prevzemu mizar, del na novi zgrodbi bolnišnice v Bos. Petrovcu Bosnič je v krotkem času delu opustil in tako so obveznice, ki so bile položene kot kavcija, zapadle. Mandič je Bos-niča tožil in te dni je bila izrečena sodba, da mora Bosnič Mandiču plačati 9000 dinnrjcv. Tn sodba jc Bosniča tako razburila, do je napadel Mandiča in ga z nožem dvakrat zabodel. Mandiča so prepeljali v bolnišniro, kjer pa je kmalu izoihnil. Bosnič se je sam prijavil oblasti. ♦ Uboj pred občinsko posvetovalnica Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Novega Sada: V Beški je bil pred občinsko posvetovalnico ubit Peter Bcringer. Ubil ga je policijski komisar Grkovič, ki je bil aretiran. LJUBLJANA Andrej Koželj — 60 letnik Te dni je obhajal v krogu svoje družine 60 flcitnico svojega življenja priljubljeni predsednik prosvete na Kooeljevem g. Andrej Koželj, železniški uradnik v pokoju. Kdo na Kode-ljevem ne pozna našega slavljenca? Ko ga vidimo, kako se z mladeniško či-lostjo vozi na svojem priljubljenem kolesu, se nam zdi nemogoče, da bi imel že šest križev na hrbtu, pa bo že res tako, ker nam rojstna knjiga komenske fare pove, da se je naš slavljcnec rodil v Komendi dne 17. novembra (880. Šestdeset let ima zn seboj, leta borb in trpljenja, ki so ga pa izkristalizirala v moža nezlomljive volje, v borca za katoliško stvar in načela. Ni se uklonil, ko so ga zapostavijuli v službi zaradi narodne zavednosti in strogo verskega prepričanja. Ostal je trden, prava porenjska grča. Ko slavi g. Andrej Koželj svoj življenjski jubilej in obenem 30-letnico .srečnega zakona s svojo soprogo gospo Elzo v krogu svoje, v pravem krščanskem duhu vzgojene družine, se pridružujemo čestitkam velikega števila njegovih prijateljev in tistih, ki jim je storil toliko dobrega, ter prosimo Bo-pa, da bi ohranil našepra jubilanta zdravega in čilega še prav mnogo let. ZFO Lanska I. mladinska akademija v unionski dvorani je pokazala, kako vestno se pripravlja naraščaj Zveze fantovskih odsekov na svoje prireditve. Na letošnji II. zvezni mladinski akademiji bomo videli simbolični prikaz »Iz naše zgodovine«, ker bo tvorilo uvod v letošnje prireditveno leto, ki je vse posvečeno nastopu vladutlja Nj. Vel. kralja Petra II. — Ker so reprezentačne akademije ZFO vedno deležne najlepšega obiska, opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji v pisarni ZFO na Miklošičevi cesti 7/1. J V Slomškovo proslavo nas bo uvedel prihodnji prosvetni večer, ki bo 22. t. m. ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Na sporedu je recitacija malčkov: A. M. Slomšek: »Prioen otrok«, nato sledijo slovenske pesmice, ki jih zapoje tercet sester Finkovih. Kot tretja točka sledi predavanje prof. dr. Brumma Vinka: Ob 140-letnici škofa Martina Slomška. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj I Jubilejna umetniška razstava Ipolita Maj-kovskega v Galeriji Obersnel bo odprta samo še do 1. decembra. Kdor se količkaj še zanima za resnično umetnost, naj si jo ogledu. Tu ne ho našel surrealizmov, inmpresionizmov in nrugih izumov, s knkoršnimi se ponašajo moderni umetniki. Videl bo naravo, kakršna je v resnici. Vstopnine ni. 1 Mineraloški institut lepo napreduje. Mineraloški institut so začeli graditi letošnjo jesen in so kar dobro pohiteli. Izkopa samega je bilo preecj, čeprav stavba ni globoko v zemlji, saj so celo vsa kletna okna nad cesto. Bctoniranje temeljev je šlo hitro izpod rok in so sedaj v glavnem že zgrajeni vsi kletni zidovi v vseh traktih. V traktu ob Aškerčevi cesti pn so te dni začeli že pripravljati vse potrebno za betoniranje stropne plošče nad kletmi in če no bo nagnjalo vreme, bo plošča še ta teden zabetonirana. S tem Ik> vsa zgradba popolnoma iz tal in bo nadaljnje delo šlo hitro izpod rok. Ker bo stavba zgrajena v tako imenovanem skeletnem sistemu, lahko pričakujemo, da bomo še letos obhajali likof. 1 Graditev postajališča pred glavnim kolodvorom. Veliko tramvajsko postajališče pred plavnim kolodvorom je dobilo zadnje čase že lično zunanjost. Sedaj imajo še posla v glavnem pod zemljo. Kukor vse kaže, bo postajališče lahko kmalu nudilo streho potnikom, ki bodo čakali na tramvajsko zvezo. 1 Namesto cvetja na grob blagopokojnega g. Engelberta Franchetti-Ja so darovale družine: Kolin, Ivanovski in Zalesjak znesek 150 din Vin-eencijevi konferenci za župnijo M. O. v Ljubljani, £a obdnrilev siromašnih družin. Bog plačaj! 1 Izpremembe v upravnem odboru prostovoljne gasilske čete Ljubljana-Bežigrad, Prejšnji te- den je na soglasni predlog članstva bil kooptiran v upravni odbor bežigrajske prostovoljne gasilske čete na mesto odstopivšega dosedanjega poveljnika g. Slchtčta, znana gasilski delavec kap. v p. g. Toš Franjo, odvetniški koncipijent, ki se je te dni iz Celja preselil k nam. Predsednik te čete starešina gasilske zajednice dravske banovine g. dr. Kodre je sedaj dobil za sodelavca tako odličnega poveljnika, kar bo gotovo gasilski četi v korist. 1 Izigravanje protidraginjskih predpisov. Urad za kontrolo cen pri ministrstvu trgovine je prejel prijave o izigravanju predpisov o kontroli cen po veietrgovcih oziroma produccntih. Dogajajo se namreč primeri, da velctrgovci ali producenti, ki jih izstavljajo detajlistom, ne vpisujejo celih količin prodanega blaga nego le del, zahtevajo pa, da jim ga detajlist plača po istih cenah, nadalje pa tudi, da v mnogih primerih pošiljajo blago slabše kvalitete nego je bilo naročeno, zahtevajo pa zanj plačilo po višjih cenah, t. j. po cenah za boljšo kvaliteto. Zaradi takega protizakonitega ravnanja opozarjamo vse prizadete ponovno na tozadevne predpise uredbe o pobijanju draginje in uredbe o kontroli cen, zlasti pa na občutne kazni, ki jih navedene uredbe predvidevajo za take kršitve. Maloprodajalci so pa pozvani, da vse podobne primere prijavijo pristojni policiji ali upravnim oblastvom, ker je to predvsem v njihovem interesu in jim tudi sicer gre pravica do nagrade 10 do 20% dename kazni po čl. 2 uredbe o nadzorovanju izvrševanja uredbe o pobijanju draginje SI. 1. 222 kos 40 z dne 18. majnika 1940. II. mladinska akademija ZFO in ZDK 30. novembra u >Unionu< Predprodaja vstopnic v pisarni ZFO Miklošičeva cesta 7-1. 1 Zaradi sekanja in prodajanja božičnih drevesc je kr. banska uprava že 14. novembra 1932. izdala posebno naredbo z naslednjimi glavnimi določili: Kdor prodaja in prevaža božična drevesca, mora dokazati njih izvor s potrdilom županstva one občine, v katere območju so bila drevesca posekana, to potrdilo, kolkovano z din 20.—, ki ga izda županstvo po predpisanem vzorcu in iz katerega Priprave za oftvoritev mariborskega muzeja Maribor, 19. nov. 0 mariborskem gradu in muzeju, katerega je ravno »Slovenec« s svojimi poročili med mariborskim občinstvom močno populariziral, se zadnjo čase malo sliši. To pa še ne pomeni, da bi bil nastal kakšen zastoj v preureditvenih delih in pripravah za ureditev muzeja. Nasprotno, preureditve v gradu so že tako napredovale, da se bližajo zaključku, priprave za ureditev muzeja pa se nahajajo v zaključnem Stadiju, v katerem je delo najtežje, zato pa tudi najmanj vidno. Urejujejo se vse tiste podrobnosti, ki so za celoto nujno potrebne. Vsa ta dela pa so že tako daleč napredovala, da se je že lahko določil datum otvoritve mariborskega muzeja. V soglasju z mestno občino mariborsko in častnimi Člani mariborskega muzejskega društva sta določila odbora Muzejskega društva in Zgodovinskega društva, da se izvrši otvoritev novega mariborskega muzeja v dnevih 24. in 25. maja 1941. Za potrebne predpriprave se je izvolil iz predsedstev obeh društev pripravljalni odbor, katerega sestavljajo predsednik dr. Leopold Polja-nec, podpredsednik dr. Josip Tomlnšek, tajnik prof. Jože Košar, blagajnik upravnik Niko Vrabl ter odborniki kanonik dr. Alojzrij Ostre, ravnatelj Janko Olaser, inž. Egon Baumgartner in arhivar Franjo Baš. Otvoritev muzeja bo združena s tretjim zborovanjem slovenskih zgodovinarjev. V soboto, dne 24. maja, dopoldne se bo zborovanje začelo v Študijski knjižnici, kjer bo ravnatelj Glaser tudi poročal o Studijski knjižnici kot viru za zgodovinarja. Popoldne se bo zborovanje nadaljevalo v muzeju, kjer bo vzporeden referat o mariborskem muzeju ln arhivu kot viru za zgodovinarja, nato pa predavanje o krajevni zgodovini v srednji šoli. Zvečer bo pa predavanje za širšo javnost o zgodovini tn razvoju mariborskega muzeja. V nedeljo 25. maja dopoldne bo spomeniški konservntor poročal o zgodovini in estetskem vrednotenju mariborskega gradu, nakar bo župan dr. Juvan novi muzej predal javnosti. Popoldne bo pod vodstvom vseučiliškega profesorja in društvenega čnslnega člana dr. Fr. Steleta izlet k Sv. Trem kraljem v Slov. goricah, kjer si udeleženci ogledajo najlepši umestnostno zgodovinski spomenik Slovenskih goric. Prireditev kot celota zasleduje namen seznaniti tako naše strokovne kroge kakor najširšo javnost 7, znanstvenimi ustanovami Maribora, ki so v svoji današnji obliki vseskozi delo jugoslovanske dobe. Zaradi tega smo smatrali kot umestno, da že sedaj opozorimo slovensko javnost na te važne kulturne dogodke. mora biti poleg imena lastnika razvidno tudi natančno število po«ekanih dre-vesc, prav tako pa tudi, do kdaj velja potrdilo ca izvoe in kraj, kamor so drevcsca namenjena, mora imeti oseba, ki prevaža božična drevesca, vedno pri sebi pri prevozu ali prodaji ter ga mora pokazati med drugim tudi na zahtevo mestnih trošarinskih organov. Bo. žična drevesca, ki se prodajajo ali prevažajo brez tega predpisanega potrdila, bodo zaplenjena, proti lastnikom in prevoznikom pa uvedeno kazensko postopanje. Ljubljansko mestno poglavarstvo ie svojim trošarinekim in tržnim organom naročilo strogo nadzorovanje uvoza ter prodaje božičnih drevesc, kar naj prodajalci in prevozniki upoštevajo, da ne bo zaplemb in kazni. I Polnoč v Kinu Matici je ameriška komedija z dobro znanimi igralci: Claudette Col-bert. Don Ameche in John Barryinore. Vsa zgodba se razpleta v družinskem okvirju visoke družbe in nudi dovolj duhovitih domis-lekov. Pri vsej obilici neverjetnih primerov in smole, končno le zmaga vztrajna ljubezen skromnega šoferja... Film je prepleten z glasi«) in petjem. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj nn prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF* grenčice. I Kolesarski tatovi hitijo. Kljub slabemu vremenu, ki je marsikaterega kolesarja prisililo, da je poslal svoje kolo na zimsko spanje, je v Ljubljani še vedno mnogo takih, ki že zaradi poklica ne morejo shajati brez kolesa. Ti so prisiljeni, da se iudi v najslabšem vremenu vozijo s kolesi. Prav ti pn so večkrat tudi žrtve kolesarskih tatov, ki prav preči' zimo zelo hitijo. Zadnje dni je ljubljanska policija prijela veliko število prijav o ukradenih kolesih. Vsega skupaj je bilo ukradenih v zadnjem tednu 14 koles, ki so bila skupaj vredna 11.300 din. Večinoma so kolesarski tatovi pn stari navadi izmikali kolesa izpred gostiln in z dvorišč. Zanimivo je, da je med ukradenimi tudi eno žensko kolo. I Knj vse kradejo. Zadnje čase se hudo ponavljajo tatvine perila in obleke. Tako je bilo Likovniku Franku v Frankopanski ulici ukradenega s podstrešja precej perila, rjuhe, odeje in drugo v skupni vrednosti 650 din. Par moških kvedrovcev pa je odnesel neznan tat s podstrešja na Celovški cesti 79. — 300 din je bil vreden ročni voziček, ki ga je nekdo odpeljal ponoči iz hleva Učaknrja Ivana na Sv. Jerneja cesti. — Kokošjo pečenko pa si je privoščil tat, kj je nn Jurčkovi poti odnesel Josipu Kramarju 3 kokoši. m Za proslavo 140-Ietnice rojstva Slomška — v ponedeljek zvečer v stolnici — kupite vstopnice v predprodaji Cirilova, Aleksandrova cesta 6. m Visoka Drava. Zaradi neprestanih nalivov je tudi Drava silno narasla. Skozi Maribor vali umazane svoje valove skoraj 4 metre nad normalnim stanjem. Nekatere predele ob svojem spodnjem toku proti Ptuju je voda zalila. Prinaša pa velike količine lesa, desk in celo izruvano drevje — znak, da so bili nalivi v Dravski dolini in v zgornjem toku reke jako hudi. m Danes bodo preizkušali nove sirene. Zaščitni urad mestnega poglavarstva obvešča, da se bodo vršili danes dopoldne med 10.30 in 12 poizkusi z novo nabavljenimi sirenami, ki bodo nameščene na banovinski hranilnici, na novi palači nabavljalne zadruge železničarjev v Cafovi ulici ter na ljudski šoli na Ruški cesti. m Kongregacija za gospe ima jutri ob 4 popoldne sestanek. m Prosvetno društvo sv. Magdalena priredi v nedeljo, 24. t. m. ob 11 dopoldne trezno&tno predavanje v društvenih prostorih. m Smrtna kosa. V Mariboru je umrl dolgoletni obratovodja tekstilne tovarne Doctor in drug g. Vane Vlastimil. Skoraj celih 20 let je vestno izvrševal svojo službo v tukajšnji tovarni, prej pa je bil zaposlen v istem svojslvu pri istem podjetju na Češkem. Bil je mož dobričina, vseskozi spoštovan od svojih predpostavljenih kakor tudi od tovarišev in delavcev. Naj mu bo žemljica lahka, preostalim naše globoko sožalje! m Nenadna, skrivnostna smrt. V ponedeljek zvečer je prišla na obisk k trgovcu Crepinku na Zrinjskega trgu 55 letna zasebnica Ženi Stiebler, ki stanuje v Kolodvorski ulici 3. Bila je dobro razpoložena, pri trgovcu je večerjala, po večerji pa je sedela v kuhinji, kadila cigarete ler se veselo udeleževala razgovora. Naenkrat pa je šinila kvišku vsa bleda i>n prestrašena, iz ust se ji je udri curek krvi in že se je sesedla ter obležala negibno na tleh. Trgovec je naglo poklical zdravnika, ki pa je zamogel ugotoviti samo smrt; izjavil pa je, da mu je vzrok smrti nejasen. Truplo pokojnice, ki je živela v Mariboru čisto sama, ker so vsi njeni sorodniki v Nemčiji, so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo. m Vsako odlaganje zemlje, smeti in odpadkov na desnem bregu Drave nasproti državni III. deški ljudski šoli v Mariboru na Ruški cesti je odslej prepovedano. m Nevarni prijatelji tujih dobrot. Upravitelju šole v Radvanju pri Mariboru so nepoznani tatovi že šestkrat izpraznili kurnik. Sedaj pa je g. upravitelj svoj kurnik zavaroval z večjim številom ključavnic ter jih zvezal e alarmno napravo v stanovanju. V noči na nedeljo je začel alarmni zvonec okrog pol dveh naenkrat zvoniti. Upraviteljev sin in služkinja sta šla pogledat ter sta presenetila tatu, ki je šaril okrog ključavnic. Tat je pobegnil, ko ga je pa hotela korajžna služkinja zgrabiti, jo je udaril s palico po glavi, da se je sesedla. Pustil je pri kurniku, na katerem je odstranil že šest ključavnic, vrečo, v katero bi bil pospravil purana in več kur, k! so bile zaprte v kurniku. Poleg omenjene tatvine pa se je dogodilo zadnje čase v Radvanju cela vrsta sličnih nepoštenih dejanj. Med drugim so tatovi vodji orožniške postaje naredniku g. Tkalčiču ukradli njegovega psa in mačka. m Sodobne obmejne zgodbe. Copak Marija v Aleksandrovi cesti na Pobrežju ie prijavila, da ji je 19 letni urarski pomočnik Franc Dobnikar že 3. novembra odpeljal njeno 16 letno hčerko, s katero je pobegnil čez mejo v Nemčijo ter se zadržuje z njo baje v Gradcu. Mati je zaprosila naše oblasti, da v Nemčiji intervenirajo, da se ji hčerka vrne domov. — Tovarniška delavca brata Josip in Alojz Brunčič sta zaprosila oblasti za pomoč, ker že dva dni iščeta brata Karla, ki je bil zaposlen v neki tukajšnji tekstilni tovarni, pa je službo naenkrat odpovedal, ker je mislil pobegniti čez mejo. Brunčiča so potem tezenski orožniki zajeli v Stražunskem gozdu. Priznal je svoje namere ter izjavil, da ga je nagovarjala neka Baumanova, naj pusti delo pri nas ter odide v soseščino. Poiskali so to Baumanovo, pa je nazadnje priznala, da je spravila ž« celo družbo takih lahkomiselnih kandidatov skupaj, ki reveč odrski, Potovka Slia-na (gdč. Horvat) in Sirk (g. Voda) sta bila izvrstno podana le Sirk bi moral za spoznanje manj poudariti pijanost. Po teh dveh in po občinstvu se je videlo, da je veselogira hvaležnejša za ljudsko predstavo. Požrtvovalnim igralkam in igralcem moramo samo čestitati z željo, da jih kmalu zopet vidimo na odru, V dobi pohanja za bencinom sta se našla dva tatova te dragocene tekočine današnjih dni. Pri boju za tekoče gorivo pa sla pogorela, ker sta oba prišla v roke pravice. Že poleti sla Hrga Janez iz Ptuja in Ilorvut Franc iz Podvincev pri Ptuju izmaknila iz zaprtega skladišča tvrdke Reiiihard na Ljutomerski cesti štiri sode bencina, vredne 8.000 din, in vse skupaj prodala. Po naključju pa so sodi prišli v prodajalno bencina tvrdke Scherbaum, kjer jih jo poslovodja g. Dor-nik spozna! in tako rešil uganko ukradenega bencina. Talova in oni, ki so držali vrečo, se bodo zagovarjali pred sodiščem. Žužemberk Naša šola je imela v nedeljo lep in prisrčen praznik. Ta dan smo blugosloviii nov šolski prapor, ki so ga po prav posrečenih načrtih domačega učitelja g. Franceta Jnlna izdelano šolsko sestre v Ljubljani. Delo je izvršeno v ubranosti barv, milini obrazov in v blesku zlatih niti tako vestno in precizno, da v resnici že samo hvali mojstra in pridne delavke. Prapor, lia katerem so vpodobljeni na eni strani sv. Alojzij, na drugi pa sv. brata Ciril in Metod, srno blagoslovili žo dopoldne. Ponosno ga je mladina sprejela pred šolo v svojo sredo in ga spremila v farno cerkev, kjer je katehet g. J. Jenko po primernem govoru izvršil obred blagoslovitve. Med sv. mašo, ki smo jo darovali za žive in mrtve dobrotnike naše šole, je mladina pristopila h mizi Gospodovi ter a tem povedala, da hoče prepojena z ljubeznijo do svojega naroda in domovino hoditi v svoje bodoče življenje po vzgledu vzornikov [>o poti poštenja in resnega dela. Popoldne je imela šola še slavnostno prireditev v prosvetni dvorani, ki je bila nabito polna staršev ter bivših učencev in učenk. Ko se jo mladina poklonila svojemu praporu in napravila zaobljubo, jo mladinski pevski zbor dovršeno zapel venček narodnih pesmi. Nato ie bila odigrana KunČiSeva pravljična igra: »Triglavska roža«. Dasi je delo za podeželsko odre dokaj težko, vendar so se mladi igralci tako zelo uživeli v svoje vloge, da so gledalce ki so ves čas živo sodelovali, kar potegnili s seboj pod triglavske vršace. Svojo nalogo so dovršili nad vse zadovoljivo tako ovčar Rodar, šaljivi Sabljica, dobri Jožek In skrbna mati, kakor tudi vaški otroci in premnoga pravljična bitja v svoji pestrosti in živahnosti. Ob tej priliki se šolsko upraviteljstvo iskreno in toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom in prijateljem, ki so z obilnimi darovi pripomogli, da Je ' šola v teh lako resnih in težkih časih dobiia prapor, ki bo dostojno in ponosno spremljal I delo in življenje bodočih naših rodov. -Japonci pOpui»?lj»|o »Vlenličv ir ojn« iveze: Berlin—Tokio—Bim. KULTURNI OBZORNIK Dve novi bogoslovni disertaciji Ludvik Čepon, Nauk sv. Avguština o stvar-jenju. lnavguralria disertacija. Strani 88. Ljubljana 1040. Naši ljubljanski teološki fakulteti je bilo letos predloženih več znanstvenih razprav v dosego doktorsko časti. Med njimi je najnovejša Čeponova. Mladi doktor bogoslovja, sedaj veroučitelj na uršu-linskih šolah v skolji Loki, se je lotil zelo zanimivega, vedno aktualnega in načelno važnega vprašanja o postanku sveta, ln sicer raziskuje, kako tolmači tozadevno svetopisemsko poročilo eden največjih katoliških teologov iu svetovnih duhov, Sveti Avguštin. Razprava ima štiri dele: I. Avguštin in Geneza, II. Pregled Avguštinovega nauka o stvar-jenju, III. Avguštin in evolucija, IV. Vpliv antične filozofije na Avguštinov nauk o stvarjenju. — V prvem delil nas avtor seznanja s spisi hiponskega škofa, kjer je govor o stvarjenju. Sv. Avguštin hoče nasproti heretikom dokazati, da med Sv. pismom in razumom ni nasprotja. Sv. pismo ni knjiga, pisana v znanstvene namene, marveč ima namen buditi ljubezen do Boga. Glede na ta namen je treba tudi presojati svetopisemsko poročilo o stvarjenju sveta (ali prva poglavja prve Mojzesove knjige). Meje, ki se jih mora razlagalec držati, da ne zaide v napačne razlage, postavlja nauk katoliške Cerkve. V razlagi stvarjenja je sv. Avguštin sam doživel razvoj od alegoričnega tolmačenja do literarnega. Prav v postavljanju eksegetičnih načel se razodeva veličina in širina A vguštinovega duha, obenem pa njegovo zvesto cerkveno mišljenje. Avguštinova eksegetična načela veljajo še dandanes. — Jedro razprave predstavlja drugi del, kjer avtor razvija Avguštinov nauk o stvarjenju: pojem stvarjenja (ne enianacija božanstva, marveč iz nič), časnost, svoboda, motiv in istočasnost stvarjenja. Obširno avtor govori o »materia primat in »rationes semi-nales<, o razvoju živih bitij iz kličnih sil in stvarjenja človeka. Tukaj je podanih in zbranih veliko filozofskih resnic o prvih početkih sveta in človeka v lepem in uinljivem jeziku. Čeprav mnogi Avgu-štinovi nazori niso obveljali, vendar je v bistvu gledal pravilno in vkljub svojim osebnim posebnostim ostal zvest spoznanju zdrave človeške pameti, ki je zmeraj v skladu z božjim razodetjem. — Ne da bi se hoteli spuščati v strokovno oceno dela, to ni ne naš namen niti naloga, smo vendarle že ob površnem branju pogrešili več stvari. Ce je že govor o Avguštinovem nauku o stvarjenju, bi pač pričakovali tudi oceno tega nauka na podlagi smernic, ki jih je izdala sv. Cerkev z odlokom biblične komisije 3(1. junija 1909, kako je treba razlagali šesterodnevjo. Ta ocena bi pokazala, da sv. Avguštin s svojimi eksegetičnimi načeli stoji trdno na tradicionalnih cerkvenih tleh, oziroma da je celo v precejšnji meri prispeval h katoliški eksegezi in h katoliškemu nauku. Isti odlok bi avtorju vzel še zadnji strah pred evolueionizmom, v kolikor ta zanika neposredne božje stvariteljne posege ob stvarjenju sveta in človeka, in bi zato avtorja napolnil z večjim spoštovanjem pred sv. Avguštinom, ki se prav zaradi nauka o neposrednem stvarjenju anorganskega sveta in kličnih sil organskega sveta pač nikoli ne bo mogel prištevati med resnične in prave evolucionisle. Na podlagi cele disertacije in zlasti njenega tretjega dela »Avguštin in evolucija« se nam zdi, da je bilo v »Uvodu« preveč rečono s stavkom: »Avguštin ni bii evolucionist v današnjem pomenu besede, kot bomo videli, a njegova, če smemo tako reči, širokosrčna razlaga Sv. pisma bi brez tetav vzeta v račun tudi evolucijo.«• In malo dalje: »evolucionistični nauk bi se dal čisto dobro spraviti že v okvir Avguštinovega nauka o stvar-jenju« (stran 8). Motijo pa nas številne tiskovne napake, ki na nekaj mestih hudo kvarijo razumevanje (stran 14, 85), in naknadno vstavljeni odstavki, kar je razvidno iz citiranja (19, 20, 28, 29, 38; 39). S spisom je mladi avtor dokazal svojo teološko in filozofsko izobrazbo, obvladanje problema, sposobnost jasnega opredeljevanja in izražanja misli, razumevanje za znanstveno metodo in veliko dobre, ustvarjalne volje. Založba ni označena. Knjigo je tiskala tiskarna Veit in drug. Dobi se v knjigarnah. « Bogumil Remec. De Sanctitnte el gi\Uia — Doctrina Summae Teologicae Alerandri llcd-ensis. Doktorska disertacija Strani 64. Ljubljana 1940. Papeški teološki fakulteti v Valhenburgu na Nizozemskem je predložil latinski pisano doktorsko disertacijo Slovenec in Ljubljančan jezuit p. Bogumil Remec. Disertacija spada v zgodovino verskih dogem in razpravlja o Svetosti in milosti o nauku prvaka frančiškanske bogoslovne šole Aleksandra Haleškega. V uvodu omenja pisatelj, da pričujoči spis predstavlja uvod v dališo razpravo o nauku velikih shola-stičnih teologov 13. stoletja o Kristusovi onto- Garmen v Operi Operno gledališče je v četrtek, 14 t. m. pravzaprav ponovilo že konec lanske sezone uprizorjeno Bizet-jevo delo j>od muzikalnim vodstvom dirigenta dr. Danila Švare, vodje zbora g. Radka Simonitija, v režiji g. Cirila Debevca. Kakor že lani, je ta uprizoritev tudi letos dosegla v celoti zadovoljivo stopnjo v glasbeni in režijski interpretaciji umetnine. Nekatera mesta so bila celo boljša. Zal, da zaradi pomanjkanja prostora ne morem podrobneje ocenjevati posameznih nosilcev vlog, vendar hočem vsaj v glavnih obrisih. Don Josč-ja je pel ponovno g. J Franzl, ki je bil pevsko nekoliko boljši kakor o priliki lanske premiere. Prav tako j« tudi v igri zadovoljil, zlasti v zadnjem dejanju — Escamillo g. V. Janko pevsko zboljšanj dasi njegova pojava ne ustreza popolnoma tipu torera, je vendar igro zboljšal. — Carmen je pela ponovno ga. M. Ko-gejeva, o kateri vzdržujem isto sodbo; v četrtem dejanju pa je dramatsko oblikovanje omejila v zunanjem afekti ran ju in bol j osredotočila v notranjost ter v tem belj prepričala. Moti pri pevki še vedno pokrivanje tona v srednji legi in tudi v piano mestih v višji legi, kadar ga zastavi falzetno; s tem namreč prelomi barvno enotnost linije. V višinah, ki jih je znatno zboljšala, je glas polnozvočen in prav lep. — V muzikalnem oziru je ga. I. Ribičeva bila v tej predstavi najboljša; odpravila je vse odvečno osebnostno dramatiziranje v petju samem — popolnoma v skladu z že dano muzikalno karakterizacijo njene Micaele kot dobrega in skromnega kmečkega dekleta; kajti dodana osebno vsakdanja interpretacija jokavosti bi petje motila in vzbujala vtis teatralne narejenosti, kar je bilo občutno še v lanski premieri. — Prav tako je tudi gdč. M. IV lajnarjeva v vlogi Frasquite bila dobra ter se v loški svetosti. Za to razpravo je avtor že preštudiral in zbral vso tvarino, a ie zaradi druge zaposlenosti še ni utegnil povezati in spisati v knjigo. Čeprav je torej omenjena disertacija le priprava za večjo znanstveno raziskavo, vseeno predstavlja zaključeno znanstveno delo, zaradi česar jo je avtor tudi predložil kol doktorsko disertacijo. Spis je razdeljen v 3 poglavja: V prvem analizira avlor razen pojme svetosti, v drugem obdelava nauk o milosti, v tretjem pa na podlagi dobljenih izsledkov ugotavlja naravo svetosti. Znanstveno važni izsledki so trije: 1. Summu Alexandra Haleškega ni avtorjevo pristno delo, marveč lcksikalna zbirka bogoslovnih naukov frančiškanske šole 13. st.; 2. v omenjeni Summi se križata in mešata aristotelsko in novoplalonsko filozofsko mišljenje; 3. glede navzočnosti božie v duši, okrašeni s posvečujočo milostjo, uči Summa dve nasprotni sentenci; po eni je poleg stvariteljske božje navzočnosti razen daru milosti navzoča tudi božja oseba pod posebnim svojim vidikom, po drugi pa vsa osebna, posebna trinitariška navzočnost poleg splošne stvaritel jske nekako zgine in se skrije v ustvarjene darove milosti. S pomočjo teh izsledkov hoče pisatelj opredeliti nauk Aleksandrove Summe o Kristusovi ontološki svetosti. O Kristusovi ontološki svetosti namreč uče tomisti, da zanio ni potrebna posvečujoča božja milost, ki io že vključil je ze-d in jen je Jezusove božje in človeške narave, nasprotno pa skotisti izrecno zahtevajo. Skotistični nauk temelji v načelu Aleksandrove Summe, da je za formalno svetost absolutno potrebna lil i -lost božja. To načelo pa ima svoj izvor v ari-stotelskem nazoru, ki za združitev forme z materijo zahteva pripravljajočo sredstvo (medium disponens). To vsebino svojega spisa je doktor povzel in zgostil v obliko sedmih tez, ki jih je zagovarjal in branil na znanstveni disputi 20. januarja letošnjega lela v Valkenburgu in jih tudi ponatisnil v knjigi takoj za predgovorom. Sedma teza (»Chrisli humana natura est formaliter saneta gratia gratum facienti.. .<) v knjigi ni razložena in je ostala v rokopisu. Razprava, je pisana zelo subtilno, z vso znanstveno natančnost io in s strokovno teološko izobrazbo. Pisatelj se je s tem delom dotaknil osnovnih tfe-oloških problemov. Čeprav je disertacija odmaknjena našim razmeram zaradi tuje fakultete in latinskega jezika, je pisatelj znal na nevsiljiv način oboje povezati s tem, da je v predgovoru navedel potek in kraje svojih študij, ki na prvem mestu našteva ljubljansko teološko fakulteto in njene odlične profesorje, obenem pa omenja svoj svetosavski, od kralja Aleksandra nagrajeni spis v slovenskem jeziku: Podlaga Slov. bibličnih prevodov. Enako upošteva Slovenske avtorje tudi v seznamu literature S tem svojim delom je pisatelj ponesel slovensko ime na mednarodni forum in ga častno predstavil. Kakor je bilo na začetku rečeno, je p. Remec svoje doktorsko delo predložil papeški teološki fakulteti v Valkenburgu. Obrnil sem se na g. p. Remca za podatke o tej fakulteti in njegovem delu in mi je ustregel z besedami: »To fakulteto na JIo-landskem vodijo nemški jezuiti, študirajo pa na njej predvsem zopet nemški jezuiti, ki se jim pridružujejo tako rekoč zastopniki vseh narodov. S te fakultete je izšla večina sedanjih nemških teoloških profesorjev na Gregoriani, na njej so delovali znameniti dogmatik Pesch, sociolog Pesch, moralist Lehmkuhl, naravoslovec Wassmann, biblicist Hum-melauer itd. Biblioteka šteje 220.000 zvezkov. Fakulteta izdaja svojo znanstveno revijo »Scholastik«. Izdala je tudi celo vrsto teoloških razprav in učbenikov. Izmenjuje profesorje z Rimom, Innsbruckom in Frankfurtom in se nahaja v plemeniti znanstveni tekmi z Bonnom, Paderbornom, Miinstrom in Lou-vainom. Ustanovljena v središču dežela z visoko in starodavno versko kulturo, je sama krepak izraz njenega plapolajočega življenja. Žal je sedanja vojska profesorje in teologe razpršila in zavrla vse delo. Moja promocija je bila eden zadnjih dogodkov, ki ga je že objemal vojni nemir in plamen. Razpravo sem pripravljal pri prof. p. Weisiceilerju, profesorju dogmatike, specialistu za zgodnjo shola-stično dobo in uredniku »Sholastike«, ki se pa po počitnicah v Nemčiji ni več mogel vrniti nazaj v Valkenburg. Tako sem izdelal svoj spis čisto sam in ga moral predložiti v cenzuro drugim referentom, ki so imeli od p. Weisv\eilerja različne teoretične poglede na predloženi problem. Vseeno so delo pregledali v najkrajšem času in ga odobrili, tako da sem mogel imeti zaradi vojne negotovosti v skrajšanem roku predpisano vzorno predavanje (de. Adami elevatione supernaturali) in obrambo disertacije.« td. igri in petju ohranila na isti višini kakor v lanski • uprizoritvi. To pevko bi prav radi slišali, v kateri večji vlogi. — Mercedes je pela ga. Špa-nova zadovoljivo. — Morales g. I. Anžlovarja je bil pevsko lanskemu enak z razliko, da se mu je tremulacija glasu v sredt.ji legi še povečala. — Zuniga g. F. Lupše igralsko vidno zboljšan, prav tako, tudi pevsko: večja prodornost glasu zaradi zboljšane vokalizacije in dihanja; višine pa so vendarle v tej vlogi še premalo izdelane, kajti v »E. Onjeginu« so bile že mnogo boljše. — B. Sancin kot Dancairo ter M. Sancin kot Remendado, voditelja tihotapcev sta bila v igri dobra, v petju pa sta prispevala k učinku kvinteta v drugem dejanju. Pri tem moram pripomniti, da je bila izvedba tega kvinteta v prvi polovici ritmično slabša, dasi tudi lam še ne dovolj precizna. Dirigentovo roko je treba nekoliko bolj vjioštevati. — Zbor je bil v moški |X>-lovici dober, ženski pa v prvem dejanju prepira ritmično razrahljan, kljub trudu dirigenta, ki si je prizadeval večje skladnosti. V skupnem petju je moški zbor glasovno prešibak. Par tenorjev pa večkrat sili intonačno navzdol; naj v bodoče pazijo na to. — V drugem dejanju je ples cigank ritmič.o premalo precizen; zlasti uporabljanje bobenčkov je v kričečem ritmičnem nesoglasju orkestra in tolkal, dasi se je tu dirigent moral omejiti že skoraj na zgolj taktiranje. Zboljšanje tega zavisi samo od posameznic. — Plese pred areno v četrtem dejanju je zasnoval g. Pilato, ki je prvi ples zaplesal dobro, prav tako tudi ga. Bravničarjeva drugi ples, vendar pogrešam pri teh zasnovah stopnjevane učinkovitosti neke dvigajoče se črte v gradnji, kar bi odgovarjalo muzikalni zasnovi. Pri španskih plesih nam ni iskati kakšne problematike, vendar je v njih neka stopnjavana ognjevitost, dočim ostaja plesna zasnova g. Pilata nn isti ravni razvoja. Boljši v tem smislu je tretji skupinski V Tirani, albanskem glavnem mesfu, imajo velik zemljevid, na katerem zasledujejo bojo na grško- italijanski fronti. Preseljevanje Francozov iz Lotaringije Vichy, pt. Kakor je časopisje že poročalo, so nemške oblasti zahtevale od Francozov v Lota-ringiji, naj se odločijo za preselitev na Poljsko ali v nezasedeno Francijo.'1 Ti so se odločili za Francijo 11. novembra se je že začelo preseljevanje; 5 do 7 vlakov odpelje dnevno s Francozi v nezasedeno ozemlje. pt. Francoska vlada sporoča, da ni ničesar vedela o odredbi nemških oblasti, da naj si Lo-tarinžani, ki govore Irancoski, izberejo Poljsko ali nezasedeno Francijo. Zato je stopila v stik s komisijo za premirje. Ljon, ag. Havas. 6000 iz svojih domov evakuiranih Lotarinžanov je prišlo v južne in južno-zahodne francoske okraje. Vlada jih namerava naseliti na zemlji, ki še ni obdelana, pa je še rodovitna. Prvi kontingent Lotarinžanov je prišel v Narbonno in je bil bratski sprejet. Evakuirani Lotarinžani so v veliki večini glasovali za Francijo, čeprav se pripoveduje, da so obljubile nemške oblasti onim, ki bi se odločili iti na Poljsko, da lahko še nekai časa ostanejo v Lota-ringiji. Š I* © M T Več športa med slovensko mladino Še venno so pogoste pritožbe staršev in vzgojiteljev naše mladine, češ da se mladina vse preveč vdaja športu, da mladina zanemarja svoje glavne dolžnosti zaradi športa, četudi je v tem pogledu dandanes že neprimerno boljše kakor je bilo še pred nekaj leti. Nekaj je morda res šport kriv, da današnja mladina ni takšna kakor bi morala biti, tona krivce za to bi morali iskati predvsem drugod in najmanj v športu. Če točneje pogledamo slovenske športne vrste, bomo ugotovili porazne številke v našem športu. Ne mislim porazne kar se tiče kvalitete, ker ta je že na taki stopnji, da nas ni treba biti pred nikomer sram, toda porazne so številke, kar se tiče aktivnih športnikov med slovenskim narodom. Če vidimo pri kaki prvovrstni nogometni tekmi, moto ali konjski dirki kakih dvatisoč gledalcev, še ne smemo misliti, aa so ti gledalci tudi športniki. Med temi je namreč zelo mnogo takih, ki hodijo samo zato gledat napete borbe, da pridejo na račun njihovi živci in pa ker hočejo senzacije., ,. Mi rabimo aktivne športnike, take športnike, ki bodo svoj prosti čas porabili za svoje zdravje, za svojo moč, take športnike, ki bodo svoje odvisne sile obrnili v korist naše ožje in širše domovine. Mladina, ki se posveti pravemu športu, športu, katerega vodijo idealni šjKirtniki in strokovnjaki, ne bo nikdar taka kakršna je danes ona velika večina, ki se trka na svoja »športna« prsa, je pa v resnici toliko športna kakor oni neprijatelji telesnih vaj, ki iz katerega koli vzroka sovražijo in obsojajo šport. Treba je priznati, da je današnja mladina zelo zložna. Pravi šport, borben šport pa tega ne trpi, ker je namreč treba v tekmah pokazati vse svoje telesne sposobnosti, kjer se je treba potruditi, če hočemo doseči kak uspeh. Zato je velikanska razlika med športnikom-tekmovalcem in »športnikom«-gledalcem. Mlad človek se mora boriti, ker le v borbi je zmaga. Mlad človek mora delati, mora neprestano stremeti za napredkom in ne sme poznati počitka Voda, ki ne tebe, se usmradi in isto je z mladim človekom. Šport ie pa ona gonilna sila,ki uvaja mladino vtir, s katerega težko zaide na stranpota. Pretiravanje škoduje vsaki stvari in je tuc.i športu škodljivo. Toda pri nas imamo tako malo onih, o katerih bi mogli trditi, da pretiravajo, da o tem sploh ne moremo resno govoriti. Nasprotno je res: vse premalo imamo tekem, kjer bi se naša mladina med seboj borila v plemeniti igri, kjer bi med seboj merila svoje moči in telesne sposobnosti. Edino nogometnih tekem imamo preveč, sicer je pa vsega premalo. Dosti bo še treba delati, preden bomo prišli na zeleno vejo in mnogo bo morala pomagati šola in država, da bomo prišli na ono stopnjo, da bomo lahko vsaj deloma zadovoljni. In tedaj bodo vsi bolj zac.ovoljni: šola, starši, vzgojitelji. Športne novice V Nemčiji iščejo nogometni naraščaj. Nogometni trener nemške nogometne zveze Herberger je ukrenil vse potrebno, da dvigne nemški nogomet. Med najmlajšimi nogometaši Nemčije bo izbral najboljše, s katerimi hoče osvežiti nemško državno reprezentanco. V to svrho je Herberger že prepotoval več mest, ostala pa pridejo še na vrsto. Seveda vsa ta nogometna mladež bo morala absolvirati nogometno šolo, da se usposobi za državni team. Dvoboj Nemčija : Danska v rokometu, ki se je odigral v Kopenhagenu pred pet tisoč gledalci, je končal z rezultatom 15 : 8 (8 : 5) v korist nemške reprezentance. Alzačani bodo sodelovali v nemškem prvenstvu. Pri prihodnjem prvenstvu v nemškem nogometu bo sodeloval tudi prvak iz Alzacije. Tamkaj je šport zaradi vojne eno leto popolnoma počival. Sedaj pa je Alzacija dobila od nemških športnih voditeljev potrebna navodila, da se bo športno dvignila. ples, pri katerem pa se je poznala nekoliko pomanjkljiva tehnična izvežbanost domačih moči, katere pa bo novo zanimanje spričo sveže osebnosti g. Pilata navdušilo za delo in napredek. —V celoti je bila predstava dobra. V splošnem moram predvsem pri solistih ugotoviti trud za razumi ji vejšo izgova rjavo, prizadevanje v tehničnem in muzikalnem smislu. sil. Nov nemški rekord v hrbtnem plavanju na 200 m je postavila Nemka L. W2ber, ki je preplavala omenjeno progo v času 2:52,9 min. Troboj v namiznem tenisu med Hrvatsko, Nemčijo in Madžarsko bo 29. in 30. t. m. ter 1. decembra v Zagrebu. Ker bodo v vseh treh reprezentancah igrali najboljši teniški igralci, ae obeta zelo zanimiva in napeta borba. Žalosten konec svetovnega prvaka. Svetovni prvak v hitrostnem drsanju M. Staksruud je pred nekoliko dnevi umrl. Nesrečni svetovni prvak je namreč treniral na nekem jezeru blizu mesta Oslo ter je zaradi megle zašel na kraj, kjer led ni bil dovolj debel in kjer se je ledena skorja udrla pod njim in je tako utonil. Nemški kolesarji so premagali italijanske. Pri kolesarskih dirkah, ki so bile v Berlinu, je nemška reprezentanca amaterjev in profesijonalcev premagala italijansko z rezultatom 33 proti 19 točkam. Italijanske in madžarske telovadkinje bodo tekmovale 24. t. m. v Budimpešti za primat v ženski telovadbi med omenjenima državama. Japonci na svetovnem smučarskem prvensfra. j Krog tekmujočih držav, ki sodelujejo na svetovnem smučarskem prvenstvu, ki bo v ča6U od 1. do 10, februarja prihodnjega leta, se vedno veča. Sedaj je dobil prireditelj zagotovila Japoncev, da bodo sodelovali na zimsko-športnih tekmah v Cortino d'Ampezzo Udeležba Japoncev bo to svetovno prireditev močno dvignila. Priprave v Cortino d'Ampezzo hitro napredujejo. L januarja bo odprta velika skakalnica z mednarodno skakalno tekmo. Smučarski stadion ima v dveh polkrogih 3500 sedežev, vseh gledalcev pa lahko sprejme ta stadion 30.000. Ambrosiana računa na Meazzo. Od prvenstvene tekme med Ambrosiano in Bologno, ki je bila 28. maja leta 1939, že ni več igral Meazza v moštvu Milančanov. Po uspeli operaciji na obeh nogah pa ie Meazza toliko okreval, da bo že igral v rezervi. Pravijo pa, da bo o božiču že igral prvenstvene tekme. Italija se s polno paro pripravlja na svetovno prvenstvo v Cortino d'Ampezzo. V Zuelu so ravnokar končali novo veliko skakalnico, ki je najmodernejša na svetu in ki bo dopuščala skoke do 80 m. Na tribunah je prostora za 20.000 gledalcev. V najkrajšem času bodo začeli graditi smučarski stadion v Campo Corona. Ta zgradba bo podobna oni v Garmisch-Partenkirchenu in bo najmoderneje opremljena. Nov drsalni stadion bo odgovarjal vsem zahtevam, ki se danes stavijo za takšno zgradbo ter bo v njem prostora za 3000 gledalcev. Vodstvo slovenske težkoatletske zveze Maribor, 19. novembra. Na zadnjem občnem zboru Slovenske težkoatletske zveze izvoljeni odbor se je na svoji prvi seji sledeče konstituiral: predsednik: Matela Leopold; I. podpredsednik: Krušec Štefan; II. podpredsednik Vidic Joža; I. tajnik: Lašič Ivan; II. tajnik: Zidanšek Miloš; blagajnik: Jazbinšek Josip; tehnični referent: Šapec Friderik; gosfiodar: Kozič Vlado; odborniki: Pirher Ivan, Bano Drago, inž. Stergar Vlado; nadzorni odbor: inž. Lah Ivan, Fišer Karli; tehnični odbor: Krušec Štefan, Šapec Friderik, Zidanšek Miloš; kazenski odbor: Krušec Štefan, Zidanšek Miloš, Kebriž Franc, Španer Franc, Čander Ignac. Vesti športnih zvez. klubov in društev SK Planina — centralni odbor. Redni letni občni zbor kluba bo v petek, 22. t. m. ob 8 zvečer v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Načelniki sekcij in odborniki 6e vabijo, da pripravijo do četrtkove seje (21. t. m. ob 20.30 v Akad domu) svoja poročila. Članstvo kluba pa se vabi, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. SK Planina — ženska sekcija. Gimnastifni trening bo spet prihodnji petek točno ob pol 7 zvečer v telovadnici na stadionu. Isti dan ob 8 zvečer pa je občni zbor kluba v Akademskem domu, katerega so korporativno udeležimo. Smučarski klub Ljubljana. Zdravniški pregled bo v sredo, č»trtek in petek. Zbirališče točno ob 16 nasproti sodišča na Miklošičevi cesti. — Sestanki tekmovalcev bodo vsak četrtek ob 18.30 v zvezni pisarni, palača Ljubljanske kreditne banka, IV. nadstr. vhod 1-a. — Gimnastika je vsak torek in petek ob 18.50 v telovadnici meščanske Sole za Bežigradom. SK Slavija. Drevi točno ob 20 ho v klubski sobi seja prireditvenega odreka. Radi važnosti ln razporeditve dela prosim vse gg. odbornike M točno in sigurno udeležbo. Vsaka neupravičenost se bo strogo kaznovala. V deželi iz,Tisoč in ene noči1 Kako je nastal moderni Iran — Od Ludvika XIV. do petroleja — Legendarna Perzija in moderni Iran — Petrolej in zunanja trgovina Ko so časopisi poročali o Mo-lotovejevih razgovorih v Nemčiji, so v te i zvezi večkrat imenovali Iran. Gotovo bo zanimivo, pogledati malo na vzhod in si ogledati to deželo iz »Tisoč in ene noči«. Do Napoleona je uživala Perzija mir pred Evropo. Evropejci so pač potovali v Perzijo, trgovali z njo, toda v političnem pogledu so jo pustili pri miru. Leta 1801). pa je poslal Napoleon v Teheran poslanstvo, sestavljeno po večini iz oficirjev. Vodil ga je general Gnrdanne. Imel ie nalogo, uvesti evropsko disciplino v perzijsko vojsko. Za Francozi so prišli 1. 1812. tudi angleški oficirji, toda londonska vlada je kmalu spoznala, da je vojaška izobrazba Per-zijcev dvorezen meč, ki bi se utegnil obrniti proti njej v prilog Rusije. V tem času se je pričela na tem prostoru tekma med veselisami. Perzija se jim ni mogla upreti Bila je premalo izkušena. Trgovci, industrijci, gospodarski ljudje vseh vrst so hodili križem po državi ter iskali koncesij in vplivnih območij. Za njimi so stale velesile s svojo gospodarsko in politično močjo. Zgodovina koncesij v Perziji je le malo znana. Značilnosti zakulisnih bojev okrog kon-ccsij nam lahko osvetli primer Keuterjeve koncesije. L. 1872. je dobil angleški državljan Paul Julius de Reuter koncesijo za zgraditev železniške proge od Kaspiškega morja do Perzijskega zaliva. Koncesija je bila zelo široka. Vsebovala je železniške zveze, luke, rudnike, itd. S tem je prišel velik del domačega gospodarstva pod tlijo kontrolo. Ker je bila koncesija široka, je prišlo do dolgih pogajanj. V tem času je šah Nazir el Din potoval v Evropo. Angleški tisk je slavil vstop Perzije v moderno evropsko civilizacijo, baron Reuter pa je prosil vlado, naj pritisne nanj, da bi se dela lahko pričela. Strokovnjaki v zunanjem ministrstvu so mu hladno odgovorili, da se Perzija upira napredku. Ta država da sicer zanima Anglijo samo v političnem pogledu. Nova železnica bi bila mnogo bolj v korist Rusiji, kot Angliji. Reuter je nato spremenil načrte, pa mu je angleška vlada tudi za tc načrte odbila gospodarsko pomoč. V tem času so začeli graditi v Perziji neke nasipe. Pri gradnji so bili udeleženi tujci, ki so dobivali v deželi vedno več vpliva. To je razburilo muslimansko duhovništvo, ki je začelo med ljudstvom veliko gonjo proti tujim koncesijam in proti vladarjevemu potovanju v Evropo. Vlada se je morala vdali. Kavcijo barona Reuterja so izročili državni blagajni, koncesijo pa uničili. Toda Reuter ni odnehal. Tretjič je zaprosil angleško vlado za pomoč, pa zopet brez uspeha. Preostale so mil samo grožnje. Za-erozil je angleški vladi, da bo koncesijo prodal Rusom, ki jo bodo brez dvoma izpeljali. Vlada ee ie zganila Naročila je angleškemu poslaniku, naj zahteva od perzijske vlade odškodnino. Borba za koncesije se je neznansko povečala, ko so odkrili v Perziji petrolej. L. 1909. je bilo uslanovljeo Angleško-perzijsko petrolet-iVo društvo. Glavni delničar je bila Anglija, Pe-(rolei so začeli črpati 1. 1912. Od legendarne Perzije do modernega Irana V Perziji žive Turki, Hindi, Arabci, Kurdi, Kaldejci, Asirci in drugi. Po veri so muslimani, židje, kristjani, pristaši raznih sekt. Ce izvzamemo nadškofijo v inpnhanu s 4700 katoličani, je v Perziji a stotine krščanskih sekt. Turki, Arahci, Armenci in druga plemena, živeča v Perziji so tekmovala med seboj. Gospodarsko življenje je bilo neurejeno. V mestih živi bogato meščanstvo, ki se posveča modrovanju, književnosti, govorništvu Tujci so si razdelili ves perzijski mozaik v vplivna območja. Perzija je bila dolgo sen evropskih in ameriških osvajalcev. Po petnajstih letih se je položaj temeljilo spremenil. To je dosegel en sam človek z nepremagljivo voljo, naslanjajoč se na veliko silo narodne zavesti svojega ljudstva. To je bil Riza Khan Pehlevi. Narodni preporoditelj Riza Khan Pehlevi S strahovitim izrabljanjem je zahod pri perzijskem ljudstvu zaigral svoj vpliv. Motili so se tisli, ki so menili, da bo Perzija vedno samo sanjala in dn se ne bo nikdar dvignila iz sanjavega sveta Ispahanskih rož ter Firdu-zijevih pesmi. Riza Khan Pehlevi ni bil nič več to, kar so bili stari perzijski šahi, ni bil več izvor veličine, moči in slave, kralj velikih kraljev, ki sedi na nebeških stopnicah, soncu enak, predstavnik nebes nn zemlji, senca božja, oče zmag. On se ie požvižgal na te višine in se približal ljudstvu. Zrasel je v vojaškem taboru in je dobro poznal svoje ljudstvo. Vedel je, da ga ljudstvo ceni in ljubi. Preobrazba patriarhalne Perzije v moderni Iran je delo človeka, ki je veroval v svoj narod in naroda, ki je veroval v svojega voditelja. Danes je kljub razlikam v rasah, verah, strankah, premoženju, narodna zavest povsod razvita in jo je treba le voditi v pravo smer. Temeljni načrt Ko je sklenil Riza Khan Pehlevi dvigni\i svoje ljudstvo, si je postavil temeljni načrt Osnove lega načrta so bile: iztrgali zemljo iz tujega varilstva, postavili nove temelje za narodno življenje, doseči, da bosta dala iranska zemlja in iranski narod iz sebe največ, kar moreta dati. V Sampuru ie prišel plug v deželo, v rodovitnih pokrajinah so vzniknile lepe vasice, arleški studenci so začeli dajati vodo za namakanje zemlje, mnogo zemlje so razdelili, po vladarjevih načrtih se je razvila narodna industrija svile, jute, vrvi, mila, cementa, vžigalic. Mreža cest ie povezala naioddalienejše kraje v državi. Steklo je nad 2000 km železnic. Vse to je pospešilo narodno zavest, samozavest in omogočalo stremljenje po čim večji neodvisnosti od tujine. Petrolej in zunanja trgovina Največje iransko bogastvo ie petrolei. Tudi v tem pogledu je novi preporoditelj že spočetka stremel po čim večji nezavisnosti. Petrolej je draga tekočina, kateri posvečajo svetovne sile vse moči. Vendar je uspelo Iranu, da je bila leta 1933. obnovljena koncesija Anglo-iran-skega petrolejskega društva za nadaljih 60 let pod mnogo ugodnejšimi pogoji, kot so bili stari. Odstopljena površina znaša 100.000 kvadratnih milj. Tudi zunanja trgovina je vodena načrtno Ob Kaspiškem morju meji Iran na Sovjeti jo. Iz nje uvaža zlasti metalurgične predmete, izvaža pa tobak, kožo. volno, lan, riž. V Iranu ni sledu komunizma. So pač blizu Sovjeti je in komunizem dobro poznaio. Živahne trgovske stike ima Iran ludi z Nemčijo, Francijo in Anglijo. Vse to je naredil odločni iranski suveren v dobrih petnajstih letih. Danes je prerojeno poljedelstvo, industrija in trgovina, državni proračun je uravnovešen, vrednost denarja narašča, narod ie zadovoljen in združen okrog svojega vladarja. Grška bojna letala na nekem grškem letališča. Celje e Izredni občni zbor Aerokluba v Celju bo jutri, v četrtek, 21. novembra ob 8 zvečer v restavraciji hotela Evrope. Vabljeno članstvo, kakor tudi prijatelji sinjega športa in vsi oni, ki hočejo delati za prospeh in razcvit našega Aerokluba v Celju! c Celjski oktet priredi v soboto, 23. novembra ob pol 9 zvečer v mali dvorani Celjskega doma koncert slovenskih pesmi. c Vincencijevi konferenci v Celju je darovala ga. Marija Karlovšek na Lavi 150 din namesto venca na grob pokojne ge. Lucije Godec, Bog plačaj I c Fantovski odsek Celje L ima drevi ob 8 svoj reden sestanek. c Dekliški krožek v Celju ima drevi ob pol 8 v Domu svoj sestanek z zanimivim predavanjem. c Mariborsko Narodno gledališče uprizori drevi ob 8 v mestnem gledališču Senečičevo tra-gikomedijo »Nenavaden človek«. c V celjski bolnišnici je umrla 16 letna hčerka vdove po rudniškem pazniku Vera Moster iz Laškega. Naj počiva v miru! c Predavanje o Šmarju in Smarskem sodnem okraju. V okvirju Ljudskega vseučilišča je predaval v ponedeljek zvečer g. prof. dr. Pavel Strm-šek o Šmarju in šmarskem sodnem okraju. Pred nabito polno dvorano je g. predavatelj orisal ta del naše slovenske zemlje, prikazal njegove prebivalce in njegove velike može (A. M. Slomška, B. Kocena in dr.). Z lepimi diapozitivi, deloma v barvah, je poslušalce v duhu popeljal v te pokra- jine, kjer so si ogledali njene lepote in kulturne spomenike (Sladka gora, Ponikva, Sv. Rok). Predavatelj je bil deležen velikega odobravanja. Dru- gi del predavanja bo obsegal rogaško-kozjanski sodni okraj, o čemer bo govoril v ponedeljek 25. ob 8 zvečer istotam. c Smrtna nesreča v tov. Brauns v Celju. V ponedeljek okrog 6 zvečer 6e je prioetila v tovarni Brauns v Celju huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. 40 letna delavka in žena brezposelnega šoferja Bučar Amalija je hotela ob zaključku dela izključiti motor in ugasniti luč. Navadno je to delo opravljal neki monter, ki pa je bil tokrat slučajno zadržan. Iz d > sedaj neznanega vzroka je šinila iz motorja iskra, ki je povzročila, da se je Bučar Amaliji vnela obleka in )e bila naenkrat vse v plamenu. Na obupne klice 6o ji prihiteli na pomoč, predno pa se je posrečilo obleko pogasiti, je dobila Bučarjeva zelo hude opekline po vsem životu. Nezavestno so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer j« včeraj zjutraj izdihnila. Naj počiva v mirul Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. ••M.* -> ' '' v Angleške boju i? oje x Sredozemlja, c Svojega tovariša }« okradeL V nedeljo je brezposelni delavec, 20 letni* Oton M. iz Pilštanja, okraj Šmarje pri Jelšah, popival s 17 letnim Rudolfom S. iz Trbovelj po raznih celjskih gostilnah. Ko je Oton ugotovil, da je Rudolf S. že precej vinjen, je porabil priložnost in mu je ukradel plašč in denarnico ( 400 din gotovine, nakar je pobegnil. Policija ga je kmalu zasledila in aretirala. Pri njem so našli še 200 din denarja, drugo je bil že zapravil. Tudi plašč je že bil zastavil v neki celjski gostilni. Otona M. so izročili sodišču. c Zopet je poskušal srečo, pa mu ni uspelo. V neko celjsko trgovino s krznom je prišel te dni neki moški in prosil, da mu pokažejo nekatere boljše vrste krzna. Med tem, ko si je blago ogledoval, je trgovka ki mu je stregla, spoznala, da je< moški identičen s tistim, ki je že lansko leto odn---l večjo vsoto denarja. Prijavila ga je policiji, ki ga je aretirala. Je to 26 letni brezposelni mizarski pomočnik Peter Čokla iz Zagreba, ki je bil že 37 krat kaznovan zaradi tatvine. Ker pri sebi ni imel denarja, kljub temu pa si je hotel ogledati boljše vrste krzna, izgleda, da je tudi sedaj imel nepoštene namene. Morda bodo šla na njegov rovaš tudi številne druge tatvine, ki so bile v zadnjem času izvršene po Celju v raznih stanovanjih. c Vlom v tovarno Vehovar. V noči na torek je bilo vlomljeno v tovarno pohištva Franjo Vehovar. Vlomilec je preskočil plot ter nato razbil okna in se vtihotapil v tovarno Vlomil je v omare, iz katerih je vzel raznega orodja za 1400 dinarjev. Policija je tatu že na sledu. Pri obširni preiskavi je prišla na sled obširno razpredeni tolpi, ki je kradla v tem podjetju Pri nekem mizarskem pomočniku je našla namreč za okrog 3500 din raznega linega mizarskega orodja, za katero je ugotovljeno, da izvira iz tovarne Vehovar, Pomočnik zanika tatvino in pravi, da je dobil ukradene predmete od nekega drugega pomočnika, ki ga doslej še ni izdal. Kamnik Velik uspeh >Mežnarjeve Lizike«. To posrečena opereta v Spicarjevi priredbi ima toliko domačnosti, da je prav primerna za današnje težke in negotove čase, na katere bi radi vsaj za par ur pozabili pri neprisiljeni zabavi. Če je zasedba vlog v dobrih rokah, potem je takemu delu že naprej zagotovljen popoln uspeh. Tako je bilo tudi v Kamniku. Občinstvo, ki je trikrat napolnilo dvorano, je bilo nad izvajanjem navdušeno. Predstava je pokazala, da imamo tudi za izvajanje operet izvrsten pevski material in lo želeli bi, da nas pevci in igralci še ponovno presenetijo s kako slično uprizoritvijo. Levji del uspeha so poželi ga. Miheličeva in gg. Štefan Re-panšek, Škerjanc, Kolenc in Bergant. Ker je bil cisti dobiček namenjen Vincencijvi konferenci za podpiranje kamniških siromakov, je občinstvo s tako velikim obiskom dokazalo, da pravilno ceni stremljenje naših marljivih diletantov. Dela pri gradnji nove šole so prevzeli: zidarska, težaška, betonska in železobetonska ter krovska tvrdka inž. TSnnies iz Ljubljane, tesarska Anton Štebe iz Most, kleparska Teodor Kom iz Ljubljane. V delu so zdaj proračuni za mizarska, ključavničarska, pleskarska iu ostala dela. Delo zdaj ugodnejše napreduje. Iz Julijske Krajina Dva elegantna sleparja. V Firenci so te dni prijeli dva drzna sleparja: 21 letnega Karla Botta in 20 letnega Mirka Saccone, oba po rodu iz Neaplja. Prefrigana malopridneža sta zatajila svoje preprosto pokolenje in sta si nadela naslove dveh znanih italijanskih plemenitaških rodbin: prvi se je izdajal za princa Pignatel-lija, drugi pa za nekega markiza. Pod temi zvenečimi imeni sta se nastanila v najodlič-nejših hotelih, živela razsipno, si izposoievala denar in odpotovala, ne da bi poravnala račune. Ker je med občinstvom vedno mnogo lahkovernih ljudi, katere zveneče ime, ljubezniva beseda in prikupen nastop omamijo, sta bahaška sleparja — rojena hohštaplcrja — več tednov plavala v vsem sijaju in potovala iz enega velikega mesta v drugo. Obiskala sta tudi Trst, kjer sta si poiskala tudi dve prijateljici, s katerima sta potem nadaljevala svoje zapravljivo jp sleparsko življenje. Bilo je to X septembru. Sedaj so malovredno štiriperesno EDINSTVEN POIZKUS PUDROM kipreseneča70.000 Poziliven DOKAZ.do izgledate lepši Presenetljiva nova tznejd- v ba z pudrih. Čudovita nova JJ£ DANES sestavina, kt olepša kožo. , Prinaša vanjo novo žtvlje- nOPrU7U& IU nje in sijaj. De bledi, brez- nniT|/||( barvni polti mladostno, prt- rUlZIVUO rodno barvo ter povzroči, da se puder obdrži na licu — celo na vetru, v dežju ter vkljub potenju. Preprečuje maščobnl blešč no6u. Ta patentirana nova eestavlna 6e Imenuje »kremska pena«, vsebuje pa Jo samo puder ,Tokalon. RESNIČNO SENZACIONALNA r PONUDBA Napudrajte eno polovico lica e pudrom Tokalonom s »kremsko peno«, drugo polovico pa s kakim drugim navadnim pudrom. Ako ona polovice, na kateri Je »kremska pena«, nI videti bolj sveža, mlajša in lepša kakor druga polovica, potem Vam povrnemo celokupno ceno Vašega pudra Tokalon. deteljico v Firenci prijeli in zaprli. Iz luksuznih hotelskih sob so morali romati naravnost v mrzle cclice. Z avtom v smrt. Na zadnjem mesečnem sejmu v Sežani so bili tudi štirje trgovci iz Vidma. Po končanih opravilih so se v prvih popoldanskih urah odpeljali v lastnem avtomobilu proti domu. Niso pa prevozili, še daleč, ko se je pri vozu nenadno pokvarilo krmilo in je vozilo z vso silo treščilo ob cestno ograjo in se prevrnilo. Posledice nesreče: so bile hude: 52 letni trgovec Barotto iz Vidma je obležal na mestu mrtev, njegov 43 letni prijatelj Zoratti, tudi iz Vidin it, je dobil pa smrtno nevarne poškodbe. Ostala dva sta imela v nesreči še srečo in sta le lahko ranjena sama zlezla izpod polomljenega avtomobila. Vafffeansfcci kronika V nedeljo je sprejel sv. oče 5.000 članov katoliških moških mladinskih organizacij, zbranih v Rimu na versuem kulturnem tednu. V daljšem in prisrčnem nagovoru jim je dal sveti oče nauke za krščansko življenje. Pri mladini je danes v ospredju zanimanje za šport. Telesna krepitev in vesel mladinski šport nista prav nič ovirana, temveč še pospešena in povišana, če gresta roko v roki z versko vzgojo. Osnova za krepitev volje mora biti strah božji, šele potem pride hrabrost, telesna moč in pogum srca do polnega razmaha. Tudi življenje je tekma za bodočnost. Veliki napori so nam potrebni, da jo prestanemo. Mladini, ki pri tem išče pomoč, hoče cerkev pomagati kot duhovna mati. S krstom in svetimi zakramenti že mladega človeka prerodi za višje življenje. Mladi mož mora predvsem ohraniti vero; potem ne raste samo za domovino, ki jo ljubi in hrani, temveč pr: tem tudi sam ostane vojak Kristusov. Ohranite, tako jo zaklical sveti oče, globoko, iz src prihajajočo vero, spoštujte vse predpise v znanosti in umetnosti in iščite povsod resnično, dobro in lepo! imejte trdno in odločno vero, ki ne pozna človeškega strahu, ki je nobene grožnje ne pobijejo in je nobeno stremljenje po časti in bežnem dobičku ne oslabi. Imejte veselo in bratsko vero in z naraščajočo vero naj raste tudi ljubezen v vas! Imejte končno tudi pogumno in bojevito vero, katera zaupa v Kristusa, ki je svet premagal! Takih mladih mož, takih krščanskih atletov potrebuje današnji sveti Danes mladi človek ne živi več v krščanskem, temveč v laiciziranem svetu. Tudi med narodi s katoMško tradicijo so ni več lahko ubraniti verske brezbrižnosti in poganske miselnosti. Krščanski pogum sveže mladine pa premaga take ovire. Z navdušenimi besedami jo papež vlival mladim ljudem tak krščanski pogum. Poganska mladina se z veliko vnemo peča z Bogom, seveda zato, da bi ga pobijala, sovražila in odstavila. Častna dolžnost katoliške mladine je ljubiti Boga in storiti, da ga bodo ljubili tudi drugi. V nadaljnjih besedah je sveti oče navedel več primeiov za plodonosno udejstvovanje take mladostne vneme. Pogosto prejemanje svetih zakramentov in vsakdanja sv. maša so poleg verske izobrazbe najboljša sredstva za to. Shoda v Londonu in Anj^tiji Exchange. Izdan je bil novi seznam o škodi, ki je nastala zaradi bombardiranja Londona. V prestolnici sami je bilo poškodovanih deset znanih bolnišnic, med njimi »London-llospital« in tako imenovana »Swlss Relief Centre«. Med 25 slavnimi angleškimi cerkvami, ki so jih bombe več ali manj zadele, je katoliška stolnica \Vest-minster, katedrala sv. Pavla ter dve zgodovinski hiši božji sv. Margarete v \Vestminstru iu Sv. Martina v The Fields in Trafalgar Square, prav tako so bombardirane stolnice v Liverpoolu, Canter-buryju in Conventryju. Japonsko poslaništvo je bilo tako poškodovano, da so ga morali izprazniti, dočim so ameriknnsko poslaništvo lahko šo rešili, ker je padla predenj tempirana bomba, ki eo jo pravočasno odstranili, špansko poslaništvo ie neznatno poškodovano. Znana trgovina Sel-fridgus iu iondouski Zoo sta najnovejši žrtvi napada, MALI OGLASI V matih oglatih velja vtaka besada 1 din; tenliovanjskl oglati 2 din. Debelo tltkane naslovne betede te računajo dvojno. Najmanjll znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolomka. 3 mm vltoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamka Mužbodobe 3-4 izurjene pletilke nujno sprejmemo za takojšen nastop. Ogorevc, Grosuplje. Služkinjo zdravo, pošteno, za vsa dela, katera zna moztl krave, takoj sprejmem. Plača 200—300 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17747. Mehanika za pisalne stroje, lzuče-nega, z odsluženim voj. rokom, z nekaj znanja Italijanščine — sprejme novo podjetje v Ljubljani. Ponudbe v upr. »SI.« pod št. 17767. Gozdarja a strokovno šolo (srednjo tehnično alt gozdarsko), e nekaj let samostojne prakse, mlajšega — po možnosti oženjenega — agllnega lovca, sprejmemo takoj za samostojno upravljanje gozdnega ve-leposestva ln žage z nekaj ekonomije. Ponudbe s prepisi spričeval In zahtevki je poslati upravi »Slovenca« pod »Blizu železnice« št. 17567. (b Krojaški pomočnik mlajši, vajen tudi konfekcijo, dobi stalno mo-sto. — Bobnar, Godeštč, Skorja Loka. mmm\ Priden in pošten fant krščanskih staršev — se sprejme v uk mizarske obrti. Oskrba v hišt. — Prane Polovšak, splošno mizarstvo, Skorno, Šoštanj. »I« IJIIJ 15 letno dekle kmečkih staršev, strogo vzgojena, želi kot vajen-ka v trgovino h krščanskim ljudem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17638. (v mm STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR UUBUANI, IV. IERNEIA iT. 18 IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGE, MLINE, TRANS-MISIJE, DVIGALA ITD. Icscnovc hlode kupuje v vsaki količini in plača najbolje Prva Jugoslav. Industrija športskih potrepština M. Drucker, Zagreb, Illca 39 Italijansko cvetje In jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska ul. 18. Telefon 89-66. Dva ženska plašča mandolino, bisernico ln globok voziček, prodam. Zore, Marenčičeva 3. Stiskalnico za zelje v prav dobrem stanju, prodam. Florjančič Julija, Dravlje 287. Dva konja komati ln voz, naprodaj. Pekarna » D e p a «, Po-stonjska 11. Majhen lokal z obrtjo in zalogo, naprodaj. — Potreben kapital 4500 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17773. Prodam nakovala 30—60 kg ln poljsko kovačnico z mehom, rabljeno. Istotam sprejmem vajenca. Rož-manc, kovač, Vrhnika. (1 Trgovci! Dokler je še prilika se založite s celimi orehi in medom Dobite v Medarni Ljubljana, Židovska ul. 6. Kupujte pri naših inserentib i Dekle Otroški kotiček Mihčeve čudovite dogodivščine vajena kuhanja, šivanja tn vseh gospodinjskih del, išče službo. Naslov v podr. »Slov.« v Celju Šivilja mlada, Išče nameščenje pri dobri šivilji kot prak-tikantlnja. - Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Izvež-bana« št. 17533. Polir strokovnjak za gradnjo cest, išče službo. Ponudbo v upravo »Slovcnca« v Mariboru pod »Točen 1289«. iBEJHI Tovorni avto »Ford« 8 cll., nosilnost 4000 kg, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. - Ogled vozila pri Ivan Šolar, Bled II. Razno Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza tn telesa ostane čista, zdrava tn mlada. Mozolje!, ogrel, nečistost obraza Izginejo. Pošljite za stroške 1 dtn v znamkah. »Kemikalija«, Novi Saa 144. V apotekah, dro-gerljah originalni karton štirideset dinarjev. Gumbnice, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Nikeš Ljubljana, Franllikanska ulita nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela • -> .1 + Sporočamo žalostno vest, da je danes nenadoma umrl naš dolgoletni zvesti sodelavec, gospod V dne Vlastimil obratovodja Pokojni je desetletja vestno izvrševal svojo dolžnost v tukajšnji tovarni, enako prej na Češkem, in s svojim zglednim delom mnogo doprinesel razvoju našega podjetja. Delo je bilo njegov življenjski smoter. Bil je najboljši zgled vsakemu sodelavcu ter nam bo ostal v trajnem spominu. Pogreb bo v četrtek, dne 21. novembra ob 15 na magdalensko- pokopališče. Maribor, dne 19. novembra 1940. VodstTo, uradništvo in delavstvo »Predilnice in tkalnice a. d.« prej Doctor in drug, Maribor. (151) Radovedni velikani hodijo Mihca občudovat. Naredili so mu majhno hišico in tako mora neprestano hoditi ven in noter. Vse skupaj se mu zdi zelo neumno, toda pomagati si ne more. (152) V deželi velikanov je pra\ tedaj velesejem. In kakor na našem velesejmu, kažejo tudi tukaj vsakovrstne zanimivosti, cirkuse, vrtiljake, klovne itd. »REALITETA« zavod za nakup In prodajo nepremičnin je samo V' LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Parcele naprodaj v St. Vidu, Vlž-marjlh ln v Mednem, tik postaje ozir. ob Savi. — Poizvedbe: Vižmarje 78, nasproti Mizar, zadruge. ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kuhinjo, oddam 1. decembra. Orehek, Kolodvorska 26. ZAHVALA OB IZGUBI MOJEGA DOBREGA IN DRAGEGA ŠEFA, GOSPODA HENRIKA SENEKOVIČA SODAVIČARJA IZREKAM TEM POTOM VSEM, KI SO DRAGEGA POKOJNIKA SPREMILI K ZADNJEMU POČITKU — SVOJO PRISRČNO ZAHVALO. POSEBNO SE ZAHVALJUJEM GOSTILNICARSKI ZADRUGI IN ZADRUGI KATOLIŠKIH MOJSTROV ZA PREKRASNE VENCE, KAKOR TUDI VSEM OSTALIM ZA POKLONJENO CVETJE IN SPREMSTVO. ŽALUJOČA TONI DREISIEBNER. Naročajte in širite »Slovenca« ! Alphonse Daudeti | a le e e Prevedel Fišer Franc Jakec je videl mesto, kjer ie takrat spal, majhno železno ograjo v Villeneuve-Saint-Georges, kjer je bil počakal, da je tista dobra kapuca verjela, da stanuje tam njegova mati, videl ie kup kamenja vzdolž jarka, kjer je takrat ležalo telo, ki mu je povzročilo toliko strahu, videl je osamljen vinotoč, tisto ostudno razbojniško jamo, o kateri je tolikokrat sanjal... Joj! Krokajo! No, on je videl že vse drugačne stvari. Žalostne postave pijanih delavcev in nremikačev zapornic, ki se jih je nekoč tako bal, ga danes niso prav nič presenečale in ko jih je odrival, je pomislil, da če bi se tisti mali Jakec nenadoma dvignil iz cestnega prahu, boječ in hiteč kot ubežni šolar, bi se oil najbrž današnjega Jakca mnogo bolj prestiuišil, kot vsake druge grozne prikazni. Prišel je v Pariz ob onin dopoldne Padal je zoprn in mrzel dež. Ko se je takole spominjal preteklosti in jo primerjal s sedanjo-!l poto- kras- stjo, se je spomnil tuoi, svojega prvega poto vanja: takrat se je zar ja bleščala, bilo je kras no nebo in njegova mati se mu je prikazala kot nadangel Mihael, obdan oc, glorije in podeč pred seboj temne nočne prikazni. Namesto majhne vile v Jelšovju, kjer je Ida prepevala sredi cvetlic, je sedaj stopil na vlažno in raz-drapano dvorišče Revije bodočih ras in zagledal d'Argentona. ki je odhajal, spremljan od Moronvala. ki je nosil korekture in ki mu je sledil cel regiment »izkodletencev«, ki so sc med seboj živahno pogovarjali. »Glej no! Jakec je tu!« je dejal mnlat. Pesnik se je zdrznil in dvignil glavo Kdor bi zdaj videl ta dva človeka, od katerih je bil eden skrbno oblečen, v rokavicah, eleganten, prihajajoč od obeda, drugi pa stisnjen v prekratek žametast suknjič, ves oguljen in premočen, bi nikdar ne mogel pomisliti, da imata ka j skupnega. Toda na svetu je pač mnogo takih čudnih družin, v katerih je na primer oče tesar, hčerka grofica in brat brivec nekje v predmestju. Jakec je ponudil d'Argentonu roko, ta jo je brezbrižno prijel z enim prstom in vprašal, če je hiša na Jelšovju oddana v najem. »Kako... oddana?,,.« je ta odvrnil, ker ni razumel. »No, seveda... Ker sem te zagledal tukaj, sem si pač mislil, da je hiša zasedena in da si se zato moral vrniti!« >Ne,« je Jakec začudeno odgovoril, »nikdo se ni javil, odkar sem bil tam.< »Torej, po kaj si potem prišel?« »Mamo sem prišel obiskat.« >No, vidim, da si precej lahkomišljen. Razumem te. Toda škoda je potnih stroškov.« »Prišel sem peš...« je dejal Jakec zelo preprosto, toda odločno in s tihim ponosom, kar je bilo sedaj pri njem nekaj nenavadnega. »A tako!« je odvrnil d'Argenton. Pomislil je, in ga zbodel še s temi besedami »No, torej, vidim, r/a si v nogah krepkejši kot v rokah.« »Dobro si ga ošvrknil!«... je zagolčal mulat. Poet se je skromno nasmehnil in zadovoljen z učinkom, ki ga je napravil, krenil po nabrežju na čelu svojega dolgega sprevoda Še pred osmimi dnevi bi taka d'Argenlo-nova zbadljivka kar zdrsnila ob Jakčevi otopelosti, toda od včeraj se je popolnoma spremenil. Zadostovalo jp par ur, da je postal ponosen in rahločuten; tnko ga je užalila d'Ar-gentonova zbadljivka, dn bi se najraje obrnil in odšel, ne da bi vioel svojo mater; toda ne, govoriti mora z njo v važni zadevi. Odšel je po stopnicah. Stanovanje je bilo vse razmetano. Jakec našel tapetnike, ki so obešali zastore, urejali klopi, kot dn bi šlo za razdelitev nagrad. je našel tapetnike, ki so obešali zastore, ure- Tistega dne so namreč pripravljali velik literarni praznik, na katerega so bili povabljeni vsi okoliški literati in umetniki. Zato je bil d'Argenton tako jezen, ko je videl, da je prišel Šarlotin sin. Tudi ta ni bila mnogo bolj navdušena. Ko ga je zagledala, je obstala sredi največjega dela. »Kako! Ti si, moj ubogi Jakecl Menda nisi prišel po denar? Najbrž si mislil, oa sem pozabila. Veš, povem ti. da sem hotela za to naprositi gospoda Hirscha, ki bo čez dva ali tri dni odšel na Jelšovje preizkušat neke zelo zanimive dišave, neko novo zdravilo, ki ga je iznašel po neki perzijski knjigi... Videl boš, ta iznajdba je nekaj čudovitega!« Kramljala sta stoje, polglasno, med delavci. ki so prihajali in odhajali, zabijali žeblje in prestavljali pohištvo. »Nekaj resnega moram govoriti s teboj,« je dejal Jakec. »Oh, moj Bog! Kaj neki?... Kaj se je zgodilo... Saj veš. na ne prenesem... In jki-leg tega vidiš, je danes pri nas vse razburjeno zarodi nocojšne velike prireditve... Joj! nekaj veličastnega bo. Razposlali smo petsto vabil .. Ne morem ti svetovati, da bi ostal, saj razumeš... Ti bi se itak ne mogel zabavati. No, ker že hočeš na vsak način z menoj govoriti, pa stopiva semkaj nn teraso.. Pripravila sem majhen prostorček za kadilce, videl boš, kako je prijeten.« Odšla sta na balkon s srebrnim stropom, divanom, cvetličnim stojalom in majhnim lestencem; toda v dnevni svetlobi, šumu dežja in zamnšenim meglenim nebom, je bilo kljub temu videti vse bolj žalostno. Jakec je bil v zadregi. Mislil si je: »Bolje bi bil storil, ko bi bil pisal...« Prav nič ni vedel, kako naj začne. »No. torej?« je oejala Šarlota, obstala in si z roko podprla brado. Za trenutek se je še obotavljal, kot človek, ki se boji postaviti pretežko utež na drobno stojalo, kajti to, kar je imel povedati, se mu je zdelo pretežko za slabotno glavico, ki se je sklanjnla k njemu. »Rad bi... govoril s teboj o svoje očetu.« Na jeziku je imela besede »no lepa reč«, toda čeprav jih ni izgovorila, se je po njenem presenečenem obrazu videlo, da jih je pač rekla sama sebi. »Ta zadeva je za naju precej žalostna, ubogi moj otrok; toda naj bo še tako mučna, vedi, da razumem tvojo radovednost. Sicer pi,« je svečano naoaljevala, »sem si obljubila, da ti bom odkrila tajno tvojega rojstva, ko boš star dvajset let.« Tokrat jo je on silno začudeno pogledal- Torej se niti ni več spominjala, da mu je že pred tremi meseci vse povedala. Vendar se zaradi njene pozabljivosti ni prav nič razburjal. Bo vsaj lahko primerjal, kar mu je takrat povedala in kar mu bo danes odkrila-Tako dobro jo je poznal. »Ali je bil res moj oče plemenitega rodu?« je neutegoma vprašal. »Kar najbolj plemenitega, dečko moj.< »Markiz?« »Ne, samo baron.« »Jaz sem pa mislil,... ker si mi rekla.. < »Ne, ne! Bulacovi iz starejše veje so bili markizi.« Torej je bil v sorodstvu z Bulaci...« »Na vsak način... Bil je najstarejši mlajše veje rodu « »Ali je že dolgo časa mrtev?« »Ah, da! Zelo dolgo...« je odgovorila Šarlota. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič