SEKCIJSKA RAZPRAVA O NAČRTOVANI GRADNJI VODNEGA ZADRŽEVALNIKA NA BOŽNI
Argumenti strokovnjakov še vedno premalo prepričljivi
Na posebni sekcijski razpravi, ki sta jo 14. junija v veliki sejni dvorani občine pripravila OK SZDL in njen Svet za var-stvo okolja, smo lahko slišali še nova po-jasnila in podrobnosti v zvezi z gradnjo vodnega zadrževalnika na Božni. Strokov-njaki so tokrat prepričljiveje kot kdajkoli poprej »pritisnili« s svojimi argumenti, kar pa seveda še vedno ni moglo prepričati vseh nasprotnikov projekta, med tfemi še zlasti krajanov Polhovega Gradca in raznih varuhov narave, da je gradnja res nujna. Vsaj v takšni obliki ne.
Predstavnik KS Polhov Gradec Marjan Plestenjak je na primer navrgel hud pomi-slek, češ, le kdo bo čez deset ali več let še skrbel za suhi jez in jamčil, da se ta nekega dne ne podre. Praksa namreč kaže, da pri nas za veliko podobnih novozgrajenih ob-jektov vestno skrbimo le prva leta, potem pa »servisna služba« rada »zaspi«, ali vsaj
ne opravlja več vestno vzdrževanja. In kaj bo, če se talni spust visoke pregrade slučaj-no zamaši? Kdo ga bo še čistil čez deset ali dvajset let? Kaj če sredi gradnje zmanjka denarja?...
Pomislekov ni bilo ne konca ne kraja. Celo cesta Polhov Gradec-Črni vrh, ki jo nameravajo preusmeriti v Polhograjsko goro se je znašla pod vprašajem, češ, kako neki jo ustrezno zavarovati, ko pa še tam meseca maja z gore prežijo snežni plazovi.
»Polhograjska gora je za nas isto kot za Ljubljančane Rožnik,« je bil nepopustljiv Marjan Plestenjak. »Iz nje dobivamo pitno vodo. Kaj bo zdaj s temi vodnimi viri?... Zahtevam jamstvo od vseh projektantov, da za načrtovani objekt v celoti odgovar-jajo!«
V odgovor so strokovnjaki znova pojas-nili, da gre pravzaprav za nasuto in ne betonsko pregrado, in da se takšna nika-
kor ne more podreti. Kolikor je pregrada večja, toliko večji je varnostni kriterij, kar zadeva njeno statiko in hidrologijo, so po-jasnjevali. Izvedeni naj bi bili tudi dodatni hudourniški ukrepi in zgrajen poseben var-nostni preliv, ki bi »požrl« vso presežno vodo tudi, če bi bil talni spust izključen. V statični račun, ki ga je izdelala Fakulteta za gradbeništvo, so všteta prav vsa možna presenečenja. Celo potres. Zato naj bi bila pregrada varnostno zgrajena celo za eno stopnjo više kot je potrebno.
Notranja napetost jezu (zgrajenega iz dolomitskega lomljenca) in posamezne iz-postavljene točke bodo med vsako večjo obremenitvijo pod strogo kontrolo. Tudi registracija in sanacija možnih plazišč je sestavni del projekta. Vendar pa za zdaj še niso izdelane vse geomehanske analize.
Izvedenci pri vsem tem niso ostali gluhi tudi za predloge, da bi morda poskusili
z več manjšimi, a varnejšimi zadrževalniki. Varianta z 10 ali 15 zadrževalniki pri tem žal ne more priti v poštev, so pojasnjevali, ker zavoljo premajhnega volumna ne bi imeli želenega učinka. Alternativna rešitev so lahko samo tri srednje velike pregrade: ena na Božni, druga v Brezju in tretja na Šujici. Edino na ta način bi bilo moč pre-grado na Božni nekoliko zmanjšati.
Koliko so vsi ti argumenti, ki so jih strokovnjaki za ilustracijo podkrepili še z diasi o podobnem vodnem zadrževalniku na avstrijskem Štajerskem zalegli, se bo bržčas pokazalo že na naslednji razpravi. Tudi, kar zadeva preusmeritev ceste. Vse-kakor pa bo okrog projekta še veliko pra-hu preden bo kdorkoli sploh začel z delom.              BRANKO VRHOVEC