St. 145. Trst, v torek 27. maja 1913. Tečaj XXXVIII. msmmi1 - ' - Bgl IZHAJA VSAK DAN i^j? •• b«6sijsh ta prarvfklh ik 5., »b M^ticijklh •» ijutrtj. ^^MtB^ue lt«T. h prodajc.;o po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih **bAk*rna3i ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Š*. Petre, jtttrtejai, SMani, Nfcbreiini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-Doroberga itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.) >9LAS1 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokasti 1 OEKJE: Trgorinski in obrtni oglasi pe 8 et. mm. »smrtnice, zahral«, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. rsake --.•»'aJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj* pa 40 stol Oglas« sprejema Inseratni oddelek uprave .^acsti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinortl\ Platfjlvo In tožljfvo * Trstu. Glasilo političnega društva „Kđinoaf' xa Primorsko ,V eANesK j* OBBaBUBtB&Jr1 N A U v/Ci LN A ZNA S A .,tio poi ieta 12 » 5 uif-^e O K, aa •* r.ftti dopoilana naroinine ->«• np«-*v» r» ox»r» c«i» !•»• &ran 5*40, s* p»l Kroa - tO ▼■i dopisi n^j se pošiljajo na uredništvo iiata N*fr»»ki»-vaaa pisma te nc sprajeiaa]« la rak«UsJ »a e* Karočnino. oglasa in reklamacije je na cpr» UREDNIŠTVO: kOm Gier«i« GaUtti 2# (MareAirf ladajate^i im odgovorni uredmk &TKFAN IUJDIN.*.- o ko inercij lista „Edinn^t*. • Natisnila Ti»k*raa . vpisana zadrega m oinojeaim poroštvom v Trata. Vc>*a Giorgjo Osiatti §t«v. JO. PeStne-hranlluRpI rrtun Sle«. 841-652. TE LEPOTI It I^V- Okoličani! Volilci II. razreda! Kandidatje političnega društva .Edinost* za volitev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. junija 1913., so sledeči: Politično društvo „Edinost' sklicuje sledeče VOLILSKE SHODE: V četrtek, dne 29. majnika. V dvorani Narodne Delavske Organizacije ul. Sv. Frančiška Asiskega štev. 2, ob 8, zvečer. V petek, dne 30. majnika. za J. okraj: Marija Magc In Spodnja): V gostilni Novega konsumnega društva „alla Stazione" v ul. Lazzaretto vecchio, ob (Skedenj, Sv. Marija Magdalena Zgcrnia 8. zvečer. Anton Miklavec pok. Antona, posestnik pri Sv. Mar. Magd. Spodnji; za. II. okraj: (Rocol, Katlncra, Lonjer, Vrdela, Kolonja, konkonel): dr. Just Pertot, zdravnik v Trstu; za III. okraj: (Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Križ, Prosekt Kontovelj, Opčine, Bane, 7 rebče, Padrlče, Gropada, Bazovica): dr. Ferdinand černe, odvetnik v Trstu, Štefan Ferluga, šolski vodja na Opčinah. Okoličani! Volilci H. razreda! Glasujte v nedeljo, 8. junija 1.1. složno za te kandidate! Stranka, ki vlada v občini, ki nosi krivdo za zanemarjeno in zanikamo občinsko upravo v okolici, ki nima srca za Vas in ki Vam onečašća in grabi najdražje, uničuje Vašo narodnost in Vam odtrguje Vaše otroke — ta stranka se drzne stopiti pred Vas s svojimi oficijelnimi kandidaturami! Vstanite, slovenski okoličani, v boj proti tej stranki, v boi za častno svoje slovensko ime, v boj za svoje narodne pravice! Slovenski okoličani! Volilci II. razreda! V nedeljo, dne 8. junija, vsi do zadnjega z glasovnico v boj proti laško-liberalni kamori/ki pohlepno zopet stega svoje kremplje po naši slovenski okolici, po naši slovenski posesti! Vsi do zadnjega v boj za našo last, za našega naroda obstanek na naših svetih domovinskih tleh! PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal J os. Vaiadot. Bridko se je nasmehnila Metka, ko je gledala na tigto lepo trato. Z roko je šinila preko čela in je pognala s šibo krav«. Pri tem Be je obrnila nazaj in je zapazila deset korakov za sabo družbo turistov. Dva gospoda sta bila in dve ženski. Metka se je zdrznila in se je prijela krčevito za kravji komat. Kaj ni oni veliki gospod on, katerega čaka že toliko bridkih dni ? Kaj nI on? Me, ni mogoče. On ni nosil brade, on je bil se mlad. To ni on — to je nekdo drog ... In Metka je gledala na prihajajoče in se je še vedno držala komata. Gledala je na tistega velikega, bradatega gospoda, in obraz ji je postal bled kot zid ... Ne, to ni on, ne more biti on! A vendar je od, — to je njegova postava, to so njegove oči. Jezus, in se je zagledal v tisto Shodi v soboto 31. majnika: Za Opčine in Bane: ob 8 zvečer v Sokolovi dvorani na Opčinah ; Za Rocol: ob 8 zvečer v gostilni „pri Drijonu" ; 2a Vrdelco : ob 8*30 zv. v „Gospodarskem društvu" ; Shodi I. junija t. I. Za Skedenj: ob 4 popoldne v „Gospodarskem dru štvu". Za Sv. Ivan: dopoldne po maši v „Konsumuem društvu- pri cerkvi; Za Frdeitič: ob 4 pop. v „Gospodarskem društvu" ; Za Lonjer: ob 4 pop* v „Konsumnem društvu". Za Kolon jo: ob 2*30 popoldne v gostilni „Pri starem Matevžu". Za Rojan, Greto, Škorkljo: ob 10 dop. v „Konsumnem društvu" pri cerkvi. DNEVNI RED VSEH SHODOV: Občinske volitve in Slovenci. Slovenski volilci l Velikanska je važnost teh shodov, katerim je namen, da se natančno poučite o razmerah, ki vladajo v naši tržaški občini v narodnem, gospodarskem in socijalnom [pogledu. Dne 8. juniia t. I. bo-dete poklicani, da si izvolite svoje zastopnike v mestni občinski svet, in gotovo je v največjem interesu vsakega volilca, da pozna može, ki naj zastopajo njegove želje in zahteve pri občinski upravi, a na teh shodih se vam predstavijo kandidati, ki ste si jih izbrali vi sami po svojih zaupnikih sporazumno z našim političnim vodstvom. Udeležite se torej teh shodov v čim največjem številu in izrazite na njih svoje želje in zahteve: vaših zastopnikov dolžnost pa bo, da bodo s svojimi najboljšimi močmi skušali vašim željam in zahtevam pripomoči do uresničenja. Torej na shode! * * m Zaupniki posameznih okoličan' •kih vasi so nujno naproieni, da predložijo političnemu društvu „Edi noit" po 2 osebi sa volilno komisijo in po 3 zaupnike za dan volitev (8 junija), ter da to naznanijo čimprej tajniku dr. Iv. Mar. Čoku. lepo trato onkraj belega proda ? Z roko je šinil preko čela, kakor bi se bil spomnil nekaj neprijetnega. Metki je padla šiba iz rok. Srce ji je hotelo počiti vsled silnega razburjenja. Boke, ki so ji držale komat, so se ji tresle kakor v mrzlici . . . Glej, to je on ! Domislil se je je pri pogledu na zeleno trato, in zdaj bo stopil k nji, in sreča se bo zbudila in se ji bo nasmejala ... A tedaj je Metka skoro vzkliknila. Kajti videla je, kako se je ona velika in močna ženska oklenila njegove roke. Razločno je slišala Metka, kako je iz-[ pregovorila tista ženska: „Kaj opazuješ, Mavric ? Kaj se ti dopada ona trata ? Res, kako je krasna! Kakor v raju ... A pojdimo naprej ! In Ženska ga je potegnila naprej. Mavric Be je nasmehnil in se je obrnil k ženski, „Prav praviš, Ada*, je govoril, ko je šel mimo Metke. „Spomini bo na nekdanje dni lepi spomini . . . Zato pa sem bil tudi za to, da napraviva najino ženitovanjsko popotovanje v planine. Videla bod že še, kako je krasno tukaj. Čakaj, jutri zjutraj, ko stopimo vrh Snežnika. In ne bo ti žal, da si moja ženka in si me poslušala..." Sestanek zaupnikov za mesto se vrši danes, 27. t. m. ob 8-30 zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma". Namen sestanku je : določitev kandi • datov za mestne okraje. Z o žirom na važni namen se pričakuje obilne udeležbe od strani gg. mestnih zaupnikov. Poslanska zbornico. DUNAJ 26. (Izv.) Na današnji seji poslanske zbornice se Je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju, čeravno ni bilo v zbornici navzočih mnogo poslancev, je bila debata vendar sltao zanimiva, in govori govornikov, ki so nastopili danes, so vzb«]ali velikansko pozornost. Kot prvi |e govoril voditelj poljskih socijalnih demokratov Daszynski. V kolikor so se tikala njegova izvajanja zunan|e politike, so bila silao ostra obsodba avstrijske politike, po pozitivni strani pa so trpela pod vtisom znane poljske antipatije do Rusije in simpati|e do Turkov. Naravnost velikansk vtisk pa |e napravil oni del Daszynskega govora, ki se je bavil z notranjimi avstrijskimi razmerami in posebno z gališko krizo. Daszjnski je predočit zbornici kolosalno sliko gospodarske, kulturne in politične bede v Galiciji in formuliral naravnost globoko učinkujočo obtožnico proti političnemu sistemu v deželi, proti postopanju pollske šlahte in proti poskusom poljskih škofov, onemogočiti spravno delo gališke reforme. Daszynski je podprl svoja izvajanja z zanimivimi dokazi in je žel za svoja izvajanja splošno priznanje. Pri posameznih navedbah Daszynskega so se odigravali veseli in zelo smešni prizori, zlasti pri onem, ko je pripovedoval, da je katoliška duhovščina vsled pastirskega pisma poljskih Škofov sedaj primorana, agitirati proti vsem poljskim demokratičnim strankam. Navedel je sledeči zanimiv dogodek : V neki vasi je župnik videl čitati nekega kmeta glasilo Poljske L|udske Stranke. Pozval je tako| k sebi njegovo mlado 2eno in ji ukazal, da mora ona prisiliti svojega moža, da opusti imenovani list. Ker zavedna iena ni hotela o tem ničesar sliiati, ji je župnik zagrozil s tem, da bodo n|enl otroci same pokveke. Žena se tega vstrsšfla in mož, ki ni hotel kaliti zakonske sreče, se je uklonil župnika in mu dal imenovani list. Župnik mu je odgovoril: »Vidiš, časnike ti lahko plačuleš, da jih bom jaz čital." Posl. B u d z y n o v s k 1: Kaj pa bo se daj z župnlkovimi otroci ! (Velikanski smeh in hrohot v zbornici.) Daszynski Je konečno apeliral na demokratične stranke v poljskem klubu, naj vstrajajo pri ideji volilne reforme In se ne uklonejo pritisku poljske cerkvene in lajiške aristokracije. Odgovoril mu le tako| prihodnji govornik, zastopnik poljskih narodnih demokratov, posl. Kolischer, Id je povdarjal, da velika večina poljskega naroda neomajno vstraja pri zahtevi volilne reforme. Koiischer se |e pred vsem pečal z mednarodno gospodarsko politiko in je z bistroumnimi Izvajanji In primeri dokazoval, kako Žalostna je vloga, ki jo zavzema Arstrija na mednarodnem gospodarskem polju. Na eni strani je povzročila to vlogo francoska banč-ka politika, Id dosledno bojkotira avstrijske denarne trge, ker Je Avstri|a zaveznica Neir- In turisti so sli mimo, ne da bi se zmenili za Metko. Mavric je še zapazil ni, ampak je šel naprej in je gledal neprene homa mladi ženski v obraz. Metka se je prijela za prsi in je zastokala na glas. Divja bolest ji je skrčila srce, in za trenuteh je zaplesalo vse pred njenimi očmi. Kakor v megli je videla Mavrica pred sabo. Vedno bolj se je oddaljeval in naposled je izginil tam za ovinkom. „Mavri«!" je zaklicala Metka na glas. A nihče ji ni odgovoril, in tudi on se ni vrnil. Metka se je prijela za vroče čelo in se je sedla na bližnji kamen. Sedela je tam dolge, glavo podprto s rokami in strmeč brezizrazno v tla... Naposled se je dvignila in je Btopila trudoma h kravam. Pognala jih je in je stopala pred njimi. Sključeno je šla naprej in niti enkrat pogledala okrog sebe. Tam v gozdu jo je čakala mati kraj kupa drv. Nevoljno je pogledala na hčer in se je obregnila: „križ božji! Kje pa hodiš toliko časa ? Na, pa čakam in čakam — že oelo večnost čakam. Saj pravim - - križ božji!" — In ženica je pričela metati drva na voz. Metka ji je pomagala in je molčala ves čas. Mati j« godrnjala venomer. Ko so člje. na drugi strani pa sam nesmisel brezglavna avstrijska balkanska politika vedno bolj zmanjšuje gospodarski trg na B 1-kanu. Koliscber je primerjal avstrijsko zunanjo gospodarsko politiko s politiko Ne n-čije, ki si je znala pridobiti s pametnim in treznim postopanjem gospodarske simp;t ie balkanskih Jugoslovanov in nas vedno bo!| izpodriva. Kolischerjeva izvajanja so žela burno pohvalo. Kot tretji govornik je ob splošni pozornosti nastopil poslanec prof. M a s a r y k. Prof. Masaryk je povdarjal, da eksp ze ministrskega predsednika, grofa S'urgfcha, ni vseboval ničesar pozitivnega In omembe vrednega. Strah vlade, da bo zbornica ori debati preradikalno kritizirala avstri^ko vnanjo politiko in da bo padla marsikaka nepremišljena beseda, na podlagi katere bi imelo inozemstvo |ako slabo sodbi o Avstriji, je po njegovih nazorih popolnoma neutemeljen. Inozemstvo nikakor ne sodi Avstrije po govorih n|enih parlamentarcev, ampak po izjemnih stanjih, ki vladajo v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in na Hrvatskem, dalje po naSi slabi trgovinski bilanci, po borznih zmožnostih in trgovskih konkurrih. In ravno ta sodba je silno žalostna. Masaryk konstatira, da se nikaker ne strinja s tem, da se dela za vse te grehe odgovorno le našo diplomacijo. Napačno se |e omejiti le na pogreške naše diplomrcije; predvsem je treba kritizirati negotovost, nesigurnost pozitivne avstrijske pel tike. Avstrijski državniki danes večali manj \e]o9 kaj se ne sme zgoditi in kaj ne &tcriti, ne vejo pa, ka| morajo delati in kaj storiti. Ta nesigurnost v avstrijski vnanji politiki |e posledica dejstva, da se vodstvo politike izroča nedemokratičnim, deloma osebnim in dvornim vplivom. Če Je ministrski predsednik grof Sturgkh citiral parlamentu angieSke želje, potem naj bi prečital tudi citat znanega političnega nemškega pisatelja Kurn-berga, ki piše: „Vsa naša visoka dvorna politika se giblje v tem, da nismo nič, a hočemo biti veliki". Popolnoma v smislu te KfirnbergGve sodbe so bile tudi napovedi finančnega ministra Zaleskega, Id |e izjavil, da smo izdali za izredne odredbe le 167 milijonov kron. Grof Sturgkh Je povdarjal, da je bil cll| avstrijske vnanje politike vstvarltev Albanije. Dobro! Nimam ničesar proti Albancem, a obžalovanja vredno je, da se je avstrijska vnanja politika tudi v tem sluča|u podala v bo| za one, ki niso za evropsko kulturo, to |e za muslimane. Kako ulogo Igrajo mohamedand v evropski kulturi in kaj so za evropsko kulturo, to vemo vsi. Vstvarltev Albanije ni nikaka pridobitev v kulturnem smislu. Narobe! Vstvaritev Albanije je Ina škodo Avstrije in celemu Balkanu. Nato se |e Masaryk pečal z afero načelnika literaričnega birCJa, dvornega svetnika Kanije, ki |e bil pred kratkim Imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra. Masaryk Je konstatiral, da je v aferi zloglasnega Prochazke sam nesporno dognal, da |e Kania deloma z napačnimi vestmi, deloma vedoma z zavlačevanjem odbitja resnice, tako dolgo vznemirjal avstrijsko Javnost in hujskal proti Srbiji Olede avstrijsko-italijanskih razmer je Masaryk potdarjal, da s češko-slovanskega stališča nikakor nima povoda postopati sovražno proti italijanskim aspiracijam na Balkanu. Deloma so trditve o ogroženju avstrijskih interesov po Italiji popolnoma neutemeljene in tudi neresnične. V veli kan- bila že skoro vsa dr\a na vozu, se je obrnila nagle h hčeri, pa je zasričala napol : „Ti Ri vsega kriva — ti in tvoja trma ! Kaj bi se bilo nama treba garati ? Kaj ? — Pavel ima hišo in tudi grunta zadosti. Povrhu pa je še sam... križ božji ! To bi bilo življenje! Tako pa se garaj in garaj ! Pa samo radi tega, ker ta trma noče Pavleta. Do ušes je zaljubljen vate, ti pravim, že dve leti je zaljubljen... Pa noče ta trma! Kaj misliš, da pride oni škrio po tebe ? Kaj, ti trma brezglava?" Metka je pogledala mater s svojimi velikimi, žalostnimi očmi. „Mati," je rekla mirno; a vendar je stisnila za trenutek brezbarvne ustnice. „Mati, bodite brez skrbi. Pavla vzamem — še jutri, če hočete..." Ženica je izpustila poleno na tla in bo je ozrla vsa radostna s a hčer. A Metka se j« že sklonila, da bi skrila solse, ki so ji siloaa vrele iz oči... Sam iz dalje pa je prinašal poletni vetreo veseelo vriskanje. Štirje turisti so bili dospeli do vznožja belih anei-nikov, pa so jih pozdravljali z glasnimi vriski... (Konec.) BtrUK II. skem nasprotju z našo brezpametno balkansko politiko stoji trezna ia prijateljska politika Rusije in tudi Nemčije, ki |e na pameten način poslala svoje trgovske agente na Balkan in bo v kratkem popolnoma izpodrinila Avstrijo. Tako daleč nas je prl-tirala naša brezglavna politika. Brezumni vnanji politiki enaka je tudi naša notranja politika, posebno napram Jugoslovanom. Tudi tu smo zamenjali kulturne, gospodarske in politične principe, s perse-kucijami in smešnim zbadanjem. Govornik navaja za vzgled, da so oblasti na jugu monarhije trgale otrokom raz glavo pokrivala z napisi balkanskih mest. Masaryk je končat svoja izvajanja s tem, da le izjavil, da napredni češki poslanci nikakor ne morejo imeti zaupanja v dunajsko vlado, vsled česar bodo tudi glasovali proti proračunu. italijanski posl. De C a r 1 i, se je zavzemal za nujno rešitev italijanske vse-učiliške predloge. Nato je bila seja zaključena. Prihodja seja se vrši jutri. Nezaslišana provokacija ogrskih oblasti: Klofač v Zemunu ustavljen. DUNAJ 26. (Izv.) V čeških in SDloh slovanskih parlamentarnih krogih je vzbudila danes velikansko ogorčenje vest, da je bil poslanea Klofač v Zemunu ustavljen in da ga ne puste v Belgrad. V petek se je češki poslanec Klcfač odpeljal z Dunaja v Belgrad, da intervenira pri meroda|nih srbskih krogih v neki gospodarski zadevi. Ore namreč za dobavo dela srbskih OFjsšrdh uniform, kar hoče Klofač pridobiti za organizacijo čeških krojačev. Ko Je dospel Klofač v Zemun in revidujočim oblastim pokazal svojo legitimacijo ia tudi potni list, je dobil odgovor, da ne sme v Belgrad. Klofač je proti temu nezaslišanemu postopanju protestiral, ker ni nikako izjemno stanje več, njegovi papirji so v redu in tudi promet s Srbijo je" neomejen. Uradnik je skomizgnil z ramami in izjavil, da obžaluje, da ga ne sme pustiti čez Savo in to na — višje povelje. Policijski uradnik |e Kio-faču tudi zagrozil, če bi hotel skrivaj priti v Belgra-% da bi mu to nasilno preprečili. Klofač Je vsled tega ostal v Zemunu. Brzo-javii je takoj grofu Berchtoldu in grofu Sturgkhu in tudi hrvaški vladi v Zagrebu. Izjavii je, da toliko časa ne odide iz Zemuna. dokler mu ne dovolijo v Belgrad. Češki poslanci so že danes intervenirali pri grofu Sturgkhu, ki je takoj zvečer tele-grafično zaprosil ogrsko vlado, da dovoli Klcfaču prehod Čez Savo v Belgrad. Vzlic temu ]e pričakovati na jutršnji seji poslanske zbornice burnih prizorov, ker |e vsa zbornica ogorčena nad nečuvenim madžarskim postopanjem in vse poslance zanima izvedeti, kdo je dal povelje, da se Klofača ne sme pustiti v Belgrad. „JtDItfCm1'' 145. irSV 27. maja ^ 11 BELGRAD 26. (Izv.) V dobro poučenih krogih se govori, da Bolgarska ne odklanja več principijelno srbsko zahtevo glede revizije srbsko-bolgarske pogcdbe, ampak je izjavila, da Je pripravljena razpravljati o vprašan|u revizije pogodbe. Vsled tega izražajo merodajni srbski krogi upanje, da bo možno rešiti vse konflikte med zavezniki mirnim potom brez razsodbe Rusije. Srbska vlada je prepričana, da se tudi sofijski kabinet resnično trudi, da omogoči mirno rešitev diferenc med zaveznikoma. Tako Srbija kakor Bolgarska stojita pod vplivom Rusije, ki na vsak način želi ohranitev balkanske zveze in neprestano opominja obe državi, naj se poravnata mirnim potom. Grki in Bolgari. SOLUN 26. (Kor.) Kralj Konstantin je včeraj inspidral grške čete v Nigritl in si ogledal tudi njih pozicije. Neko semkaj došfo poročilo zatrjuje, da so Bolgari napadli grške pozicije pri Sohosu In pognali Grke nazaj. Grške izgube so bile le neznatne. Vprašanje preliminarnega miru. DUNAJ 26. (Izv.) Tukajšnji diploma -tlčni krogi pričakujejo, da bo preliminarni mir podpisan že v najkrajšem času, ker sili nato z vso silo Anglija. Angleška diplomacija stoji na stališču, da je treba skleniti preliminarni mir ne oziraje se na srbske in grške Želje. Zahteve zaveznikov naj se formulirajo v posebuera protokolu, ki bo priložen mirovnemu protokolu. ; Veleposlaniška reunija. LONDON 26. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Veleposlaniška reunija se je sestala danes ob 7,4 popoldne k seji. Vsi veleposlaniki so izrazili željo, da bodo mirovni i preliminariji brez sprememb v najkrajšem času podpisani. Veleposlaniška reunija se je pečala tudi z albanskim Statutom. Seja je trajala do 6 zvečer, nakar se je odgodila do petka. Bolgarska skrb za mohamedance. SOFIJA 26. (Izv) Bolgarska vlada je začela obračati večjo pozornost bolgarskim muhamedancem. Oblasti so poslale v osvojeno ozemlje veliko število turških hodž, ki imajo nalogo, poučiti mohamedance o bol garskih razmerah in Jim razložili prednosti bolgarske uprave. Hodže so tudi pooblaščeni, obvestiti turško prebivalstvo Bolgarije, da se nimajo bati nikakih nasilnosti od strani Bolgarov. Odlikovani soprogi skadrskega in Janin-skega avstrijskega konzula. DUNAJ 26. (Izv.) Kakor smo že svoje-časno poročali, je cesar sklenil odlikovati tudi soprogo skadrskega avstrijskega konzula, Zambauerja in soprogo janinskega konzula, BiUnskega. Danes Je cesar v resnici odlikoval obe dami z redom Elizabete. BALKANSKA VOJNA. Diference med zavezniki. Srbi zahtevajo revizijo pogodbe. SOFIJA 26. (Kor.) Tukajšnji srbski poslanik Spalajkovlc je podal včeraj uradno Izjavo, da Srbija odločno vstraja pri zahtevi glede revizije srbsko bolgarske pogodbe. Iz kompetentnih krogov se poroča, da bo Bolgarska na srbsko Izjavo odgovorila, da ona nasprotno odločno odklanja revizijo pogodbe In zahteva Izpolnitev pogodbe. SOFIJA 26. (izv.) Neka merodajna oseba srbskega poslaništva je izjavila zastopnikom tukajšnjega časopisja, da je skoro izključeno, da bi prišlo med zavezniki radi sedanjih diferenc do vojne. Nasprotno fe on trdno prepričan, da bodo diference mirnim potom poravnane. BELGRAD 26. (Kor.) Na včerajšnji konferenci strankinih načelnikov |e imel ministrski predsednik Pasič ekspoze o splošnem položaju in je sporočil navzočim, da jim vtada v svrho informacije strank izroči tekom današnjega dne pismeni ekspoze o srbsko-bofgarskem sporu. Istočasno je ministrski predsednik naznanil, da bo na interpelacijo poslanca Ribarca o srbsko-bolg rskem obmejnem vprašanju odgovoril Se tekom tega tedna. DUNAJ 26. (Izv.) Za najvažnejši dogodek današnjega dne smatrajo tukajšnji diplomatični krogi dejstvo, da je srbski poslanik v Sofiji, Spalajkovlč, izročil sofijski vladi včera| oficijalno noto, v kateri srbska vlada precizira svojo zahtevo glede revizije srbsko-bolgarske pogodbe. Ta korak Srbije je prvi oficljalni korak za poravnavo zavezniških sporov. Gotovo Je, da se bodo pogajanja med zavezniki začela sedaj hitro razvijati. Medsebojno razmerje med Srbijo tat Bolgarsko Je stopilo s srbskim korakom v odločilni Stadij. BELGRAD 26. (Izv.) TukajSnJi politični krogi zatrjujejo, da pade odločitev o bolgarsko-srbskemu sporu še tekom tega tedna. Srbska vlada čaka sedaj samo Se odgovora sofijske vlade na srbsko noto glede revizije pogodbe. Takoj, kakor hitro pride odgovor, pa naj bo ugoden ali neugoden, bo Srbija proglasila aneksijo vsega ozemlja, katero |e osvojila srbska armada. Istočasno bo tudi v Atenah proglašene aneksija vsega ozemlja, katero je osvojila grška armada. Ruska duma. 1 PETROGRAD 26. (Kor.) V proračunski debati je nadjonalisti Laškarev izjavil, da mora vsled sedanje evropske konstelacije biti Rusija vedno pripravljena, da se lahko bojuje na dve strani. Poslanci so vedno pripravljeni dovoliti vladi vsa sredstva za pripravnost velike ruske armade. Povratek carja ¥ Rusijo. PETROGRAD 26. (Kor.) Car Nikola| |e odpotoval danes ob 9 dopoldne iz Berlina v Carskoje Selo. Odkod kralja Jurija iz Berlina. BERLIN 26. (Kor.) AngieSka kraljevska dvojica Je danes dopoldne odpotovala s svojim spremstvom v Neustrelitz, da praznuje današnji rojstni dan kraljice Marije na meklenburSkem dvoru. Vojaški upori v Franciji. f PARIZ 26. (Izv.) Listi poročajo, da znaSa število radi upora v 122. pešpolku v Rodezu zaprtih 94 vojakov. V Charlesvfllu so zaprli Šest topnlčarfev, ker so našli pri njih antimilitaristične pesmi. Avtomobilska katastrofa. GLUECKSTADT 26. (Kor.) Včeraj |e neki avtomobil pri Sude, v bližini Idzehoe udri skozi železniško ograjo in se zaletel v osebni vlak. Železniški stroj je avtomobil popolnoma uničil. Dva potnika sta bila takoj mrtva, dva pa sta kmalu umrla za poškodbami. — Eaa oseba je bila lahko ranjena. Požar na svetovni razstavi v Genfu. BRUSELJ 26. (Kor.) Na svetovni razstavi v Genfu Je izbruhnil požar, ki |e napravil 250.000 frankov škode. Laško-liberalne kandidature. i V nedeljo dopoldne se |e vršil v gledališču Politeama Rossetti volilski shod laško-liberalne stranke, ki |e bil sklican v svrho proglasitve kandidatov za IV. mestni in 11 okollčanski volilski razred. Kakor je pač navada pri tržaških laških liberalcih, se vrSe taki njihovi shodi kolikor le mogoče „slovesno", to se pravi, da govorniki v svojih govorih nastopalo silno bombastično, da blesteče fraze kar love druga drugo, da vse kar buhti samega najčistejšega, ia|navdušenejšega Italija astva in presilne skrbi za ohranitev za najpristaejŠi talijanski značaj Trsta, te vseitalijanske trdnjave ob italijanski Adri|i. V resnici pametnega ia stvarnega se ob takih prilikah pove zelo malo, ali nič, vse Je preračunano le na zunanji tfekt in ca probuditev ne najboljših nstinktov mase In resnemu in treznemu rao-triicu takih shodov, se mora zdeti vse to prava pravcata komedija, ki jo igrajo naši talijani drugim v zabavo, sebi pa gotovo ne v korist, in to temmanj, ker ima ta komedija v sebi kolikor toliko tragike; saj je res žalostno, da kulturno tako visoko stoječ narod, kakor je italijanski, na tako sebe in svoje kulture nevreden način obavlja najpomembnejše svoje državljanske naloge, take, cakor je izvrševanje volilne pravice. Kakor vsakikrat, tako se je tudi tokrat začela voliina borba z italijanske strani v znamenju komedijanstva in najnedostojnej-Šega hujskanja italijanskih mas preti nam Slovencem, Našel se je na shodu občinski svetovalec, o katerem so tržaški občinarji iiuli zelo zelo malo dosedaj, saj mož v občinskem s?etu tekom zadnjih štirih let menda ni odprl ust, ki pa se Je vzlic svojemu oči-vldnemu slovenskemu pokopljenju — možu e ime Gherbez (Grbec) — predrzni!, pljuvajoč na svoj lastni narod, zaklicali v zbor 3ž, da smo med Slovenci proglasili geilo: Tržačani v morje41, ia zvezati s to ažjo nesramno hujskajoči poziv: »Slovenci v hribe!u V takem tonu in v takem smislu ro govorili skoraj vsi govorniki, katerih ci bilo malo, in če sta govorila nekoliko dostojne^ jlavna govornika dr. Mrak in dr. Ara, je pripisati to morda edino le dejstvn, da sta se sramovala ne tiste javnosti, tistega ob-1 činstva, ki je divjalo pred njima najhujšega sovraštva do vsega, kar nI laškoliberalnega temveč one širše, velike javnosti, ki trezuo sodi in zato tudi obsoja. Kako daleč pa le šlo hujskanje na tem shodu, je najbolje po-cazal končni zaključek shoda; — cela vrsta aretacij zaradi prevelikega navddšenja za sveto italijansko stvar" ! Mislimo, da se nam pač ni treba natančneje pečati s posameznimi govorniki na em shodu, pa naj so to že razni Stolfi, PriŠterji ali Debini in kakor so se že imenovali, saj so bili vsi enaki in složni v eni misli, da Slovenec v Trstu nima niti najmanjše pravice, niti pravice, da bi si služil svoj košček kruha, kajti Trst pripada edino e italijanski narodnosti in v Trstu ima pravico do življenja edino le Italijan. Iz vseh eh, z naravnost besno mržnjo proti nam Slovencem prepojenih tlrad naj omenimo le še, kako |e utemeljeval dr. Mrak italijansko-liberalne kandidature v okolici. Povdarjal le, da dosedaj laška liberalna stranka v okolici ni postavljala lastnih kandidatov, da pa so se v posameznih okrajih sestavljali samostojni volilni odbori Iz onih laškollberalnih pristašev v okolici, ki hočejo v miru živeti z mestom in nočejo čuti o sovraštvu, ki ga hočejo zasejati med mestom in okolico neki ,tujci". Ti odbori so postavljali svoje lastne kandidate. Laškollbe-ralna stranka Je zapuščala in zanemarjala te svoje prijatelje, ko ni postavljala v okolici svojih oficijelnih kandidatov, in je zato sklenila, da pri letoSnjih volitvah postavi oficijelne kandidate, kar zagotavlja volilni borbi gotovo Se lepši uspeh nego ga je imel volilni boj samostojnih volilnih odborov. To |e bil torej povod italijanskim liberalnim kandidaturam v naši okolici! — Ne vemo, čemu Je vendar celo tu treba prikrivati resnico, zakaj ne povedo kar naravnost, da prej zato niso kandidirali lastnih kandidatov, ker Je bilo popolnoma, absolutno izključeno, da bi mogli desečf kak uspeh, ker Je bilo slovensko prebivalstvo v tako ogromni večini, da laškim liberalcem ni bilo mogoče niti pomisliti, da bi kaj dosegli pri volitvah; sedaj pa da so razmere v spodnji okolici zaradi naraščanja mesta in priselitve italijanskega prebivalstva v okolico toliko ugodneje zan|e, da so se upali na dan s svojimi lastnimi kandidaturami. To Je resnica ia za laškollberaino stranko, ki se pač bol;, kakor vsaka druga, po k.ivera ponaš.i s svojim geslom: „Ljudstvu pravico, narodu pa slavo", gotovo ni posebna čast, d se niti tu ne upa z resnico na dan! In končno kandidatje! Na vse pretege so hvalili demokratski duh, njihovo s amsko ljubezen do Trsta in njihovo tuvdu šenost za italljanstvo teh zemlja. So pa to in sicer za drugi okoličanski razred: za I. volilni okraj Carraelo Lu c a t e 11 i, privatni uradnik ; za II. volilni okraj: Angelo Pirlch, zidarski mojster; za III volilni okraj: Mario Pagliaro. stavbenik in dr. A r t u r o R u s c o n I, odvetnik. Od teh štirih sta bila Lucatelll in Ruscont že sedaj v mestnem občinskem svetu. Za mestne volilne okraje so nastavili sledeče okra|e: za 1. volilni okraj : Lodovico Braidotti, arhitekt; zali. volilni okraj: mehanik Vincenzo Parenzan (nov) in dosedanji župan dr. Alfonso V a -l e r i o ; za III. volilni okraj: Carlo A r c h in Luigi Bonetti, ravnatelj občinske šole v ul. Ruggero Manna (nov); za IV. volilni I okraj: dr. Angeio Ara, privatni uradnik, I Massirao Gherbez, agent; Luigi T r o jer, elektrotehnični delavec (nov); za V. ; volilni okraj: Culo B a □ el11, Gustav«> j C o r n i c i, privatni uradnik (aov), dr. Da-j vide D Osmo, zdravnik, LuJgi G r i d e \ li, ičrkostavec (nov) ; za VI. volilni o*Tt\: Eml-| lio B i a n c h i , privatni uradnik (nov), Vir-I giiio D e b i n, privatni uradnik (nov), Vir-j gillo T r a m p u s , kotlar (nov), Giovanni [Viezzoli, težak (nov). Siovenstki volilci iz mesta in okolice! I Tu imate torej kandidate, ki vam jih ponuja laška liberalna stranka, tu imate može, ki so vam pri svojem prvem nastopu zabrusili v lice nebroj žalitev, ki so komaj proglašeni za kandidate, klicali ogenj in žveplo na vas, ki si hočete zagotoviti svoje po vseh božjih in človeških zakonih vam pristoječe pravice na svojih rodnih tleh, in so hujskali na vas> svoje pristaše kakor pse na divjo zverino, vas same pa, ki ste se rodili, vzgojili In vzrastli na teh svo}ih tižaških tleh, pa pošiljali v hribe, češ tam gcrl je mesto za vas, slovenske divjake, dočim je Trst izključna last njih, ki so šele predvčerajšnjim prišli v Trst ali z onostran morja ali pa tudi s tistih hribov, kamor pošiljajo vas in so se izdavši svoj rod in jezik, šele včera| prelevili iz Slovencev, Slovanov v nalzagri-zenejše sovražnike svojega naroda. Tujih imate te kandidate, vi slovenski volilci, ki ste vednoznaj-večjira navdušenjem šli v boj za pravice svojega naroda,kiste vedno stali trdno kakor skala sredi penečih se valov v obrambo naše slovenske postojanke ob naši sinji Adrlji, tu Jih imate kandidate, katerim oddajte svoje glasove, ako hočete biti izdajalci najlepšega, naj milejšega, najsvetejšega, kar ima človek na svetu — izdajalci svojega naroda, izdajalci svoje domovine l Ali ne! Prepričani smo, da ga ni med vami, slovenski volilci, ki bi hotel postati Judež svojemu narodu, prepričani smo, da bodete na dan volitev pokazali svojim nasprotnikom, da je vaša slovenska narodna zavednost zgradila okrog naše slovenske tržaške domovine nepremagljiv Jez, katerega ne podre niti najljutejši naval nasprotnikov naše slovenske strani. Naj le postavljajo svojekandidate, oficijelne ali n e o f i c i j e 1 n e , po naši slovenski okolici, naš slovenski okoličan ve, kaj je njegova dolžnost, naš si o v e n s k i o k o 1 i -č a n stori, kar mu veleva njegov slovenski narodni ponos: slovenski okoličan odda svoj glas edino le slovenskemu narodnemu kan-didatnt Zakaj naj se uporabljajo samo 1. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico. 2. „Os ramo ve" svetiljke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70% toka. 3. „O sram o ve svetilio belo luč. svetiljke z žico dajo briljantno, vlečeno Čisto Osramove svetiljke z vlečeno svetilno žico? Vsaka pristna „Osramova" svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti na stekleni kroglji vjedkan napis „Osram*. Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opraviti z -Osramom". Glavna zaloga za Trst, Gorico, Primorsko in Dalmacijo: R. Ditmar. bratje Brunner d. d. Dunaj, Trst, Piazza del Ponterosso štev. 1. 7 Trstu, dne 25, maja 1913. „^inobt" it. 147 •t-1- DeželnozUorske uolltoevPuli. LJSS&ia ^T^nS Pula, 25. majnika. Danes zvečer so se namreč vračali iz Pule „ , ^ r„ n^r^aii Trž,c nekateri delavci, ki so imeli volilno M iiWdanašn|e ^BS? KfiSJt J '» ™ P- datom iaškollberalne stranke dr. P^-Hj«; KtMSS kjer Joffii jem in soci|alnlm demokratom UruMlJem i " "™« naravnost porazen za laSkoiiberalno kamoro, ali duška "f™ °b£1,k°™ kal« n|en kandidat dr. Devescovi |e dobi ™I"taj ",cl» ">«•"»«« , 1619 glasov in je bil potemtakem izvoljen ™«;-1' Prihodu parnlka ter so tuli vzklike, z impozantno več no 253 glasov. ! .Ba krovu n rdečo zastavo, začeH odgovar-j Značilno za to volitev |e zlasti razmerje I3." 1 psovkami la končno tudi » med glasovi, ki sta |ib dobfla oba kandidata „T0 J? dTei"c.e P,i prvi volitvi in potem pri cž|i. Pri prvi ta so se^fed teea DsovačI na volitvi |e dobii dr. Devescovi 1031 glasov, 1®^"S.T.iSfiJE Lirussi 831 in ,e tore, zaostal ,od|afnl ^ ^"MTSt»«SSfSS ^pa^dcb^ ' Pofeču na sJni Scaiier 330 glasov. Pri ožji volitvi so gla-j 5odisInlh demokratom SOUDMO: i» : EL.S6ANTKE IV* W ZMKIINCN CENAH ^ RAFAELE STALIA Domaće vesti. sovi laikih liberalcev narastii za 335 glasov, oni za socijalnodemokratskega kandidata pa j za celih 788. To razmerje kaže, da |e laško- ( e . n*««*««, ražena, popolnoma poražena^ fcir Je " dno I aiSnlci"'''10 °b 3 P^e v .Slovanski srca razveselilo vsakega pošteno mislečega j Vabi|en| so „, odborniki, namest- f^treta,"^^ jf tudi ™^tal*|aMHm prebi- j „SJi?« ^ * se valstvom veliko ljudi, ki so sicer dobrij UQe'«e- itaf-anski narodnjaki, ki pa se nikakor ne . nPoz?r> "Upniki! Drevi ob 8 30 se bo str jajo s Skrajno koruptno kamoro, ki jei^« v gledališki dvorani Narodnega doma do edla pulsko občino na rcb propada. j«estanek zaupnikov iz mestnto voli skih Kamora |e poražena, daslravno je vpo-^fi6* v svrho določitve kandidatov. Vpra-rabila vsa, tudi nainesramaejča sredstva,! ^ie °aJih kandidatov v mestnih volilskih da bi si bila priborila zmago, dasiravno jelipMfe |e največje važnost^ zato pričaku-je prišlo prav vse, zvijača? denar is tud) i le*?0» d? *e "dtel*ze ******* Pred v*emi najhujši terorizem. Spravila je na noge J™* Člani ofrajnih volilnih odborov, prav vse kar leze in gre; še celo deželni oče,IP* tudi vsi ostali "uPnl*J ln P° Dlih slavni Rizzi, je storil vse, da bi bil pri- i ujedeol volilci. Zastopano bodi na tem se-pomogel Divescoviju do zmage. Toda za- j stanku vse mesto v čim najčastnejšem števi u stonj je bilo vr»e priganjanje in tudi interve-! MUP»ft°v [n J?"'«**' da1bo ^ločitev in niranje pri okrajnem glavarstvu: pulsko l|ud- Proglasitev kanć'datov res izraz volje vsega stvo je pokazalo, da hoče enkrat za vselej i tržaškega mestnega Slovenstva, obračunati s kamoro. j O voHlskem shoda ▼ Trebčah in Sv. Da pa je prišlo do tako sijajne zmage j Križu naj še poročamo dodatno, da sta bili socilalnodemokratskega kandidata, je edino; »a obeh shodih ob živahnem odobravanju pripisati zaslugo hrratski ljudski stranki,\ sprejeti kasdid turi kandidatov za drugi ki je, kakor smo že poročali, sklenila gla- j rasred III. okoil&nskega volilnega okraja, sevati za socijalnodemokratskega kandidata; fig. dr. F e r d a Cernetain Štefana in to edino le iz razloga, da se porazi i F e r 1 u g e. Obenem na) popravimo tiskovno kamora. : pomoto, da se je gosp. R e n č e IJ predstavil Italijansko liberalno časopisje |e kar: kot kandidat za L volilski razred, ne besnelo ta teden. Nekaj najlepših cvetk, j pa za II. fci so pognale na tem gnoju, smo že orne-j Po govoru g. dr. losipa Mandiča se je nili, a da bi se spuščali v podrobnosti, | na shodu v Trebčah oglasil k besedi Se se nam ne zdi vredno. Kajti čim manje se: socijalist Andrej Kralj, ki je zahteval pomeša ta gnusoba, tem bolje je. Italijansko- J jasnlla glede delovanja slovenskih občinskih Ijberalni kandidat dr. Devescovi pa Je zaradi j svetovalcev v gospodarskem pogledu, nakar svoje nasilnosti, poleg svojega strahovitega i mu je pojasnil g. dr. Cok, da so slovenski poraza, doživel še to sramoto, da se bo i zastopniki dosegli marsikak vspeh, a da moral zagovarjati pred sodiščem, ker je v i niso dosegli več, liso krivi oni, temveč ita-s?o]i objestnosti, pričakujoč menda gotove lanska večina, ki je vedno nasprotna naj-zmage, Javno dejanski napadel Lirusslja in i Mpravičntjšim slovenskim zahtevam. Zato pa mu pritisnil zaušnico. Toda to pa baje tndi)so se Slovenci oprijeli samopomoči, ki kaze še ni vse. Za zdravnika bolniške blagajne j najlepše uspehe v kmetijski družbi in tudi že mornarice Je tako ponašanje ie nekoliko * Ribiški zadrugi. prenečastno in sedaj že govori vsa Pula, da dr. Devescovi najbrž ne bo več dolgo zdravnlkoval pri mornariški bolniški blagajni. Dr. Devescovi Je, kar omenjamo le mimogrede, izdajal za časa volilne borbe svoj poseben listič, „II Popolo*. Urejeval pa je ta list neki Deberti, ki Je le predobro poznan v Puli, saj je bil že večkrat kaznovan z zaporom zaradi svojega iredentizma. Nedavno je dobi pred dunajsko poroto zaradi svojega „delovanja* dva meseca težke ječe. Je pač res lepo pobratimstvo zdravnika bolniške blagajne vojne mornarice s takim častivrednim poštenjakom. Kakor se čuje v raznih tukajšnjih krogih, je stališče, ki ga Je zavzemata „Edinost" napram tej volitvi, vzbujalo splošno zadovoljstvo, dočlm pa se prav tako splošno obsoja pisava ljubljanskega „Slovenca*. — Za ljudi, ki kar tako čez noč menjajo svojo barvo, Je pač značilno to, da skačejo iz enega ekstrema v drugega, pri čemer seveda ne pomišijajo, da pri tem marsikeda) pljuvajo v svojo lastno skledo. Za danes zvečer smo pričakovali demonstracij in mislilo se je celo, da morda pride do spopada med kamoraši in socialnimi demokrati, kar pa se ni zgodilo. Govorilo se je, da napravijo socijalni demokrati obhod po mestu, kar pa so opustili. Zbrala se |e le pod n|ihoviml društvenimi prostor^ večja množica delavstva, ki je, klicala „Živela socijalna demokracija", „ŽJvto Lirussi* in „Dol s kamoro". Izobesili so tudi na hiši rdeče socijalnodemokratske zastave. Kamoraši so se popolnoma poskrili ia jih ni bilo na izpregled. Govorilo se je celo tudi, da se hočejo kamoraši maščevati za svoj poraz nad Hrvati, seveda z razbitjem par stekel na Narodnem domu, toda, kakor rečeno, poskrili so se in bilo jih je — sram! Tako se je torej končala ta za pufcke razmere tako pomembna volilna borba, in končala se je tako, kakor so hoteli pulski — Slovani. Od n[ih je bil odvisen izid volitev in pokazali so I laški kamori i socijalnim demokratom, da mora tisti, kdor hoče kaj doseči v Puli, računati žnjiml. Ta sijajna moralna zmaga našega življa |e najboljši dokaz, da živimo, da se razvijamo, da napredujemo. Le tako naprej I Nato Je g. D r e J č e čok obširno govoril o pomenu slovenskega šolstva za tržaško Slovenstvo in kazal na krivice, ki se gode na šolskem polju tržaškim Slovencem. Za nJim Je Še ob splošnem odobravanju Izva|al g. dr. S e m r o v, da tržaške občinske volitve niso samo lokalnega pomena, kajti za njihov izid se ae zanima le vse Slovenstvo, temveč tudi ostali Slovani. — Po proglasitvi in sprejetju zgoraj omenjenih kandidatov je predsednik nato zaključil shod. Pogreb ponesrečenega gosp. Ivana Godaika se Je vršil v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi občinstva iz mestne bolnišnice na pokopališče v Barkovljah. Zlasti Je bilo v velikem številu zastopano urad-ništvo in uslužbenstvo Južne železnice, ki Je izkazalo zadnjo čast svojemu tovarišu, ki mu Je zla uioda tako prezgodaj pretrgala nit življenja. Poko|niku blag spomin, žalujoči rodbini pa ponovno naše sožalje na bridki izgubi. „Slovenec" — „mistificiran". Naši čitatelji se bodo spominjali, da je ljubljanski aSlovenec" v svoji številki od 29. avgusta I. 1912. priobčil (pretvezen) dopis iz Trsta, v katerem Je na nezaslišan način blatil in napadal gosp. dr. Josipa Jedlowskega. V Botre! fMT - VIA MALCA^TOM Botri! Mt Vsakovrstna darila za svoje birmance dobite v dobroznani urarni in zlatarni Bocromil Piiao vlno«nxo BeUlnl 13- * ■ nasproti cerkvi sv. Antona novega SBOGAR kovač, mehanik in elektrotehn'v - z delavnico za nikttllranje^ posrebrnetćfe, Itd. Hi Trat, Via Gaetanc Oonizatti 5. - Telefon i26, Rom. IV. PopnvU* priprave za točenje piva, motoije mm tu In bencin, sesaljke, Šivalne »troje, motocikle, bicikl© in izvršuje draga dela, U spadajo v stroko mehanikov, priprave ia električno razsvetljavo, električne motorje In vzdigovalniee, električne zvonce, telefone vsako đelo elektrotehniško. - Zalega žarelo, stekel za gae Is elektriko Ia d jglh predastsv. in Županstvo v Gaberju p. Štanjel išče spretnega tajnika (obenem naj bi bil organist). Nastop službe s 1. julijem. Čas zglasitve do 15. julija t.L Plača in pojasnila po do~ govoru. Zobotehnik iz Nemčija Josip Konig diplomiran na zobotebnični ukademiji v Parizu. ■■■ TRST ulica S. Nicoio št. 18, H. n. Plačila na mesečne obroke ODLIKOVANA trža^Ka prodajalna obuual ULICA 0I08UČ CARDUCCI ŠTs 21 Hazus različnih izberov cajfinejBih moških in tek skilt obuval po najniljlh cenah Be prodajajo tnd po izrednih cenah : Usnje Bozcalf s trakovi . . . . po K 10*-Usnje Boxcaif z elastiko . . . . po K 10*— Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K I0 5Č Usnje Bozcalf z zaponaml Triu m p h po K 10 5fi Enaki za dečke 1 E manj. - Veakov. blago L vrate. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO fi A i Gacciatori" TRST, — ulica Chiozza Stev. 5. Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. n ZOBOZDRAVNIK n Dr. Hlnko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro Si 23. Sprejema od 9-l> Urarna in zlatarna ▼ Trstu, ul. Sette-fontane št. 10. Po najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti. ; Popravljajo se budilniri z garancijo po K 1*—. Caio ! Squadrani. 909 Velika zaloga dvokoles Ia šivalnih strojev, gramofonov, ortMtraatv pri B^.tjel-U, Oorloa, Stolna aLi o* it 2 ln 4. ■•hanlčna dalavnloa. — Prodaja na obroka. Canlkl franka. Vallka zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl. 0ruRaimondo Bisiach opozarja svoje cenjeno odje-malstvo, da se je vrnil v svojo urarno na svoje prej šnje mesto, Campo S. Gria-como 5, v hiši nDelavskega koD8umnega društva". — ZA BIRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah. J{ans Schmidt TELEFON it. 1085. zobotehnik TRST ul. dtlla Zonta št. 7.1. 1905 HELVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchia 19. Vedno v zalogi velika iiber slovenskih in hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Veduo nove plošče najboljše vrste. Gramofoni na obroke. B:: Kabaret „Maxim -m • • Ravnatelj K. Maurice. Trs*, ulica StadlOIl Št. 10. Pri klavirju F. Leopoldi Zadnji spored sezone. — Od 16* do 31. majnika 1913. Lissy pl. Heidelmayery kab. pevka. ELLEN ANGELO, mednarodna plesalka. ADA PERI, itaL šansonetka. FR1TZI WALDEN, recitatoriea. ANNI ARLESCU, mednarodna šan- sonetka. LEO WERTER, predavatelj in kabaretni pevec. MAKS HOFER, komik. BOROS DUO, plesni daet. — MICI SLATKA, recitatorica. VEGH ZSAZSA, izpreminj. plesalka. Začetek točno ob 9, — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; II. prostor 1 krono. 7 pri A vi pi vtfllli t Dnže (koflS) 12 odlikovane slovenske tovarne dni, so dosegle dosedaj vsepovsod nalboHSl sloves. Narodnjaki, vrguvu, PCMI • naročajte pri domači tvrdkl h vam postreže po konkurenčnih cenah. - W j. j. sobah, Trst & vasarl 10. Stran IV. IDIN08T" it. 147. V Trato, dne 26. maja 1913. obrambo svoje Časti |e gosp. dr. Jedlowski takoj vložil potom pisane g. dr. Josipa Macdiča, kazeasko ovadbo proti g. Mihu Moškercu, odgovornemu uredniku „Sloveica", in sicer pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Včeraj se Ju imela vršiti porotna raz-nrava v LJubljani, ter sta se odpeljala tja tožitelj in njegov pravni zastopnik, pripravljena, da sprejmeta boj, ki ga |e dr. Jedlow skemu .Slovenec" vsilil. Toda, do porotne razprave, ni prišlo, .Slovenec" se {e, namreč že pred razpravo prostovoljno vdal. Uredništvo .Slovenca" |e potom svojega zastopnika prlpoznalo svojo krivdo, češ, da Je bilo — mistificiralo in zapeljano v zmoto po nekem tržaškem dopisniku, — Je preklicalo In se zavezalo preklicati Javno, v .Slovencu", v .Edinosti" in v zagrebškem .Obzoru" vse Žaljive Izraze, proseč g. dr. jedi owskega javno odpuščani a, ter se je slednjič zavezalo plačati .Dijaškemu podpornemu društvu" v T r s t u K 200 — in vse pravdne 8 t r o š k e v znesku K 37315. Tako |e torej zopet enkrat zmagala pravična stvar in — .Zahlen macht — Friedenl* S čim nas osrečujejo 1 Naši tržaški Italijani se bahajo, da bi naša slovenska okolica nikakor ne mogla živeti brez njih, da so oni tisti, ki jej dajo vse, česar potrebuje v materijalnem In tudi duševnem pogledu, da mora slovenski okoličan takorekoč roko poljubiti vsakemu laškemu fantetu, ki pride na vsako toliko časa iz mesta venkaj na deželo, kajti tudi on Je eden tistih, ki materijalno in duševno daje življenja okolici In njenemu prebivalstvu. Prav radi sicer priznavamo, da v resnici okolica vsakega mesta živi od mesta, toda mesto ne daje okolici prav ničesar zastonj, kajti okoličan, ki mora trdo delati, da pridela ono, kar oddaja potem v mesto, mora svoje potrebščine prav tako plačevati, kakor jih plačuje meščan, in čim večje Je mesto, tem dražje Je tudi vse, česar potrebuje okoličan od mesta. Zastonj ne dobiva, kakor smo rekli, okoličan od mesta ničesar, in ne vemo, zakaj bi naj potem kazal tako velikansko hvaležnost našim laškim meščanom, če prihajajo od časa do časa v okolico, .na kmeteu v svojo zabavo, a prav velikokrat tudi v največjo nadlego, škodo in pohujšanje domačega prebivalstva. Nekaj popolnoma vsakdanjega |e, da taki, največkrat Še za ušesi mobi italijanski mladiči žalijo prebivalstvo z najgršlmi psovkami, .Ščavi" in drugimi takimi podobnimi, da na najnesramne|Ši način nadlegujejo ženske, da celo dejanski napadajo domačine, seveda, če se nahajajo sami v velikanski večini. To delajo oni, ki se v svoji dva-tisočletni kulturi čutilo tako daleč vzvišene nad slovenske okoličanske barbare. In zato naj bi Jim bila okolica še — hvaležna. Naravnost strahovit slučaj nedoumljive sirovosti in res pravega pravcatega barbarstva teh laških kulturonoicev se Je dogodil včeraj popoldne v bližnjem istrskem Bo-Ijuncu, kamor je prišlo devet takih tržaških velekulturnežev, ki so poha|ali od gostilne do gostilne prav po živinsko se povsod nalivajoč z vinom ter zabavlja|oč In hujskajoč. Vsa vas se je že zgledovala nad njihovim počenjanjem In ljudstvu |e že začela pohajati potrpežljivost. Toda stvar se je zasu kala drugače. Razgrajači so se pograbili sami med seboj in konec Je bil, da so tri smrtnonevarno ranjene prepel|ali v tržaško mestno bolnišnico. Od takih ljudi naj se tore| mi slovenski barbarji učimo olike In omike, taki ljudje naj bi nam bili v zgled in takim ljudem naj bi bili mi nazadnje še hvaležni, da prihajajo med nas razgrajat in delat na|bujše vrste Javno pohujšanje! Hvala lepal Pa že vstanemo raje slovenski barbarji v svoji slovenski poštenosti in na| si obrani|o Italijani svoje hujslnče, razgrajače ln pretepača sami zase, saj si le ohrani|o zase vso oao srečo, ki nam Jo na tak način ponuja n|ihova dva-tlsočletna kultura t Bridke pritožbe. Prejeli smo pismo z daljnjega dalmatinskega juga, prav od tam doli iz krševite Krlvošije, kjer vkljub temu, da }e mir na Balkanu popolnoma zagotovljen, še vedno Čaka odrešenja veliko število našincev, ki z največjim zanimanjem spremljajo dogodke v svoji domovini. Pišejo nam, kako bridko se jim zdi, da morajo sedaj, ko so razpisane v Trstu občinske volitve, biti tako daleč od svoje domovine In ne morejo z drugimi vred sodelovati v borbi za pravice in zahteve svo|ega naroda. Umljive so te pritožbe za vsakogar, ki ve, s kako Ijubezaljo tržaški Slovenec gleda na narodno delo v Trstu in kako je ponosen na vsak napredek tržaškega Slovenstva. Še bol) umljive pa so te tožbe potem, če nam pišejo, s kakimi težavami se morajo boriti, da imajo slabo hrano, slaba ležišča, da Je služba silno naporna posebno za starejše. Doma pa Jih komaj In koma) pričakuje njihova družina, kateri manjka prehran|evalca in ki se le borno preriva z ono malenkostno državno podporo, ki jo dobiva za časa odsotnosti vzdrževateljeve. Razumemo tudi, saj Je to popolnoma človeško, da človek v takem slučaju vidi vse stvari mnogo temnejše, kakor so v resnici, in nam je zato tudi pojmljivo, da nas oni izmučene! tam doli sodijo krivo, ko nam očita|o, da se ne brigamo zanje, da se zabavamo po veselicah in izletih lo čisto pozabljamo njih, ki daleč od domovine plačujejo najtežji davek, Id ga zahteva država od državljana. Prav v tržaški okolici Je bilo prirejenih že več prireditev v korist in podporo družinam onih, Id se naha|ajo v vojaški službi, a s strani naših poslancev pa se Je storilo tudi vse, da bi se čim prej končalo izjemno stanje, ki ga je povzročila balkanska kriza, da bi se mogli vrniti re-zervniki zopet k svojim družinam in svojemu zaslužku. Kar je bilo mogoče, se Je storilo, a če se ni dosegel popoln uspeh, za to pač ne moremo mi ničesar, temveč le oni tam zgoraj, ki so nam pa nedosegljivi. Le prepričani na| bodo naii bratje tam doli, da nihče ne želi bol|, nego mi, da bi Jih že skoraj imeli v svoji sredi in to posebno sedaj, ko kliče narodna dolžnost k delu vsakogar, kdor je v resnici naš! Iz policijske službe. Nadporočnik 32. peipolka, Rihard Theiss, Je imenovan za definitivoega oddelnega nadzornika Javne straže v XI. činovnem razredu. Majnlfiki izlet Je napravila včeraj v Trst šolska mladina iz Batuf, Črnič in So-jač. Pogled na morje Je tako prevzel otroke, da so kar vzklikali začudenja in veselja. Prav dobro in poceni Je pogostil mladino narodni gostilničar Hinko Kosič. Sobotni popoldanski počitek v denarnih zavodih. Načelstvo Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu je sklenilo imeti od 1. Junija dalje urad ob sobotah odprt samo do 1 pop. P. n. stranke se na to lzpremembo vljudno opozarjalo. Podružnica CMD ori Sv. Jakobu v Trstu Javlja, da napravijo gojenci otroškega vrtca v nedeljo, dne 1. junija 1913., izlet v Škofije. Odhod z državnega kolodvora Trst ob 9 predpoldne, prihod v Trst ob 4 popoldne. III. zlet Tržaške sokolske župe na Opčinah. Odbor T. S. Ž. le z ozirom na to, da se bodo vršile dne 13. (ullja t. I. de- želao-zborske volitve aa Goriškem, preložil 111. zlet T. S. Ž. na dam 29. |u»lja t. I. Bratska hi aarodaa društva sa Tržaškem in na Kraan opozazjamo aa to ter jih prosimo, saj se z ozirom na veliki pometi Sokolstva blagohotno ozirajo pri prire-jujtt svojih vesclic na to sokolsko prireditev. .Dramatično društvo" v Trstu ima svojo sejo jutri, v sredo, ob 8 30 zvečer v gorcajih prostorih kavarne .Balkan". Radi velike važnosti se naprošajo vsi gg. odborniki, da se seje zanesljivo udeleže. Vesti iz aoriftk«. Dutovlje. V predmliulem tednu smo imeli dve gledališki predstavi. Na binkoitni ponedeljek so bili pri nas člani slovenskega gledališča iz Trsta ter predstavljali burko .Grofica in čevljar", Id jc bila dobro obiskana in o kateri se je že pitalo. V nedeljo, 18. maja, pa so prišli dramatični di-letantje iz Sežane ter nam pokazali .Sisa", Ganglovo dramo v štirih dejanjih. Igrali so odlično. Posebno glavne uloge sina Cirila, Siemecca in Helene v rokah g. Lsauja, g. Kontlja in g čne Stolfove so bile tako dobro Izvedene, da si je težko želeti boiiših. Ta krasna povest, vzeta Iz resničnega življenja, je našim ljudem najbolje ugajala. Takoj skraja Jc zbudila vso pozornost in vse do konca Je občinstvo sledilo razvoju z največjim zanimanjem. Bili so prizori, ki so ganili vsako srce, prizori, pri katerih se je moralo solziti sleherno oko. Splošna sodba je bila, da se kal takega na deželi prav redkokedaj vidi. Le škoda, da je bila udeležba tako majhna, da so prireditelji menda komaj pokrili stroške, ki so jih imeli s postavitvijo lastnega odra in s svojim prihodom semkaj. Temu Jc krivo to, da se je stvar premalo priporočila in ker se v okolici prenaglo vrstijo razne društvene prireditve; tudi neprimeren čas in fantovski ples v sosednji vasi sta vsiiko pripomogla, da predstava ni bita tako obiskana, kakor je zaslužila. Drama .Sin" je prava ljudska igra, vrlo vzgojnega pomena. Zato ven z njo med ljudstvo, ki rado vidi kaj takega, četudi se ponavlja zopet in zopet: vredna je. Zanjo naj se napravi večja reklama in k nji naj se povabi vse nale ljudi, starša in mladino. Take so bile besede zrelih mož. — Zakaj tukal gre za umetnost, resnično dramatično umetnost, Id ljudstvo vzgaja in zabava. Zato slava pisatelju Ganglu, ki nam je vstvarll to dobro dramo, in Čast vrtim SeŽancem, ki so nam }o tako Izborno pokazali. Prepričani naj bodo, da so pustili v naši vasi najboljše utlse. Če tudi niso imeli materialnega, pa so imeli popolen moralen vspeh. il MALI OGLASI MALI OOLAA m basatfo. Išče ■e vratar, Sv. Iran, ulica delle Doccie 919, pri cerkvi. 1159 Lepa in tračna meblirana soba se odda a 1. junijem. Belvedere 33, II. rata 12. 1134 radon- _ ___________ imajo koji bo Že bili v tej stroki; ponudbe pod „PoŠte-DOHt St. 1187" na inseratni oddelek Edinosti. 1187 TnuOPna sodavode iSče voznika ve&č I 0 Vetrn d stva in pri konjih; prednost IfInhllKr pomotoma ramenj&n v Barkovljtih t IVIU lil! K Narodnem domu, sasnamovau W t*., zamenja kavarna Oommercio. Trat. 1113 Odda cvećer. ne lepa meblirana soba aa ulico, ul. l'a-tronio St. 1, III. Dad. PoLst« »e od 5 do 7 ) 180 Sobo odda gospa, sarca. potteaemu mladeniča, Settefontane 8, peto. 1069 Ppfiflo qq v Sežani hi&a c velikim hlevom ob I rUtlCl bO glavni ceeti V hili je bila gostilna, ki se je dobro rentirala. Ponudbe : Posojilnica v Sežani. 1128 Vnainm ae stanovanja v novi, rno- C jO III deni0 opremljeni hi.M pri sv. Ivanu pri cerkvi, ul. delle Doccie iu 919. VAA QtQnnnraf3 in strojepisca za Blovennk in OlOIIUtjlCtla nemški jerik »prejme s 1. junijem pisar/m odvetnika dr. Felitaa Kovačić, uli< a Nicold 4 Zmotni italij&n&č ne imajo prednost. 1164 HHHq elegaDtD* soba za enega gospoda Canipo U U U a San Giacomo 5, IV, vrata 13. llt£ IČPA se z dete e, plaća ml 24 do 40 K. lol/t? Prijaviti se ul. M&cchiavelli 18, II. od 5 ur i naprej 1168 v»oHi preseljevanja se proda po nizki ueui bdlclll h.5a z dvema sobama in kuhiajo z malim pred hišnim vrtom in vodnjakom. Sv. M. Magd. Zgcrn.a 809. 1172 No rlo7Pli Mareiige, odda BabiC Anton ila UctCIl hšt. 161 stanovanje v najem. Na iszpolago kuhinja in 6 sob. 1122 rn+nnp^fo Antona Jerkiča naslov: TrHt, ul. ruiogrdld, delle Poate 10; Gorica, Gospo-ka ulica 7. 4444 Josip Macarol Tr8t ulica Conti 5tev'38* Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. Odda ge lepa soba, ulica Geppa 5t. 9 vrata 11. 1182 I SllHcIra tuiiiuja v delavskem središču, obsto-LJUUolta ječ* 10 let se proda zaradi b lezni za 1200 K. Pojasnila: Collaraich, kavarna Corao. 100 1 nnn stanovanje, soba in kuhinja, je zavolio pre-t-opU selitve na razpolairo z 2- junijem. Zgla-«iti Be ie v Žtolfovi hiši Scorcola S. Pietro 22, vrata 20. 11R3 ClfloHSČPO mor;4ke[n obrtiju, pripravno za O It let III Ol» d katerokoli obrt, se odstopi proti dobri odleodnini. Pojasnila: Uollarsich, kavarna Corso._KO IcPOrtl službo za vratarja, znam nemški in alo-lOlrOlll teuski, poročen, brez otrok, žena zna tudi italijanski Naslov pove ia*eratni oddelet Edinosti. 1182 ^Ill7hn T P sarm išče mladenič, vešč hIo- OIUZUO venskega, hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika z večletno aodnijiko praks > Naslov pove inseratai odd lek Edino-'ti pod „St. 1179- 1173 PrnHa 9e T ^°lanu z vrt )m in zemljiščem rrUUd g 150 klf. s krasnim razgledom na morje oddaljeno 8 min od tramvaja. Naslov pove E