Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 13. junija 1034 Stev. 132 Leto Vlil. (XV.) lRIBORS ki Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Goaposka ul. 11 / Telafon uredništva 2440, uprave 24SS Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri / Velja mesefno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase »prejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA 99 Jevtičev oficielni obisk v Parizu Aktualna vprašanja posvetovanj Oficielni obisk jugoslovanskega zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča y Parizu se je izvršil v času, ki je mednarodnopolitično zelo pomemben in napet. Prišel je tja neposredno iz Ženeve, kjer so se poizkusili še zadnji napori, da se razorožitvena konferenca reši vsaj formelno za tako dolgo, da se bo še enkrat upregel ves aparat velesil v akcijo za kompromis, ki naj bi rodil neke, čeprav skromne, pozitivne sadove. Na tej konferenci so pa tudi prvič postali vidni Veliki francoski diplomatski koncepti v zvezi s sovjetsko Rusijo, malo antanto in balkansko zvezo, torej tudi z dvema skupinama, v katerih ic zastopana Jugoslavija kot zelo važen činitelj. Prišel je nadalje v Pariz tik po priznanju sovjetske Rusije s strani obeh ostalih članic tnale antante, Češkoslovaške in Romunije. Tik pred obiskom francoskega zunanjega ministra Louisa B a r-thouja v Bukarešti in Beogradu, tik Pred konferenco male antante in naposled tik pred sestankom Hitlerja in Mussolinija v Padovi. Da je Jevtičev obisk pri predstavnikih in voditeljih Francije, predsedniku republike Lebrunu, predsedniku vlade Dou-mergueu, zunanjem ministru Barthouju in drugih osebnostih v zvezi z vsem navedenim, menda ni še treba posebej nagla-šati, a na programu so bile tudi še druge s|vari, nanašajoče se specielno na Jugoslavijo in Francijo, Podonavje, Balkan in Sredozemlje. Položaj, kot je razviden iz trenutne slike evropske mednarodne politike, bi lahko označili z važnim razpotjem. Evropa se bliža ali pa je že pred veliko odločitvijo, ali naj vodi še nadalje univerzalfstlčno politiko, naznačeno s tendencami začetkov Društva narodov, ali naj se vrne k predvojni praksi blokov, zvez? Kakor jc znano, je bila Prav Francija tista, ki je ves čas najbolj vneto zagovarjala politiko univerzalizma, saj je vedno stala z vso svojo avtoriteto Društvom narodov in stoji še sedaj, faradi te politike smo ji često zamerili, toda šele bodočnost, morda že najbližja, bo pokazala, če morda ni imela edino Prav. Toda sedaj je že čas, da se ta pomika ali prizna tudi s strani vseh drugih evropskih velesil in ostalih držav in sc na tej podlagi rešijo vsa sporna vprašanja, ali pa se opusti in se napravijo čisti računi. Laviranje in slepomišenje dolgo ne bo več mogoče, ker bi škodovalo največ prav Franciji in njenim zaveznicam! K bloku, ki bi ga osnovala Francija v primeru poloma univerzalistične politike, bi rada pritegnila tudi Italijo, žc zaradi Avstrije in Nemčije, toda vsak sporazum med Parizom in Rimom, ki ne bi bil prečiščen s sodelovanjem in pristankom Beograda, bi bil le enostranski in bi Fran ciji lahko več škodoval kakor koristil. I o se da matematično dokazati. Razgovori med Jevtičem in Barthoujem ter o-stalimi so se morali dotakniti tudi te zadeve, in mi smo prepričani, da je Jevtič pošteno zastopal našo stvar. Sicer pa v uspeh francoskih prizadevanj v tej smeri ne veruje m o. Že sestanek Hitlerja in Mussolinija nam dokazuje, da Rim ne misli iskreno in bi se pridružil Parizu samo v skrajni sili, samo iz oportunizma in mor da celo z zahrbtnimi nameni. Razlika med javnim mišljenjem Italije in Francije je namreč ogromna. Francosko ni sovražno razpoloženo proti Italiji, italijansko pa je proti Franciji, In to razpoloženje izvira še iz prejšnjih stoletij, kajti med tem, ko so Francozi često vdirali v Italijo in tam gospodarili, Italijani nikoli niso ne vdrli v Francijo ne tam gospodarili. Fašizem je zaradi Jugoslavije, Tunisa, Korzike, Nice, Savoje itd. to razpoloženje še stopnjeval. Poizkusi Pariza bodo zato najbrže propadli. Upamo, da je Jevtič v Parizu to povedal in označil tudi, da za egoistične interese Italije Jugoslavija ne bi mogla nikoli žrtvovati naj manjšega, pa niti ne zgolj diplomatskega napora! Kar se pa tiče francoske koncepcije z ostalimi državami in tudi s sovjetsko Rusijo, jo odkritosrčno pozdravljamo in smo pripravljeni sodelovati pri njeni realizaciji ne le uradno, marveč tudi s podporo vsega javnega mnenja, katerega za »zavezništvo« z Italijo ne bi bilo mogoče pridobiti. Vsa dosedanja zgodovina je pa pokazala, da so se obnesla samo taka mednarodna zavezništva, ki so slonela na srcih, propadla pa vsa, ki so bila zgrajena zgolj na uradnem papirju! Vsa ostala vprašanja, ki so se razpravljala v Parizu, zato niso bila tako važna. Posebno glede razorožitve sporazum med Jugoslavijo in Parizom gotovo ni težak, saj sta obe državi tudi že doslej hodili ista pota. Isto velja za balkansko politiko, pri kateri Francija lahko veliko pomaga zlasti v Sofiji. Težje je morda le vprašanje Podonavja, glede katerega se želje Pariza ne krijejo docela z našimi. Kar je pa ostalo nerešeno v Parizu, se bo gotovo rešilo v Beogradu. -r. Priprave za sestanek v Astri SESTAVA ITALIJANSKE DELEGACIJE. KI BO SPREMLJALA MUSSOLINIJA. - HITLER PRILETI V BENETKE. narodov baron Alolsi in berlinski poslanik Cerutti pa bodo prispeli v Benetke že Jutri, da pripravijo vse potrebno za sprejem Mussolinija in Hitlerja. V Benetkah prirede Hitlerju na čast »beneško noč«. PARIZ, 13. junija. »Havas« poroča iz Rima, da bodo tvorili italijansko deložacijo pri pogajanjih med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem 1™ nen»šklm državnim kancelarjem Hit-vich i ita,i*anski državni podtajnik Suši in* n Mussolinijevega kabineta Aloi-ti. Obeli Ski p08,anHt v Berlinu Cerut-c)’ ji..!.,®1” ,so notrjeno vesti, da se ho-V‘ rki, in »eniški državnik sesta-la v kraljevskem dvorcu Astri Ilied Pa- nSaMa”tnNkainl' Dvorec 'Astri ic bil nekdaj last Napoleona. Po zadnjih vesteh bo odpotovala italijanska delegacija iz Runa danes. Italijausko-ncmška pogajanja pa se bodo pričela jutri v četrtek in bodo trajala do vključno 16. t m RIM, 13. junija. Mussolini je odpotoval v mesto Roco dola Canlnade v pro-vitici Forli, podtajnik zunanjih zadev Stuvich, italijanski delegat pri Društvu SKLICANJE SENATA. BEOGRAD, 13. junija. Senat ic sklican k zasedanju v ponedeljek 18. t. m. ob 17. uri. BOLGARSKI GENERALI ODSTOPAJO. SOFIJA, 13. junija. Poveljnik kraljeve garde polkovnik Malkev je včeraj odstopil. Prav tako je odstopil tudi šef intendant bolgarske vojske general Pazov. RAZPUST STRANK V BOLGARIJI. SOFIJA, 13. junija. Vlada je razpu-iStila .vse politične stranke v Bolgariji. Jevticeva gospodarska misija Francija mora podpreti tarji nemškega tiska o PARIZ, 13. junija. Po končani včeraj- , šnji popoldanski konferenci je bil jugoslo-, vauski zunanji minister Bogoljub Jevtič povabljen na banket, katerega je priredil njemu na čast predsednik republike Le-brun. Pri banketu so bile izmenjane razne zdravice. Ob tej priliki je Lebrun odlikoval Jevtiča z najvišjim francoskim odlikovanjem, z lento legije časti prve stop nje, z redom legije časti četrte stopnje pa šefa kabineta dr. Markoviča in svetnika pariškega poslaništva dr. Lazareviča. Vsi pariški listi posvečajo Jevtičevemu bivanju v Parizu veliko pozornost, naglašajoč njegove velike diplomatske sposobnosti ter pomen Jugoslavije v evropski, zlasti Pa balkanski politiki. Ob tej priliki nagla šajo, da se je Jevtič v pogovorih s francoskimi državniki dotaknil tudi vprašanja povečanja trgovskih stikov med Jugo slavijo in Francijo in je bil v tem oziru dosežen sporazum, po katerem se ustano- vi v ta namen posebna komisija, ki bo proučila zadevo in izdelala potrebne načrte. naše gospodarstvo - Komen-Jeviičevem obisku v Par zu BERLIN, 13. junija. Ves nemški tisk razpravlja obsežno o Jevtičevem obisku v Parizu in mu prisoja velik pomen. Listi zatrjujejo da je namen Francije ustvariti velik narodnostni sistem Francije, Rusije, male antante in balkanske zveze. Jugoslavija stoji v osredju francoskih interesov. Trgovska pogodba Nemčije z Jugoslavijo in obisk nemških ministrov je vzbudil v Parizu zaskrbljenost, zlasti ker Jugoslavija ni našla dovolj gospodarskega razumevanja pri Franciji in mali antanti. Najboljši odjemalki jugoslovanskih poi>skih nridelkov sta slej koi prej Italija in Nemčija. Nemški tisk opisuje nato tež-koče pri odstranjevanju nasprotij med Jugoslavijo in Italijo, katero forsira Pariz. Od vseh nasledstvenih držav se je Jugoslavija naodločneje izrekla proti vrnitvi Habsburžanov v Avstrijo. V tem je stališče Jugoslavije docela identično s stališčem Nemčije.. Tudi poizkus, da b! nadvojvoda Izven zamenjal Miklasa bo Beograd zavrnii. Oboroževanje namesto razoroievan!a ANGLIJA, JAPONSKA IN ITALIJA GRADE LETALA IN NOVE MOGOČNE BOJNE LADJE. LONDON, 13. junija. »Daily Tele-graph« poroča, da je angleška vlada ukrenila vse potrebno za popolno oborožitev v zraku čim bo razorožitvena konferenca pokopana. Anglija namerava svoje zračne sile takoj povečati za 50 eskadrJI in za približno 500 novih letal, da bo na ta način angleško vojno letalstvo pripravljeno že za prvi napad s približno 1500 moderno opremljenimi letali. Na bodoči pomorski konferenci pa bo Anglija zahtevala, da sc tudi število njenih vojnih ladij poveča za 500. V obrambo mest namerava nad Londonom in vsemi drugimi važnejšimi mesti razpeti tenke in močne jeklene žice v višini nekaj tisoč metrov s pomočjo vsidranih balonov. Na ta način bi bil onemogočen vsak nočni napad na angleška mesta. LONDON, 13. junija. »Ewening News« poroča iz Tokia, da je japon- ska vojaška oblast naročila pri Ka-vasakijevi tvornici večje število najnovejših vojnih letal, ki so opremljeni z modernimi motorji nad 800 konjskih sil in bodo razvijali hitrost nad 250 kilometrov na uro. Japonska bo tore.i imela najhitrejša letala. RIM, 13. junija. Italijanska vojna mornarica bo dosegla maksimalno tonažo, ki je predvidena v washing-tonski pogodbi o omejitvi pomorske oborožitve, ko bo zgradila dve veliki okiopni ladji po 35.000 ton. Službeno se izve. da je sklenila italijanska vlada zgraditi omenjeni ladji še v letošnjem letu, in sicer eno v ladjedelnici v Genovi, drugo pa v Trstu. Po was-hingtonski pogodbi sme Italija zgraditi oklopnih ladij največ do 70.000 to-naže. Italijanska vlada pa se je odločila tonažo razdeliti in zgraditi dve okiopni ladji. S tem bo najmočnejša sila v Sredozemlju. Dollfussov boj s teroristi DUNAJ, 13. junija. Avstrijska vlada je izdala najstrožje ukrepe proti teroristom. Razpisala je velike nagrade do 10.000 šilingov za one, ki izdajo teroriste in odredila, da se po prekem sodu lahko obsodijo na snirt tudi pomočniki teroristov. Nadalje je upokojila ali odpustila še celo vrsto državnih ln drugih nameščencev, ki so osuin jjeni sodelovanja z opozicijo. Vsak dan roma v zapore po več sto narodnih socialistov in marksistov, tako, da so vse ječe prenapolnjene. V Wollers-dorfu je že več tisoč internirancev. Vse železniške proge, piostovi in razni važni objekti so zastraženi z vojaki, hajmerovci in drugimi oborožen« ci, da izgleda ko da hi bilo v Avstriji vojno stanje. Toda kljub vsemu temu se atentati še vedno nadaljujejo. Rusi na meji Mandžurije LONDON, 13. junija. »Daily Tele-graph« piše, da so obmejne postale na vzhodni sibirski železnici med Sibirijo in Mandžurijo polne vojaštva in se že od Irkutska vzdolž proge po vseh mestih in vaseh zbirajo vojaške edlnice. Vlaki prevažajo stalno vojaštvo in vojni material. Sovjetske oblasti ne prikrivajo teh priprav in naglašajo, da mobilizirajo svojo armado izključno v defenzivne namene. Okrog generalnega štaba rdeče armade, ki mu je na čelu armadni general Bliicher, Je okrog 30 težkih letal, v neposredni bližini pa je 9 velikih hangarjev, v katerih je spravljenih 19 velikih in okrog 40 malih napadalnih letal. Pehota in artilerija se v glavnem koncentrira okrog Čite, konjenica pa neposredno ob mandžurski meji. Po mnenju »Dallv Telegrapha« je okrog Čite zbrana armada 300.000 mož in je pripravljenih nad 4000 letal. EVROPA NE PLAČA. WASHINGTON, 13. junija. Sedaj so vse evropske države-dolžuice obvestile vlado Združenih držav, da ne plačajo zapadlih obrokov vojnih dolgov. Dnevne vesti Strela ubila župnika Rožmana pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu Včeraj popoldne se je pripodila z avstrijske strani huda nevihta s silnim nalivom in grmenjem. Nebo je bilo zastrto z nizko ležečimi črnimi oblaki in prebivalci ob meji so pričakovali strašno uro. Grmelo je in treskalo, kakor na sodni dan in je strela treščila na mnogih krajih. Najhujše pa je razsajala v okolici Sv. Duha na Ostrem vrhu. Blisk je švigal za bliskom in vse to ni ostalo brez strašnih posledic. Med strašnim nalivom je bil za trenutek ves Ostri vrh ožarjen od strele, ki je udarila v majhen, s pločevino pokrit okra sek na župnišču. Strela je bila vodena in se je razdelila na dva dela. En del je švignil po strehi in ob zidu v kuhinjo, kjer je oplazil župnikovo kuharico, da ie vsa prestrašena in napol nezavestna zbežala iz kuhinje in pričela klicati na pomoč. Drugi del strele pa je prebil strop in treščil v župnikovo sobo. Župnik Rožman je omedlel in se zgrudil na tla. Domačini so slutili strašno nesrečo in so takoj pohiteli v župnikovo stanovanje. Našli so ga na tleh ležečega in v njem ni bilo več znakov življenja. Poskušali so mu pomagati z umetnim dihanjem, toda vse zaman. Strela je župnika usmrtila. Vest o tragični smrti župnika Rožmana se je naglo raznesla po vsej okolici in je bil o tem obveščen takoj nato župnik v Selnici in škofijski ordinariat v Mariboru. Po nevihti, ki je imela tako strašne posledice, so se pričeli zbirati okrog župnišča ljudje in marsikatero oko je bilo solzno. Pokojni župnik Rožman je župni-koval pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu že dolgih 28 let in si je pridobil pri svojih vernikih veliko spoštovanje in ugled. Spo štovali so ga tudi ljubitelji naše severne meje, ki so večkrat pohiteli k Sv. Dubu. Pokojnik jim je kot zvest in trden obmejni stražar šel v vsakem oziru na roko in jih vabil naj pridejo čim pogosteje in naj mu pomagajo dvigati narodno zavest ob severni meji. S težavnim in napornim delom si je pokojnik pridobil nevenljivih zaslug in ga bodo vsi, ki so ga poznali in spoštovali, ohranili trajno v najlepšem spominu. Proti večeru so tragično umrlega Rožmana položili v župnišču na mrtvaški oder. Domačini so globoko potrti zaradi njegove smrti. Danes pa prihajajo od blizu in daleč množice, da ga pokrope in da se zadnjič poslove od njega. Bodi mir med nami ohranjen najlepši spomin in obmejna zemlja naj mu bo lahka! Iz železniške službe. H komercialno prometnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani je premeščen višji kontrolor in podnačelnik mariborskega glavnega kolodvora g. Alojzij Plantan. Poroka. Včeraj zjutraj sta se v frančiškanski cerkvi poročila znani mariborski restavrater g. Anton Emeršič in gdč. Marija Finkova. Bilo srečno! Pevci in pevke ter ljubitelji lepega petja in glasbe, udeležite se danes ob 20. uri v kazinski dvorani dobrodelnega koncerta tenorista g. Slavka Lukmana, in podprite tako tega našega mnogo obetajočega umetnika, herojskega tenorja, kakor ga nazivajo razne kritike. Sodelujejo še drugi priznani umetniki, zlasti virtuoz na harpi in se nam zato obeta zelo pester večer. Zahvala ministra za telesno vzgojo. Gospod minister telesne vzgoje br. Grga Andjelinovič je poslal dr. Milanu Gorišku, starosti Sokolske župe Maribor na brzojavni pozdrav z župnega zleta v Ptuju naslednjo zahvalo: »Dragi staro-, sta! Najlepše se zahvaljujem za ljubeznivo brzojavko, ki ste mi jo poslali z zleta Sokolstva mariborske župe v Ptuju. Veseli me Vaš uspeh, in prepričan sem, da bn Sokolstvo na severni meji naše države vselej izpolnjevalo vse svoje dolžnosti do kralja in domovine. Pozdravljam vse svoje brate s sokolskim »Zravo!« — Pravtako je brat župni starosta sprejel danes prisrčno zalivalo tudi od bana naše banovine g. dr. Marušiča. Smrl dolgoletnega dušnega pastirja. Včeraj zjutraj je umrl v Ormožu upokojeni župnik krške škofije in tajnik ormoške posojilnice g. Karol Hraber. Pokojnik je bil po rodu Ceh in jc dolga leta ka-planoval in župnikoval po slovenskih farah na Koroškem. Zaradi svojega narodnega delovanja, sc je kot spreten organizator moral še pred plebiscitom umakniti s Koroškega. Naselil se je v Ormožu, kjer sa je našla smrt. Pokopali ga bodo jutri, v četrtek popoldne na ormoškem pokopališču. Bodi mu ohranjen časten spomin. Mariborska ferialna kolonija ob morju. Najvažnejša akcija Pomladka Rdečega križa v Mariboru je vzdrževanje slabotne dece v fer. kolonijah. Že več let pošilja Pomladek revno in slabotno deco k morju, in sicer dečke v Kaštel Lukšič, deklice v Bakarac pri Sušaku. Bakarac je simpatična vasica s čistimi belimi hišicami in zelenimi vinogradi v ozadju. V kraju samem je izvrstna pitna voda, ki jo najdemo malokje v Primorju. Posebno lep ie park z velikimi košatimi topoli in raznim gričevjem. Otroci delajo izlete peš ali s čolni v bližnjo okolico. V razvedrilo ie zlasti ob slabem vremenu na razpolago ping-pong. halnia in druge družabne igre. V kolonijo se sprejemajo tudi odrasli. — Natančnejše informacije daje vodstvoko-Ionije na dekl. mešČ. šoli I. v Miklošičevi ulka. * m ..,fc Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Dež, dež, dež... Letošnja nenavadno zgodnja pomlad nam je prinesla v marcu in aprilu dni s poletno vročino in naposled s sušo, ki so se je zlasti bali naši kmetovalci in vrtnarji. Junij, ki bi moral biti prvi mesec toplega in lepega dela le-tžt, nas je pa oblagodaril z močo, ki povzroča. že občutno škodo, zlasti ker ovira košnjo, škoduje pa tudi vinogradom s peronosporo. Zadnje dni dežuje tako redno, kakor v času deževne dobe v tro-pičnih pokrajinah. Deževje je ohladilo tudi zrak. da je v juniju boij mrzlo kot je bilo v aprilu. Vremenski preroki nas tolažijo, da bo druga polovica junija boljša, precej mokro pa bo menda sploh vse letošnje poletje. Astronomi spravljajo to v zvezo s solnčnimi pegami. Nove lasničarske pomočnice. Te dni je pred komisijo, ki ji je prisostvoval tudi obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, opravilo izpit iz damske lasničarske stroke več vajenk mariborskih brivskih mojstrov in mojstric. Z odličnim uspehom je napravila pomočniški izpit Hilda Kokofje-va, ki.se je izučila lasničarske obrti pri znani mariborski gledališki frizerki ge. Marici Požarjevi. Zdravljenje vojnih invalidov v kopali Kih. Po razpisu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje imajo tudi letos vsi vojni invalidi do vključno čina narednika pravico do brezplačnega kopališkega zdravljenja, in sicer: 1. Vsi vojni invalidi za vse rane in poškodbe, zaradi katerih so bili priznani za vojne invalide, kakor tudi za poznejše kompli kacije, ki bi sc pojavile kot njih posledice; 2. vojni invalidi I. do vključno VI. skupine tudi za one bolezni, ki so jih dobili tekom življenja. Kopališko zdravljenje se bo predvideno pričelo že začetkom meseca julija in končalo koncem avgu sta. zato se prekasno predloženih prošenj ne bi moglo obravnavati v letošnjem letu. Vojni invalidi, ki hočejo izkoristiti to ugodnost, naj se zaradi informacij čimpreje zglasijo med uradnimi uram: v mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Slomškov trg 11. Glasbena šola Nar. žel. društva »Drava« bo priredila za konec šolskega leta 1933/34 nastop gojencev v soboto, dne J6. t. m. ob 19. uri v veliki dvorani Na rodnega doma. Nastopi cela vrsta gojencev violinskega in klavirskega od delka, posamezno, kakor v skupinah: prvič tudi pevska šola in šolski orkester. Predstavili se bodo tudi kitaristi, ki tvorijo poseben oddelek za gojitev glasbe v domačem krogu. Starši in ^'s' oni, ki se zanimajo za razvoj šole in napredek gojencev, so prisrčr.o vabljeni. Vstop prost proti nakupu sporeda. Sijajna zmaga JNS pri ponovnih volitvah v Hočah. P.roti izidu lanskih občinskih volitev v Hočah je nezadovoljna o-pozicija s svojim kandidatom Novakom I na čelu vložila pritožbo na upravno sodišče v Celju, ki je pritožbi ugodilo, razveljavilo volitve in je banska uprava razpisala nove, ki so bile preteklo nedeljo. Opozicionalci so razvili pred volitvami živahno agitacijo in agitirali od moža do moža. Niso štedili z raznimi demagoški-mi sredstvi in obljubami. Toda ves njihov trud je bil zaman. Pogoreli so na vsej črti in bili po izidu ponovnih volitev naravnost razočarani. Pri lanskih volitvah je dobila JNS samo 42 glasov večine, pri ponovnih nedeljskih pa 200. Za listo, na kateri je kandidiral Lovro Pa-tež, je glasovalo od 514 volilcev 367, za opozicionaino listo pa 157. Udeležba pri volitvah je bila nad 50%. Nedeljske občinske volitve v Hočah so ponovno dokazale, kako močno je zasidrana ideja Jugoslovanske nacionalne stranke med našim podeželskim ljudstvom in da je vse grmenje nasprotnega tabora brezpomembno. Cesta Rače-Šikole zaprta. Okrajni cestni odbor v Ptuju razglaša, da je banovinska cesta Rače - Šikole zaradi dokončne zgraditve do preklica za vsak promet zaprta. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, o-.slabelosti, nevoljj do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj ■popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo- ve« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo,, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju; ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobt v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nedeljski izlet k Seniorjevemu domu je nad vse pričakovanje dobro uspel v zadovoljstvo vseh onih, ki se niso plašili čmernega jutra. Komaj poldrugourna vožnja v udobnenrautobusu do Ribnice o-mogoča, da dospejo potniki do doma že okoli 10. ure po dveurni hoji po položni poti preko Pesnika. Izletniki so lahko pri domu ali pit delajo krajše izlete še do 17. ure, iz Ribnicc vozi avtobus ob 19. in ob pol 21. uri’je že v Mariboru. — Prihodnji večji izlet z autobusom bo v nedeljo 1. julija, na kar že danes opozarjamo ljubitelje našega zapadnega Pohorja, da si ta dan rezervirajo za izlet k S e n j o r j e-vertiu domu! Tombola. Vsem bratskim sokolskim društvom in prijateljem Sokola naznanjamo, da smo preložili svojo tombolo na 5. avgust 1934. Zdravo! Sokolsko društvo Limbuš. Domovinski dan pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki ga organizira krajevni odbor Jadranske straže v nedeljo 17. t. m. bo zopet obudil staro tradicijo šmarjeških domovinskih dni. Obiskovalce iz Mar:-bora in od drugod opozarjamo, da bo začetek svečanosti že ob 2. uri popoldne s sprevodom z godbo na čelu od šmarješke šole k županu g. Šikerju. Licitacijski zavod na Slomškovem trgu 3 oskrbuje prodajo vseh luksuznih, vpo-rabrtih iti drugih predmetov na javni dražbi. Prihodnja dražba bo v soboto 16. in ponedeljek 18. tm. Opozarjamo na to občinstvo! Naplavljeno truplo. Pri Markovcih ni-žstinki tako pretresljivo, da so imeli domačini rosne oči. Sledil je nato nastop Sokola iz Selnice ob Dravi, ki se je udeležil obmejne manifestacije pod vodstvom staroste br. Žunka in vaditeljic s. Obranove ter s. Regorškove. Nastopili so naraščajniki in •otroci, ki so svoje točke lepo in dobro ižvedli. Po končanem nastopu je pozdravil goste in domačine najprej agilni narodni delavec na meji, šolski upravitelj 2. Lasič. V svojem govoru ie orisal težavno delo mejašev ter prosi! udeležen-naj se večkrat spomnijo naše tako 'Pustne severne meje. Za njim ie spre v \T s: 'nž- G^den iz Maribora, ki je delo naS *®sedah trpljenje in navzoče, naibKr^ev na meii in pozval za našo LL" trdni v ^ Grudna, ki J na^?° J°T T kim nav dušen jem ip n a i ^ if ' V**” mnrt7irr> na*°V0iri1 zbratlO mnoz oo bre.zens.ki župan g. Volmajer in izrazil željo, nai bi Mariborčani čim večkrat pohiteli na mejo. V imenu društev »Jadrana« m »Nanosa« je pozdravil domačine predsednik »Nanosa« K. Marino Kralj, ki se je v svojem govoru .spomnil polju ter pozval nazoče, naj na nje ne pozabijo, ker bo tudi tein bratom moralo nekoč zasijati solnce svobode. Nastopili so nato tamburaš! »Drave pod'vpdstvom g. Pivke in zaigrali več narodnih: pesmi. Manifestacije se je udeležilo okrog 1000 ljudi in so prišli nekateri domačini tudi IX) 5 ur daleč. Pred popoldansko predstavo je nastopil domači pevski zbor pod vodstvom a-gilnega učitelja g. Vahna in zapel več pesmi tako lepo in ubrano, da so strmeli celo mariborski izvežbani pevci. Domači pevci zaslužijo posebno pohvalo, saj so med njimi taki, ki hodijo po več ur daleč k pevskim vajam. Vroča želja požrtvoval nega pevovodje učitelja g. Vahna je, da bi pridobil za svoj zbor harmonij, ki si ga zbor zaradi slabih gmotnih razmer sam nabaviti ne more. Zbor šteje okrog 30 pevcev in pevk. Po pevskem nastopu so diletanti pod vodstvom g. Cilenška in Mravljaka odigrali več dobro posrečenih igrokazov. Oder je bil zelo okusno o-premljen, za kar gre v prvi vrsti zahvala upravi delavnic državnih železnic, ki ie dala na razpolago vse potrebno, zlasti pa načelniku g. Joviču in podnačelniku g. .inž. Grudnu. Predstave so se udeležili tudi člani mariborskih podružnic CM D s predsednikom g. dr. Lasičem na čelu. Po predstavi so požrtvovalni Studen-čani obdarovali večje število otrok. Studenška Narodna obrana je zbrala darove in so pri tem delu pridno pomagali zlasti predsednik NO g. Bende, predsednik pro pagandnega odseka g. Pegan in agilna narodna delavca gg. Bačnik ter Kobal. Nato so se udeleženci razkropili po go stimali. kjer se je vsepovsod razvila vesela zabava, pri kateri so prepevali agilni pevci »Jadrana« in »Drave«. Kljub neugodnemu vremenu je manifestacija prav lepo uspela, kar je zasluga predvsem vseh sodelujočih društev, ki so pohitela na mejo ter preživela nekaj prijetnih ur med vrlimi zavednimi mejaši, stražarji naše meje. Naša nacionalna javnost bi morala gledati predvsem na to, da bi se take manifestacije vršile nedeljo za nedeljo. Trud bi bil bogato poplačan. Delo naših mejašev, zlasti pa našega učiteljstva na meji, je težavno in zahte va mnogo požrtvovalnosti. Take manifestacije pa bi nudile tem obmejnim delavcem vso moralno pomoč. Čuvajmo našo severno mejo, naj bo na$a parola v bodoče! Podpirajta Proti tuberkulozno ligo! Za obstanek gostilničarstva Proglas Zveze združenj' gostilniškega obrta dravske banovine v Ljubljani Položaj gostilničarstva v Sloveniji je tako obupen, da smo primorani se obrniti na javnost s prošnjo, da vzame sledeče pojasnilo na znanje: Naš obrt je pripoznan po obrtnem zakonu in so se s tem zakonom tudi določile pravice njegovega obsega. Zaradi toleriranega šuš-marstva, povzročenega s strani vinogradnikov in drugih nepoklicanih oseb, je zašlo gostilničarstvo v tako stisko, da je nadaljnji obstoj naravnost nemogoč. To šušmarstvo se je razvilo v največjem obsegu po vsej naši banovini po izdaji zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o državni trošarini z dne 18. apri la 1932.. ki je bil izglasovan v narodm' skupščini z namenom, da se odpravi ali vsaj omili vinogradniška kriza, dočirn trdijo celo poslanci sami. da sc je hotelo s tem zakonom zadovoljiti različnim v volilnem boju danim obljubam. Vinograd niku se je priznala pravica do maloprodaje vina in žganja, ki .ie bila doslej last gostilničarstva ne samo v Jugoslaviji, temveč po vsem svetu. Dovolilo se mu je namreč prodajati nad 5. odnosno v mestih in trgih nad 10 litrov vina poleg že obstoječega privilegija, da lahko vinogradnik svoj lastni pridelek prodaja tudi v obliki takozvanih vinotočev pod vejo. To za gostilničarski obrt naiopasnej-še ir neznosno določilo se izkorišča od vinogradnika in od različnih prekupčevalcev na vse mogoče načine. Vino in žganje se prodajata kierkoli si bodi v vsakih.količinah in tudi po vseli mogoč!h osebah. Gostilničarstvo je od onega dne, ko je bil zakon izglasovan pa do danes, zahtevalo ukinitev tega privilegija, vendar je ves boj bil brezuspešen. Vsaka koncesiia. ki se nam nudi. je nezadostna in stranskega pomena, ker če se ne •vrne žc stoletja z obrtjo vezana pravica. da sme samo gostilničar prodajati vino ir. žganje na drobno, nam vse druge za nadomestilo odvzete pravice izdane koncesije prav malo koristijo. Javnosti ne more biti vseeno, če se eliminira naš obrt iz obrtnega registra, ker je najožje povezan s tujskim prometom, ki donaša na leto preko 400 milijonov dinarjev državi, naši banovini pa okroglo r>0 milijonov dinarjev. Ta dohodek, ki je menda danes vsaj upoštevanja vreden, ne ostane v žpih gostilničarjev in zadolženih hotelirjev, temveč ima od tega vse prebivalstvo- koristi. Brez gostilniških obratov pa si ni mogoče misliti tujskega prometa. Priznamo težek položaj našega vinogradništva in mu r.e odrekamo pomoči, vendar naj se pomoč ne nudi na škodo prav tako važnemu stanu. Vsekakor pa se naj pomoč deli onemu vinogradniku, ki se preživlja izključno od vinograda in ki je v resnici v stiski, ne pa, da se na naš račun pomaga kapitalizirati premoženje vinogradniških bogatinov. V tem obsegu dana pomoč bi lahko bila prav obilna, če bi se razdelil le majhen del onih dohodkov, katere sta prejemala država in banovina po prejšnjih troša-rinskih predpisih na račun trošarine. Boj prizadetega gostilničarstva je toliko. časa upravičen ter pravno, socialno in gospodarsko utemeljen, dokler se srna • tra gostilničarstvo za obrt in doklei se zahteva od njega dajatev v. .takem obsegu, kakršnega ne pozna noben stan v državi. Brez možnosti zasiužka tudi ni mogoče izpolnjevati obveznosti. Toda kljub svojim upravičenim zahtevam je naš stan doživel ponoven in še hujši udarec. Zanašajoč se na izjavo bivšega predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Srskiča, podano 22. novembra leta 19,33. v parlamentu, glasom katere mora v pravni državi vsakdo izvršiti svoje obveznosti, misleč pri tem gotovo tudi na to, da mora biti v pravni državi vsakemu državljanu zajamčena tudi pravica. smo upravičeno pričakovali, da se bo najavljena sprememba trošarinskih predpisov prilagodila temu načelu vlade. Toda pravkar izdana uredba finančnega ministra prinaša novo razočaranje in nove udarce, odnosno težkoče za naše obratovanje, ker se nam ni vrnila pravica po samoprodaji vina in žganja na drobno, temveč je nam naprtila še večje obveznosti. Vpeljana je po sklepu banovinskega sveta na temelju uredbe o izvajanju javnih del ponovno banovinska trošarina, ki pa se ima pobirati le od gostilničarja in trgovca, dočirn je vsak drug prost te dajatve. Ker se od donosa na tak način pobrane trošarine ne pričakuje oni finančni efekt, kakor si ga je zamislila vlada in kakor je predviden v banovinskih proračunih, se je predpisala pri gostilničarjih izredno stroga kontrola, dočim je promet z vinom izven gostilniškega lokala popolnoma svoboden. Namesto. da. bi se kontroliral ves promet z vinom in žganjem, kakor je bilo to še pred dvema letoma v veliavi, so se raj-še naprtile še večje obveznosti in ovire gostilničarskemu stanu, kakor da bi se uvedla splošna kontrola nad prometom z vinom in žganjem, ker bi se s tem preprečilo šušmarstvo. Proti na tak način omogočeni konkurenci se nismo v stanu braniti. V tej stiski se obračamo na vse tuisko-prometne . in gospodarske organizacije, kakor tudi na vse prosvetne in socialne ustanove, da nam nudijo v tem našem neenakem eksistenčnem boju svojo 'moralno podporo. Predvsem prosimo vsa trgovska in obrtniška združenja, da se priključijo našemu boju proti šušmar-stvu. ki je najnevarnejši sovražnik vsakega gospodarsko-poslujočega človeka. Lahko se namreč zgodi, da se ho tudi drugim obrtnim panogam in trgovini na sličen način, kakor nam. legalnim potom omejilo delovanje v prid že itak številnim šušmarjeni. Zahtevamo razčiščenje današnjega nevzdržnega položaja in je treba čimpreje ugotoviti, ali je prestiž kakega vinogradniškega zastopnika več vreden za sploš-nost, kakor pa eksistenca na tisoče in tisoče članstva in njihovega uslužben-stva. Kulturne vesti Naše Dom in svet, V letošnji peti številki »Doma in sveta« je napisal J. Pregelj novelo »V senci Onkraj«; Vida Tauferjeva, je objavila pesmi »Mrlič«, »Smrt« in »Starinar«, B. Fatur pesem »Prerojenje«, V. Belčlč pesmi »V mesečini« in »Nočna pesem«, J. Lovrenčič pa pesem »Memi nisse juvat«. France Bevk nadaljuje povest »Ubogi zlodej«; A. Gosar razpravlja o »Stanovski ideji in ureditvi dražbe«; A. Breznik nadaljuje razpravo »Jezik naših pripovednikov« (Tavčar); Razglednik pa prinaša ocene knjig in razne zapiske. Književni horizonti. Svibanj-lipanj, 4. in Lavoslav Žimbrok, ki je bil več let pro fesor tudi v Ljubljani in Mariboru, je pričel izdajati letos hrvaško književno revijo »•Književni horizonti«. Zadnji dvojini zvezek objavlja J. Weila pismo iz Moskve »Proza u Rusiji«, S. Ostroškega pesem »Bilanca*:. A. B. ŠumiČa poročilo »A. G. Matož«, dr. J. Krnica *In memo- revije riam A. G. Matosa«, V. Habunka poročilo »Francoski teater«, L. Žimbreka roman »Šolovanje Augusta Brezoveakag% M. Jirsaka pesem »Vizija«, D. Gervaisa ča-kovsko pesem »Morčic«, L. Žimbreka esej »Mrtvorodjena umjetnost«, nadalje »Savremene književne probleme« s poročili, polemikami itd. ter Bilješke. Revija je dobro urejevana. Sv. Jurij v Slov. gor. Usodna zmota. V vasi Žitnica pri &v. Juriju v Slovenskih goricah se je pripetil Prejšnji teden tragičen dogodek. Tamkajšnji posestnik France Švare je prišel zve cer pozno domov in se v zmoti napil nekega strupa. Po zavžiti tekočini mu je postalo silno slabo in je umrl, preden je prišel na pomoč poklicani zdravnik. Posestnik Švare je bil splošno priljubljen. :n zapušča petero nepreskrbljenih otrok, s katerimi sočuvstvujejo vsi vaščani. MARIJ SKALAN: Roman Iz prazgodovine človeštva. Postala sem vid in sluh mrtvih sten in zidov in ni je bilo skrivnosti, ki zanjo ne bi vedela. Tedaj sem postala tudi — čarovnica. V svoji strašni samoti sem se v mislih poglabljala v najgloblje globočine življenja, doumevala človeško dušo in vse človeške gone, strasti, hotenja. Tako sem spoznala, da je človek kljub vsej svoji prevejanosti in brutalnosti v zadnjem bistvu strahopeten praznovernež. Pokazati mu je treba samo slepilo, ki ga ne more razumeti, varljivi videz zunanjosti ter mu razodeti, da veš tisto, o čemer misli, da je zaprto vanj s sedmimi zapahi, pa bo videl v tebi nekaj nadzemskega, nadnaravnega. Prepričan bo, da so v tebi mogočne sile in da si v zvezi s samim onostranstvom. Trepetal bo pred teboj, bal se te bo in ti ne bo storil tistega, kar bi ti storil, če bi vedel, da se skriva za vso silno čarovnijo le suha vsakdanjost življenja človeka, kakršno je njegovo. Tudi obredi svečenikov niso nič drugega kakor tako Soort Kraievni olimpijski odbor v Mariboru priredi v soboto, dne 16. t. m. ob 20. uri v kavarni »Orel« (III. nadstropje) družabni večer športnikov, ob kateri priliki se bodo razdelila na »Olimpijskem dnevu« sodelujočim spominska darila. Istočasno se vrši pozdravni večer tekmoval-cem-kolesarjem, ki se udeležijo »Olimpijske dirke« dne 17. t. m. Vabi.io se športniki in športu naklonjeno občinstvo, da se večera udeležijo v častnem številu. Spominska darila »Olimpijskega dne« so razstavljena v izložb: Prve hrvatske šte-dionice v Gosposki ulici. Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 17. t. m. bodo na igrišču ISSK Maribora naslednje tekme: ob 14.30 prijateljska tekma ISSK Maribor mladina :SK Železničar mladina; ob 15.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva; ob 17.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor:lSK Ilirija (Ljubljana). Službujoči odbornik g. Mozetič. Kvalifikacijske tekme za vstop v prvi razred LNP. V nedeljo 17. t. m. se bo odigrala v Celju prva kvalifikacijska tekma za vstop v prvi razred LNP, in sicer se bosta srečala SK Olimp in mariborska Svoboda. Revanžna tekma bo v nedeljo 24. t. m. v Mariboru. Sabljaški turnir v Mariboru. Ob priliki Mariborskega tedna bo priredil Mariborski akademski sabljaški klub na Mariborskem otoku sabljaški turnir, in sicer med reprezentanco dravske banovine in reprezentanco Gornje Avstrije. Davis cup. Zadnji rezultati tekmovanja za Davisov pokal so bili naslednji; Av-stralija:.laponska 4:1. Francija:Nemčija 3:2, Češkoslovaška :Nova Zelandija 4:1, ftalija:Švica 5:0. slepilo. Tajinstvenost te jame, vsega kar je v njej in mojega bitja samega, je spletla v ljudski domišljiji silno bajko o moji moči in ni ga bilo več človeka, ne na dvoru faraonov ne v Semisirisu ne kjerkoli drugje, ki ne bi videl v meni vsemogočne čarovnice, katere se je treba bati, ki pa lahko čudežno pomaga tudi vsem tistim, ki se zatekajo k njej po pomoč. Večinoma so prihajali k meni ljudje z dvora, katere sem po svojih tajnih zvezah poznala in sem vedela, po kaj prihajajo, še preden so prišli. Tako so potekala leta, desetletja in v tem svojem čarovniškem poslu sem našla nadomestilo za vse, kar mi je vzela usoda. Našla sem slepilo, ki mi je govorilo, da izpolnjujem važen posel, vsaj tako važen kakor veliki duhoven ali faraon. Danes pa vem, da je bilo to zares le slepilo in je bilo moje delo nepomembno, kakor delo vseh drugih, kajti prav nič ni spremenilo ne sveta ne ljudi. Vse bi bilo šlo isto pot tudi brez mene, niti atom se ne bi bil spremenil 80 v vsem vesoljstvu.« »Strašno si trpela, sorodnica moja, da govoriš tako,« je dejal Asarhadan. »Nekoč; sedaj ne trpim več. Previsoko stojim, s previsokega mesta gledajo na svet in življenje moje sto dvajset let stare oči, da bi še mogla trpeti. Kadar dosežem zadnje spoznanje, ki je mogoče umrljivemu človeku, ne moreš več trpeti. Kljub vsemu temu spoznanju je pa le ostalo v meni še nekaj, česar ne morem prav doumeti, to je — sovraštvo. Morda je to le dokaz, da nisem mogla nehati biti ženska. Morda bi moški, ki bi bil živel moje življenje, zatrl v sebi tudi ta zadnji ostanek nizkotnosti. Jaz ga nisem mogla, vsaj spočetka ne in ne popolnoma. Prva leta sem živela sploh samo še zato, da bi se maščevala. Na svo jem raziskovanju tajnih hodnikov pod dvorom sem našla rove do votlin kipov Raja, ki so jih bili pred davnimi davnimi časi napravili duhovni svetišča na Gori prihoda, da bi s čudežnimi besedami strahovali dvor in izsiljevali svojo voljo. Po teh rovih sem prihajala tudi v kip Raja v spalnici Semiša Menofisa in mu govorila strašne besede, vedno strašnejše. Očitala sem mu vse, kar je zagrešil nad menoj ter ga terala vedno bolj v obup. Bil je prepričan, da mu govori samo božanstvo, zato je trpel do blaznosti. Polagoma je pešal njegov razum, dokler se ni naposled zlomil in Semiš Menofis je znorel. Z omračenim umom je divjal po dvoru, dokler se ni nekega dne utopil v ribr.iku. Ko sem izvedela to novico, seni se onesvestila. Kako skrivnostna je naše duša! Dokler >3 živel, sem ga mučila v trdnem prepričanju, da ga neskončno sovražim, ko pa je bil zaradi mojih muk mrtev, sem z grozo v duši doumela, da sem ga mučila prav za prav samo zato, ker sem ga še vedno ljubila. Vse moje sovraštvo je bilo v resnici — ljubezen...« »Ljubezen?« se je začudil Asarhadan. »Da, ljubezen. Kljub vsemu.« Starka se je znova zamislila. Obraz ji je postal negiben, kakor obraz mumije, in Asarhadan je zrl vanjo skoraj z grozo. Ta starka, ki mu je razodela toliko skriv nosti, starka, ki je bila njegova sorodnica, je po strašni sili svojih izkustev in misli presegala moč sprejemljivosti njegovih mladih, komaj dozorevajočih 'et. V svitu ognja in v čarovniškem okolju se mu je zdela kakor resnična prikazen in včasih skoraj ni mogel verjeti, da ne sanja. Sokolstvo Sokol Maribor II. Pobrežje. Ko se vrstijo zopet zleti in telovadni, nastopi drug za drugim, bi rekel marsikateri: ■ »Saj tega je preveč!« Morda bi imel prav, ali bratje, danes sino potrebni takih zletov in nastopov, saj se tako redko snidemo, tako malo se poznamo, bratje in sestre. Vse tesnejše morajo biti naše vezi, hrepeneti moramo drug po drugem. Za nami je župni zlet v Ptuju, ki je bil res pra- vi sokolski praznik, pred nami je Sarajevo. Mnogim bo nemogoče iti tako daleč, čeprav jih žene neka sila, ki bi šla pivko vseh ovir, a da si bo vsak potolažil svoje sokolsko hrepenenje in utrdil svojo sokolsko vero, bo prišel tia prvi okrožni zlet na Pobrežje, ki ga bo priredilo Mariborsko okrožje d. br. 24. junija ter bo tam položit svoj sokolski obu-lus. — Vse priprave so v polnem teku, zato sestre, bratje in prijatelji, rezervirajte si 24. junij za sebe in na svidenje na Pobrežju! Zdravo!_________ Letošnji ljubljanski velesejem Lep uspeh kljub vsesplošni krizi XIV. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pod častnim predsedstvom ministra Z4 trgovino in industrijo g. Juraja Deme-troviča. Docela zaseden je bil po domačih in tujih razstavljalcih, kot vselej doslej, tudi letos razstavni prostor v vsej svoji površini 40.000 m\ Od 625 razstav-ljalcev smo našteli 411 domačih ter 214 tujih, iti to: Amerika 3, Anglija 1, Avstrija 51, CSR 6. Danska 1, Finska l, Francija 2, Grčija 91, Italija 1, Madžarska 4, Nemčija 19, Španija 1, Švedska 1, Švica 2. Velesejem, ki je prav posebno letos prikazal krepek razvoj domače industrije in obrti, je podčrtal svoj mednarodni značaj z odličnim številom tujih razstav-ljalcev s produkti, ki jih doma ali ne izdelujemo, ali pa je njihova proizvodnja kvantitativno nezadostna. Velesejem je štel letos nad 100.000 obiskovalcev ne samo iz vseh delov države, obiskali so ga v večjem številu tudi Avstrijci, Bolgari, Francozi in Nemci. Poseben napredek in zanimanje beležijo naslednje panoge: lesna z odlično razvitim pohištvom in pletarstvom; usnjarska z vsemi vrstami usnja in z okusno usnjarsko konfekcijo; papirna z lastno produkcijo papirja vseh vrst, novorazvita avtomobilska industrija in ona: pneumatike. lepo pro-cvitajoča tekstilna, kemična, živilska, strojna in kovinska industrija, poljedelski stroji in orodje:.vse je bilo dostojno zastopano. Posebno omembo zaslužijo zaradi svoje smoterne organizacije letošnje poučne specialne razstave: kartografska, razstava jugoslovanskih plakatov, poučna izložba o reklami in propagandi, gospodinjska »Žena v poklicu«, razstava rus- ke emigracije in razstava malih živali. Večji zaključki in prodaja se beleži: v pohištvu, preprogah domači’’, ir. perzijskih, automobilih. pletilnih, poljedelskih in gospodinjskih strojih, pneumatiki, kovinskih izdelkih, usnju in konfekciji, papirju, kemičnih izdelkih in živilski industriji, glasbilih, elektrotehniki, bižuteriji, narodni!’ vezeninah, čipkah in najrazličnejših i '-tičnih novostih. Reprezentativ no razstavo svoje radio-produkcije in avtomobilov z izborno poslujočo brez plačno informacijsko službo celokupne nemške industrije nam je dala Nemčija, Grčija pa svojo prvo oficielno, vzorno urejeno industrijsko-obrtno reprezentativno razstavo s točnim pregledom svoje eksportne moči. Fni kot drugi so z doseženimi uspehi zelo zadovoljni. Obračun letošnjega velesejma je za čase še vedno neurejenih gospodar ,kih razmer razveseljivega rezultata, ker nam tudi letos dokazuje nezlomljivo voljo vseh činiteljev našega gospodarstva, ki si utira kljub nevšečnosti svojo pot naprej in kvišku. Prihodnja veleseiemska prireditev »Ljubljana v jeseni« bo od 1. do 10. septembra 1934. Velikanski napredek japonskega iiska PREKOSIL JE CELO AMERIŠKEGA. Nenavadno se je po vojni razvila japonska žurnalistika in dosegla danes velikanski razmah. Pred vojno Japonci niso radi čitali listov, ker so bili japonski konzervativci mnenja, da ni potrebno dobremu Japoncu nacionalistu vedeti, kaj se godi po svetu. Svetovna vojna je marsikaj predrugačila in je dala tudi japonskemu tisku nove smernice. V Tokiu in v vseli ostalih večjih japonskih mestih se danes ponosno dvigajo proti nebu velikanske palače, ki so last japonskih dnevnikov. Japonski listi skoro brez razlike izhajajo v velikem formatu, ki je prekosil celo ameriškega. čeprav je bil doslej znan kot največji. Vsi večji listi imajo do 100.000 in nekateri celo nad milijon naklade. Japonski reporterji pa so znani kot tiai-hitrejši in najmodernejši na svetu. Poslužujejo se vseli modemih pripomočkov tehnike, da čimpreje dospejo na kraj nesreče ali senzacije in da čimpreje obve-ste svoje uredništvo. Daleč za njimi so ostali že hitri ameriški reporterji. Vsak boljši japonski urednik ima danes svo- Mali oglasi Razno SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA poceni in hitro, moderna izpeljava. Franc Ambrožič, Taborska S, dvorišče. 2326 GOSPODIČNO sprejmem na hrano in stanovanjc- Betnavska cesta 67 (hiša na vrtu). 2431 Prodam Lepa, dobro zidana družinska HlSlCA na prodaj. 'U- Radvanjska cc-sta 01, »SINGER« ŠIVALNI STROJ in stena za predsobo naprodaj. Raitmeier, Vetrinjska ul. 22. 2430 TRI OLEANDRE prodam. Mlinska ul. 22- 2428 Sobo odda OPREMLJENO SOBO. sončno, s posebnim vhodom, električno lučjo, eno »a eneKa gospoda in eno za dva gospoda. oddam. Stritarjeva ulica 5, I. nadstropje. 2380 SOBO lepo opremljeno, zračno, solnč no,, z uporabo kopalnice, na lepem prostoru, oddam s 15-junijem mirnemu gospodu. — Naslov v upravi lista. 2403 Službo dobi POSTREŽNICO pridno in pošteno, sprejmemo za dopoldne. Naslov v upravi »Večernika«, 2433 Miji m VEKA ■Maribor Kupujta svoj« po-'rabiilna pri nail* insarentih I je malo športno letalo. Ker je telefon zelo nepraktično sredstvo za dostavljanje vesti uredništvom, se poslužujejo japonski uredniki radia, ki ga imajo v svojem letalu ali pa kar je najmodernejše, poslužujejo se golobov-pismonoš. Golobi pismonoše so tako izučeni' da prineso pošto naravnost v tiskarno, kjer jih že čaka urednik lista. Golobov se poslužujejo japonski novinarji zlasti, če so na odprtem morju in se razgovarjajo s kako važno politično osebnostjo. Ko gre japonski novinar službeno ali privatno na potovanje, vzame v košari s seboj vedno več golobov. Ob priliki velike katastrofe v japonskem mestu Hokodate so poročevalci PO!/ali golobe v Tokio in listi so poro" čail vsakih 10 minut nove vesti o strahotnem požaru. Vsi japonski listi izhajajo danes tiskani v latinici. Prejšnja japonska pisava je bila nepraktična. Danes pa že staro in mlado na Japonskem gladi- ' čita latinico. Najkrhkejši Anglež Sedemnajstletni Ernest Gatdnev iz Birminghama ima prvenstvo, ki mu ga pač nihče ne zavida. Je namreč najkrhkejši Anglež in najbrž se v tem pogledu na vsem svetu nihče ue more kosati z njim. Razne kosti si je zlomil že tolikokrat, kolikor je star. Nekoč si je zlomil roko samo zato, ker se je v postelji naslonil nanjo, da bi se obrnil na drugo stran. Zdrav nikom, ki se že delj časa zanimajo za ta primer izredno krhkega človeka, se še ni posrečilo dognati, kje tiči vzrok. Nedavno so Gardneva na kliniki temeljito ront-genizirali, potem so ga pa odnesli na vrt in posadili v naslanjač, da bi si odpočil. Na vrtu so se igrah otroci z žogo, ki je slučajno priletela Gardnevu v koleno. I” lo je zadostovalo, da mu je zdrobila ne" kaj koščic v kolenu. Nesrečni mladen'č je preživel svojo mladost večinoma v na' slanjaču in se najrajše ukvarjal z ročnimi deli, s pletenjem nogavic. Zanimivo je, da so njegovi starši, pa tudi bratje in sestre. zdravi in krepki. tommmmzzmmmmm- Lzdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,