CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCZJILISTICNE ZVKZI: delovnih LTUDI CELISR:iKGa OICRi^TA CEL)E, PETEK, 9. MARCA 1956 fcETO VII. - ŠT. 10 - CENA 15 DIN Urejuje uredniški odhor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celie, Titov trg "i — PoStni predal 125 — Telefon: iire-dniStTO 24-2-5, uprava 25-25 — Tek. rač. 630-50>.T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina "iOO, polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek -« Poitnina plačana w fotuvini — Rokopi«ov ne vračamo. Tekmoiranie sindikalnih podružnic v Celju Na občnem zboru Občinskega sindi- kalnega sveta Celje so prisotni delega'i sklenili, da bodo tudi letos organizirali Ickmovanje podružnic v občinskem me- rilu. Določili so posebno komisijo, ki je sestavila program dela in način oce- njevanja, ki se opravlja mesečno. Tek- movalna doba je razdeljena na dva de- la in to na čas do 1. maja in drugi del do 29. novembra letos, ko se bodo raz- glasili končni rezultati. Komisija pa ocenjuje podružnice tudi mesečno. Tekmovanje se vodi po točno dolo- čenem točkovnem sistemu in razvršča podružnice v štiri skupine. V prvi sku- pini tekmujejo podružnice, ki imajo do 50 članov kolektiva, v drugi od 51 do 150. v tretji od 151 do 400 in v zadnji. Četrti skupini pa sindikalne podružnice Z nad 400 člani kolektiva. Podružnica, ki bo na koncu tekmovanja dosegla največ točk, prejme sindikalni prapor, zmagovalci skupin pa častna prizna- Sam 4ekmovalni program je precej pestro sestavljen. Obsega redno do- stavljanje poročil, plačevanje članarine in vključevanje članov kolektiva v sin- dikalno podružnico, športno delovanje, vključevanje v društva in organizacije, prosvetno delo, krvodajalstvo in drugo. Točkuje se tudi znižanje lastne cene proizvodov podjetja, disciplina, itd. Tek- movanje že leče od 1. januarja. Komisija je za mesec januar že oce- njevala delo sindikalniti podružnic v tem tekmovanju. V prvi skupini je na prvem mestu podružnica lekarn (53 Jočk), na drugem Potrošnik (52 točk) in na tretjem Zitar (45 točk). V drugi skupini je prvi Zavod za socialno za- varovanje (1001), drugi Rudnik Pečov- nik (95 1,) in treMi PTT Celje (R8 t.). Najboljša f>odružnica v tretji skupini je Kovinofehna (99 t), ki ji sledi Kovinsko podjetje (67 t.) in Tovarna tetitnic (60 t.). V zadnji, četrti skupini, kjer tekmuje Sest podružnic, pa je bila v januarju na prvem mestu podružnica Tovarne emajlirane posode (374 t.), njej pa sle- dijo podružnice Cinkarne (2221.), Sa- vinje (1251.). Be»ona Celie (lUt.). Met- ke (not.) in Bolnice Celje (591.). Tudi letošnje tekmovanje ie podobno kol lani precej razgibalo delo sindikal- nih podružnic na področju celjske ob- čine. Čeprav se zdi, da sam način toč- kovanja ni na)tx)ljše sestavljen, saj je kor težko primerjati pogoje dela po- družnic v isti skupini, je glavni namen Ickmovanja vseeno dosežen. Tekmo- vanje precej poživi delovanje sinoikal- nih podružnic, njenih članov in celot- nega kolektiva. Za izboljšanje preiirane v Celju PO IZDELAVI ANALIZ BO ŠIRŠE POSVETOVANJE ZAINTERESIRANIH • V prostorih Okrajnega odbora Socia- listične zveze je bilo nedavno koristno posvetovanje o družbeni prehrani v Ce- lju in okolici ter o možnostih, kako to prehrano izboljšali. Sestanek je vodil tov. Pelko Cveto, navzoči pa so bili predstavniki Gostinske in Trgovinske zbornice, dalje predstavnice novousta- novljenega Zavoda za pospeševanje gospodinjstva. Okrajne zadružne zve- ze, zdravstva. Higienskega zavoda in sindikata. Na posvetovanju so ugotovili, da da- našnje stanje prehrane prebivalstva v Celju in okolici v marsikaterem oziru ne zadovoljnie in da bo treba ukreniM določene stvari za zboljšanje. V zvezi s tem so sklenili, da bodo pristojne zbornice, sindika'i in ostali zainteresi- rani organi v kratkem izdelali nekatere analize, nakar bo sklicano širše posve- tovanje. Z NA«:VFTT POMAGATI GOSPODlN)AM Na sestanku so izrazili več mi-^Ii o načinu, kako zboljšati prehrano. Eden izmed pomembnih predlogov je bil ta, da bi Zavod za pospeševanje gospo- dinjstva med drugim zlasti skrbel za izobraževanje gospodinj. Mnoge gospo- dinje tako v mestu kot na deželi često ne vedo, kako bi se dalo tudi z malo denarja in z enostavnimi živili pripraviti dobro in okusno jed. Zavod naj bi go- spodinjam predvsem na nek način (morda pismeno na dom ali preko po- krajinskega lista) dostavljal recep'e, pri katerih bi označevali tudi ceno ta- kih jedil. Torej bi bilo treba sestavljaM predvsem jedilnike, odgovarjajoče stvarnim razmeram in cenam, ker nič ne pomaga ou'ičcn recep", če gos,po- dinja ne zmore toliko denarja. ZBOLIŠATI HRANO V RESTAVRACIJAH Zanimiva ie tudi ugotovitev, da danes ne odgovarja hrana abonentov v mno- gih restavracijah. Abonenti dobe pre- več enolično hrano, pa tudi glede ko- ličine in kakovosti ni povsod v redu. Predstavnik Higienskega zavoda ie de- jal, da so pri lanskili analizah v treh restavracijah ugotovili, da je povsod kalorična vrednost prenizka in da tudi sestav hrane ni odgovadjal. Tov. Helena Borovšak je mnenja, da bi bilo treba v restavracijah uvesti tak način poslovanja, da bi gost laliko iz- biral hrano, medtem ko je pri današ- njem sistemu vezan na sposobnost in prizadevanje kuharice. Razumljivo je, da bi bila taka stvar vezana spet z višjo ceno, ker bi imele na ta način restavracije večje stroške. Orozori!i so tudi na pomanjkljivo znanje kuharskega osebja v restavra- cijah. Zlasti v nekaterih kuhinjah skoraj ni strokovnega kadra. Take priučene kuharice večkrat zelo malo vedo o hranoslovju in torej tudi ne moreio ved- no najbolje presoditi, kako kombinirati liranljive sestavine, da bi bile za člo- veško telo v najugodnejšem razmerju. Predstavnica Zavoda za napredek gospodinjstva je tudi predlagala, da bi bilo Ireba v Celju ustanoviti gostin- sko oziroma gospodinjsko šolo. VPRAŠAN'E RFB FN MLEČNE RESTAVRACIJE... Ribe so danes v razmerju z drugim mesom še nekako poceni. Vendar Ce- ljani od tega nimajo veliko korisii, ker v našem mestu še vedno ni organizira- na prodaja rib. Tudi to bo ena od bo- dočih nalog. Dalje se v Celju predvsem žene in an'ialkoholiki zavzemajo za brezalko- holno restavracijo. Menijo, da bi bilo treba stori'i v?=e, da se zmanjša poraba alkohola in poveča trošenje hranilnih in zdraviti brezalkoholnih in osvežilnih pijač. Naše ljudi bomo morali odvračati od pijače (leno dajo ljudje v celjskem okraju za vino okrog (O milijonov din) na vse načine, četudi recimo taka re- stavracija ne bo ne vem kako dobička- nosna. Restavracijo bo verjetno ureoila Okrajna zadružna zveza. Predlagali so tudi, da bi v skk)pu celjske bolnišnice čimprej organizirali ambulanto za kronične alkoholike. 8. MAREC so v cetjskem okraju svečano proslavili Z vsakodnevno pomočjo staršev pri učenju, bomo otroke uvedli v življenje. (Čitajte članek o delovni vzgoji na sir. 4) Mednarodni dan naprednih žena — 8. marec so letos žene celjskega okra- ja dostojno proslavile. Na vseh sede- žih občin so bile večje proslave in spiejemi pri predsednikih občinskih od- borov. Praznik naprednih žena so zlasti v Celju lepo proslavili. Na predvečer praznika je bila v Mestnem gledališču svečana proslava, na kateri so upri- zorili Marinkovičevo dramo »Glorija«, pred tem pa je celjskim ženam sprego- voril predsednik celjske občine tovariš Andrej Sveiek. Včeraj pa je predsednik celjske ob- čine tov. Andrej Svetek sprejel zasluž- ne žene Celja, partizanske matere io vidne javne delavke. Vzgojiti [locemo socializmu predanega clovelca V ponedeljek popoldne je novi šol- ski odbor II. gimnazije v Celju na svoji ptvi seji obravnaval vrsto perečih vpra- šanj, ki tarejo starše in vzgojilelje in ki so v glavnem vzrok nepovoljnim šol- skim uspehom. Ravna'elj prof. jakhel je v kraikili obrisih prikazal problema- tiko šole in se posebej ustavil pri vpra- šanjiti. ki naj bi jili novi šolski odlx)r reševal v tekočem letu. sklad za pomoč manj nadarjenim di- jakom svojih delavcev. S tem skladom pa naj bi razpolagala šola, odnosno šola bi organizirala instrukcije, ko naj- bolj ve in razume, kaleri otrok kje ra- bi pomoči. Delavski kader le problem, v katf resa se bc titta zigrlsti Člane šolskega odbora je zanimalo, kaj je Cinkarno privedlo do tega, do se je začela tako skrbno zanimati za šolsko mladino svojih delavcev. Kol drugi kolektivi, ima tudi Cinkarna svoj strokovni kader večidel iz kmečkega življa, aJi pa svobodnih poklicev. Iz delavskih vrst imamo Ic neznatno šte- vilo visoko izobraženih ljudi. Zalo Cin- karne vztraja na stališču, da noj v to- varni, ki jo je dolga leta znojil, gradil in bogatil oče, nekoč zasede v njej niesto tudi njegov sin kot inženir, teh- nik ali direktor, če bo za to mesto pač sposoben. Da pa bo sposoben, je po- trebno njegov umski razvoj zasledo- vati in podpirali od osnovne, preko srednje in visoke šole. Ce pogledamo socialni prerez dija» kov iz celjske gimnazije, se nam nudi kar porazna slika, ob kaleri se je tre- ba resno zamislili. V I. in II. razredu ta socialni prerez še nekako odgovarja in je odstotek delavskih otrok skoraj enak odstotku otrok intelektualcev. To- da v tretjem in četrtem razredu se sli- ka že spremeni na škodo delavčevega otroka, medtem ko v višjih razredih žc prevladujejo otroci svobodnih poklicev in je odstotek deIavsJodo izdelali. Vzrokov /a neu- spešen šolski napredek je več. Pro- svetni delavci sami so mnenja, da je učni načrt zlasti za nižje razrede pre- zahteven in ga zmorejo le nadarjeni in marljivi dijaki. Nadaljnji vzrok bi bil ta, da mnogi starši ne kažejo zanimanja za šolanje svojeh otrok. Mnogi od njih komaj čakajo, da bo njihov otrok od- služil »obvezni rok« in šel v uk, ali pa ostal doma. Najčešče pa so slabim šol- skim uspehom krive neurejene družin- ske razmere in, kajpak, stanovanjski problem. Važen problem, ki pa je rak-rana vsefi celjskih šol. je pomanjkanje pro- s orov in preobrcmenjeriosii profesor- skega kadra. Šola ie bila zgrajena za 650 dijakov, danes pa se šola v njej 1165 ciiakov. Tudi glede kadrovskega vprašanju ima šola silne ležkoče, ker ne more namestili novih učnih moči za- roi 1 pomanikanja stanovanj. 260 hono- rarnih ur mesečno predstavlja nadome- stek za približno 13 stalnih učnih moči. Tudi oprema šole ne ustreza sodob- nim zahtevam in je v učilnicah narav- nost nemogoča. Neurejeni sta kanali- zacija in razsvetljava, telovadnica je pretesna, nimajo ne pionirske, ne mla- ciriske sobe, centralna kurjava popu- šča, temeljitega dela pa čaka tudi šol- sko dvorišče. Zgled Cinkarne naj bi posremsli tidi drigi klikt li Člani šolskega odbora so obširno razpravljali o hvalevredni akciji, ki jo je v zadnjem času pokrenil delovni ko- lektiv Cinkarne, ko je dijakom svojih delavcev preskrbel inštruktorje. Ven- dar pa je bil šolski odbor mnenja, da so to zelo občutljiva vprašanja, ki bi znala včasih roditi tudi negativne po- sledice. Ne samo to, da bi se nemara ostali dijaki, ki nimajo varuha v kakem velikem kolektivu, počutili zapostav- liene, ampak varovanci kolektivov bi se znali preveč zanašati na svoie in- štruktorje, ne bi samostojno delali, se trudili in sledili šolskim razlagam. Za- to so si bili člani šolskega odt)oru edini v tem, da naj delovni kolektivi le na- dalje zbirajo sklade za pomoč dijakom svojih delavcev V la namen bo šolski odbor tudi povabil na sestanek več celjskih, pa tudi okoliških kolektivov in jim razložil pomen le akcije. Pri tem pa je padel predlog, da bi se več ko- lektivov združilo in ustanovilo skupen Delavski svet tovarne usnja „Konus" je razpravljal o važnih vpraš >njih Delavski svet Tovarne usnja Konus v Slov Konjicah ie na ^v()jem /adniem za-edanju obravnaval več važnih vpru- šnni. Ker «e ir k temu poHie'jti letos priključil Usnjarski rcmoni, so bila v t:rn >riii-lii (ioptjinien.i piavila po' le'ja in pravilnik o premijah. Določeno je lik) 'm i n(;vr) ime /a na iv porje'ja, ki •^e bo odslej miendvalo Usnjarski kom- l)inal Konus Nekdanji renron' pa Im. v iKpi) poi'je jv bi bila predvsem polrel-na v okolici Petrovč. kjer bi se naj manjše organi- zacije združile z organizacijo S7C1. v Peliovčah. Podobna polreba se kaže iuui v Preboldu, Taboru in Biaslovčah. Šlev. 10 - slran 2 CELJSKI TEDNIK, 9. marca 1956 POGLED PO SVETU 2e pred več kot sto leti sta Marx in Engels v svojem znamenitem Manifestu jasno označila pojav, ki je danes še bolj viden in zato tudi — vsaj v praksi — od vseh priznan: »Buržoazija je s svojo eksploatacijo svetovnega trga napravila proizvodnjo in potrošnjo vseh dežel kozmopolitično (svetovno)... Na mesto starega lokalnega in nacionalnega za- dovoljevanja svojih potreb s svojimi silami in zaprtosti vase stopa vsestran- ski promet, vsestranska medsebojna od- visnost narodov.« Toda proti sončno jasnim načelom je često največ ugo- vorov, kakor je ugotovil že davno nek drug napreden mislec. Zaradi takih na- čel se je treba boriti proti nevednosti, lahkovernosti, tradiciji, trmoglavosti in nečimrnosti, skratka proti interesom mogotcev in proti neumnosti ljudstva. Zmota brani vsako ped svoje zemlje, le z borbo in vztrajnostjo ji iztrgamo kose njenega plena. Zgornja resnica, ki sta jo kot izredna analitika in politična vidca ugotovila klasika marksizma, se prav tako bori zato, da bi ljudje za- radi nje storili to in ono, kar narekuje pamet. Večkrat srečamo ljudi, ki me- nijo, da so posrebali zadnjo žlico ma- terialistične modrosti, pa ne verjamejo, da je bil za Marxa problem zgodovine v določenem smislu tudi psihološki pro- blem (in to že v Feuerbachu 1. 1845). Marsikaj bi si bilo težko razložiti, če bi tega ne verjeli in ne razumeli. Zadnje čase se ustvarja neka nova evropska skupnost pod naslovom Evra- tom, pač značilna firma ob zori atomske dpbe. Sest zapadnoevropskih držav (Francija, Italija, Zap. Nemčija, Belgija, Holandija in Luxemburg) namerava tzljub podobnim načrtom OEEC (orga- nizacija za evropsko-ekonomsko sode- lovanje) upostaviti nadnacionalno atom- sko integracijo, ki bi naj atomsko ener- gijo izkoriščala za mirne namene, pu- stila pa pri tem široko odprta vrata tudi za druge. Na prvi pogled nič sla- bega, toda takoj je stvar naletela na jasna stališča vseh treh atomskih sil. ZDA. jo podpirajo, ker naj bi uresničila nekoč tisto, kar je propadlo z EOS (evropsko obrambno skupnostjo), Veli- ka Britanija je sicer navdušena, vendar pa bi zraven ne hotela pristopiti, ker bo sama vsak čas producirala hidro- gensko bombo, ne glede na to, da se ne vtaplja v nobeno skupnost, ki bi ji vzela svobodno manevriranje. SZ pa je odločno zoper, češ da bi se s tem ame- riške pozicije v Evropi samo okrepile. Kaj pa pravi pamet? To, kar so naslo- vili na politike največji sodobni znan- stveniki, ko so o atomski energiji go- vorili v OZN. Za zgodovinarja, ki k sociološkim in ekonomskim osnovam in virom zgodo- vine pridaja še psihološke, je več kot zanimiv XX. kongres KP Sovjetske zve- Bulganin ze. To, kar so tam izjavljali voditelji te velikanske države, gotovo ni samo rezultat razmišljanja, marveč tudi iz- kušenj, pritisk razvoja, diktat neovrglji- vih dejstev, ki so nastala in obstala kljub »nezmotljivim« avtoritetam. Na- stop proti dogmatizmu in kultu oseb- nosti, priznanje, da je možnih več poti v socializem, da je mogoče socializmu zmagati celo na parlamentaren način, obsodba cele vrste dogem trmastega »modrega vodstva«, vse to bo verjetno imelo ugoden odmev v mednarodnih odnosih, v smislu sodelovanja med na- rodi. Ce bi kongres ostal pri stalini- stični praksi, bi bil psihološki temelj za koeksistenčno politiko še bolj osla- bel, kakor se je to zgodilo v dobi kom- informizma. Seve, tudi ta resnica ne bo zmagala čez noč. Morda najbolj zapleten je položaj na Srednjem vzhodu. Medtem ko so inte- resi obeh blokov pri problemu zdru- žitve obeh Nemčij popolnoma jasni, je na Sredrijem vzhodu težko reči, kaj ohranja in kaj ne ohranja ravnovesje, t. j. pravilno sorazmerje med država- mi, predvsem pa arabsko-izraelsko rav- novesje. Ko je jeseni 1. 1955 Egipt kupil orožje na Češkem, so na Zapadu rekli, da je to povečalo napetost in vojno ne- varnost. Ko pa je šlo zato, da se pošlje- jo angleški in ameriški tanki tako Iz- raelu kot Arabcem, ni bilo več govora o ravnovesju. In potem je tu še Bag- dadski pakt. Za 18 ameriških tankov, za stare angleške tanke in za češkoslo- vaško orožje se je prelilo mnogo ne- potrebnega črnila. Marsikakšna ne- jasnost bi odpadla, če bi se spoštovala suverenost prizadetih držav na Sred- njem vzhodu,-če bi zapadne sile zares delale za mir in varnost teh držav. Ce bi se tu uveljavilo sprejeto mednarodno pravo in bi se upostavili naravni pri- jateljski odnosi med temi arabskimi so- sedi, bi neposredne vojne nevarnosti ne bilo več. Poglejmo še evropsko osnovnico, tri, štiri države, od katerih se dve večkrat omenjata, dve pa sta že. dalj časa bolj ne periferiji zgodovine, vsaj po dnevnih odmevih. Turčija, Grčija, Italija, Špa- nija. Prve tri so po svojem gospodar- stvu povezane, povezana je z njimi tudi naša država pri reševanju problemov ekonomske nerazvitosti. Kljub celi vrsti skupnih problemov se, n. pr. Turčija ne more odločiti za pametno ureditev ciprskega vprašanja, ki je vrgel s te- čajev grško javnost. Sicer se je turška vlada odločila za nadaljnje balkansko sodelovanje, vendar je istočasno trma- sto proglasila lausannsko pogodbo iz 1. 1923, s katero se je Cipru odrekla in ga prepustila Angležem, za nespremen- ljivo. »Ce Ciper ne bo več angleški, more biti samo turški!« Neverjetna lo- gika in zraven nekaj tistega, po čemer je v zgodovini Turčija iz mogočne po- morske in kopne sile legla na bolniško posteljo bolnega moža ob Bosporu. — Grčija je med vsemi balkanskimi drža- vami v najslabšem položaju; brezpo- selnost, zaostalost, šibka proizvodnja, inflacija in še — nejasen notranje po- litični položaj po volitvah, ki so Kara- manlisovi Radikalni uniji prinesle sa- mo formalno zmago, ki je opozicija ne priznava. Takih volitev da Grčija ne pomni! In Grčija pomni mnoge čudne volitve! — Italija spretno izrablja sve- tovni položaj in razmerje notranjih po- litičnih sil. V tem pogledu ne izbirajo sredstev niti taki ljudje, kot so Nenni, ki se rad imenuje »partizan miru«. Ta je s svojimi izjavami o naši zapadni meji januarja letos naredil veliko uslu- go fašistom in iredentistom, ko pa je videl, da svojih izjav ne more zago- varjati, je preprosto obmolknil po sta- rem pregovoru, da kdor molči, desetim odgovori. — Španija, v kateri že skoraj 20 let neomejeno gospodari Franco s svojo soldatesko, falango in klerom, je zadnje čase pokazala, da sila le ne more streti duha. Upor mladih intelektualcev na madridski univerzi in spremembe v vodstvu falange kažejo, da so v Španiji ljudje ogorčeni nad nasilnim uzurpator- skim režimom. Fichte je nekoč grenko potožil, da je večino ljudi laže pripraviti do tega, da se štejejo za košček lave na luni kot pa za nek Jaz. Trde besede! In ven- darle — koliko je ljudi, ki bi radi, ka- kor cvrčki zimo, prespali metež zgo- dovine, na strmi in težki poti človeštva k osvoboditvi, k pravici in resnici pa prevzeli čim manj dolžnosti, sklicujoč se na človekovo osebno svobodo, na ra- zum, na pravice osebnosti. A kaj po- maga, ko pa z vsemi svojimi idejami, nazori in navadami rastemo iz sedanjo- sti in preteklosti, iz prsti razmer in odnosov. T. O. Koko bomo gradili novo šolo na Spodnji Hudinji Spričo ogromnih denarnih sredslev, ki jih daje občina za komunalne na- prave, zlasti za gradnio stanovanj, res ni veliko izgledov, da bi se lotili te šolske zgradbe že letos. Ta velika šol- ska zgradba, za katero je idejni pro- jekt že odobren in bo glavni načrt vsak čas gotov, je kakor vemo, sestavljena iz dveh delov: iz nižje gimnazije in osnovne šole, za vsako po 500 učen- cev, kar bo za nekaj let omililo krizo v pomanjkanju šolskih prostorov. To krizo povečuje še ia neprijetna okol- nost, da je postala zgradba Ekonomske srednje šole zaradi udirajočega se stro- povja neuporabna in je potrebna te- meljitega popravila. Znano je tudi, da so vse štiri šolske zgradbe v središču mesta nabito p>olne in ne morejo več sprejemati večjega števila učencev, saj so že sedaj za- sedene od jutra do večera. Vsako iz- med obeh osnovnih šot zapušča ob koncu šolskega leta po 200 učencev IV. razreda, ki nadaljujejo svojo šolsko obveznost na obeh gimnazijah. Kljub mnogim težavam, se učni uspehi na obeh zavodih izboljšujejo, zato bo čim- dalje več dijakov prišlo v višje razrede. Ker odhaja vsako leto okrog 50% učencev IV. razreda v višjo gimnazijo, moramo računati tudi na porast števila dijakov v višjih razredih. Obe gimnaziji bosta že v nekaj letih imeli 38 oddel- kov. Toliko prostora pa nobena gimna- zija nima. 2e ta številka nam kaže, da se bo kriza s šolskimi prostori vsako leto po- večavala. Če do gradnje nove šole ne bo moglo priti, bo potrebna redukcija pouka in uvedba tretje izmene. V kolikor nam bodo razmere le do- puščale, da v tem letu dogradimo prvi trakt nove šole na Sp. Hudinji, bo le-ta lahko prevzela 12 oddelkov obeh gim- nazij. V investicijskem planu je za to šolo predvidenih 55 milijonov. Grad- bena podjetja obetajo znižanje gradbe- nih stroškov. Zato je upati, da bi s temi sredstvi izvedli prvo elapo nove grad- nje in jo usposobili vsaj drugo leto za vselitev učencev. Upoštevali moramo, da bi bila prva etapa izgotovljena do jeseni v surovem stanju. Kolikor bolj bi odlašali z začetnimi deli, toliko bolj se bo pomaknila reši- tev tega perečega vprašanja. Edina re- šitev je v najetju dolgoročnega posojila in v odplačilu letnih anuitet. Težave so na videz nepremagljive. Vendar je še vedno upanje, da se bo našla ugodna rešitev. Uspel občni zbor organizacife SZDL v L četrti v torek je imela organizacija SZDL v prvi četrti občni zbor, na katerem so obravnavali vrsto najbolj aktualnih problemov. Zlasti so obsodili vse vrste škodljiva početja, ki so bila v preteklem letu v nekaierih celjskih podjetjih. Pred- lagali so, da bi vse take škodljivce mo- rali poleg kazni tudi na sestanku javno ožigosali, izključiti iz svojih vrst ter po prestani kazni budno spremljati njihovo početje. Koristno so razpravljali tudi o dru- gih važnih problemih, ki jih v našem mestu ni malo, zavzemah so se, da bi v Celju čim prej rešili vprašanje šol- skih prostorov, ker v tem pogledu sta- nje postaja vedno ho\] nevzdržno. Tudi vprašanje otroških vrtcev t>o treba čim prej rešiti. Na zboru so sprejeli nekaj novih članov, ki so dopolnili 18, leto starosti. Med sklepi, ki so jih sprejeli, so zla- sti pomembni naslednji: Dosledno se bodo v praksi zavzeli za čim hitrejše izvajanje novih smernic v gospodarstvu, pomagali bodo pri utrjevanju vseh ob- lik družbenega upravljanja, svoj vpliv t>odo razširili tudi v raznih društvih ter iani širili socialistično zavest, odnose in moralo. Sklenili so tudi, da bodo posvetili preko vzgojnih in političnih predavanj večjo skrb vzgoji članov, zla- sti pa mladine, ter preko pogostejših sestankov utrdili povezavo s članstvom. Vključili bodo v svoje vrste vse volivce na svojem terenu, ki imajo pogoje za sprejem, zlasti pa vso mladino, ki je dopolnila 18. leto. Kljub temu, da je bil zbor sorazmer- no dobro obiskan, smo pogrešali prav tiste člane, ki bi jim taki sestanki naj- bolj koristili in ki jih po navadi ni vi- deti na nobenem sestanku. Pokvarjeno blago in trgovina IZ PREISKAV ŽIVILSKEGA LABORATORIJA OKRAJNEGA HIGIENSKEGA ZAVODA V CELJU V zadnjih mesecih je živilski labora- torij Okrajnega higienskega zavoda v Celin pregledal vrsto živil in prehran- benih predmetov, ki niso primerni za uporabo. Živilski laboratorij ima s temi pregledi precej dela, saj mora kontro- lirati uporabnost in neprimerno blago i7ločiti iz prodaje. Vendar s tem ni re- čeno, da je vse blago, ki je pregleda- no, tudi pokvarjeno in neuporabno. Po podatkih, ki smo jih dobili na raz- polago v živilskem laboratoriju, je vi- deti, da je še nekaj blaga v naših trgo- vinah pokvarjenega. Kje so vzroki za to, je precej težko ugotoviti. Največja krivda zadene proizvodna podjetja, ki blago slabo izdelujejo. Zato so kupci dolžni pri prevzemu blago pregledati in v primeru neustreznosti reklamirati in blago vrniti. Podjetja pa nimajo pra- vice neužitno in pokvarjeno blago pro- dajati in ga za vsako ceno spravljati v promet. Zato je prav, da pristojni or- gani kar največkrat opravijo preglede, pri tem pa naj jim pomagajo tudi dr- žavljani sami. Poglejmo nekatere primere. V celjski bolnišnici se je zastrupilo in obolelo 35 oseb, bolnikov in usluž- bencev, ki so jedli kranjske klobase, izdelek podjetja »Planina«. Izdelek je šel v prodajo brez predhodnega odo- brenja in pregleda. Podjetje »Mesnine« pa je dalo v prodajo lastni izdelek je- trne paštete, v kateri so bile inficirane dišave. Grosistično podietje »Izola« je prejelo iz Splita solato. V prvi pošiljki je bilo zmrznjene in gnile 9 odstotkov, v dru- gi pa celo 70 odstotkov. Grosistično podjetje »Koloniale-živi- la« je prejelo od podjetja »Ivančica« 1291 kg orehovih jedrc, ki so bila ples- niva in žarka. Jedrca so bila vrnjena dobavitelju zaradi neuporabnosti. So- larna Pag je dobavila 27.000 kg soli, pomešane z blatom in močno inficirane. V 1 kg soli je bilo preko 3 milijone bakterij. Sol je bila izločena iz pro- meta. Iz Sente je podjetje prejelo mast, ki je bila neprimerna za prehrano ter uporabna le za tehnične namene. Tudi to mast je podjetje izločilo iz prometa. »Potrošnik« v Celju je prejel od Mlin- skega podjetja Domžale 1000 kg pro- sene kaše, ki je vsebovala 2,47 odstot- ka alkoloidov, ki so zdravju škodljivi. »2itar« Celje je prejel iz Sente zatohlo in pokvarjeno moko. KZ Slovenske Ko- njice je prejelo 16.000 kg koruze, ki je bila plesniva in neprimerna za uporabo. Pa še nekaj drugih primerov. Trgov- sko podjetje »Resevna« v Šentjurju je imelo na zalogi olje, označeno kot na- mizno. Dobavilo ga je neko podjetje iz Maribora ter je bilo dejansko repično olje in še to žarko in prežgano ter ta- ko seveda neprimerno za prehrano. Mestni zapori v Celju so prejeli od Mestne pekarne močno zažgan kruh, dočim je sredica bila še skoraj surova. V neki celjski slaščičarni je bilo naj- deno 30 kg starega namočenega lecta, ki ie bil pripravljen za predelavo. Skla- dišče KZ v Celju je izdalo svojim po- slovalnicam za prodajo kis, ki je imel namesto 4 odstotke le 1,22 odstotka oceane kisline. V okrajnem skladišču MDF Celje so našli 200 kg pokvarjene- ga sira, ki ga je dobavila Prehrana iz Ljubljane. Celjske trgovine so imele na zalogi precej pokvarjene gorčice, izde- lek tovarne v Kamniku. Ljudski restav- raciji v Celju je bilo denaturirano 205 litrov ciknjenega vina. Vsi ti primeri, ki smo jih navedli, ka- žejo, da je treba prehranbenim predme- tom posveMM kar največ pozornosti. Poleg temeljitih pregledov pri prevze- mu, je treba skrbeti tudi za pravilnost vskladiščenja, da ne pride do kvarnih posledic. Vsi, ki proizvajajo, kupujejo ali pro- dajajo razno blago oziroma živila po- trošnikom, bi v takšnih primerih vse- eno morali imeti malo več čuta odgo- vornosti, -t Koristimo odpadne surovine Celje in njegova ožja okolica tvorita močno industrijsko pod- ročje. Ta industrija ustvarja pri svoji proizvodnji tudi precej od- padnih produktov, predvsem raz- nih žlinder, ki se odlagajo v bli- žini industrijskih objektov in kva- rijo izgled mesta. Količine teh odpadnih snovi so ogromne in zato je koristen vsak ukrep, ki predstavlja izkoriščanje teh od- padnih snovi proizvodnjo z zelo ceneno osnovno bazo. Potreba po pospešeni izgrad- nji stanovanjskih otijektov in iska- nje poti za čim cenejšo izvedbo vodijo k temu, da se naša grad- bena operativa usmeri na izko- riščanje te baze. Žlindro imamo v dveh glavnih oblikah: prva nastaja kot produkt po izgorevanju premoga — pre- mogovi ugaski (leš), drugo pa do- bimo iz topilnic in visokih peči. Oba ta agregata sta na razpo- lago v celjskem bazenu v velikih količinah, ki dosedaj niso bile iz- koriščene. Pred kratkim pa sta SGP »Beton« in »Graditelj« pri- stopila h koriščenju teh rezerv ter začela proizvodnjo votlakov za zidanje. Pri gradnji manjših objektov lahko žlindra popolnoma nado- mesti opeko. Seveda mora žlin- dra odgovarjali nekaterim osnov- nim pogojem, predvsem da je od- stotek nezgorelih snovi v tej žlin- dri maihen. nikakor pa ne večji od 20%. Drugi pogoj je majhen odstotek žvepla, ki je tudi maksi- miran (SO., do 5%, čisti S do 0,6%). Žlindra ne sme vebovaM zemlie, gline in drugih snovi, ki škodljivo vplivajo na beton. Pred uporabo mora žlindra odležati vsaj eno leto na zraku. Žlindra, ki odgovarja gornjim pogojem, se lahko koristi za gradbene namene in to kot nado- mestilo za gramoz, za neposred- no betoniranje v opažih in za iz- delavo blokov za zidanje. Seve- da trdnosti, ki se dosežejo z žlindro, daleč zaostajajo za isti- mi iz betona ali opeke. Zato se žlindra lahko koristi samo lam, kjer so napetosti v zidu razmero- ma nizke; to je v pritličnih in enonadstropnih stanovanjskih ob- jektih ter v skeletnih konstrukci- jah, kjer služi samo kot polnilo in toplotna izolacija. V primeru, da se hoče zvišati nosilnost žlindri- nega zidu, se doda žlindri nava- den pesek, s čimer se žlindri be- ton približa lastnostim navadne- ga betona. Za žlindrine izdelke uporablja- mo navadni portland cement, ki se meša z žlindro tako kot za na- vadni beton. Pri tem je treba upošteva'i higroskopnost agre- gata in dodati odgovarjajočo ko- ličino vode. V nasprotnem pri- meru žlindra vsrka vodo, ki jo potrebuje cement za vezavo in vezava bo slaba. Praktično se žlindra že pred uporabo namoči. Pri mešanju moramo paziti, da se dobi enolična masa. Mešanje se lahko vrši ročno ali strojno. Pri nabijanju zidu iz žlindrinega be'ona se mora paziti, da se žlindra ne zdrobi. Višina sloja pri ročnem nabijanju naj bo 20 do 25 cm. Prostorninska ieža žlindrinih votlakov je približno za 30% manjša od težine opeke odgovar- jajoče prostornine, tako da z u- porabo novega materiala dobimo manjšo obtežbo temeljev. Isto- časno pa je izolacija toplote v žlindrinem zidu večja kot v opeč- nem zidu, in sicer toplotno za- menja 10 cm žlindrinega zidu 13 cm opečnega, kar pomeni da z uporatK) žlindre lahko zmanj- šamo debelino zunanjih zidov od 38 cm na 30 cm pri istem ogre- vanju stavbe. Razen tega mora- mo upoštevati še dejstvo, da ne- katere žlindre v zmletem stanju same izkazujejo hidravlične ve- zivne lastnosti in tako zmanjšu- jejo potrebo po cementu. Kakor smo že omenili, ležijo na področju Celja in njegove ožje okolice ogromne količine neizko- riščene žlindre ter je nujno po- trebno pristopi i k sistematskemu proučevanju lastnosti posamez- nih oc lagališč, tako da s smotr- no uporabo izkoristimo te zaloge v gradbene namene. Ce upoštevamo dejstvo, da v zadnjih le ih proi7Vodnja naših opekarn nikoli ni krila dejanskih potreb gradbenih podjetij in so bila le-ta primorana dovažati opeko iz daljnjih opekarn celo iz Hrvatske, je žlindra važna suro- vinska baza gradbeništva in pot za poceni ev gradbenih uslug. K lemu pa stremijo vsi ukrepi na področju gradbeništva v zadnjih letih. Inž. A. B. Potrebni so hitri in odločni ukrepi TE2AK POLOŽAJ V TOVARNI KONFEKCIJE IN GUMBOV V ŠOŠTANJU Svet za gospodarstvo je na svoji zad- nji seji obravnaval stanje v Tovarni konfekcije, gumbov in galanterije v Šo- štanju, ki je v zadnjih mesecih zašla v izredno težak položaj. Stanje podjetja je bilo tako pereče, da je svet za go- spodarstvo stal pred odločitvijo, ali podjetje likvidirati in uvesti prisilno upravo, ali pa mu pomagati. Po daljši razpravi in predhodnem zaslišanju za- stopnikov podjetja (.predsednik delav- skega sveta in upravnega odbora nista bila prisotna, čeprav sta bila vabljena) so bili člani sveta za gospodarstvo mnenja, da je treba podjetju pomagati iz težav. Zato naj se mu izda garanci- ja za dvig 60 odstotnih plač, ker so za- posleni že nekaj časa brez dohodkov. Istočasno pa naj svet za gospodarstvo in okrajni ljudski odbor nudita kolek- tivu in organom delavskega upravljanja vso pomoč pri ureditvi razmer v pod- jetju. Kakšno je pravzaprav stanje v pod- jetju? Prav na kratko povedano, precej kri- tično. Podjetje ima precej zalog, po- sebno perila, ki je nekvalitetne kako- vosti in izdelave. Premajhna obratna sredstva so na ta način precej omrlvi- čena in se tako zmanjšujejo možnosti uporabe kreditov. Poleg tega pa še ve- lika konkurenca drugih tovarn, ki so pri svojem delu bolj elastične. To so posledice 6 milijonov izgube, ki jih pri- kazuje obrat konfekcije, dočim sla gumbarna in galanterija aktivni. Pri vsem tem pa je bilo ludi slabo delo uprave, komercialne službe in pot- nikov. Imajo pet potnikov, od katerih sta dva tudi dolžna več slo tisoč di- narjev na obračunih, saj so delali, kar so hoteli, posebno oni, ki so prodajali konfekcijo. V podjetju ni bilo čutiti močne roke, ki bi vodila delo. Tudi de- lavsko upravljanje ni bilo takšno kot bi bilo treba ter direktor ni imel dovolj opore. Posebno pa je graje vredna nekako- voslna izdelava, ker so mislili, da bodo izdelki šli kljub temu v prodajo. Na- kupili 50 50 novih strojev, ki so sedaj neizkoriščeni, ker morajo zmanjšati proizvodnjo konfekcije. Prav tako mo- rajo odpustiti 40 zaposlenih iz obrata konfekcije, ki so ga pred nedavnim skušali razširiti brez kakšne perspek- tive. Upravičeno se postavlja vprašanje, kaj je delal kolektiv, ker ni pravočas- no opazil, da gre podjetje navzdol. Za- lo je tudi upravičeno mnenie članov sveta za gospodarstvo, da so za takš- no stanje krivi tako direktor in uprava, kot tudi slatH) delavsko upravljanje ter sinr'ikatna podružnica. Za reši ev in iz- boljšanje stanja v šoštanjski konfekciji bodo prav zato res potrebni hilri in odločni ukrepi, da se bo stanje čim- prej izboljšalo. -t CELJSKI TEDNIK. 9. marca 1956 Sicv. 10 - sdran 3 Tednikova tribuna aktualnih vprašanj Napake pri gradnjah naselij Doslej smo skoraj prezrli, da je smo- irno urejevanje in izgradnja naselij važno družbeno vprašanje, pri katerem morajo sodelovati čim širše plasti na- šiti delovniti ljudi. Zgodovina nas uči, da vsaka družbena ureditev pusti svoj pečat tudi na izgradnji naselij. Zato je razumlijvo, da mora tudi socialistični družbeni red, ki je na vseti področjiti našega javnega življenja tako temeljito začrtal novo razvoino pot, tudi v po- gledu izgradnje našiti naselij, odpraviti karakteristiko minule dobe, t. j. velike razlike med mestom in vasjo ter še več- je med urejenimi središči in tako ime- novanimi delavskimi kolonijami v pred- mestjih. V preteklosti smo storili žal mnogo napak, ki nam bodo v bodoče ustvar- jale težke in zelo drage probleme, v mnogih primerih pa celo nerešljive. Ni moj namen ugotavljati krivce teh na- pak, temveč le opozoriti nanje, da bi spoznali pomembnost tega vprašanja in ga v t>odoče upoštevali kot naš sku- pen problem. Danes skoraj ne moremo govoriti o strnjenih naseljih, ki bi jih lahko enotno komunalno urejevali ali pa kar je še važnejše, vključevati v tok našega raz- gibanega družbenega življenja. Široko zaledje Celja, ali pa katerega koli drugega pomembnejšega industrij- skega kraja, smo spremenili v razteg- njeno in komunalno neorganizirano na- selje ter si s tem ustvarili za naše se- danje in tx)doče gospodarske možnosti, nerešljive probleme. Podaljšali smo to- rej dobo, v kateri se bo očitovala raz- lika med sodobno urejenimi strnjenimi naselji ter raztresenimi zgradbami na podeželju, ki t)odo v naslednji dobi predstavljale enak, če ne morda še tež- ji problem, kot nam ga predstavlja da- nes, periferija mest, s svojim obelež- jem pretekle dobe, za katero je značil- na razlika med privilegiranimi in izko- riščanimi sloiji. Ce se zamislimo v razloge, zakaj je zlasti v našem okraju zavzela ta ne- smotrna gradnja tolikšen razmah, po- tem ne najdemo nikakšnega drugega razloga kot to, da je temu kumovala zaostala miselnost graditeljev, v tež- nji, da bi se v čim večji meri izognili skupnemu življenju v organiziranem na- selju in redkokdaj je bila takšni grad- nji povod cenejša gradnja oziroma ce- nejša pridobitev stavbišča. Tudi težnja graditeljev, ki so izključno delavci, na- meščenci ter obrtniki, da bi kot pol- kmetje in poldelavci laže premagovali trenutne napore, je bila zelo kratko- vidna. Nesmiselno je na primer, da so v Celju zaposleni delavci gradili svoje stanovanjske hiše vse do Frankolovega, Vranskega, Šentjurja, torej po več 10 kilometrov daleč od svojega delovnega mesta. Stanovanjske hiše pa ne gradi- mo le za čas naših trenutnih težav — ampak vsaj za 2 rodova. Razumljivo je, da je ustvaritev njiho- vih domov daleč od delovnega mesta zahtevata mnogo materialnih in tudi fi- zičnih sil, ki bi bile več vredne in traj- nejše, če bi gradili bliže svojega de- lovnega mesta. Tudi vrednost takšnih zgradb, čeprav je zanje potrošenih ena- ko ali pa še več materialnih sredstev in naporov, nikoli ne bo dosegala vred- nosti enakih zgradb, v strnjenem nase- lju. Pomembno je tudi opozoriti, da smo s takšno nesmotrno gradnjo odtrgali kmetijstvu znatne površine plodne zem- lje, s katero pa moramo prav mi Slo- venci in še zlasti okolica Celja posebno varčno in preudarno ravnati. In če se zopet ozremo na družbeno politično ocenitev te naše napake v preteklosti, potem Li gobavi j amo, da bodo v ieti zgradbah živeče družine ostale v neki meri odtrgane od krajevne skupnosti. Te družine bodo torej iz praktičnih, pa tudi iz subjektivnih razlogov, čestokrat izločene iz toka našega družbenega dogajanja. In končna posledica tega je večkrat egoistična miselnost, ki je tuja in neskladna s principi našega druž- benega razvoja. Ce bi s takšno prakso nadaljevali, bi bila naša prizadevanja za vsebinsko čimboli popolno družbeno upravljanje manj uspešna, v material- nem pogledu pa bi nalagali sebi in na- šemu bodočemu rodu skoraj nerešljiv problem, saj si niti zamisliti ne more- mo, da. bi tudi takšna raztresena nase- lja lahko vključili v mrežo kulturnopro- svetnih, šolskih, zdravstvenih in komu- nalnih institucij, kar vse pravzaprav že današnji čas zahteva. Teh nekaj misli sem hotel omeniti zato, da bi člani Socialistične zveze nazorneje spoznali resnost tega vpra- šanja in ga v bodoče upoštevali in re- ševali kot naš pomemben družbeni pro- blem, nikakor pa ne, da bi se zanašali na delo* strokovnjakov in zahtevali od njih odgovornost za družbeno politično stran tega vprašanja, katerega mora reševati kar najširša plast naših ljudi, ki jih tako idealno predstavlja prav na- ša SZDL. Napačno bi bilo, da bi sma- trali, da naj smotrnost izgradnje nase- lij zajamčijo ljudski odt)ori samo z za- konitimi predpisi, saj nam je dobro znano, da se kateri koli zakonit pred- pis, če ga ne osvoje kot družbeno ko- ristnega in nujnega najširše množice ljudi, nikoli ne more uspešno izvajati. Izkušnje preteklosti zlasti zadnjih let, nam to dokazujejo. Ze pred več leti so bili uveljavljeni zakoniti predpisi, ki urejujejo postopek za pridobitev grad- benih dovoljenj, vendar so morali pri- stojni organi OLO že v številnih pri- merih izreči občutne kazni zoper ne- PIŠE RIKO JERMAN, predsednik OLO Celje disciplinirane graditelje. Ce bi ocenili materialno škodo, katero so povzročili samovoljni graditelji sebi in skupnosti, bi ta mnogokrat presegala vrednost sa- me zgradbe. Pri zadnjem pregledu gradbenih dovoljenj v našem okraju v mesecu decembru 1955 je bilo ugotov- ljeno ponovno večje število nedovolje- nih gradenj. Med njimi 16 takšnih, ki jih bodo mor.ali samovoljni gradiielji zaradi njihove neprimerne lokacije (sredi ro- dovitnih polj, ob glavnih cesiah) poru- šili. Kljub veliki sianovanjski stiski in velikim materialnim stroškom se mo- rajo uveljavili žal tudi takšni ukrepi, da bi se zasčiiili naši skupni interesi. Prav občutna stanovanjska stiska nam na- rekuje, da vprašanju smotrne gradilve posveiirno vso pozornost in to ne le strokovnjaki, ampak sleherni naš držav- Ijanljan. Občinski in okrajni ljudski od- bori bodo izdajali predpise, v katerih bodo predvsem zastopali načelo, da se naselja morajo gradili v obsegu go- spodarskih potreb vsakega kraja. To pomeni, da bomo n. pr. v krajih, kjer je kmetijstvo izključno gospodarska pa- noga, gradili le kmeiiška stanovanjska in gospodarska poslopja, v nobenem primeru p.a ne stanovanja za delavce in nameščence podjeiij iz drugih kra- jev, ker bomo koristneje in ceneje gra- dili v krajih, kjer je njihovo delovno mesto. Razumljivo pa je, da bodo tudi gradnje morale biti podrejene sploš- nim družbenim interesom, ki se kažejo v tem, da bodo bodoča naselja pred- stavljala kar najbolj ugodno enoto za zadovoljitev tistih skupnih potreb, ki jih naše življenje zahteva. Podrejanje takšni disciplini pomeni zmanjševati razlike med mestom in vasjo, zlasti pa še med centrom* irf predmestjem, kar ustvarja realne po- goje za hitrejšo in uspešnejšo graditev materialnih osnov, za izboljšanje na- šega življenjskega standarda. Srečko Pratnemer Lov za dodatnimi plačami? v pretekli številki lista smo začeli z enim izmed važnih vprašanj v našem sistemu nagrajevanja. Premijsko na- grajevanje povzroča v marsikaterem podjetju ne samo preglavice in nejas- nosti, temveč tudi nepravilnosti in ne- zadovovljstvo med člani kolektivov. Slednje nastaja zlasti tam, kjer hoček) zagotoviti dodatne plače čim širšemu krogu vodilnih uslužbencev, raznim vod- jem, šefom in podšefom. Sicer je res, da je o tem vprašanju laže pisati, kot ga dejansko izvajati, vendar so vpra- šanja, o katerih velja zapisti nekohko besedi. Skoraj neverjetno in žal resnično je dejstvo, da ponekod pri določevanju premij ne ločijo neposredne stalne dolžnosti od dela, za katero naj bo nekdo nagrajen. Z uvajanjem premij se je namreč pri nekaterih ljudeh, ki ni- majo normiranega dela, pojavila misel, da zaslužijo premijo že s tem, če po- šteno in vestno opravljajo svoje delod) Kaj naj potem rečejo delavci, ki ne sa- mo da pošteno in vestno delaio, tem- več morajo pošteno pljuniti v roke, da presežejo norme? Težko je trditi, da delavci presegajo norme po zaslugi ko- merciale, knjigovodstva ali morda ce- lo administraciie. To je lahko le za- radi dobre organizacije dela. Morda bomo lahko čez nekaj let govorili tudi o prizadevanju komercialistov in tem podobnih, toda zaenkrat ni nobenih te- žav s prodajo proizvodov, če so le ko- ličkaj kakovostni. Ce torej pišemo s stališča, da je premija nagrada za po- sebno delo in prizadevanje, potem mo- ramo ovreči vse šablone in posplošena določila ter opravičiti nagrado le upra- vičencu z večjo prizadevnostjo, ne pa za njegovo neposredno, stalno dolž- nost. In prav zaradi tega, ker premijski sistem ne trpi šablon in posploševanja, je o tem vprašanju težko posplošeno govoriti, kaj je pravilno in kaj ne. O tem lahko odloča le kolektiv, -ker je premijski sistem tesno povezan z or- ganizacijo dela v podjetju in je lako rekoč sestavni del organizacije dela. Predvsem mora ugotovili, katera de- lovna mesta so predvsem važna za ne- moten potek dela in kje je treba uve- sti premije, da bodo vzpodbudno vpli- vale na povečanje proizvodnje in s tem tudi dohodkov. Tu je vprašanje iz- koriščanja strojev, prihranek surovin in podobno. V podjetjih, kjer se ne lovijo za do- datnimi plačami in vedo, da morajo biti premije ekonomsko utemeljene, ne bo pri sestavljanju premijskih pravilnikov prevelikih težav. In še eno napako naj omenimo ob tej priložnosti. Marsikje je premijski pra- vilnik preveč zamotan. Največkrat so premije izražene v odstotkih in točkali, ki jih je lahko izračunati le po raznih tabelah in računskih formulati. Delavci take premijske pravilnike težko razu- mejo in ljudje v večini primerov ne ve- do, zakaj nekdo dobi premijo in koliko. S lem uvodom smo hoteli opozoriti na glavne pomanjkljivosti. Prav bi bilo, če bi nam podjetja, delavski sveti, sin- dikalne organizacije in delavci sami pisali o dosedanjih izkušnjah v njihovih podjetjih, opisali dobre in slabe strani njihovega premijskega pravilnika, kaj predlagajo za pravilnejšo nagrajevanje, kdo naj bi bil upravičen na premije in podobno. Marsikatera misel bo dobro- došla našim delovnim kolektivom, zla- sti pa bi bila koristna medsebojna iz- menjava izkušenj. To je pokazalo tudi posvetovanje v Cinkarni, o katerem smo poročali v prejšnji številki našega lisla. 2al je bilo časovno prekratko odmer- jeno, da bi se udeleženci lahko temelji- teje pogovorili o vseh vprašanjih. KAKO JE V CINKARNI? Prehajamo na dejanske ugotovitve brez namena kritizirati; pregledati na- meravamo le osnutek novega premij- skega pravilnika Cinkarne, ki še ni sprejet in je zato prav, da se z njim nekoliko pobliže seznanimo. Na osnovi tega so razpravljali tudi na omenjenem posvetovanju v Cinkarni. Naša sodba naj ne bo obsodba, morda pa se t)odo oglasili tudi tovariši iz Cinkarne in ta- ko poživili našo razpravo o premij- skem nagrajevanju, kar je tudi namen te nove rubrike. Za uvod piše v premijskem pravilniku Cinkarne dobesedno takole: Namen premijskega pravilnika je, po določenih kriterijih tega pravilnika nagrajevati ti- ste člane delovnega kolektiva podjetja, ki s svojim smotrnim delom in inicia- livo lahko vplivajo na ekonomski raz- voj podjetja, razširitev proizvodnje bruto produkta in dohodka, zmanjšanje stroškov proizvodnje, boljšo kvaliteto proizvodov, na boljšo organizacijo dela ter je od njihovega vpliva odvisna ekonomičnost, rentabilnost in storilnost celotnega podjetja. To je vse v skladu s tistim, kar smo doslej že omenili o premijskem nagra- jevanju, kmalu pa se zataknemo pri naslednjem dejstvu. Premijski pravilnik zajema skupno 103 člane tega kolek- tiva. Od tega 10 vodilnih uslužbencev, 58 tehničnih, 17 komercialnih, 11 knji- govodskih in 7 ostalih nameščencev. To je okoli 9% vseh zaposlenih. O odstot- ku dobička za plače kot premijski masi za premiranje ne bomo pisali, ker je še niso določili; toda že samo število upravičencev na premijo je precej vi- soko, in o tem vprašanju je vsekakor vredno nekoliko temeljiteje razpravljati. In predvsem o tem vprašanju so vse premalo govorili na posvetovanju. Ne samo, da taka množičnost upra- vičencev na premijo ne more vzpod- budno vplivati in da se nehote — ven- dar upravičeno — vsiljuje misel, da je to vendarle dodatek plačam, temveč se pojavlja resno vprašanje, če vsem pre- mija tudi dejansko pripada. Začnimo kar pri vodilnih uslužbencih. Vsi imajo isto število možnih odstot- kov (torej je premijski pravilnik tudi za- motan!) in v glavnem iste pokazatelje za dosego premije. Ce ti veljajo za di- rektorja podjetja, tehničnega direktor- ja, glavne inženerje in svetnike, kako morejo potem veljati isti pokazatelji za komercialnega direktorja in šefa ra- čunovodstva? Kakšen vpliv imata sled- nja dva na proizvodnjo v primerjavi z inženirji? V knjigovodstvu so glavno merilo: bruto bilanca, termin, uspeh reklama- cij in izdelava ekonomskih analiz; v ko- mercialnem sektorju: devizni prekrški, konlinuirnost proizvodnje zaradi suro- vin in plasmana proizvodov, stanje za- log, dohodek podjetja in arbitražni spori; v skladiščni službi: reklamacije, odpreme, pokvarjeno blago ali emba- laža, terminska dostava obračunov in poročil, pravilnost prevzema blaga itd. Vse to so postavke, ki so stalna in neposredna dolžnost uslužbencev in v kolikor po teh postavkah ne delajo pravilno, sodijo pod disciplinski posto- pek. Ali — vzemimo primer iz administra- cije. Personalni referent dobi premijo za pravilno izkoriščanje dopustov, za pravnega referenta pa velja predvsem element arbitražnih sporov. Brez dvo- ma je precej odvisno, kako se v tovarni izkoriščajo dopusti, končno pa je dolž- nosl referenta, da to nalogo izpolni čim bolj v prid podjetja. Isto velja za prav- nega referenta glede arbitražnih spo- rov. Ce vsem tem elementom dodamo še ažurnost, imamo dejansko zbrane vse osnovne dolžnosti, kot je dolžnost de- lavca, da redno prihaja na delo. Seveda pa ima premijski pravilnik tudi mnogo dobrih strani in pokazate- ljev, kar velja zlasti za proizvodne obrate ter za skupini: vzdrževanje in investicije ter transport. Prav lako ie zelo pametna postavka za referenta HTZ, za katerega so glavno merilo ne- zgode. Preveč časa bi porabili za ločnejšo obdelavo tega premijskega pravilnika, ki določa tudi enkratne premije. Treba pa je omeniti še eno pomanjkljivost, da imajo zlasti vodilni, tehnični in komer- cialni uslužbenci preveč pokazateljev za določanje premije (do 8 pokazate- ljev). S tem ne samo, da se razblinijo najvažnejše naloge, temveč omogočajo tuci premijo v primeru, če nekateri ele- menti niso izpolnjeni. Vprašanje je tu- di, če je pravilno, da imajo vodilni uslužbenci najvišje premije. Prav mo- goče je namreč, da neki tehnični usluž- benec znatno več prispeva k organiza- ciji dela, boljši proizvodnji, boljšemu izkoriščanju strojev in k večjemu pri- hranku materiala, vendar dobi nepri- merno manj kot eden izmed vodilnih uslužbencev. Vse kaže, da je tudi la premijski pravilnik vse preveč šablon- ski in ne sloni na tistih osnovnih prin- cipih, ki smo jih omenili v začetku. Ta- ko nastaja vprašanje, če je takšen pre- mijski pravilnik stimulativen za posa- meznika? Morda bi bil uspešen mesec ali dva, nato pa bi verjetno poslal na- vaden pravilnik dodatnih plač. In kaj bi imel od tega celoten kolektiv in družba? Za konec še nekaj. Na posvetovanju so sprejeli zaključek, da se pri nedo- seganju posameznih pokazateljev na- sprotno od premij zaračunavajo penali od redne tarifne postavke. To je vse- kakor načelno pravilno postavljeno. Ce je nekdo za prizadevanje upravičen na nagrado, je kolektiv upravičen za ne- delavnost nekoga tudi kaznovati s pe- nali od rednega zaslužka. Druga stvar je, kako to izvesti. Odštevanje nedo- segljivih odstotkov od dosegljivih od- stotkov posameznih elementov, ki so odločilni za premijo, ne more biti pra- vilno. Ce upravičenec ni izpolnil po- sebnega dela, ki je odločilno za pre- mijo, izgubi premijo. Ce pa ne izpolni svoje neposredne stalne dolžnosti, je to poglavje zase. Ce je s tem podjetje oškodovano po krivdi upravičenca na prdiriijo, sodi pod disciplinski postopek, če pa ni bila njegova krivda, mu tudi penale ne morejo prisoditi na račun rednih prejemkov. V nobenem primeru pa tak človek ne more dobiti premijo. Ce bi se ravnali po sprejetem zaključ- ku, bi zaradi samega načina odšteva- nja (ker je pr.eveč pokazateljev), lahko dobil nekdo še vedno dokaj lepo pre- mijo, kljub temu, da je. nekje pošteno zavozil v škodo podjetja. In končno še besede o poslovniku teh- nološkega procesa. Ta je izredno va- žen za prihodnje leto in je koristen pri- pomoček za sestavo dobrega premij- skega pravilnika. Ne sme pa ta poslov- nik služiti za šablonsko izdelavo pre- mijskega pravilnika, temveč prav na- sprotno. Na osnovi takega poslovnika je treba najti slabe točke in ovredno- titi delo posameznika in ga temu pri- merno tudi nagradili za posebno priza- devanje na tistem področju ne glede na to, ali je to direktor, inženir ali tehnik. V glavnem smo se dotaknili le po- maRJkljivosti osnutka novega premij- skega pravilnika v Cinkarni, čeprav — kol sem že omenil — ima tudi dobre strani. To smo storili predvsem z na- menom, da bi razprava bila bolj živah- na in plodna, saj vemo, da so prav glede premiranja administrativnih usluž- bencev zelo različna mnenja in da je prav pri njih najteže določiti meje vpliva na uspeh podjetja. Socialistična zveza delovnih ljudi v Ravnah se je močno okrepila Pred kratkim je bil v Ravnah pri Šo- štanju občni zbor SZDL ob izredno do- bri udeležbi članstva. Zt>oru so priso- stvovali tudi predstavniki občinskega ljudskega odbora in kmetijske zadruge. Socialistična zveza je v tem kraju v zadnjem času spet zaživela, ker je bila njena dejavnost v zadnjih letih iz različnih vzrokov zelo šibka. V zim- skih mesecih se je število članstva zvi- šalo za 41%. Med uspehe lahko šteje- mo tudi to, da je bila na pobudo SZDL ustanovljena v Ravnah kmetijska-gospo- dinjska šola, ki jo obiskuje 36 gojenk. Izrazili so tudi željo, da naj bi več- krat prišli med nje tudi njihovi voljeni predstavniki, da bi jim tolmačili nove predpise, hkrati pa bi prenašali višjim forumom njihove predloge in težnje. B. F. POTROŠNIŠKI SVET TUDI V ŠOŠTANJU Občinski ljudski odbor je sklenil usta- noviti svete potrošnikov pr trgovskih podjetjih »Bazen«, Velenje, »Potrošnik«, Šoštanj in pri trgovini »Oljka« v Šmart- nem oh Paki. Ti sveti so prvi v šoštanj- ski občini, kasneje pa bodo pristopili k ustanovitvi teh še v ostalih trgovskih podjetjih. B. F. PRODAMO vinograd, posestvo z modierno vilo pri Ponikvi, več enakih po- sestev, eno in dvostanovanjskih hiš ter parcel v Celju in okolici, lep 4 hg gozd v Brežicah za din 300.000,— in mnogo vsakovrstnih industrijskih ter poljedelskih stro- jev, elektromotorjev, osebnih in tovornih avtomobilov in raznih drugih predmetov. Agencija, Maribor, Partizanska 24 razpis Upravni odbor podjetja za proiz- izvodnjo mesa in mesnih izdelkov ..PLANINA" CELJE Ozka ulica 2 razpisuje službeno meslo za SAMOSTOJNEGA FINANČ<^EGfl KNJIGOVOOJO-KiNJO Naslop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Sprejmemo v službo šoferia- mehanika. Prednost imajo visoko- kvalificirani delavci. Nastop službe 1. aprila — najpozneje pa 1. maja 1956. Javne naprave Celje Zidanškova 18 CINKARNA, CELJE sprejme takof na delo večje število fizično močnih in zdravih delavcev za delo v topilnici Pogoj za sprejem je odsluženi kadrovski rok ter starost od 22—35 let. Prosilci, ki bodo sprejeti, bodo obiskovali 2—3-mesečni tečaj za privaditev dela v topilnici in se bodo i>o zaključenem tečaju in polo- ženem izpitu zaposlili y podjetju kot toplici. Za čas šolanja bodo prejemali po 40 din na uro, pozneje pa plačo po tarifnem pravilpku podjetja. Interesenti naj se osebno javijo v personalnem oddelku podjetja. V kolikor se interesenti ne bi osebno javili, pa naj pošljejo prošnjo z življenjepisom naslovljeno na Cinkarno, Celje. Stev. 10 — stran 4 CELJSKI TEDNIK. - novo še nadaljnjih 90 ha. Dobro je bila lani organizirana borba proti raznim sadnim škodljivcem, kjer zavzema kapar prvo mesto. Le redki posamezniki se se najdejo, ki ne škro- pijo sadnega drevja. Spomladi sta na lem delali dve skupini z motornimi Škropilnicami, poleg leh pa je bilo v uporabi še 12 nahrbtnih in ročnih, s ka- terimi so škropili kakih 80% vsega sad- nega drevja. Kljub temu se je pokazala potreba po dveh motornih škropilnicah, s katerimi bi lahko lo delo opravljali na vsem sadnem drevju. FJazlične bolezni v lanskem letu, katerim je pripomoglo še slabo in deževno vreme, so uničile do 20% sadnega pridelka, čeprav je bila letina še vedno zelo dobra. Odkupili so 86 vagonov različnih vrsl sadja, od česar je bilo 35 vagonov za izvoz. Tu pa še niso vštete količine, ki so jih pridelovalci samo uporabili ali sprešali za mošt. V vinogradništvu, kot močno razšir- jeni panogi v konjiški okolici s precejš- njimi površinami vinogradov, pa je naj- večji problem zastarelost nasadov. Ti so povprečno stari že okoli 40 let. Precej škode pa je k temu napravila še slana v preteklih lelih, tako da lan- ski pridelek ni dosegel povprečja, de- ževno vreme pa je vplivalo na kvali- teto, kar vpliva sedaj tudi na ceno. To pa že samo po sebi narekuje čimprejš- njo obnovo starih nasadov in izbire ta- kih sort, ki tu dobro uspevajo. Lani je bilo sicer obnovljenih 3 ha vinogradov, za letos pa sta predvidena nadaljnja 2 ha, kar pa se dosti ne bo poznalo. V začetku lanskega leta je bil pri zadrugi tudi ustanovljen poljedelsko- semenski odsek. Z njegovo pomočjo so pridelali 1 vagon semenske pšenice, kjer so se zlasti izkazali zadriržniki Le- vart Sfanko, Jelenko Franc in Peleli- nek Jurij. Pri krompirju pa je komisija priznala za semenskega le pridelek za- družnika Šelih Ivana. Odsek je tudi omo- gočil nabavo večjih količin semenske pšenice bavarske kraljice, ki da v leh krajih najboljši pridelek. Dokaj važno nalogo ima odsek pri drenažiranju in osuševanju zamočvirje- nih zemljišč. Teh je zlasti precej v oko- lici Konjiške vasi, Bezine, Dobrave in Prevrata, saj meri nad 100 ha. Načrti so že v delu. Del stroškov bo krila za- druga, nekaj pa bodo prispevali sami kmetovalci. Na ta način bo močno iz- boljšana kvaliteta in količina pridelkov na teh parcelah, kjer raste sedaj večji del le kisla krma, dočim za njive za- radi talne vode sploh ne pride v po- šfev. Plan dela za tekoče leto predvideva še ustanovitev seminarjev, kjer si bodo medsebojno izmenjavali izkušnje. Z analizo zemlje bodo še nadaljevali, saj so lansko le*o prišli do spoznanja, da je fo najboljši način za pravilno dolo- čanje umetnih gnojil na posameznih zemljiščih. Ce se bo pokazala potre- ba, bodo odprli še peskolom za peska- nje zemlje. L. V. Člani kmetijske selccl]e pri DIT bodo pomagali vsem zadrugam Sn kmetijskim posestvom v okraju v našem okraju je v Društvu inženir- jev in tehnikov vključenih vsega 74 čla- nov kmeiijske sekcije. Preteklo sobo- to so se pogovorili, kako bi najuspeš- neje pomagali zadrugam in kmetijskim posestvom pri izpolnjevanju njihovih proizvodnih nalog. V našem okraju je sicer precej zadrug, ki že imajo svoje kmetijske strokovnjake, vendar je to število še premajlino in navadno osta- nejo brez nadzora in pomoči najljolj oddaljeni in zapuščeni kraji. Zato so člani kmetijske sekcije sklenili, da bodo posvetili posebno pozornost ravno za- ostalim predelom, kot je Kozjansko in obrobni predeli laške občine. Vsak član bo prevzel strokovno po- speševalno vodstvo vsaj pri eni zadru- gi. Tako bo 51 članov pomagalo se- stavljati zadrugam, ekonomijam in kme- iijskim posestvom perspektivne gospo- darske načrte, sodelovali pa bodo tudi pri akciji za uvajanje akordnega pla- čilnega sislema v kmetijstvu. S tem no- vim plačilnim sistemom se bo stimu- liralo delo in kvaliteta, tako da bodo ljudje, ki si prizadevajo zvišati storil- nost v kmetijstvu, pravično plačani in nagrajeni za svoj trud. Nadalje bodo v bližnji bodočnosti pri- pravili posvet vseh kmetijskih delavcev o mehanizaciji v kmetijstvu (tu je pred- vsem mišljena dobra mehanizacija). Na tem posvetu bodo sodelovali tudi inženirji in lehniki iz drugih panog, kot elektrotehniki, hidrotehniki, gradbeniki in strojniki. Istočasno pa bodo po va- seh organizirali predavanja iz leh pa- noa. Na ta način se bodo tudi najpri- mitivnejši ljudje seznanili s sodobnimi ukrepi kmetijske mehanizacije. Zadružniki v Rimskih Toplicah se pripravliafo na občni zbor zadmge V Kmetijski zadrugi Rimske Toplice so že končali z zbori odsekov, sedaj se pa zadružniki pripravljajo na občni zbor. Posamezni odseki so sprejeli za uspešno letošnje delo nekaj važnih sklepov. Tako bo živinorejski odsek organiziral umetno osemenjevalno služ- bo ter področno ambulanto, nabavil bo zadostno število plemenskih merja- scev, o'vnov in bikov. Odsek bo orga- niziral tudi demonstracijske gnojilne poskuse in nabavil večje število telic sivorjave pasme. V poskusne namene bodo nabavili nekaj svinj krškopoljske pasme. Sadjarski odsek bo na področju za- druge izvršil zimsko škropljenje sadne- ga drevja, uvedel bo gojitveni poskus črnega ribeza, zasadil bo preko 500 sadnih drevesc. Pri sedmih sadjarjih pa je odsek napravil gnojilne poskuse. Poljedelski odsek bo pri vseh svojih Članih skušal doseči, ^Q b\ sejali samo priznano seme, organiziral bo pride- kjvanje semenskega krompirja v višin- skem predelu Lokavec. Tu bodo letos naprnvili poskusne nasade krompirja in tako ugotovili, katera sorta se bo naj- bolj obnesla. Odsek bo tudi skrbel za pridelovanje semen detelje in lucerne. V jeseni pa bo dal v analizo zemljo od 50 gospodarstev. NAŠA DRUŽINA IN MLADINA O delovni vzgoji naše mladine Delu časi in oblast! je danes rek, ki je občevcljavna vrednota socialistične družbe. V že preživeti kapitalistični družbi je bilo vsaj fizično delo čast le za tiste, ki so bili izkoriščani, L j. za delavca in kmeta. Za vladajoči razred je bilo delo sramota. Nekaj takih ostankov kapitalistične miselnosti še nahajamo tu in tam. Člo- vek, ki je povohal srednjo šolo, se sra- muje fizičnega dela. Ali obratno: star- ši, ki so dali svojega sina ali hčer štu- dirat, mislijo, da njihov gospodič ne sme več povohati kakršnega koli dela, da bi si ne ponesnažil belih in gladkih rok. Jasno je, da postane otrokov odnos do dela vse prej kot dober. Tu so po- tem vsi listi, o katerih govorimo, da so sicer študentje, a nesposobni za vsako delo. Starši niso pri njih pazili na silno važno silnico vzgoje — delovno vzgo- jo. Naj še poudarim tudi dejstvo, da raz- like med fizičnim in umskim delom v socialistični skup.nosti izginjajo. To za- radi tega, da je v taki porajajoči se brezrazredni družbi delo vsakemu čast. Delno pa tudi zaradi naraščajoče me- hanizacije in vse večje nujnosti izobra- ževanja. Delovna vzgoja, bi kdo brezbrižno zamahnil z roko. Delati je treba, delati — in to je vse, saj vemo! Ni res, dragi starši! Čeprav je le igra otrokovo glavno opravilo, mnogi starši le to še danes zanemarjak*. Še so primeri, ko hoče mamica, da je otrok miren, priden. Ka- ko le naj bi sedal takle razposajencc pri miru, kje neki! In zgodi se, da začne sitnariti, ker teži za neko dejavnostjo. Mati ga zato kaznuje. Ti sveta naiv- nost! Otrok postaja muhast, trmoglav! Mamica, veš, čim več kock, čim več palčic in kadar bo otrok sitnaril, ne ka- znuj ga! Uvedi ga v igro. Pa boš vi- dela, kako bo takoj odleglo. Z igro najlaže premestimo otrokove muhe. Toda ne samo to. Otroka na- vajamo k delu in hkrati razvijamo nje- gove sposobnosti. Otrok bo začel opa- zovati predmete bolj natanko, krepila $e bo njegova fantazija — skratka — začel se bo učiti. Mali navihanec že gre v šolo. l^rč hu- do ni začeti z malčkom, ki je že na- vajen igre. Saj so prvi razredi tudi igra, a le boli resna in zahtevna. Prste bolj in bolj zamenjujejo mož- gani. Koncentracija misli je nujno po- trebna pri delu v šoli. Le-to si je Ivan- ček že pridobil v igri pri sestavljanju hišice iz kock. In Ivanček gre danes že v prvi raz- red gimnazije. Mama mu reče: »Ivan- ček, nič ni treba delati, le da se bo5 učil.« Tako je fantič vsako popoldne po- popolnoma prosi. Ko se naje, nekajkrat zakinka nad mizo. Nato smuk in že je pred najlepšo in najmikavnejšo knjigo Karla Mava. Toda, čuj! Nekdo prihaja. Sigurno oče! Rahel šelest in zopet je vse v redu. Oče je pregledal Ivančkovo delo. Odprt zvezek. Ivančkove oči po so prav modro vanj oprte. Tako mine celo dolgo in slabo izrabljeno popol- dne. Zvečer hitro načečka nalogo. Vse lo zaradi tega, ker so Ivančkovi starši bili prepričani, da se fant le uči za zaklenjenimi vrati. Naj vam postrežem še s skromno ankelico. V nekem, po uspehu silno sla- bem razredu gimnazije, sem dognal, da tretjina slabih učencev v razredu nc opravljar*doma nikakšnega dela. O zlati, prosti čas! Največ prostosti in največfi lenuhi. Seveda je enako zgrešeno ravnanje tistih staršev kmetov, ki za ves prosti »čas ogoljufajo otroke. Jasno je, da tudi pri lakih, fizičnio utrujenih, ki dremajo tudi v šolskih klopeh, ni uspehov. Povrnimo se k Ivančku. Mama in oče sta pravkar brala napisane vrstice in mislila: »Po bo le menda res, saj je Ivanček tako slab.« Svojo dnevno politiko ste spreme- nila. »Ivanček na zrak po kosilu. Ob 4. uri si zopet tu. Nato se uči in piSi nalogo.« Nato pred večerjo: »Nanosi vode, nasekaj drv, pospravi sobo!« Ve- čerja in po njej branje knjige. Vse tako skoraj kot v šoli! Po dehi odmor in zopet delo. Da, saj je pred nami otrok, ki ne more buljili v knjige kar 6 ur skupaj! Z vsakodnevno pomočjo staršev, če- prav pri majhnih delih, bomo otroka le uvedli v življenje, ki je za človeka le delaven dan. Pri učenju kot pri delu otroka pa moramo biti dosledni. Z otroku dojem- ljivim in zmogljivim ter pestrim dnev- nim redom, bomo dosegli, da bo le-ia poslal delaven član naše socialistične družbe. Mojstri kovinske stroke pazijivo zasledujejo vzgojo svojili vajencev Minuli teden so se zbrali na Vajen- ski šoli raznih strok I v Celju mojstri in zastopniki obrtne zbornice na pose- ben sestanek, na katerem so prouče- vali napredek v učenju in vzgojo svo- jih vajencev. Strokovni učitelj, lov. Franjo Verdnik je podal kraiko poročilo o uspehih v I. polletju, ki so še kar zadovoljivi, saj je izdelalo-83%. Opozoril je mojstre, naj pomagajo vajencem, da bodo vzor- no vodili delavniški dnevnik, ki naj bo zrcalo vsakega vajenca. Omenil je tudi težave pri pouku, zlasti strokovnem, ker šola še nima dovolj učil in takih mode- lov, vzorcev in kovinskih predmetov niti orodja, ki je potrebno za ponazo- ravanje obravnavane snovi. Izrekel pa je zahvalo članu Zveznega izvršnega sveta, tov. Francu Leskošku, ki je po- sredoval pri rudnikih, da so poslali šoli zbirke rud in kovin; dalje Avtoobnovi v Celju za darovano kolekcijo raznih kovinskih predmetov, finomehaniku tov. Grobelriiku za zbirko strojnih delov. Sola ima v načrtu prireditev razstave ob koncu šolskega leta, ki naj prikaže vajenčevo delo v šoli in delavnici. V poučnih ekskurzijah bodo obiskali ne- katera industrijska podjetja. Mojstri opažajo, da prihajajo v obrt večinoma taki učenci, ki na gimnaziji niso dobro uspevali. Zato je njihova predizobrazba zelo pomanjkljiva. Kdor je bil v šoli slab učenec, tudi v delav- nici navadno ne uspeva dobro. Članom šolskega odbora priporočajo, da si naj včasih ogledajo vajence pri njihovem delu v delavnici. Opažajo tudi, da učenci ne poznajo tehničnega izrazo- slovja. Šolski učni načrti še ne ustre- zajo potrebam znanja v današnji obrti. Na teini konferenci ZK v Moziriu so ugotovili, da čaka komuniste se mnogo deta Organizacija Zveze komunistov v Mozirju je imela nedavno letno konfe- renco. Sekretar osnovne organizacije icv. Maks Senica je obširno poročal o srečo. Ko- misija za žrebanje je imcin lahko delo, saj je komaj v šestih i;yl,'čenih števil- kah že našla š iri izžrebo- do predpvanja o spolni vzgoji, družbe- nem upravljanju, o vzgoji duševno zao-* stalih otrok in druga. MLADINA V ZIBIKI JE VREDNA PRIZNANJA IN POSNEMANJA (OB zaključku gospodinjskega tečaja) 2e neštetokrat smo se prepričali, da je naša mladina tudi v najbolj zakotni gorski vasici zelo dovzelna za vsak napredek, če ima oporo v dobrem vo- ditelju. V Zibiki je to zimo zelo uspeš- no delovala kmetijsko gospodarska šo- la pod vodstvom šolskega upravitelja, tovariša Zupana. Tu je bila mladina iz vsega področja, ki se ni ustrašila ne ostre letošnje zime, ne dolge, tudi dve- urne poti in lako kljub objektivnim te- žavam izostankov skoraj niso beležili. V okviru kmetijsko-gospodarske šole pa je bil to zimo tudi gospodinjski te- čaj, katerega so redno obiskovale vse bližnje in okoliške vaške mladinke. Te dni so lečai zaključili in preteklo ne- deljo povabili k zaključni proslavi vse predavatelje iz Celja in drugod. Oce- ne so pokazale, da ie mladina z vso resnostjo zasledovala predavanja in da so prizadevania prosvetnih delavcev in kmetijskih strokovnjakov bila res uspešna. Zasluga za te uspehe gre predvsem tamkajšnjemu šolskemu upra- vitelju tov. Zupanu,»ki že dolga leta dela v tem nedavno tako zaostalem kraju. Mnogo zaslug za splošni gospo- darski napredek pa ima brez dvoma tu- di domača kmetijska zadruga, ki je za kmetijsko šolstvo pokazala izredno za- nimanje. Gospodinjski tečaj *c Irajal vso zimo, vzporedno s kmetijsko gospodarsko šo- lo. Sola pa v tem letu še ni zaključile svoiega delu, ker sledijo še praktična strokovna dela na terenu, za katera se zibiška mladina tudi zelo zanima. V SLOVENSKIH KONJICAH SO USTANOVILI KP02FK MLADIH ZADRUŽNIKOV Pred kratkim je bil pri kmetijski za- drugi v Slov. Konjicah ustanovljen kro- žek mladih zadružnikov, ki bo štel nad 100 kmečkih fantov in deklet iz bliž- nje okolice. Večji del teh izhaja iz kme- tijske nadaljevalne šole. Na ustanov- nem sestanku so se pogovorili o nje- govih prihodnjih nalogah, ki bodo zlasti pri uveljavljanju novh metod deln v kmetijstvu, pravilni uporabi umetnih gnoul, predmet strojne obdelave zem- lje in izbir: dobrih semen za s; lev. Zbori pospešeialnih odsekov kmetijske zadruge Velenje ODSEKI SESTAVLJAJO NACRTE — ZA DOBER RAZVOJ SADJARSTVA LN ŽIVINOREJE Po vseh znakih sodeč, kaže, da se kmetijska zadruga v Velenju zaveda svojih nalog. Območje njenega delova- nja je precej mešano naseljeno, saj prebivajo tu rudarji, kt so zaposleni v rudniku in kmetje, ki zaposlene v rud- niku In drugod zalagajo s kmetijskimi pridelki. Vendar je bila prav ta pove- zava v zalaganju vsa leta nazaj precej slaba ali celo nezadostna. Sedanja združena kmetijska zadruga Velenje poizkuša stanje v pogledu pre- skrbe precej izboljšati. Končno so v zadrugi spoznali, da ni njihovo glavno delo le trgovanje, ampak pospeševanje kmetijstva, kjer precej lahko napravijo prav pospeševalni odseki, ki delujejo v okviru zadruge. Prav v teh dneh potekajo zbori po- speševalnih odsekov, na katerih sestav- ljajo in sprejemajo delovne programe za letošnje leto. Takšne zbore so imeli do sedaj že živinorejci, sadjarji, hme- Liarji, poljedelci in žene — zadružnice. Udeležba na dosedanjih zborih je bila zadovoljiva, saj znaša povprečno 70 odstotkov. Najvažnejši panogi zadruge sta živi- noreja in sadjarstvo. Prav zato so tudi načrti za ta odseka precej skrbno se- stavljeni. Živinorejci nameravajo letos uvesti rodovnike za vse krave z mleč- nostjo preko 2000 litrov. Ze lani in tudi letos so nabavili 56 govedi sivorjave pasme, od katerih bodo vzredili 10 bi- kov in 36 telic, ki bodo osnova za do- bro pleme. Nabavili pa bodo tudi elek- trične pastirje, postavili silose, nada- ljevali z urejanjem pašniškega obrata na Kozjaku, organizirali redne veteri- narske preglede ter predavanja in pri- rejali razstave živine. V sadjarstvu si člani postavljajo za najvažnejšo nalogo preprečitev vdora ameriškega kaparja na področje zadru« ge, saj ti predeli še niso okuženL Po- leg tega pa bodo redno škropili, sani- rali 35 ha sadovnjakov, povečali nasa- de mladih dreves na 24 ha ter skrbeli za čim boljši sadni izbor. Kar najvefl pozornosti pa bodo tudi letos posvetili delu na malinovih nasadih, ki lahko prinašajo prav lepe dohodke. Tudi ostali odseki imajo obsežne na- črte. Tako bo poljedelski odsek skrbel za kar najboljši izbor semen, za pove- čanje pridelka krmskih rastlin in do- bro gnojenje. Nič manjša naloga ga ne čaka v skrbi za povečanje pridelka ze- lenjave, s katero naj bi zadruga v večji meri preskrbovala velenjski trg. Prav pridelovanju zelenjave in povrtnin bodo tudi žene zadružnice posvetile več po- zornosti, saj lahko na tem področju še ntmogo napravijo. Velenjska okolica ima precejšnje možnosti za gojenje povrt- nin, le člane zadruge je treba za takšno delo zainteresirati. Hmeljarji imajo v načrtu predvsem redno škropljenje, analize zemlje ter povečanje hektarskega donosa hmelja* Res je sicer, da celoten okoliš zadrugo ni primeren za gojenje hmelja, ven- dar pa bodo hmelju posvetili kar naj- več pozornosti. Ze po načrtih nekaterih odsekov Je videti, da je ugotovitev pravilna: kme- tijska zadruga v Velenju se je pričela zavedati svojih nalog in dolžnosti. Tre- nutno imajo v zadrugi šele dva kmetij- ska strokovnjaka, za živinorejo in sad- jarstvo, ki sta najvažnejši panogi. Prav radi pa bi jih imeli še več, če bi jiH le dobili. Pričakujemo lahko, da bo letošnje delo zadruge in njenih odse- kov uspešno, če bodo uresničili postav- ljene načrte. (t) MANJŠE OBČINE PRECEJ ŠEPAJO V KOMUNALNI DEJAVNOSTI Naše občine, predvsem manjše, zelo počasi in neokretno rešujejo komunal- na vprašanja na svojem področju. Vzrok za to je predvsem neprožnost odgovornih referentov, ki še vedno ča- kajo navodil »od zgomj« in v svoji ne- samostojnosti pustijo ob strani tudi najaktualnejše, dostikrat oelo akutne probleme. Vzrok za togo reševanje komunalne dejavnosti pa je iskati tudi v dejstvu, da nekatere ' občine spričo skromnih proračunskih sredstev v komunali še vedno nimajo potrebnega referenta, ki bi dajal iniciative in usmerjal delo. Ne- katere občine zato razmišljajo, da bi se združile s sorodnimi sveti in vključu- jejo v kmetijsko gospodarstvo tudi ko- munalno dejavnost. V pogledu komunalne dejavnosti je doslej najboljša žalska občina, kjer že precej časa konkretno delajo in so že vidni prvi uspehi. Prav tako dobra j« tudi celjska občina, Šoštanj in do nek« mere tudi konjiška občina. V Sentjurjn pri Celju so tudi zelo prožni, hitro de- lajo in ne čakajo navodil. Slabo urejeno komunalno dejavnost pa imajo občine Vojnik, Vransko, Koz- je, Planina. V teh občinah Bi nujno mo- rali postaviti dobre referente v komu- nalne svete. Da bi se pospešila in organizacijsko utrdila komunalna dejavnost v našem okraju, je Svet za komunalo pri Okraj- nem ljudskem odboru Celje na svoji zadnji seji sklenil, da bo v drugi po- lovici marca sklical sestanek referentov komunalnih svetov in jim dal navodila za delo. Poklicali bodo referente vseh občin, tudi tiste, ki dobro delajo, da bodo medsebojno izmenjali izkušnje. Občine, ki referentov še nimajo, bodo na sestanek poslale načelnike odsekov. Celjski zdravniki odpovedujeio siulbe, ker ne dobijo stanovanj Celjska bolnišnica je v silni zadregi, ker vrstoma odpovedujejo službo zdravniki in strežno osebje zaradi ne- priniernih stanovanj. Na sejah stano- vanjskega urada in stanovanjske skup- nosti se je neštetokrat obravnavalo vprašanje, da je treba pri dograditvi novih blololjšal. Občni zbor je dal ponovno polno za- upanje dosedanjemu predsedniku lov. Jurju Bojanoviču, ki vodi pododbor UROJ v Vojniku že peto' leto. Poleg predsednika občinskega ljudskega od- bora tov. Jošta so občnemu zt>oru pri- sostvovali še sekretar obč. kom. ZKJ Vojnik lov. Stane Sotler, major tov. Vovk, kapetan Struna in lajnik okrajega odbora UROJ. ... IN ZALEDJA Klic po pravilni rešitvi tega vprašanja Nemalo je danes na Gomilskem po- govorov o bivšem Sokolskem domu, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom člani gomilskega Sokola tik pred voj- no. Prišla so vojna leta, okupator je začel z preurejevanjem doma, ki ga je namenil otroškemu vrtcu. Po osvobo- ditvi je bila v njem šola, potem pa razni poslovni prostori vse do danes. Po sklepu Ljudske skupščine LRS je tudi ta dom prešel v last tedanje Fiz- kulturne zveze Slovenije, a sedaj nje- nega naslednika Partizana. Upravljanje in gospodarjenje pa je bilo poverjeno Partizanu Gomilsko. Toda dom si laste še drugi. Do pred kratkim je v njem neomejeno gospodo- val tovariš Cizej, ki je na svojo roko sprejemal vanj stranke, ne da bi o tem obveslil, lastnika, ki naj bi z novimi strankami sklenili stanovanjsko pogod- bo. Tudi Občinski odbor v Žalcu brez do- voljenja daje v najem pisarniške pro- store. Ostane pa še nadalje vprašanje, kdo bo dom vzdrževal? Ali ni takšno postopanje protizakonito? Med samimi telovadci na Gomilskem je vsled takega ravnanja odgovornih činiteljev silno ogorčenje in zahtevajo vse pravice, ki jih rmajo po zakonih in ustavi. Mar naj dopustimo, da bi z laslnrno Partizana upravljali ljudje, ki so najbolj zagrizeno nasprotovali graditvi doma ' Z žulji in znojem gomilskih telovadcev, od katerih so mnogi dali tudi svoja živ- ljenja za našo svobodo, je prepojena sleherna opeka, z njim so zabetoni- rani lemelji, na katerih sloji dom, ki je danes kamen spotike, in tudi khc go- milskih telovadcev po pravični rešitvi tega vprašanja! ŽENE V REČICI PRI LAŠKEM SO ZBOROVALE Le malokdaj je sindikalna dvorana tako polna, kol je bila tokrat. Nad 200 žena se je zbralo na proslavo svojega praznika. Tov. Alojz Lešnik je sprego- voril ženam o pomenu 8. marca, nakar je sledil kulturni spored. Nastopila sta mešani in moški zbor Svobode pod vodstvom tov. Gorica, Fanči Hujdičeva je deklamirala pesem »Moja mamica«, tov. Gizela Papež in Zofija GrobelniK pa sta zapeli v duetu dve pesmi. Tudi enodejanki Krap in Vrnitev sla bili pri- merni za lo priliko. V KONJIŠKI OBČINI BODO OSUŠILI 50 ha ZEMLJE Pretekli teden so se v Slov. Konjicah sestali interesenti za osušitev vasi Pre- vrat pri Konjicah. V tej okolici predvi- devajo, da bodo z deli pričeli že letos spomladi, saj je precejšnji del finanč- nih sredstev že zbran. Občina Konjice in podjetje ODPAD sta dala po 20D.O0O din, kmetijska zadruga 100.000 din, pre- cej pa so zbrali še ostali interesenti. Z izkopom glavnega odvodnega jarka do Dravinje bo osušenih kakih 50 ha zemljišč. V kolikor pa bodo uredili še stranske jarke, bo la površina še pre- cej večja. Po urbanističnih načrtih za Konjice in okolico je ta predel pred- viden za novogradnje stanovanj, delo- ma pa tx)do tu njive, s čimer se bo znatno povečal dohodek. IZ SLOV. KONJIC Prejšnjo soboto so v Slov. Konjicah gostovali kvintet in trio Slavko Avsenik iz Ljubljane ter radijska pevca Danica Filipič in Franc Koren. Dvorana kultur- nega doma je bila polno zasedena, Ko- njičani pa so bili z dobrim in pestrim programom zelo zadovoljni. Istega dne so gostovali še v Zrečah. * Učenci vseh šol konjiške občine ra- zen Loč, Tepanja in Stranic so minuli leden tekmovali v različnih smučarskih disciplinah. Tega občinskega tekmova- nja se je udeležilo 105 učencev iz otro- škega vrtca, nižje gimnazije in vajen- ske šole. L. V. * Ta teden so imeli gasilci konjiške obči- ne svojo drugo letno skupščino. Razen delegatov iz vseh društev je bil na- vzoč še okrajni poveljnik iz Celja tov. Špes ter predstavniki občine in drugih organizacij. Na področju zveze je se- daj skupaj 11 društev, od teti so š'iri industrijska, ostala pa v večjih krajih. Skupno štejejo nad 800 članov, od ka- teriti je 272 aktivnih, med ostalimi pa ie tudi nekaj žena, mladine, pionirjev in podpornih članov. Te številke povedo, da je približno na 22 prebivalcev v ob- čini po en gasilec, oziroma član gasil- skega društva. L. V. KRAJEVNI ODBOR ŠMARTNO OB PAKI je že imel dve seji. Nazadnje so med drugim razpravljali tudi o potrebi nove- ga mostu na republiški cesti v Rečici ob Paki, ki je v zelo slabem stanju. Zaradi tega je odbor predlagal občin- skemu odlx)ru Šoštanj, da se ta most, ki je po osvoboditvi že drugi provizo- rij, zamenja z novim. R. P. IZ VELENJA Te dni se je pri sankanju smrtno po- nesrečila 8-Ielna Vodošek Danica. S sankarhi se je zaletela v drevo. Pri udarcu si je prebila lobanjo in je bila na mestu mrtva. UMRL JE JURIJ GORENJŠEK IZ LIPE PRI FRANKOLOVEM Pred dnevi je umrl v 74. letu starosti Jurij Gorenišek iz Lipe pri Frankolo- vem. Od blizu in daleč so ga na nje- govi zadnji poli spremili ljudje, med katerimi je bil zelo priljubljen. Kot kmečki fant je Gorenjšek zelo rad bral časopise in knjige. Ze kot mla- denič je sodeloval za časa stare Av- strije v Slovenskem prosvetnem dru- štvu na Frankolovem. Bil je znan kol zelo dober igralec. Ker je bil edini sin, je os^al na kmetiji in vzorno gospoda- ril. Bil ie dober gospodar, sadjar in če- belar. Poleg tega je zdravil živino kot samouk, posebno pred leti, ko je bila veterinarska služba še slabo razširie- na. Kmetje od blizu in daleč so hodili k njemu po nasvete in pomoč. Vsako- mur je rad pomagal. V zadnji vojni je izgubil štiri sinove, enega med njimi so Nemci obesili na Frankolovem. Pokojni Gorenjšek je bil tudi pesni- ško nadarjen, zbiral je stare pesmi, po- sebno pa so mu bile všeč pesmi pohor- skega pesnika Jurija Vodovnika, ki jih je znal skoraj vse na pamel. Pokoinik je bil zaveden Slovenec. Ko so prišli v ta kraj prvi partizani, jim je nudil pomoč in jih bodril. Za partizanski tisk je napisal več dogodkov iz t)orb v teh krajih. Napisal je tudi verz, ki so ga partizani vtisnili na spomenik stotim žrtvam n?i Frankolovem. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal še dolgo v lepem spominu. NA OBČNEM ZBORU SZDL V DOBRNI SO OBRAVNAVALL KAKO BI IZBOLJŠALI KMETIJSKO PROIZVODNJO Preteklo nedeljo je bil v Dobrni obč- ni zbor organizacije SZDL, ki je bil iz- redno dobro obiskan. Poleg številnega članstva je bil prisoten tudi predsednik Občinskega odbora SZDL v Vojniku to- variš Stane Sotler. V živahni razpravi so med drugim govorili največ o kmetijstvu na svojem področju. Ugotovili so, da je kmetijstvo v leh krajih še precej zaostalo. Zato so sklenili, da bodo temu vprašanju posvetili največjo pozornost, zlasti pa bodo skrbeli za boljšo kvaliteto in večjo proizvodnjo. Govorili so tudi o novem načinu obdavčenja v letošnjem letu, katerega namen je doseči večjo proizvodnjo. Tovariš Marčič je ob tej priliki poudaril, da so obdavčitve kme- tovalcev v drugih naprednih državah po dvakrat ali celo tudi trikrat večje kot pri nas, kar pa kmetovalec ne oh- čuti, ker je storilnost in proizvodnja kmetovalcev v leh državah mnogo višja kot pri nas. Popoldne pa so bili tudi občni zbori vaških organizacij v okoliških vaseh Dobrne. B. D. v času od 25. februarja do 3. marca 19S( je bilo rojenih 16 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Marjan Zalokar, poljedelec in Ivana Stnrbej. poljedelka, oba iz Zagorja, občina Kozje. Alojz Zaje, kmet in Marija Kihter, kmetica, oba iz Okonine. Edvard Pasar, rudar iz Doberteše vasi in Frančiška Gradišnik, poljedelka iz Sv. Petra nad Laškim. Anton Jazbinšek, šofer in Marija Tovornik, administratorka, oba iz Pla- nine pri Sevnici. Umrli so: Marija Heršek, posestnica iz Pake pri Vi- tanju, stara 77 let. Marija Kamšak, upokojenka iz Stenice, stara 79 let. Alojz Breznik, polje- delec iz Prislove, občina Vojnik, star 85 let. Franc Obreza, kmet iz Kunigunde. Lorenc Brantuša, poljedelec iz Brestovca, star 59 let. Janez Lesjak, prevžitkar iz Nimnega, občina Rogaška Slatina, star 83 let. Jožel Sekirnik, poljedelec iz Kamene, star 85 let. Viktorija Za- košek. otrok iz Trobnega dola, stara 7 mese- cev. Kari Škoberne, kmetovalec iz Trobneg* dola, star 83 let. Marija Zvegler, kmetovalka iz Brez, stara 64 let. Mihael Verbovšek, pre- vžitkar iz Male Breze, star 67 , let. Jože Atel- šek, prevžitkar iz Tera-Ljubno, star 82 let. Jožefa JuvaUr mala kmetica iz Ljubnega, stara 66 let. Antoa Jazbiniek, posestnik iz Gubneca* star 59 let. CEUSKI TEDNIK, 9. marca 1956 Slcv. 10 •- stran 7 Dekleta na preizkušnji Nekje je vas, kjer živijo zelo staro- kopitno, pa še za stare čase zelo zelo Izredno življenje. V tej vasi se nobena č)d deklet ne poroči, če prej ni preživela preizkrisno dobo v lastni hiši. Tam je ri^mreč v navadi, da do poroke skoraj iiihče ne ve, kdo s kom hodi, ker lju- bimca sploh ne izdata svojih čustev n?. cesti pred ostalimi ljudmi. Fant, ki ;i tudi izibere bodočo ženo, ima kaj lah- ko ix>t. Zvečer, ko nihče ne vidi, se splazi v dekletovo izbo in ostaja pri njej do pozne noči. Svoje obiske po- navlja tako dolgo, dokler ne ugotovi, da bo to dobra žena in mati. Na ulici pa se delata kot da se med sabo ne poznata nič bolj kot med ostalimi. Da pa kak mlad gorečnež ne bi iz- koristil te prednosti moškega ispola, ima ta posebnost tudi drugo plat me- dalije. Ce bi dekle v tej poizkusni dobi zanosilo, fant pa bi se hotel izmuzniti dolžnostim, je na njeni strani vsa vas in on mora, hočeš nočeš, v zakonski ja- rem. Če pa je poizkušnja brez posle- dic, se dekle nima kaj pritoževati, če je njen vasovalec obrnil krmilo drugam in spleza skozi okno tiste hiše, na ka- tere strehi štorklja raje spleta svoje gnezdo. Zelo čudne in starokopitne navade, mar ne? Gotovo bo kdo dejal, češ to je mogoče edino kje v predelih Afrike, kjer civilizacija še ni spremenila toka življenja. Pa ni res. Ta vas je sredi najbolj civilizirane evropske države. Težko je verjeti, pa je res. Vas v Ho- landiji se imenuje Staphorst. FILM Torej le ne »kooprodukclja za vsako ceno" Lani smo že dosti brali o novem koo- produkcijskem filmu med podjetji Sa- rajeva in Dunaja. Skupaj naj .bi po- sneli film o uboju avstrijskega vojvode Ferdinanda leta 1914 v Sarajevu. Ta dogodek je formalno sprožil že v na- prej dobro pripravljeno prvo svetovno vojno. Zanimanje za filmanje tega dogodka je povzročilo ponovno sojenje srbskega narodnega junaka »Apisa«, ki je bil pred prvo svetovno vojno voditelj pro- tiavstrijske črne roke in ki je vodil zaroto ter atentat na avstrijske samo- držce. Ta človek je bil, kljub svojim zaslugam po končani vojni s strani pro- ti! j udsikega režima obsojen na smrt. Ker pa naše ljudstvo ne more trpeti, da bi ti patriotični borci iz preteklosti Mli zabeleženi kot nekaki zločinci, je bil proces obnovljen, voditelju »črne roke« in njegovim soborcem pa je bila tudi pred javnostjo vrnjena čast, če- prav mu vse to ni moglo povrniti od- vzetega življenja. Vsekakor je dogodek leta 1914 v Sa- rajevu vreden filmske zgodbe, ki bi verjetno kot zgodovinska snov imel lep uspeh v svetu. Toda avstrijski družab- niki so hoteli v tem filmu nekaj dru- gega, kot bi bilo nam prav oziroma zgodbo, ki bi naposled lahko žalila naše narode. Podjetje v Sarajevu na to ni pristalo in odklonilo sodelovanje z Av- strijci, hkrati pa dunajskemu podjetju ni bilo dovoljeno, da bi film, s tako tendencioznostjo snemali pri nas. Pod- jetje sicer ni odstopilo od namere in je film posnelo kar na Dunaju. Sicer pa nič hudega. Film tako in tako ne bo dosegel prave vrednosti, ker je zgre- šena že osnovna fabula. Avstrijci s ta- kim načinom pač ne bodo »presentili sveta« s svojo panavstrijsko verzijo. Prav je, da je naša filmska družba zavrnila sodelovanje ob takih pogojih. Morda bo tudi pri nas kdaj ta zgodba vzpodbudila koga k snemanju doma- čega filma o tem dogodku, na vsak na- čin pa boljšega in resnicoljubne j šega kot je pravkar dokončan avstrijski. ZsL smeli in dobro voljo moderni okusi Možak je vdovec, ki se je naveličal samevati. Napoti se v ženitovanjsko posredovalnico in pove uslužbencu svo- .ie poglavitne želje. Uslužbenec išče med kartoteko in mu izroči kuverto z napisom: Ženska kot na sliki. Cim pa je vdovec pogledal sliko v kuverti se preplašen strese in reče: »Nikar ne recite, da je tale lepa kot slika?!« Uslužbenec pa skomigne z rameni in odvrne: »Zavisi od tega, kako cenite Picassov smisel za lepoto ...« sreCa in nesreča Možak je zvedel, da je njegov sin dobil naslednika. Njegovi kolegi so mu čestitali, češ, njegova veja se lepo raz- vija. On pa odvrne: »Veste, to je že lepo, ta zavest, da ima moja kri in ime lepo prihodnost. Moti pa me pri vsem tem le to, da sem po- ročen s staro mamo.« smola pa takšna Jetniški paznik je postal pozoren na jetnika, ki nikoli ni doživel nobenega obiska. Človek se mu je zasmilil, pa je vprašal: »Slišite, vi, kaj nimate pod soncem nikogar, ki bi vas prišel obiskat?« »Imam, pravi jetnik, toda ta smola je vmes, da so vsi tukaj.« cisto razumljivo Mož sedi doma na kavču. V desnici drži časopis, z levico pa neprestano nosi k ustom trikrat žgano slivovko. »Cuj, žena, pravi on, zamisli, kaj so pogruntali tile novinarji. Vsakokrat, ko izdihnem, umrejo na Kitajskem trije ljudje.« »Je to kaj čudnega, pravi žena, pri tej tvoji sapi.« churchill o političnih vrlinah Bivšega britanskega premiera Chur- chilla so vprašali, katere izmed last- nosti dobrega politika so najvažnejše. Brez obotavljanja je odgovoril: »Najvažnejša je lastnost, da zna na- povedati, kaj se bo zgodilo jutri, čez teden, mesec ali celo več let, potem pa, ko ta čas preteče, znati povedati, zakaj se je drugače zgodilo.« BLAZ senica s fiSolom se nabasal je zvečer prijatelj moj z imenom Blaž Senica, potem pa je težavno noč imel in sanjal je, da bil je prava ptica, senica namreč, ki koristna je, ko uničuje nam mrčes v vrtičkih in poje nam, nasploh pa njen ugled dokaj visok je pri ljudeh in ptičkih. Tako je sanjal in je srečen bil, ko mirno užival je življenje ptice. Tedaj pa — groza! — Ribnik z Jesenic nastavil tu je svoje limanice. In Blaž Senica vanje se je ujel — seveda v sanjah le kot ptica pevka, ki je zares koristen njen poklic v pogledu gospodarskega prispevka. Prijele trde roke so ga zdaj in stlačile ga k ptičji družbi v ječo. Namenjen za izvoz čez mejo naj v tujino si iskat gre novo srečo! Kdo bi sentimentalno se solzil, če važne vendar so pri tem devize! A ptice pevke — tudi one naj nam v boljši čas pomagajo iz krize! In Blaž Senica je moledoval: »Pustite me v preljubi domovini! Tu sem rodil se, gnezda pletel tu! Pogin grozi mi v žalostni tujini! Prostost sem ljubil, polje, vrt in gozd. Zdaj bo pomlad, ki sem težko jo čakal. Golazen z drevja vam pobiral bom. Srce imejte!« Bridko je zaplakal. Iz sanj se Blaž Senica zdramil je vznemirjen ves in moker v znoju vročem. »Saj sem le sanjal!« si oddahnil je. »Mi pač Senica je ime! Kaj hočem!« Veselo vstal je in po časopis je stopil, ki ga čakal je pri vratih, in bral: »Podjetje Ribnik z Jesenic ne sme izvažati več ptic krilatih!« DRUGAČEN POSEL Pogrebni zavod sreča Pivovarno in posmehljivo dregne ji pod nos: »Uboga reva, ti si deficitna, a le poglej, kako jaz rinem voz! Dva lepa milijončka sem dobička pripravil lani, ti pa si dolga nalezla se za milijone štiri, naj pade nate zdaj sramota vsa!« Tedaj pa z glavo zmaje Pivovarna in reče mu: »Prijatelj, le nikar! Saj vemo! Ti imaš z mrliči posla, a meni živi le ljudje so mar! Lahko je vleči dinarje iz žepov mrtvakom, ki ne branijo se več! Drugačen pa je z živimi tak posel, hi le težko od njih gre dinar preč!« Italijakni ^ tujini Trg v Bologni V Italiji so objavili podatke o tem, sednih in prekomorskih deželah oprav- da se je po vojni iz države izselilo nad Ijajo Italijani najrazličnejše posle. Svo- 1,400.000 Italijanov, vtem ko število jim svojcem v Italiji so doslej poslali brezposlenih še vedno narašča. V so- že 80 milijard lir. »PROSIMO, SEDITE, SIR!« Med veliko tiskovno, konferenco, ki jo je priredil angleški premier Eden v Ottawi, je prišlo do prijetnega slučaja. Novinarji so razumeli, da je za Edena prenaporno dve uri stati in odgovar- jati na vprašanja in so ga prosili, naj se vsede. Eden je to z veseljem storil. NAJBOLJ PFwILJUBLJENO VREMENSKO POROČILO Televizijske postaje v ZDA si zelo pirizadevajo, da bi vsestransko zadovo- ljile svoje gledalce. Posamezne postaje skušajo napraviti privlačna celo vre- menska poročila. To je nedvomno do- slej najbolj Uspelo televizijski postaji CBS v New Yorku. Za to oddajo so najeli 23-letno plavalko Ginger Sten- ley iz Floride. Plavalka je v plastičnem bazenu — v vodi seveda — od koder daje vremensiko napoved. Na prozor- ni steni bazena je vrisan zemljevid Združenih držav Amerike. S tako atrak- cijo želi televizija svoje poslušalce, predvsem pa gledalce spraviti v dobro voljo. Kajti oib pogledu na očarljivo povodno vilo v bazenu se gledalci ne- hote spomnijo na sonce, poletje in pla- že ter tako z večjo lahkoto prenašajo trenuten mraz in vlago. Napovedujejo, da ibo Ginger Stenley kmalu zamenja- la Esther Williams. Njena popularnost namreč hitro narašča. RESNIČNA ZGODBICA IZ STOCKHOLMA Znano je, da imajo otroci čist in prodoren glas in večkrat postane člo- vek na cesti nehote prisluškovalec. — Štiriletna deklica gre z očetom na izprehod. »Očka, če bi sedaj prišel na- sproti velik pes, ali bi se zbal... ?« — »Kaj še!« se zasmeje očka. »In velike- ga konja?« nadaljuje deklica. »Tudi ne!« Trenutek molka. Potem: »Torej, očka, potem te je strah samo pred mamico.« DVOJNA IZGUBA POLICIJE Nek londonski žepar si je privoščil drzno tatvino. Ko je policijsko mostjvo igralo neko tekmo z moštvom iz Chig- yella, je vlomil v policijsko kabino in med tem izropal vse denarnice. Slu- čaj je tudi hotel, da je policija izgubila tekmo. Za sram.oto ji torej ni bilo tre- ba skrbeti. DIREKTEN PRENOS ZIMSKE OLIMPIADE S POMOČJO EVROZIJE Londonska radijska postaja nudi di- rekten prenos dogodkov na zimski olimpiadi iz Cortnie v Italiji. Ta pre- nos izvaja s pomočjo mreže evrovizije in njenili stalniti zvez z evropsko ce- lino. Televizijske slike prenaša na raz- daljo 1600 km. Linija poteka iz Italije čez sedlo Jungfrau v Švici, Kdln, Bru- xelle5 in l.ille It^rancija). Na mikrovalo- vih potujejo slike s francoske obale preko kanala na angleški otok, od ko- der jiti prenesejo s kontinentalnega le- levi7ijskega sistema 5 625 linijami na londonski televizijski sistem, ki ima 405 linij. Te žive slike bodo zasenčile do- sedanje filmske posnetke v Stockholmu in Melbourneu. ZDRAVLJENJE S KOBILJIM MLEKOM V SOVJETSKI ZVEZI Slcoraj v v-eh zdraviliščih v Kazah- stanu so uvedli zdravljenje s kobiljim mlekom. Zdravilišča imajo velike far- me za pridobivanje kobiljega mleka. V teti sana^orijiti in zdraviliščih so lani porabili dva milijona kobiljega mleka. Kobilje mleko vsebuje mnogo zdravilnih snovi. NOVI POKLIC EZZARDA CHARLESA Nekdanji svetovni prvak v dviganju uteži Ezzard Charles je stopil v službo pri neki trgovski hiši v Cincinnati. Tu je postal prodajalec parfumov. Ljube- znivost in moč se kosata v eni osebi. Srečanje (Nadaljevanje in konec) V Veri je zagorelo. Se vedno isti trmasti Andrej. »Oprosti, Vera, niti pijače ti nisem ponudil,« se je sponmil Andrej in vstal s stola. »Si žejna?« »Bila sem tam pri Lizi, i>usiti.« »Prav. Ali naj odprem radio?« »Radio? Ga že imaš,« je zažarela Vera. »Daj! 2e dolgo se nisem počutila tako dobro, pač skrbi in delo.« »No, no,« ji je oponesel Andrej in odprl radio. Tudi on ga že dolgo ni poslušal. Samemu mu ni bilo do godbe, kajti melanholiji se ni udaj al. Andrej jo je gledal in kadil. Vitka je, lepa, ponosna in vsako stvar premisli kot nekdaj. V Andreju se je vzbudila že- lja, da bi jo poljubil, da bi jo spet lju- bil, kot nekdaj. Obrnila se je k njemu. Radio je za hip zahreščal, nato so se i^azlili po sobi prijetni glasovi tanga. »Sedi k meni,« mu je pokazala z ro- ko in on je sedel. Kolikokrat sta tako poslušala radio in molčala. Nato jo je prijel za brado in ji dvignil obraz da bi jo poljubil. Vera ga je odrinila: »Veš, ne zameri, po hlevu smrdiš.« Andrej se je zasmejal. Tudi Vera se ^ mogla vzdržati. »Res, Andrej.« »To je moje delo, kmet sem,« je od- govoril. Vera se ie tiho nasmehnila in zavrte- la gumb pri radiu: »Hm, saj res, to je tvoj posel.« Tedaj je vzburkalo v njem. Objel 30 je počasi, kot da bi sanjal. Počasi sta se poljubila. Andrej jo je držal v naročju in ona je šla z roko preko nje- govih las. Tako sta ostala, dokler ni skladba v radiu utihnila. Spet je izbirala Vera in vrtela gumb od postaje do postaje, da bi ujela kaj boljšega, obrnila se je k Andreju: »Se?« »Seveda.« »Hm,« je pomislil Andrej. »Pusti Straussov valček, ta je najdražji spo- min.« »Molči,« ga je prekinila Vera. Andrej je nehal. Trepetal je v pri- čakovanju. Tako topla je ta godba. Ti- ho trepetajo strune violin, nato tro- benta napolni sobo z valovanjem. Molk je nastal v sobi. Vera je sto- pila k oknu. Skozi porumenele pelar- gonije je zrla na kolovoz. Godiba je po- stajala vse tišja in tišja. Nekaj časa se je slišalo samo omamljivo drhtenje strun. Dekleta je prevzelo do zadjijega živca. Andrej je stopil k njej. Ka- kor v sanjah ga je Vera pogledala. Tedaj se je od daleč zaslišalo ena- komerno hrustanje cokel po kamenju. Nekdo je hodil p>o kolovozu. Noč je bila svetla in oba sta gledala na pot, kdo bo prišel. Godba v radiu je izzve- nela. Le drhtenje strun v sobi sta še čutila. Vero je oblila zona in tudi Andrej se je zganil. Oba je spreletelo isto ne- prijetno čustvo, očitajoče spominjajoč na nekaj daljnega. Mimo je počasi pri- šla Verina sestra. Vsa zadihana in pot- na od koša, ki ga je nosila na hrbtu. IzFK>d nazaj zavezane rute so ji štrleli lasje, bluza ji je visela izza krila. Cok- Ije na nogah pa so ji smešno odskako- vale. Koraki so škripali po kamenju in sestra je izginila za oglom... Tedaj se je podrlo vso lepo čustvo. To sta začutila oba, Vera in Andrej. Postalo jima je nerodno. Vera se je iz- vila iz objema in ugasnila radio. An- drej pa je globoko vzdihnil. Molčala sta in sram ju je bilo. Pred očmi je še' lebdela Verina sestra s košem na hrb- tu, v raztrgani obleki in znojnim obra- zom. Mir je bil povsod, mir, ki molči, da človek ne ve izhoda, da se boji misliti in dihati. V medli nočni svetlobi so se risali po sobi kosi pohištva. Andrej je sedel na divan in si podprl glavo z ro- kami. »Vera,« je pretrgal molk Andrej. Ve- ra se je zdrznila. Nič mehkobe ni bilo v njegovem glasu. Dvignila je glavo. »Vera, pretrgajva s tem. Vzemiva se.« Spet sta molčala. V Veri je zakipelo. Torej tako dolgo je morala čakati in sanje so se uresničile. In ona je morala priti k njemu. »Urediva si življenje,« je iMJnavlj^al. »Sanj je zadosti.« Kakor senca jima je šinila spet Verina sestra pred oči. Toda zdaj nista čutila več odpora in nepri- jetnosti. V življenje ju je potegnila oba. Trdno sta se objela in krepko polju- bila. Ko se je Vera vračala, — je vas trdno spala. Nekje daleč so bevskali psi. Vera ni budila domačih; šla je v kamro, kjer je po navadi sestra spala. Tudi zdaj je ležala zleknjena na belih hod- njičnih rjuhah. Obleka je bila vržena preko končnika. A coklje so stale pred posteljo. Sanjala je nekaj, odpirala usta in krčila prste... Vera jo je gledala. To telo gara. Kdo ve kako težko si je zadela sama tisti velik koš? Mogoče se je uprla v kako drevo, mogoče se je koš nagnil, da je padla FK>d njim na roke. Oh, objela bi jo, objela in se izkri- čala. Se ji je šumela godba, še je čutila močne moške ustnice na svojih, An- drejev objem, njegove močne roke, pa duh p>o zemlji in gnoju. Kako novo, kako prijetno je bilo to odkritje. Vsa ta čustva so se križala v Veri, čutila je v sebi moč, da bi vrgla svet s tečajev. Najraje bi zbudila sestro. Po- vedala bi ji, da je na svetu vendar lepo. a'. e. Resnice — misli in jezice Ure in ure lahko govori o stvareh, ki jih s svojo pametjo ne more rešiti. Kdor se pritožuje, da ne dobi tistega kar zasluži, si lahko mirno čestita. Ce kdo začne: Ne smete se jeziti, če vam povem .. . potem bodite prepričani, do boste gotovo zelo jezni, ko bo kon- čaL Vsak dan zabeležijo v medicini ne- kaj novega, najnovejše pa je čudežno zdravilo, katerega prenese le tisti, ki je popolnoma zdrav. Ženska je oseba, ki ne ve, kaj hoče, toda to hoče imeti takoj. Ženska je tudi oseba, ki p>ol ure kle- peta pred vrati, ker nima časa, da bi vstopila. Mlad človek je tisti, ki je spet lačen, preden so krožniki pomiti. * Izkušnja je tisto, kar ostane potem, ko je vse drugo vrag pobral. Netakten človek je tisti, ki na glas pove, kar vsi mislijo. Skrbi so podobne tistemu, ki današ- nje sonce skriva za jutrišnjimi oblaki. S!cv. 10 - stran 8 CELISKI TEDNIK, 9. marca 1956- SIJAJNA ZMAGA CELJSKIH SMUČARJEV LeteSnJe tradicionalno srečanje medmestnih smučarskih reprezentanc Zagreb : Celje je u nami. Celjski smučarski delavci so ujeli .šc Badnji sneg in z veliko mero po/.rivovalnosti ^^ usposobili progo za veleslalom pri Celjski oči. Itila je to lepa prireditev, ki jo redko- kdaj dii/.ivimo, le žal, dn so bili na njej zbra- ■t le tekmovalci In sodniški zbor. Letos su se Celjani kret>ko oddolžili za lanski poraz na Slemenu. Dosegli so prepričevalno zmago z naskokom preko 1 minuto in pol pred angreb- ško ekipo, pa čeprav je v ekipah nastopilo le po osem smučarjev. Premoč celjskih reprezen- taniov lahko ocenimo tudi po tem, dn se je v prvo desetorico uvrstilo kar 8 Celjanov. Pa poglejmo rezultate: na 1000 metrov dolgi progi i višinsko ra/.liko 2^0 metrov in 12 vrntri je bil vrstni red naslednji — Uršič (Celje) 1.04.8, Cetina (Celje) I.Ot.9. Modric J. (Zagreb) 1,05.4, Brnčič (Zagreb), Stoklas. Veber Videčnik, Ko- pitar, Debeljak in Hrastnik (vsi Celje). Nave- deni celjski smučarji imajo skupni čas 9,46.4, zagrebški pa, ki imajo le dva predstavnika med prvo desetorico, so ostali na slabših mestih, 11,28.6. l'o zaključenem tekmovanju Je bila tradi- cionalna svečanost z razdelitvijo pokalov, pla- ket in praktičnih nagrad. V imenu pokrovitelja Obč. LO Celje je tekmovalce pozdravil lov. Jakob 7.f.n in jim čestital k lepi športni borbi ter uspehom na tekmovanju. Celjski smučarji so znova navezali stike s tovariši iz Zagreba, ki so že tako pristni — saj je bilo to že osmo srečanje po osvoboditvi, prvo pa že |>red 21 leti! Smučarska srečanja Zagreb : Celje po svojem |>omenu že prekašajo ozek okvir šport- nega tekmovanja in služijo višjim smotrom, načelom, ki jih tako poudarjajo naši politični voditelji in po katerih jc uravnano vs« nase današnje življenje. _Košarka_ ENKRAT ZMAGA - DRUGIČ PORAZ Celjski košarkarji, ki v zadnjem času kažejo močno razgibanost, so t nedeljo imeli v go- stch dve ekipi iz Maribora. Celjanke so po izenačeni l)orbi le končno dosegle zmago, po- vsem zasluženo z 28:23 (14:22). Vso igro so bile v vodstvu, tu in tam pa so se Mariborčanke že nevarno približalo. Pri Celjankuh jc s svo- jo igro najbolj ugajala Raraskuglerjeva. Vsej ekipi se pozna, da ni vigrana in da ni v zim- skem času resno trenirala. Kljub porazu so nns najbolj zadovoljili mo- ški. To je bila hitra in lepa igra. polna duho- vitih kombinacij in akcij, ki je še nismo vi- deli na celjskih tleh. Bivši zvezni ligaš Mari- bor je bil boljši, naravnost pa je bnljiral v moštvu V račko. Celjani so okrepljeni s Kovači- čeni pokazali solidno znanje, od vseh je bil najboljši atlet Lešek. Rezultat Il?:78 (76:56) za Maribor. __Odbojka_ BRANIK ZMAGOVALEC Le malo ljudi se je zanimalo v zadnjih dveh nedeljah za kvalitetno odbojko, ki nam jo je pripravilo SD Beton. V Celjn smo imeli držav- nega prvaka Branika, nič slabše igralke Ma- ribora itd. Pri ženskah je preteklo nedeljo zmagala ekipa Branika pred Mariborom in Be- tonom. Pri moških pa so bili v nedeljo na- slednji izidi: Beton : Bistrica 3:2, Branik : Vnzcnica 3:0. Branik : Beton 1:1, Beton : Vu- zenica 1:1, Branik Bistrica 3:t in Bistrica : Vuzenica 1:t. Zmagovalec turnirja jc bilo mo- štvo Branika. PRIREDITVE, REZULTATI - SLOVO OD ZIME V množičnosti so brez dvoma šolarji — smu- iarji v celjskem okraju letos prednjačili po (juučiščih. Najprej rinm jc smučarska anketa po šolah pokazala, da smuča preko 5000 šolske ■iladiuc V našcra okraju. Koliko smo jih spra- vili na sneg, na šolska tekmovanja? O tem ne noremo dati še točnega odgovora, vcadar po vesteh iz naših šol lahko brez pretiravanja napišemo. il» jih j« liilo preko 2.i00! Res — napredek proti prejšnjim letom. Pred nami je kopica rezultatov i/. »ulskili prireditev, zlasti Iz občinskih tekmovanj, ki so zbrala le naj- boljše smučarje i/ pMsameznih šol. Koliko jc bilo tu veselja, radostnih obrazov, zagrizenih iportiiih bolh — to vedo le tisti, ki so prt- kostvovnli tekinovnnjein. Pri teh mladih re- prezentantib si videl pisano opremo, celo tako primitivno — enostavno kot pred 200 leti. Le prsni jermen in vrvice so pritrjevale obutev k tmnčem domače izdelave, v rokah pa so bite priložnostne palice brez krpljic, pentlj, konic, takšne pač, kol jih l.ihko najdeš pod kozolci ali pa celo na njivah, zlasti tam, kjer še niso pospravili fižolovk. In vendarle tndi s takšno opremo se da smučati, še več. tudi tekmovati In lo kot reprczentuut svojega zavoda. Po 18 in še več kilometrov so prevalili peš in na tmnčeh nekateri izbranci, da so nato nastopili na občinskih smučarskih tekmovanjih. Letošnje leto je bila sijajno organizirana mreža šolskih tekmovanj — interna šolska, občinska in okraj- na, le žal, da se slednje zaradi nenadnega slovesa zime ni moglo izvesti. Poglejmo neko- liko po smučiščih, kjer so bila občinska tekmo- vanja. GORNJESAVINJSKI ŠOLARJI NA GOLTEII V planinski koči na Golteh se je koncu februarja zbralo preko 80 smučarjev iz ti šol. Največ jih je bilo iz nižjih gimnazij niozirskc •bčiiie, manjkali pa tndi niso najmlajši iz oajoddaljenejših predelov. Nova poznanstva, pestrpnost mladih tekmovalcev pri žrebanju, ucmiriio spanje pred Ickmovnn iem sanje o (•ivih mestih in podobno, so izpolnile dan in noč pred liriceiKoi.i uui u iiu suc^i.. — sko- ke jc bilo največ zanimanja. %>olarji so si sami nrediti skakalnico, nu kateri je presenetil Gornjegrajčan Štorgl s skokom 18,5 m. Po sko- kih so se vrstila tekmovanju v tekih in nato &e smuk z vrha Medvedjnka, spremljan z meglo. Vendar nesreč ni bilo na tekmovanju. No, v smuku je bilo seveda več presenečenj, uted njimi največje, neznani smučar iz Luč, nčenec Burja, ki je prekrižal račune vsem tistim tekmovalcem, ki so že večkrat nastopili na pmlobuih tekmovanjih. No, pa poglejmo najboljše v posameznih disciplinah. V skokih fetorgi (ginin. Gornji Grad). V tekih: Zvan Iosn. šola (jiorica). V smuku: Cesar (giinn. tuzirje). Pri pionirkah so bile v tekih naj- boljše: Iludolin (gtmn. Mozirje), ▼ smuku p« Malek (giiuii. Cioiikji GiaU). vrstni red šol: (tiinnaziju Mozirje, osnovna šola Gorica ob I)rcti, gimnazija Gornji Grad itd. Organizaci- ja tekmovanju jc bila odlična, uiozirska občina pa je najboljšim pripravila proktične nagrade. Tudi šoUanjska občina je izvedla šolsko prvenstvo, na katerem so nastopile vse šole. Tekmovalo je 160 mladih smučarjev, med se- boj so se pomerili v tekih, smuku, skokih in relo v sankanju. Poglejmo najboljše. V tekih iiri pionirjih Ariič in Turk, pri pionirkah .Mžnik in Jerič, v smuku pri pionirjih Jonko in .Skorjanc, pri pionirkah pu Meh i" Sfv»r'<'k. I>ri niludincih sta bila v teku najboljiša Potoč- nik in .šuniljak, v .»muku Zakeršiiik lu Koseni- pa. v skokih Koren in Kočcvar. Pri pionirjih J*' v skokih bil najboljši Besirevič pred Ca- gerjem, v sankanju pa Špendau pred Zager- jl^O. V Vojniku je na občinskih tekmah nastopilo greko 50 tekmovalcev iz vseh šol v občini, olarji so prišli nu tekme tudi po 10 kilo- metrov daleč peš — tako iz Dobrne in Frau- koluvcga. Pred občinskim tekmovanjem so inieli šolska tekmovmija. na katerih je kar v >ojiiiku nastopilo okrog 150 smučarjev, v Do- brni pa preko l«0. 1'ii^lcjiiio si i>l> iiisk.> t^'.''' carske prvake v letošnjem letu. Pri pionirjih t skokiti Lampret (gimn. Vojnik), v tekih Pre- voršek, Jurša (oba gimn. Vojnik), v smuko $uster. Kranjc in Vinder (vsi gimn. Vojnik). Pri pionirkah v tekih Kovačič in Iterlah (obe fimn. Vojnik), od 7—tU let pa Vinder in Lu- anc (obe osn. šola Vojnik). Pri inladiiikuh sta bili v lekili najboljši Stropnik in Kciupl (obe Vojnik), pri |>ionirjih od 7—10 let pa Kraner in Doganoc (oba osn. fiola Vojnik). Poglejmo {e mladince, ki so se trdo spoprijeli med se- boj. V skokih so zopet najboljši (spiuUlcr in Koželj), v smukn Sentočuik, UoUan (Vojnik) In Begnar (gimn. Dobrna), v tekih pa Marolt (Vojnik), Regnar (Dobrna) in Sentočnik (Voj- nik). Ali 5e pogledamo t Šentjur? Tam je bilo v zadnjih dneh vse živo na snegu. Na smu- Jarskem prvenstvu gimnazije je nastopilo pre- ;o !»• dijakov. Prvaki m letoostaja smučanje med mladino močno priljnbljeno in da dobiva že množično obliko. Partizan Sentjnr je organiziral tudi pionirsko smučarsko šolo. Tudi l'Mrti/"" Oobrna 'f" o»!vo| v zadnjem •I. Poleg nastopov ■ tcloradnimi točkami in folkloro t.„ /....t..j..i |>ii.>.... .lil nu krajevnem prazniku (delo vadileljice Pasaričeve), so se pomerili tmli na snegu v smučanju in sanka- , uju. V sankanju so bili najboljši Roje, Gabrič ii> Videnšek (nastopalo je in pionirjev), v smn- , Carskem teku Okrožnik in Regner. v skokih pa ^ Okrožnik, Vrtačnik, Milavc in Dečman. Dol- iinn skokov od 9 do lu metrov! Partizan Prebold je tudi ljubitelj smučarskega iporta. saj se vaditelji zavedajo njegove ko- risti za nist in telesni razvoj mladih ljudi. , Sicer v Preboldu smučajo stari in mladi. To : smo lahko opazili letos po vseh idealnih smn- J čiščih. ki jih je na pretek v tem kraju. Nima- ; mo številk o vseh tekmovalcih na partizanskem \ smiičurskein prvenstvu, čeprav lokalni pisec trdi. da je bilo kot v mravljišču. Med najbolj- šimi so liili na tekmah od T-tft let Lesjak Roman. Vozlič Zdenko. Kupec Erih. Jo51 Silvo, Piki Jože. v vseh disciplinah Korun iz Šem- petra. Društvo je pripravilo mladim zmago- valcem lepa darila. Partizan v šniiirjii pri JeJšnh je tudi spravil mladino na smuči, kjer so organizirali tekme v palriiliieni teku. smuku in skokih. Številni gledalci SI) prisostvovali prireditvam in uživali \ lepih linrbnh. Proga za patrolni tek je vodila ■kozi Cninrski trg na Bol>ovo. kjer je bilo ure- teiui strelišče. Zmagovalec palrolnega teka je il Mnvrin Jiinž. na zahtevni progI za smuk in M« 2« in skakalnici pa je bil zmagovalec mladinec Sinpira Marko. Najmlajši skakalec Kovačič Marko je skakal izredno lepo in s« Je casluženo uvrstil na 2. mesto. I F.P SMUČARSKI DAN V DOBRNI 7.v dolga leta niso otroci v Dobrni doživeli tako lepega dne. Preteklo nedeljo je TD Par- tizan ir-.uii/irHln smučarske tekme, pred le« pa je bil tndi prost smučarski tek. Tekem r veleslalomu so se udeležili vsi šolski otroci, kakor tndi najmlajši na saneh. Prvemu je bil« podarjena zelo lepa nagrada — amičL IZ POLZELE Preteklo nedeljo je bila na Polzeli svečana proslava Dneva žena. Dvorana že nekaj let ni t)ila tako napolnjena, kakor ob tej proslavi. Proslavo je or-- nnni/irala ženska organizacija pri Š7DL Polzela, dočim so s programom sodelovale vse šote in DPD Svoboda. Po<=elino liut>ke so bile točke, ki so iiti dali najmlajši iz Mladinskega doma »Vere Slandrove«. * Tudi Ljudska univerza na Polzeli uspešno deluje. Predavanja so redno enkrat tedensko in so po vsebini zelo zanimiva. Do jedaj so bila predavanja o vremenu, atomski energiji in o po- menu socialnega zavarovanja. Predvi- dena pa so še predavanja o izvoru re- ligije, izvoru živih biMj, o družbenem upraviianiu, potopi*^! in podobno. Obisk predavanj je zadovoljiv. * V okviru DPD Svobode na Polzeli deluje tudi folklorna skupina, ki je bila iislanovljena na zadnjem občnem zboru Svobode. To "^ekrtjo je prevzela tova- rišica Vlasta Ranik, ki je uspela v treh mesecih organizirati 16-člansko sku- pino mladincev in mladink in jo tako ; izvežbati, da so lahko pri nedeljski pro- slavi že samostojno nastopili. ŽELEZO SO KRADLI 38-letni Kosi Stanko, 34-leIni Teleban Mijo in -letni Roždžak Ivan so v rud- niku Zabukovca vzeli okrog 44 kg sia-- rcga in 8 kg novega železa v vrednosti 3.113 dinarjev, podjetju »Granit« v Za- bukovci pa 28 in pol kg betonskega železa, 4 kg žičnikov in nekaj drugih stvari v skupni vrednosti 3.120 dinarjev. Obsojeni so bili: Kosi Stanko na 4 me- sere zapora. Teleban Mijo na 4 mesece zapora pogojno in Roždžak Ivan na 3 mesece zapora. POPER MU |E DIŠAL S. L. je bil zaposlen pri trgovskem podjetju Koloniale-Zivila v Celju ko! delavec. Iz skladišča jc vzel 2,10 kg popra v vrednosti 6.825 dinarjev. Ka- znovan je bil s 3 meseci zapora, po- gojno. O delu društva „Partizan" v Laškem o Partizanu v Laškem Je bilo v zadnjem leta ▼ domačem mestecu precej razprav m polemik pri vseh krajevnih organizacijah. Baje so se na vseh letnik skupščinah laških dru- štev obregnili ob Partizana, da ne kaže razu- mevanja za napredek ostalih organizacij in tesnega sodelovanja, ki bi naj bil pogoj za tovariško sožitje vsega prebivalstva. Brez dvo- ma je bila najtežja trditev KUD Svobode, da Partizau celo nacrtnu in sistematično zavira delo njihovega društva (o tem smo celo čitali poročilu nekega pisca v našem tedniku). Ali so vse te trditve utemeljene iu v čem Partizan v Laškem greSif Zadnja letna skupščina Partizana v Laškem je pokazala pravilno prizadevanje celotnega upravnega odbora za razvoj telesne vzgoje v tem prijaznem mestecu ob Savinji. Društvo razpolaga z impozantnim telovadnim domom, najlepšim v celjskem okraju. Dom je bil v zadnji vojni močno poškodovan in pred leti restavriran s pomočjo republiške zveze Parti- zan. Partizan Laško ic pokazal vsa zadnja leta izredno skrb pri vzdrževanju te stavbe in je svoje dohodke vložil v stavbo in naprave. Uprava društva je dom z veliko telovadnico dajala na razpolago vsem laškim organizaci- i'«m za vse prireditve, seveda proti najemnini, i jo narekuje tarifni pravilnik republiške zveze Partizan iz Ljubljane. V prvi vrsti jc uprava skrbela za to, da je dom služil svoje- mu namenu, za kar jc bil zgrajen — to je telovadbi! Vse dneve v tednu je dom služil tem namenom neprekinjeno od 8. nre dopoldne do 20. ure zvečer. Morda je laški Partizan edi- no društvo v Sloveniji, ki je pokazalo tako veliko razumevanje za šolsko telesno vzgojo, saj že dve polni leti daje laškim šolam telo- vadnico z vsem orordjem in rekviziti na raz- polago, ne da bi pri tem dobilo povrnjene vsaj efektivne stroške. Sole niso imele v svojih firoračunih sredstev za telesno vzgojo, občinski judski odbor pa je v zadnjih letih bil tudi v velikih materialnih težavah. Stiska z de- narjem je bila tudi v društvu Partizan tolikšna, da je uprava v zadnjem času bila prisiljena že pro'lajati svoj inventar! Prav isto razume- vanje kot do šolske telesne vzgoje je Partizan Laško pokazal tudi do vseh ostalih organiza- cij, saj ni nikomnr odklonilo ali celo zaviralo uporabo dvorane. Na skupščini smo celo sli- šali od vaditeljskega zbora, da so morali ome- jiti svoje redno in sistematično delo pri telesni vzgoji mladine zaradi tega, da so dali možnost uporabe doma tudi drugim orffanizacijam! Kako si bodo v Laškem lahko uredili urnik uporabe domu, ko bo partizansko društvo imelo še od- delka članov in članic, ki imajo običajno vadbo od 20, do 21,50 ure pri ostalih društvih celj- skega okraja, res ne vem ... Ze ta prikaz nam govori, da so bili vsi očitki na račun Partizana le nekoliko ali pa povsem neute- meljeni. Kako si v Laškem lastijo lastninsko pravico do doma in kako nekateri posamezniki Svobode postopajo v telovadnici proti vadite- ljem, telovadcem in društveni imovini, smo nn skupščini zopet slišali precej težkih ob- dolžitev. Vse kaže, da tudi v Laškem še niso vsi spoznali vrednosti in pomena telesne vzgo- je, saj je celo nekdo dejal, »da je telesne vzgoje že itak preveč in nc bo škode, če se je nekoliko rečine Laško: »Ne podcenjujemo delo Partizana in se zavedamo vzgojnih vrednot telesne vzgoje. Skupščina naj bo mejnik in prelomnica v do- sedanjih napetih odnosih med Partizanom in ostalimi organizacijami v naši občini. Urediti je treba odnose z vsem organizacijami m vskladiti njihovo delo, da bo slnžilo ugled«, našega mesta in vse naše skupnosti. Pri teni dela bo tudi občina nudila Partizanu v okviru svojih možnosti potrebna sredstva, zlasti za vzdrževanje doma, ki naj služi lelesnovzgojne- mu in kulturnemu udejstvovanju našega pre- bivalstva«. OBJAVA PREDLOG Z.\/.luALNIII OKOLIŠEV v OBČINI CELJE Na podlagi II. točke navodila za izvajanje Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS štev. 11-54 54) je Komisija za pripravo predlogov odlokov za uporabo zem- i'i'č zfl ?r«db'>iie namene pri Občiuskem ljud- skem odboru Celje RAZGRNILA predlog za urbanistično kategorizacijo zemljišč v občini Celje, ki jih je mogoče zazidati. Predtog je razgrnjen v sejni sobi Občinske- ga ljudskega odbora Celje, Gregorčičeva ul. 5, dnevno od 13. do 16. ure ud 16. do 51. marca 1956. V roku 14 dni po objavi sme vsakdo pismeno ali ustno podati k predlogu svoje pripombe in mueiije. Komisija za pripravo odlokov o uporabi zemljišč za gradbene namene Obč. LO Celje OBJAVA >\nTsi\o spomenikov« V. glasilo, ki nas se- znanja z našimi kulturnimi spomeniki in njih življenjem, je po daljšem presledku pravkar izšlo v novi številki, ki obsega 200 bogato ilu- striranih strani. Rednim naročnikom in plač- nikom ga bomo poslali po pošti, ostali pa ga lahko iiaroče z dopisnico na naslov: Zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana, Prežihova 1. Nova številka stane 350 din. PUTNIK SLOVENIJA CELJE Vas vabi na naslednja potovanja: GRAZ — na spomladanski velesejem od 30. aprila do 8. moja 1956 z udobnim turističnim avtobusom. Prijave sprejemamo do vključno 10. anrila, cena 3.950 din. Nadalje prirejamo potovanja v Pariz, Rim, Benetke. Miinchen in Budimpešto. Obenem želimo obvestiti vse zainteresirane, da razpolagamo z lastnim, udobnim, 35 sedež- nim turističnim avtol>usom po zelo ugodni ceni. Vsa naročila za prevoze iu ostale informacije v poslovalnici PUTNIK. OBVEŠČAMO člane osnovne organizacije Zveze borcev Dolgo polje — Nova vas, da bo občni zbor v četrtek, 15. t. m. ob 19,30 v dvorani »Kladivar«. Odbor VABIMO na občni zbor SZDL II. četrti, ki bo dne 13. marca ob 19,30 na II. gimnaziji. PHODAM otroški športni voziček. Hvala, Celje, Lava 39. PHODAM leseno zložljivo barako 1,80x2x2,50 metru in cmajlirun šlediiaik TOBI (zelen — desni). Naslov v upravi lista. PHODAM mali lokal v mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo v Celju — Jenkova ulicu. Stajiier. Vodnikova ul. 6/11 (popoldne). PHODAM kanarčke, dobre pevce in suuiice. Gojzuikar, Celje, Stanetova ulica 9. PHODAM. ugodno, prvovrstne njive in kozolec, I>ol nre oti kolodvora. Naslov v upravi lista. PHODAM razno pohištvo. Naslov v upravi lista. PHODAM ca. 40 ha veliko posestvo (6 ha ob- delovalne zemlje), oddaljeno 20 minul od cerkve G. Hečica. Cena 1.500.000 din. Navo- dila pri: Jaučič Ludvik, Sp. Hečicu pri La- škem. PHODAM stroj za vsakovrstno obdelavo (mno- govrstnik). svetlo hra.slovo spalnico iu železno otroško posteljo, Petriček, Žalec 3. PHODAM stavbno parcelo v Mcdlogu. Naslov v upravi lista. PHODA.M stavbno parcelo z gradbenim do- voii-njem v Jenkovi ulici (458 m-'). Šeligo Adolf, urar. pom. Celje, Stanetova .6 PhUU/VM parcelo. Naslov v upravi lista. PHODA.V1 dobro ohranjen krojaški šivuliii stroj znamke »Singer<. Naslov v upravi lista. PHODAM njivo 32 arov ob cesii, primemo za stavbno parcelo. Prodam tudi hnieljsko su- šilnico 12 m-. Naslov v upravi lista. KUPIM žago v obratu ali mlin z mujhiiiin po- sestvom v proHietnein kraju blizu železniške ali avtobusne postaje. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Plačljivo takoj<. ZA.MKNJAM dvosobno stanovanje v bližini »Khulivarja« za stanovanje v mestu ali bliž- , nji okolici. Naslov v upravi lista. ZAMEiNJAM stanovanje. Dum nagrado 5000 din tistemu, ki mi izposluje zamenjavo. Prednost imajo cinkarniški delavci, ker so ugodni (>o- goji. Albin in Anica Zupančič, Celje, Ciiikar- niška pot 4. SI'HEJMEM podnajemnika. Vprašati v upravi lista. SPREJMEM zanesljivo, starejšo hišno pomočni- co k eni osobi v bližini Celja. Naslov v upra- vi listu. SPREJMEM upokojenko za dopoldanske ure k štiriletni punčki. Naslov v upravi lista. POUČUJEM nemščino. Naslov v upravi lista. NFHKLI.SKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUZB\ Dne 11. 3. 1936: dr. Cerin Jože, Celje, Can- karjcvn ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja oote od 18. ure do ponedeljka do 8, uro zjutraj. 17 Nedelja. 11. maren 06.01»—15.15 Pr«nos iz Ljubljane 15,15 Kar ste želeli — to bomo znvrlelil 16,15 Domače novice, objave in reklame I6,3«—23.00 Prenos iz Ljubljane Ponedeljek, 12. marca 05,00-08,00 in 11.00-17,15 Prenos iz . I i-bliane i:.t5 Celjski šport ir,30 Poje mešani pevski zbor »France Prešeren«« p. v. Jožefa Koresa ir.45 Domače novice, objave in reklame 18,00-23.00 Prenos iz Ljubljane Torek, 15. marca «5,0O-0S.0O in 11,00-17,15 Prenos iz Ljubljane 17.15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 17.45 Domače novice, objave in reklame 18.00-23,00 Prenos iz Ljubljane Sreda, 14. marca •5.00—OS 00 in 11,00—17,15 Prenos iz Ljubljane 17,15 Poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Knneja (komentirana oddaja) 17.45 Domače novice, objave in reklame 18,00-23,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 15. marea •5.00—«.S,eo in 11,00-17,15 Prenos Iz Ljubljane 17,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 17.45 Domače novice, objave in reklame 18.00—2^.eO Prenos iz Ljubljane Petek. 16. marca •5.00-08.00 in ll.»0-17,I5 Prenos iz Ljubljane 17.15 Poje Marija Tabor iz Celja l".45 Domače novice, objave in reklame l8.0»-r> 00 Prenos iz Ljubljane Sobota, 17. marca •5,00—OS.Ofl in 11.00—17,15 Prenos Iz Ljubljane 17.15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 17.45 Domače novice, ol>iave in reklame t8,*»—23.00 Prenos iz Ljubljane Tarife za želje: ob delavnikih: skupin- ske želje 200 din, solo 700 din; ob nedeljah: skupinske želje 400 din, soIo 1000 din. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 9. marca 1956 ob 15: Ivan Cankar: Lep« Vida — IV, srednješolski abonma Torek, 13. niurca 1956 ob 20: Herman Woukl Zadeva Caiue — Premiera, premierski abonma Proslava 50-letniee gledališkega ndej.stvovanjn Fedorjn Gradišnika Četrtek, 15. mana 1956 ob 20: Herman Woukt Zadeva Caine — Četrtkov abonma Petek, 16. marca 1956 ob 15: Miloš Mikeln: Atomske bombe ni več — I. srednješolski abonma Prosimo abonente, ki Se niso poravnali dru- gepa obroka, da to store čimprej. Blagajna z« vplačilo abonmaja bo odprta vsak dan od 12.' do 17. marco 1956 ud 18. do 20. ure. Uprava Mestnega gledališča KINO UNION, CELJE O.l 10 do 13. 5. 1956: »želim te<, ameriški bavrni film Od 14. do 17. 3. 1916: »Nežna pesem«. ameriški bavrui film Predstave dnevno ob 18 in 20. Ob nedeljah ob 16, 18 in 20. KINO DOM. CELJE Od 9 do 13. 3. 1956: »Tajnost zapuščenega vrta«. ameriški film Od 14. do 18. 3. 1956: »Dvigni zaveso«, ameriški bavrni film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15. Ob ne- deljah ob 16,15. 18,15 in 20,15. ZAHVALA Iskreno zalivalo izrekamo primariju dr. Sušteršiču, posebno pa še medi- dicinski sestri Bredi Dokler za vso skrb in nego ob bolezni moje ličcrke Milice Strajlier. Družina Strajher, Vransko ZAHVALA Zahvaljnjemo se internistu celjske bolnišnice dr. Raišpu za njegovo požrtvovalnost in stro- kovno sposobnost, katero Je pokazal pri zdrav- ljenju naše matere. Prav tako se zahvaljujemo za požrtvovalnost in uslnžnost sestri Silvi. Stojsovi iz Sevnice ZAHVALA TovariSici Amon Mariji iz Celja, Slomškov trg 4 »e najlepše zahvaljujem za vrnitev naj- dene ročne ure. izgubljene v Celju. Zahvalju- jem se ji tudi za njeno objavo o najdbi v Celjskem tedniku. Kranjc Marjan, Šoštanj ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgnbi mojega moža, našega očeta, starega očeta, brata in tasta KARLA STRAHOVNIKA _ MIZARSKEGA MOJSTRA V ŽALCU smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, brzojavno, pismeno in osebno, ter številne vence in cvetje, da se vsnkon-nr pot^hcl ne moremo zahvaliti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Rasle- vvie/ii za požrtvovalno lajianje mnk ▼ njegovi dolgotrajni bolezni ter žalskemu in so- sednjim gasilskim društvi.m za častno spremstvo ter predsedniku domačega društva za iMislovilni govor. Okrajni obrtni zbornici Celje, odseku mizarjev pri OZZ Celje ter obrtnikom. Nadalje se zahvallu lo^^o b'"'!!« in sedanjim vBien<-em in oomočnikom za izkazano hvaležnost, direktorja in rarrednikn, dijakom 7b razr. 1. gimn. v Celju, upravitelju ter predavateljskerao zboru ter učencem ».ij« n.--..• šole v Žalcu, /..islopnikoni ostalih društev in korporacij tef vsem. ki so ga v tiiko velikem številu spremili do njegovega zadnjega bivališča. Žalec, marca 1956 Žalujoča rodbina Strahovnik Ob prerani izgubi našega ljubljenega, nepozabnega očka Rojnik Hugona se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. dr. Cerin u, dr. Sevšku za požrtvovalno zdravljenje, tov. Kastelcu in Ilercogu za prvo pomoč v njegovi zadnji uri in hišnim stanovalcem za zbrano vsoto za humanitarno ustanovo. Celje, 7. marca 1956. Globoko ^ahroča rodbina Rojnikova Nudimo kot prenos osnovnih sredstev ali prodamo naslednja osnovna sredstva: 1 peS »Zephir« 3 peči za ogrevanje prostorov ' 7 navadnih stolov 1 pletena garnitura (3 naslonjači, 1 miza) 6 fluorescentnih armatur 3 kombinirane omare 3 prodajne pulte (skupne dolžine ca. 20 m) 3 police ca. 55 m' Zainteresirana podietia na{ se iovijo do 15. t« m. na naslov ELEKTRO RADIO CENTER m CEL^E - Telefonska številka 21-32