UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. RokopiBi se ne vračajo. Nefrankintna pisma se ne : : :	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Ofirsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 6-40, mesečna K 180; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedeljo in praznikov .* .■ .*	ob	pol	11. dopoldne.	\	*.	.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6. fl., Ul uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. zveAe* Inserati: enostopna petilvrstica 30 vin., popojen prostor. poninna s:	in	reklame	40	vin.	-	i.i.-uil. riejema upravniMvo.
Nefrankirana nli premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
- Reklamacije lista so poštnine proste.	■
Stev. 483.
V Ljubljani, v sredo dne 15. januarja 1913
Leto 111.
Rumunija in Bolgarska.
Brez intrig si diplomacije kar misliti ni; posebno pa velja to pravilo, kjer ima avstrijska diplomacija svoje prste vmes. Ko je grof Berchtold prevzel Aehrenthalove posle, se je delal nekako čudno nedolžnega človeka, ki ne pozna drugih potov, kakor ravna. In dokler ni imel nobenega opravka, res ni hodil po krivih potih, ker je enostavno čepel v kotu. Ali odkar so se razpletle balkanske zmede, se gode take reči, da se bo treba natančneje seznaniti s tem gospodom grofom in z njegovo politično tehniko. Marsikaj bi šlo lahko na račun nerodnosti na-sik diplomatov; ali če se natančneje ogleduje »" Primerja vse, kar se godi v sedanjih balkan-sKili konfliktih, je neizogiben rezultat ta, da av-strijska diplomacija povsod intrigira in hujska, fakor da bi za vsako ceno hotela preprečiti mir 1? Provocirati krvav spor. Če se to godi po Jjcrchtoldovi volji, tedaj bi bilo za možička že »olje, da bi sadil krompir in lovil zajce na svo-j>n Posestvih, od katerih se je baje tako-nerad ločil, ko je bil poklican na Ballplatz na Dunaju;
pa delajo to le njegovi organi na svojo pest, tedaj opravičuje njegova nesposbnost, da gre čimprej v penzijo.
Imeli smo afero velevažgega gospoda Pro-chaske, ki se danes menda smatra za takega Konzula, kakršna so imeli v starem Rimu; Avstrija pa je zaradi njegove komedije blamirana do kosti. Potem smo šli snovat neodvisno Albanijo in sodit na Balkan, kamor nas ni nihče khcal. Poskušali srno s Pavlihovsko zvijačo
i,	. *r.ovČen, pa smo se tudi tukaj slovesno
'amirali. Sli smo dražit Srbe in smo modro “Pravili prijateljstvo, ki bi ga v lastnem in-eresu nujno potrebovali. In ker menda še nimamo dosti neprijateljstva, smo šli še Rumune ščuvat in izkušat, če se ne bi dal provocirati SC11 konflikt z Bolgarsko.
. . bi bil Berchtold plačan za to, da po-Sa mednarodni položaj Avstrije, kolikor je c mogoče, ne bi bil mogel bolj dosledno ravnati. Ali gospod grof ni plačan za to, temveč za nekaj druzega in zategadelj bi bil čas, da se napravi njegovim hazardnim igram konec.
Zadnja dneva sta podala nepobiten dokaz -a nemoralne intrige, ki. izvirajo z Dunaja. c var se tiče bolgarsko rumunskega spora.
. noje Samoobsebi, da prihaja Rumunija, ki ! °o casu balkanske vojne genila z mezincem, aenkrat z zahtevami in hoče zastonj kompen-acij za to, kar so Bolgari pridobili z ogrom->mi žrtvami. Rumunija ni taka sila, da bi 'Ogla nastopati preveč orevzetno, če ne bi .Pala na kakšno močnejšo zaslombo. To je 'skala na Dunaju, kajti drugod nima gospod Kralj Carol ničesar pričakovati. Nadalje je sum-, «v°. da se vse dunajsko časopisje, ki ima ko-('pp 1 stika z vlado in z zunanjim uradom, po-ka7n,e Za rumunske zahteve in venomer do-nnr' J^v Važnost Silistrije in »zgodovinsko lt) ?v,eenost« rumunskega stališča. Ali naj-cn.ef,i argument je sledeči: V ponedeljek so najski večerni listi objavili telegrame iz Bu-tako* 3 P° riimuns^^1 listih, ki so se glasili
»Časopisi javljajo, da je dobil ministrski ^ j Se.dnik Majorescu od cesarja Franca Jo-^"iegovo sliko z ročnim pismom, v katerem stita monarh ministrskemu predsedniku, da ‘ Je n-iegovJ državniški spretnosti posrečilo !ah^re^itJ kon{,ikt. bi *mel za vso Evropo nad i« USodepolne posledice. Cesar zagotavlja niia e min*strs,{emu predsedniku, da Rumu-Ogrske^ ^3S ra^una na P°dPoro Avstro-
ie to pismo falsifikat, mu je na čelu za-^ ln°. Zakaj konflikt, o katerem govori, še
nikakor ni preprečen, cesar torej tudi ne bi bil pisal tega, kar ni.
Ali — Franc Jožef je avstrijski cesar in nihče nima do njega tako kratke poti kakor av-stroogrska vlada. Ne glede na to, da mora Berchtold itak vedeti, kaj je s takimi ročnimi pismi, bi se bil v slučaju kakšnega dvoma vsak hip lahko prepričal, kaj je na stvari. Toda zunanji minister je molčal in ravno tako njegov slavni literarni šef Kania. Gospodoma je bilo torej čisto prav, da je krožil ta očitni falsifikat po časopisju in zbujal mnenje, da sme Rumunija počenjati kar hoče, ker ji je avstrijska pomoč zagotovljena za vsako predrznost! To so reči, zaradi katerih bo treba z gospodom Berch-toldom prav energično obračunati. Avstrijski narodi niso zato na svetu, da strelja tak grofi-ček po svetu kozle v njihovem imenu in na njihov račun.
Danes javlja seveda žica iz Bukarešta, da so tam demantirali famozno ročno pismo. Torej to, kar bi bili morali na Dunaju prvi treno-tek storiti. /
/ ---------------------------------
Impozanten shod tržaških železničarjev.
Že dolgo ni bilo takega zborovanja tržaških železničarjev, kakor je bil shod 13. t. m. Velika dvorana »Delavskega doma«, ki je zelo prostorna, je bila nabito polna do zadnjega kotička. Treba je bilo odpreti vsa okna in vrata, da so mogli tudi zunaj stoječi slišati izvajanja govornikov. Dvorišče ob strani dvorane in hodnik pred njo sta bila polna poslušalcev. Mnogi, ki so pozneje prišli, so morali zopet oditi, ker ni bilo več prostora. Navzočih je bilo nad 1300 oseb.
Nekaj minut po osmih je sklicatelj sodrug Kopač otvoril shod ter pozdravil navzoče poslance sodruge dr. Ellenbogna, Valentina Pitto-nija in Ivana Olivo.
V	predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi: Kopač za predsednika, Bahun za namestnika, Skobi in Golouh za zapisnikarja.
Nato je sodrug Kopač prečital kopije vabil-nih_ pisem dr. Rybafu in Gregorinu, ki pa nista prišla na shod (Klici: Bojita se ljudske sodbe!). Ko je prečital še neosnovano in podlo psovanje ter prazne izgovore narodnjaških korifej, na-gromadene v »Edinosti« pod naslovom »Neslana reklama«, se je razlegal po dvorani bučen krohot na račun edinjaške modrosti. »Edinost« je pač pri tem pozabila, da nismo zborovali v »Narodnem domu«, kamor pridejo ogljarji in volarji na »železničarske« shode. Pozabila je tudi, da se le v »Narodnem domu« gre z lopatami in stoli nad delavce drugega mišljenja. In tako je vzela mero po sebi tudi za naš shod.
K prvi točki dnevnega reda: Ponovna odklonitev Tomschlkovega 17miljonskega predloga je najprej poročal sodr. poslanec Pittoni. Izvajal je med drugim sledeče: V vsakem parlamentu sveta so prijatelji in nasprotniki proletariata in njegovih zahtev, ali nikjer se med nasprotniki delavstva ne najde toliko hinavščine in lažnjivosti, kakor ravno v avstrijskem parlamentu. Hočem Vam na kratko pojasniti, kako je v Avstriji kaj takega mogoče. Poleg velikega modernega razrednega gibanja besni v Avstriji tudi narodnostni boj. Osem ali deset narodnosti — ne vemo natančno koliko jih je
—	se bojuje druga proti drugi, namesto, da bi mirno skupaj živele, ker jim je to že po naravi naše države tako usojeno. Meščanskim strankam pa so narodnostni prepiri dobrodošli, da morejo v kalnem ribariti. Zato pa še bolj podpihujejo te prepire, ker drugače bi bile morale že davno pobrati šila in kopita ter oditi, ali pa — kar je tem ljudem posebno strašno — spre-
obrniti se ali pa glasovati za ljudske potrebe. Za svojo ljudstvu sovražno politiko imajo vedno pripravljen plašč »narodnih interesov«. Žal, da se jim je z bobnečimi frazami posrečilo še mnogo delavskega ljudstva zadržati od razrednega boja. — V Avstriji nimamo parlamentarne vlade. Pri nasprotjih med parlamentom in vlado pa se dogaja, da se grozi parlamentu s § 14, namesto da bi vlada šla. Kaj podobnega se menda nikjer na svetu ne dogaja. Meščanske stranke si naravnost žele, da se jim odvzame trud vladanja. Parlament jim ni več to, kar jim je bil nekdaj. One ne potrebujejo parlamenta, ker se čutijo gospodarsko dovolj močne, da morejo izhajati brez njega. — Pri zadnjem glasovanju o zadevi, ki je za vaše družine velikega pomena, je manjkalo le še deset glasov za vaše zahteve. Glasovalo je tudi več meščanskih poslancev za predlog Tomschika. Značilno pa je za tako glasovanje, kar je nekoč dr. Rybar izjavil na nekem shodu; rekel je: Glasoval nisem morda iz ljubezni do železničarjev za njih zahteve, marveč zato, ker sem bil ravno v opoziciji proti vladi.« — Tu pa ni šlo le za 17 miljonov v korist železničarjem, marveč tudi za stotine miljonov za militarizem. Šusteršičeva stranka je bila v opoziciji proti vladi, ali vkljub temu je skupno glasovala za zahteve militarizma. Ti ljudje si pač ne pustijo vzeti patriotizma!
Železničarji torej vidijo, kako zastopajo meščanske stranke železničarske interese. Ali moč, da železničarstvo in sploh delavstvo v bodoče prepreči tako protiljudsko politiko, je v rokah delavstva samega. Če hoče, da se razmere izpremenijo, bo moralo volilne listke uporabljati v svojo korist, ne pa da še nadalje redi gada na svojih prsih. Predvsem pa mora delavstvo z združenimi močmi delovati za svojo razredno organizacijo. Burno odobravanje je sledilo govornikovim besedam.
Potem je predsednik podelil besedo poslancu sodrugu dr. Ellenbognu, ki je v izvrstnih izvajanjih orisal zgodovino železničarskih zahtev od leta 1905 pa do danes. Iz njegovih izvajanj navajamo le najvažnejše točke.
Vsled pasivnega odpora leta 1905 je bila vlada primorana ugoditi železničarskim zahtevam. V sili je mnogo obljubila. Izpolnila pa je le del svojih obljub. Tekom tega časa pa je socialno demokratična organizacija močno napasla in meščanske stranke so z zavidanjem gledale njen razvoj. Pričele so jih posnemati in ustanavljale so razne nacionalne in klerikalne železničarske organizacije.
Iz postopanja strank je bilo razvidno, kdo v„ resnici zastopa železničarske interese in kdo se le igra ž njimi. Nacionalci so uprizorili neslano igro z najvažnejšim železničarskim orožjem, pasivnim odporom. Kdor pa resno in pošteno misli z železničarji, si prihrani tako orožje le za zadnji, skrajni trenotek, ko že druga sredstva več ne pomagajo. Čemu pa naj bi se takoj rabilo tako dvorezno orožje, ko je vendar možno z enim samim glasovanjem v parlamentu doseči to, kar bi se utegnilo doseči s pasivnim odporom. Čemu pa imamo poslance, če ne zato, da pojasnijo vladi voljo ljudstva. Sodrug Pittoni je prav omenil, da se je meščanskim poslancem žalibog posrečilo napolniti možgane še marsikaterega delavca z bobnečimi nacionalnimi frazami. V parlamentu pa smo gospodo prisilili, da je pokazala barvo. »Če gospodje nimate zmisla za ljudske potrebe, potem pa se poberite, kanalje!« Lahko je železničarje nahujskati v bol, če ti hujskači sami ostanejo za pečjo in gledajo, kako se drugi borijo.
Zbornica je decembra 1911 soglasno sklenila, da se ima za železničarje uporabiti 38 miljonov kron. Vlada pa je dala le 21 miljonov. Železničarji trdijo, da vlada niti tega zneska ni porabila zanje. Toda čez to pogrnimo plašč kr-
ščanske ljubezni do bližnjega in bodimo mnenja. da se je res porabilo 21 miljonov.
Govornik je nadalje opisoval dogodke v proračunskem odseku in zbornici, ki smo jih omenili že na drugem mestu glede železničarskih zahtev. Potem je nadaljeval: Po julijskem glasovanju so krščanski socialci trdili, da je Tomschikov predlog le »švindel«. To je pa res lep kompliment zanje same, ker tri dni poprej so se oni sami nameravali udeležiti tega »švindla«.
Govorilo se je mnogo o tem, da ni pokritja za teh 17 miljonov. Tu je bila gospoda posebno tankovestna. Ali za drugih 62 miljonov, med katerimi je bilo tudi 14 in pol miljonov kron daril za žganjarske kneze, grofe in druge take mogotce, pa ni bilo treba pokritja. Tu so se gospodje izneverili svoji vesti. Za miljonarjev ki kuhajo žganje, ima ta gospoda srce, za železničarje ga pa nima. Tu se torej vidi, kam jih vleče srce. Kdo neki jih je silil, da dovolijorni-litarizmu 120 ali 150 miljonov kron. Naj bi pa bili od teli vzeli tistih 17 miljonov za železničarje in ne bilo bi jim treba skrbeti za pokritje.
Vlada vedno grozi s § 14. V tem slučaju pa ni šlo zato, da si vlada kaj dovoli potom tega zloglasnega paragrafa, marveč zato, da zbornica dovoli vladi znesek, ki ga leta noče izdati. § 14. torej v tem slučaju ne velja. Vsakokrat pa kadar je vlada v zadregi, se ji pojavi reši-telj v sili. Zadnjič je bil Stolzel, tokrat pa Hummer.
22. oktobra 1912 je poslanec Kemetter (kršč. soc.) predlagal, da se 17 miljonov za železničarje ne zahteva potom resolucije, temveč v proračunu. Lovorike krščanskega socialca pa nemškemu nacionalcu Heineju niso dale miru in takoj drugi dan, to je 23. oktobra, je tudi on vložil enak predlog. To je bilo torej isto, kar se je zahtevalo v Tomschikovem predlogu. Bilo je celo nekoliko naivnih socialnih demokratov, ki so menili, da bo sedaj s to zadevo šlo naprej, ko so se celo meščanski poslanci zavzeli zanjo. Ali varali so se. Sedaj je ta gospoda v proračunskem odseku kakor tudi v zbornici glasovala proti temu, kar je jeseni sama zahtevala.
Hummer, rešitelj vlade v sili, je to pot vložil protipredlog: »Vlada se pooblašča, da postopno izda 17 miljonov kron za železničarje.« S Tomschikovim predlogom se je nameravala vladi naložiti dolžnost za izdanje tega zneska, s Hummerjevim predlogom pa se vlada samo »pooblašča«. Vlada pa lahko reče: o, saj dam 17 miljonov kron za železničarje; izvede pa to lahko kadar in kakor se ji zljubi. Lahko izvede to na tak način, da da v desetih letih en miljon, potem po desetih ali petnajstih letih zopet kak miljon in tako naprej. Na tak način bi morali železničarji najmanj dvesto let stari postati, če bi hoteli doživeti, da bi vlada zanje izdala teh 17 miljonov kron. Železniški minister je odkrito povedal, da tega denarja ne da, ker ga od finančnega ministra ne dobi.
Smotrni taktiki naših poslancev se je posrečilo razkriti železničarjem, da razločujejo prijatelje od nasprotnikov. Sedaj se železničarji ne morejo več izgovarjati, da ne vedo. s kom naj držijo.
Pri volitvah pa bodo vse meščanske stranke hlinile prijateljstvo za železničarje in jim obetale vse mogoče. Menim, da noben železničar ne bo več tako prismojen, da bi tem ljudem še kaj verjel. Edino zaščito imajo železničarji v socialno demokratični stranki. Meščanske stranke potrebujejo železničarske glasove pri volitvah, potem pa pozabijo nanje. Če pa železničarji glasujejo proti svojim interesom, potem popolnoma zaslužijo svojo usodo in niso nič druzega vredni, nego da se preide preko njih zahtev.
KI BIN KRISTAN:
Rože.
m ^ n- ww
hiSn Dolinarjevih je bilo veselo, da je bila nr.i	pren'ajhna za toliko veselje.	Vsa vas je bila
cpv c g?<™e. 'n petja, tenko žvenketanje kozar-VQPfrne,ie slišalo daleč naokrog, a glasnejši od vricL nUpa 'n šuma so bili ženinovi klici in zmago at' Petek je praznoval poroko in
ko	dosegel cilj, se	mu je zazdelo
j,	‘no’ daJG	moral tekmovati	s takim člove-
„	’i S sv<?Pm	vrtnarjem. In da	je obupaval in
norel, misleč, da ima Minka rajša lmrV Vk,'xga on ,ahko zapodi čez prag, kadar hidiahn in fnai-ZiV-ot,a! dekleta so navihana, nost naihnir u *e vedela, da je ljubosum-
clekic?p'abtSbiteVa “ ,i"bezc"' Takl> rM je bila njegova namet?aVa 23 de,avca?! Kic
Jerneicu bi bik! že di<hi„ « h .
Nemanič, pa da bi dobil*	;	v
jel iP nnč hehe- sni ^ ii ?ko Posestvo! Verju jc pau nene, saj ga je znalo deklo irlprt iti da
so mu godli sami kerubini, dočim so njeea bogatega Petka, Sčipali vsi'satan? A danes' ima Petek nebeške muzikante. Jernejec si pa jutri zveže culo, pa haid premerit, koliko j.e svet dolg m Širok. Pameten mož, kakršen je Petek, že ve, kaj dela. Težko je bilo, gledati zaljubljene oči Svojega delavca, a bolje jih je bilo gledati, nego .Pustiti, da bi se vrt izpremenil v puščavo. Sedaj •e delavec opravil, kar je bilo treba in jutri — srečno pot!
Take so bile Petkove misli sedaj, ko je imel
golobičico v kletki in je bil premagan strah, ki ga je bil vendar spremljal skoraj do cerkvenih vrat. Zdaj je zavezano in blagoslovljeno — torej veselo!
»Pijmo! Zapojmo!«
Vino se je razlivalo in hripava grla so stiskala pijane glasove iz sebe. Srečni ženin se je potil, vse je šumelo, le nevesta je molčala.
»Hoho, srečna je, vendar je srečna«, je pomislil Petek, »če bi bila glasna, bi lahko mislil, da hoče preslepiti svoje srce. A v njenih očeh je blagost.«
Ponosen je bil tudi nevestin oče, ki je znal računati kakor nihče v celi fari.
Ure so uhajale, nihče jih ni štel. Zakaj bilo je veselo in vse veselejše. Ko se jc ženinu obesil spanec ob trepalnice, so bledele zadnje zvezde na nebu —-	—	—	—	—	—	—
Nekateri gostje so se razlezli; hoteči po najkrajši poti priti domu, kjer čakajo prijetne sanje, so izbirali najdaljše ovinke — vedi vrag. Kar jih je bilo pravih junakov, so ostali brez muzikantov pri vinu, zakaj gospoda Petka bo veselilo, če najde tako lepo družbo, ko se zbudi, hehe — ko vstane — eh!
S prečudnim govorom se je poslovil ženin. Besede so skakale gorindol, smukale zdaj na desno, zdaj na levo, poslušalci so sc smejali, nekateri so celo vzdihovali, a vsem se je zdelo lepo in gospod Petek je bil ponosen.
—	»1 — a, ne štejmo let,« je dejal z modrim izrazom; »leta dajo izkušnjo, ženitev je namreč resna stvar in možitev tudi.«
Minka se ni zgenila. Petku pa se je naredilo na čelu še nekoliko gub, zakaj hotel je, da bi vsi spoznali njegovo resnobo, pa je nadaljeval:
—	Če ne bi nebesa vedela, kaj delajo . . . Oho, moja žena je zadela terno, kajti nikar ne mislite ... jaz že vem, kaj je treba in moja žena bo spoznala . . . boste že videli.
Minka je sedela kakor soha.
Petek je govorančil dalje, v čudnem redu naštevajoč svoje vrline in odbijajoč vse, kar bi se dalo misliti slabotnega, nazadnje pa mu je zmanjkalo besed In obšlo ga je nerazločno čuv-stvo kakor človeka, ki občuti, da je lačen, a ne ve natanko, če mu je tek v redu. Pod plešo ga je	nekaj pošegetalo in domjslil	si	je: Aha,	to
je	ljubezen in koprnenje. Čas	je	. . .
Pogledal je Minko in zdelo	se	mu je, da	so
njegove oči zaljubljene. Pokorno	je vstala nevesta in ne da bi se ozrla, je odšla z njim.---------
Stopila sta v vežo in Petku se je zazdelo, da je preveč pil. Vsa veža je bila posuta z rožami. Pa to ni mogoče; ako reče Minki, da vidi rože, bo takoj vedela, da je preveč pil in tega ne sme vedeti zdaj, nikakor ne zdaj.
A tudi Minka je videla rože in čutila njihovo dišavo. Kakor da je prišla iz ječe na prosto polje, kjer piha sapa in prinaša dišave z njiv in iz gozdov. V vežo je že plaval dan, v sobi so še brlele svetilke, ki so jih pozabili ugasniti; čudno se je mešala različna svetloba in čudne sence so .smnakle čez steno. Minka jih ni opazila. Vso jo je opojila dišava rož.
Kdo iih je nasul? Kje jih je porezal! Toliko, toliko!	'	' '	'
Ej, Minka je dobro poznala vrtove, v katerih so bile vzcvetele in poznala je roko, ki jih je bila porezala. A kaj je moglo takrat čutiti njegovo srce? Kakšen pomen imajo rože v tej veži . . .?
Petek se je opotekal. Počasi je šla Minka za njim, komaj da je premikala noge. Glavo je imela globoko sklonjeno — ali je gledala rože, ali je mislila — mislila?
Glej, tudi po stopnicah jih je bilo vse polno
—	vse gor do sobe. In zdaj, ko so se imela odpreti vrata, so se naenkrat pomnožili utripaji njenega srca in postali tako močni, kakor da ima v prsih naklo in kladivo.
Zdaj — zdaj — zdaj —
Petek je prijel za kljuko, pa se ozrl na nevesto. Njegove motne oči so opazile plamen na Minkinem obrazu in luči v njenih očeh, opazile so njeno razvnetje in tedaj je planila zaljubljena pohotnost v njegovem srcu. Sklonil se je k ne-vf^ti terlifnp*
— Ne misli, Minka, da zaradi očetovega bogastva, Minka; le zaradi Tebe, Ti, Ti —
Sklonil se je še bliže in Minki je puhnil v obraz ostudni dih iz ust pijanca. Ta hip je spoznala njegovo gnusno pohotnost in jasna ji je bila vsa bodočnost. S krepko pestjo ga je sunila, da se je opotekel in telebnil na tla. Pripognila se je. pobrala rožo in ne da bi se ozrla, je stekla po stopnicah, skozi vežo, iz hiše.
Pred durmi je stal Jernejec.
— Ti . . .?
— Da. Jaz sem vedel----------------
lz vrtov je prihajala dišava rož.
Iz teh treh glasovanj in njih zgodovine se železničarji lahko več naučijo nego iz tridesetih knjig. S tem pa ne pravim, da se ni treba učiti iz knjig. Vidite pa, da se razlika glasov vedno bolj krči in na vas je ležeče, da se razlika iz-premeni vam v prilog.
Močni bomo pa le tedaj, če bodo naše organizacije tako močne, da bodo lahko zapovedovale. Socialna demokracija je edina, ki vas pošteno in resno zastopa. Z burnim odobravanjem so se poslušalci zahvalili govorniku za izvrstna izvajanja.
Sodrug Kopač je potem v slovenskem jeziku podal izvajanja predgovornikov. Ko je 'dokončal in označil § 14 kot vladno strašilo za neubogljive poslance, je s prav primernimi besedami ožigosal tajnika N. D. O., Brandnerja, ki je prišel na ušesa vleči, kaj se bo na našem shodu govorilo. Le-ta je prej, preden se je prelevil v narodnjaka, lazil po »Delavskem domu« in po kavarni »Union«, da se kaj priuči, da more to malenkost, ki mu je ostala v njegovih zmešanih možganih, prodajati narodnjakom. Zapiše naj si za svoje nepoboljšljiva ušesa, da imajo narodnjaški poslanci zelo kosmato vest, ker si ne upajo priti na naš shod. |
Ko je Brandner dobil dovolj, je pobegnil kot polit cucek.
Neko nahujskano revše je skušalo motiti izvajanja sodruga Kopača. Zborovalci pa so imeli zanj le pomilovalen nasmeh. Slišati je bilo medklic: »Fotografirati ga dajte!«
Nato je shod na predlog sodruga Kopača soglasno sprejel sledečo
resolucijo:
Dne 13. januarja 1913 v »Delavskem domu« v Trstu na javnem železničarskem shodu zbrani železničarji najodločneje obsojajo strahopetno in izdajsko postopanje tistih meščanskih poslancev, ki so glasovali proti Tomschi-kovemu predlogu za upostavljanje 17 miljonov kron za železničarje v proračun, ali pa so se vzdržali glasovanja s tem, da pri glasovanju niso bili navzoči. Shod vidi v tem dokaz za ne-odkritosrčnost in nezanesljivost dotičnih strank, ki železničarjem mnogo obetajo, kadar potrebujejo njih glasove, v odločilnem trenotku pa jih pustijo na cedilu iz nizkega hlapčevstva pred vlado.
Shod se zahvaljuje socialno demokratičnim poslancem za odločnost, značajnost in prepričevalno zvestobo, s katero so edino le oni zastopali železničarje, ter poživlja vse železničarje, da složno pristopijo socialno demokratični organizaciji.
Govorili so na to še: sodr. Bahun, sodru-žica Gornikova, ki je navzočim polagala na srce, naj dovedejo svoje žene in hčere socialistični ženski organizaciji, in nato sodr. Regent, ki je priporočal, da se železničarji ne le strokovno, temveč tudi politično organizirajo. Zel je za svoje besede splošno pritrjevanje.
Na predlog sodruga Kopača se potem opusti druga točka dnevnega reda in postavi na dnevni red shoda, ki se bo vršil dne 29. t. m. nalašč v to svrho, da se vlakospremno osobje pogovori o svojih zadevah. Po kratkem in jedrnatem govoru je sodr. Kopač zaključil shod ob opolnoči.
Ljubljana in Kranjsko.
—	črne bukve kranjskega prebivalstva.
»Slovenskemu Narodu« ni všeč, da je »Zarja« upozorila na strašno izgubo, ki jo ima slovenski narod vsled grozne umrljivosti otrok na Kranjskem, kar sicer ni tako novo, da bi bilo »Narodovo« ogorčenje opravičeno. Na to dejstvo je že pred leti upozarjal tudi »Rdeči Prapor«, kajti ta inizerija se ni pri nas šele nenadoma pojavila, temveč je žal že tako stara, da nam Je pobrala na tisoče narodu namenjenih življenj. Upozorili smo na to, da po zadnjih statističnih izkazih ni v Avstriji dežele razun Bukovine, kjer bi umiralo toliko otrok kolikor na Kranjskem. »Narod« pa zabavlja, češ da ne pišemo stvarno in resno. Drugače — pravi — bi se morda razvila debata in rodila pozitivne sadove. Kakor da kdo brani liberalnemu glasilu, otvoriti debato in pomagati, da se pride do pozitivnih sadov! Ali če »Narod« tako dobro ve, da se bavijo s problemom umrljivosti otrok po vsem svetu, bi ga lahko vprašali, zakaj se njegova stranka ni bavila s tem problemom tam, kjer je gospodovala? Socialisti so na Kranjskem vendar v manjšini. Ob drugih prilikah nam cenjeni nasprotniki radi dopovedujejo, da je tako. Pa res še nismo imeli ijfr svojih rokah ne deželnega odbora, ne ljubljanskega županstva, ne zdravstvenega sveta, sploh nobene odločilne javne institucije. Povsod pa so že vladali liberalci in klerikalci, in zato so oboji odgovorni za grehe in zamude, ki so bile doslej storjene. Res da je treba problem umrljivosti otrok, študirati; ali da ga niša Študirali, Je ravno njih greh. In če jih človek zdaj opozori, pa zabavljajo, namesto da bi vsaj obljubili poboljšanje. »Narod« se dela, kakor itfa želi stvarne in resne debate; nič naj se ne boji. mi bomo s svoje strani že prispevali. To-J4a že zdaj je treba opozarjati na to, da se s samim študijem nič ne bo opravilo. Marsikaj se |e pri nas že študiralo, zato da je potekel čas. ijTreba pa je praktičnega dela. na katero sta dežela in občine najbolj poklicani. Če smo majhen narod, je za nas vsako življenje veliko ivažnejše kakoi pri drugih narodih, zato tudi ivfedno večjih žrtev. In teh bo treba, zakaj s popisanim papirjem se ne bodo otroci obvarovali smrti. Gospodje bodo dobili tudi prilike, ■fda dokažejo, koliko so pripravljeni praktično 'storiti za namen, ki je gotovo bolj patriotičen kakor navdušene govorance.
—	Kako je v deveti deželi? Indija Koromandija. deveta dežela bajk in pravljic, naj se sramežljivo skrije pred Kranjsko, odkar so jo v 'pest dobili klerikalci! Slovenski klerikalci že dalj časa krošnjarijo po Dalmaciji in vsiljujejo ondotnemu prebivalstvu svojo preležano robo, ki doma ne stoji več v posebnem kreditu. To politično misionarstvo Je združeno z majhnim
političnem uspehkom. da sc ujeli nekaj pra- I vašev. in z velikim gospodarskim neuspehom, ki se da vsak čas kontrolirati v knjigah klerikalne gospodarske organizacije. Prejšnji teden so napravili izlet v Spljei, kjer so priredili političen tečaj. Na tem tečaju je. govoril dr. Lampe o — deželni avtonomiji. Junaku bobneče reklame in širokoustmh besed se je posrečilo, da je odkril izgubljeni paradiž — na Kranjskem. Le poslušajmo "a: »Mi snio na Kranjskem dosegli, da navadne razprave, kakor žalitve poštenja. časti in podobne reči, ne gredo več pred sodnika, nego nred župana. Mi smo izpremenili šolski zakon in sedaj (!) nam vsak čas prihajajo prošnje od kmetov, da jim ustanovimo tu in tam šob. Mi moramo popraviti, kar je pregrešila država. Deželna avtonomija mora predvsem skrbeti za zadružništvo. V vsaki fari imamo zadruge, ki zanje jamči dežela in ki so podrejene reviziji dežele. Razen tega spadajo v področje deželne avtonomije tudi higi-jenske zadeve (!) Prej po naših vaseh ni bilo vode, a mi smo zahtevah od vlade: ne ena vas ne sme ostati brez vode! Zgradilo se je do 150 vodovodov. Cest je bilo malo in kar jih je bilo, so bile slabe. Tedaj smo rekli vladi: 10 miljonov damo, nekaj dado okraji, pa daj tudi ti, vlada, ker se bodo po njih prevažali vojska in topovi tvoji. In zgradilo se je nad 660 cest. — A to še ni vse! Tudi za narodno zdravje skrbimo, ustanavljamo bolnišnice (!) in prirejamo v dekliških društvih samaritanske tečaje, kjer se dekleta uče navadnih zdravniških poslov. Iz vsega tega vidite, v čem je moč deželne avtonomije — v resničnem in pravem delu za narod. Edinstvo Hrvatov in Slovencev želimo i zato, da se združimo v eno avtonomno telo.« — Naivni Lampetovi poslušalci so pač strmeli in zavidali Kranjce, da jim je pravični Bog poleg vseh drugih dobrot naklonil tudi dr. Lampeta. Le prokleti Kranjci so tako nehvaležni, da se trumoma selijo v Ameriko, v vestfalske rudnike in na drugi svet — iz Lam-petovega paradiža.
— Ljubljanski volilni red pred sodiščem. Včeraj se je državno sodišče pod predsedstvom dr. Ungerja pečalo s klerikalnimi nasil-stvi. — Pri deželnozborskih volitvah leta 1911. niso bile v volilni imenik sprejete osebe, ki plačujejo davek v Ljubljani, a stanujejo izven Ljubljane. Deželna vlada je klerikalne reklamacije zavrnila z motivacijo, da omenjene osebe v smislu deželnega volilnega reda nimajo volilne pravice v Ljubljani. Namesto, da bi se bili klerikalci pritožili proti ukrepu deželne vlade na državno sodišče, so se postavili nad zakon in nad sodišče in meni nič tebi nič razveljavili Reisnerjev in Ribnikarjev mandat. Nato so izpremenili § 7. občinskega volilnega reda tako, da so postali občinski člani tudi tisti ljubljanski davkoplačevalci, ki bivajo izven Ljubljane in dobili s tem tudi v Ljubljani volilno pravico za deželni zbor. Vzliv temu, da je za vsako izpremembo deželnega volilnega reda potrebna kvalificirana večina in da je bil omenjeni zakon sklenjen v deželnem zboru le z absolutno večino, je vlada predložila zakon na sankcijo in je bil sankcioniran. Pri sledeči vo-litvi so bili vnanji volilci sprejeti v volilni imenik; dr. Triller je ugovarjal a je deželna vlada njegov ugovor zavrnila. Proti temu odloku se je pritožil dr. Triller na državno sodišče, ki je včeraj razpravljalo o vprašanju: je-li občinska novela z dne 29. maja 1912 veljavna, v kolikor izpreminja določbe volilnega reda za deželni zbor. — Pritožbo je pri državnem sodišču zastopal dr. Triller osebno, deželno vlado Ku-lavics. Po enourni razpravi je naznanil predsednik Unger, da se sodba razglasi v četrtek ob pol 10. dopoldne.
— Žepni koledar, ki je za delavca najbolj praktičen in potreben, se dobi v vseh konsum-nih prodajalnah, pri zaupnikih in pri upravi lista.
— Ženski shod v Vodmatu. Zenski odsek »Vzajemnosti« priredi v petek ob 8. zvečer v gostilni pri »Dimu« društven shod. Vabimo vse delavke in delavske žene v Vodmatu, da se udeleže shoda v čim večjem številu. Na shodu poročata sodrug Kocmur in sodružica Štebi-jeva.
— Najprimernejša prilika za razvedrilo in. v resnici neprisiljeno zabavo bo vsekakor sobotni ples, ki ga prirede organizirani tobačni delavci in delavke ter »Vzajemnost« v veliki dvorani »Narodnega doma«. Veselica, ki se bo vršila pod naslovom »IX. velika mednarodna maškarada«, bo nudila tudi neplesalcem vsestransko zabavo, da bodo prišli tudi ti na svoj račun. Vabljeni so tudi sodrugi iz okolice, da se udeleže te največje priredbe. V ostalem opozarjamo na inserat na zadnij strani današnjega lista.
— Velika mednarodna rokoborska in bi-koborska družba jle prišla v Ljubljani. Družbo, ki sestaja iz 12 šampijonov prve vrste, vodii slavni španski bikoborec Juan Torrero Trombe, ki tehta nič več in nič manj kot 300 kg. Med borilci je tudi Kitajec Chon-ching-chang. Velika nesmrtna borba se vrši v soboto ob priliki velike mednarodne maškarade. Vstopnice, ki so v predprodaji ge. Šešarkove in ge. Dolenčeve, po 80 vinariev.
— Društvena statistika. V minolem letu je bilo v Ljubljani 321 društev in sicer 271 slovenskih in 50 nemških; (leto poprej 301 in sicer 254 slovenskih in 47 nemških). Razšlo se je
10	društev in sicer 8 slovenskih in 2 nemški.
V	društvenem katastru so bila črtana 4 društva in sicer 3 slovenska in 1 nemško. Dovoljenih, a še ne ustanovljenih je bilo šest društev in sicer 5 slovenskih in 1 nemško društvo.
— Umrli so v Ljubljani: Sestra Natalija Frančiška Hude, usmiljenka, 31 let. — Frančiška Štrukelj, delavčeva žena, 24 let. — Frančiška Merlak, kočarjeva žena, 46 let. — Urh Drinovec, hlapec, 83 let. — Katarina Jelovčan, bivša šivilja, 79 let. — Terezija Majzelj, zasebnica, 49 let.
— S trebuhom za kruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 9 Slovencev, 10 Kočevarjev in 40 Hrvatov, nazaj
je pa prišlo 20 Hrvatov Ju ^0 Macedoncev. Na Dunaj je šlo 27 Kočevarjev, 17 jih je šlo pa v Beljak. Iz Westfalskega se je povrnilo 37 Hrvatov.
— Zavoljo stavkokazov obsojeni. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem so bili obsojeni vevški delavci: Janez Kocjančič na 8 dni zapora, Rrdolf Šešek na 3 tedne strogega zapora, češ da sta stavkokaza Tolmajnarja tako za-strašila, da ni šel na delo. Ivan Gregorc, na pet mesecev težke ječe, ker se je zoperstavljal orožnikom.
— Pobegnila sta prisiljenca, 25letni Rudolf Kaiser iz Vrbe in 181etni Jožef Jerina iz Planine.
— Čigav je cement? Te dni ie v neki veži na Poljanski cesti hišnik našel tri vreče cementa. Lastnik naj se glasi zanje pri policiji.
— Pozor pred nakupom! V ponedeljek 13. januarja okoli 5. popoldne je ukradel izpred vile pred Rožnikom na Večni poti neznan tat perici velik zveženj perila iz vozička med časom, ko se je mudila v vili. Tat se je menda obrnil proti Rožni dolini ali Šiški. V zvežnju je bilo razno perilo v vredosti do 200 K. Razen nekaterih komadov je bilo zaznamovano s črkami: L. U.; D. U.; A. Z.; O. K.; V. K.
— Izgubila je posestnica Jera Medvedšč-kova denarnico, v kateri je imela okoli 54 K denarja. — Trgovski potnik g. Karel Seljak je našel črn dežnik, katerega dobi lastnik nazaj v Kregarjevi trgovini na Sv. Petra cesti 23.
— Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri velezanimiv spored z dramo »Zdravnik svoje časti« s Palyandrom v glavni vlogi. Pathč-žur-nal in ostalih sedem točk sporeda so slike prve vrste. Ob sklepu velekomičen film z Maks Lin-derjetn »Zaljubljen parček v vodnem aero-planu«. V soboto se uprizori najboljši izmed dosedanjih detektivskih filmov in sicer »Lov na miljone«.	«►
Praktična občinska politika.
^ (Iz Novega mesta.)	*
d . V ,.j.v (Dalje.) ■	^	*
-	":V ' II. M . >	•
Znano je, da pokopališča cerkveni upravi donašajo lep dobiček. Znano je pa tudi, da pokopališča morajo zgraditi farani ali Občinarji, ki potem, ko se pokopališče izroči svojemu namenu, nimajo prav nič drugega od svojih žrtev, kakor da še enkrat posežejo globoko v žep, če potrebujejo za svoje pokojne le košček tiste zemlje, ki je na račun vseh že plačana. In znano je, da uvidevši krivičnost cerkvene pohlepnosti, občine z modernimi nazori o praktični občinski politiki pokopavajo staro klečeplastvo do svete cerkve na stara pokopališča, a tista nova pokopališča, ki jih preskrbi občina na račun svojih občanov, same oskrbujejo. To je tudi tako naravno in umljivo, kot bi bilo posestnika smatrati za norca, ki bo iz svojega denarja zidal drago hišo, a ko bo hiša gotova, pa bi jo pustil drugim, da iz nje najemnino pobirajo.
Novomeška občina je imela zdaj lepo priliko, pokazati praktično občinsko politiko. Če smatramo prošta za pravega župana, oficiel-nega župana Rozmana pa le za proštov medij, tedaj moramo reči, da je vrhovni voditelj občinske politike i »kazal izboren talent, kako plodonosno se zna čez leta in leta obrestovati politika »zenačevanja nasprotij«. Prošt, ki za novo pokopališče ni dal niti vinar, pač pa je z draženjem dotični prostor na škodo mestne občine še podražil, bo zdaj iz novega pokopališča užival sad žuljev mestnih davkoplačevalcev. Mestna občina bo pa gledala, kako se drugj inaste za kapital, ki ga je investirala. Pa vsaj je v pogodbi med Rozmanom in dr. Elbertom tudi rečeno, da dobi za to mesto staro pokopališče v zameno? Seveda, seveda, ga dobi. Ampak poglejte to razliko. Staro pokopališče preide čez 20 let v last občine, oziroma čez 20 Let potem, ko se staro pokopališče opusti, ima občina pravico razpolagati s prostorom. Kaj naj tu napravi, da bi služilo v občo korist, o tem naj si drugi belijo glave. Za nas je le merodajno vprašanje, koliko bo ta prostor takrat vreden; da zdaj za občino ni nič vreden, dokler ne sme z njim prosto razpolagati, to je jasno kot nebo, če ni oblačno. Staro pokopališče bo čez 20 let šele reprezentiralo vrednost k večjemu 15.000 K. Novo pokopališče pa bo mestno občino stalo 80.000 K. če se pogodba res tako glasi, da prošt odstopi staro pokopališče mestni občini, a mestna občina pa njemu svoje novo pokopali-lišče, tedaj je to naravnost izborna kupčija — na kateri strani, to naj javnost sama presodi.
Ali to še ni vse! Kogar naš g. župan ljubi, temu da vse, česar — nima. Prošt je pri tej kupčiji tudi moralno profitiral. Koliko je bivši primarij dr. Defranceschi storil za povzdigo mesta in cele Dolenjske v zdravstvenem oziru! Skoro bi rekli — edino le dr. Deiranceschijeva zasluga je, da ima Novo mesto moderno urejeno žensko bolnico, da je izginil škandal mesta, tisti podrti podi in bajte za kapiteljem, na katerem prostoru stoji zdaj palači podobno poslopje ženske bolnice. In edino le dr. Defranceschijeva zasluga je, da je Novo mesto dobilo svojo novo državno gimnazijsko poslopje. Koliko si je ta mož pri-zadjal osebno na raznih merodajnih mestih na Dunaju, tega niti prošt ne ve, ki je — to se mu mora priznati — pri teh poslih res bil večkrat za štafažo.
O.	kako nehvaležen je ta svet! Dr. Defranceschi je zapustil Novo mesto kakor kak uradni sluga, če ga disciplinarno premeste od enega na drugo sodišče. Na kolodvoru se je od njega poslovil menda edino dr. Slane. Res je, mož ni nikdar reflektiral na častne redove za zasluge, za katerimi se tako pehajo maziljeni in nemaziljeni častihlepneži. To je mož ob znani priliki dejansko pokazal. Ali vendar bi bila dolžnost novomeške občine, da mu brez smešnih ti-telnov prizna zasluge.
Pa kaj je storil tisti župan, ki bi imel največ prilike in povoda prav oceniti zasluge primarija dr. Defranceschi ja? V eni jesenskih sej
mestnega sveta je predlagal prošta za Častnega meščana, češ, poglejte, prošt nam je dal staro! pokopališče zastonj. Ali se to ne pravi iz javnosti javno norce delati? Rozmanu ni bilo dovolj, da je proštu pripomogel do take lepe kupčije z zamenjavo pokopališča, za nameček ga proglaša še za častnega meščana.
Nismo že v uvodu te razprave zastonj klicali: Pridite se lčs učiti nauka o praktični občinski politiki. 2e na enem zgledu pa tudi javnost lahko izpregleda, kam meri skozi leta smo-treno zasnovana proštova politika o zenačenju narodnostnih in političnih nasprotij. Saj je mesto — kakor se da po čudnem molku zaradi tistega še sedaj nepojasnjenega računa soditi —< že tako daleč prijadralo pod to novo zastavo »zenačenja«, da se v proštiji prirejajo gostije, ki jih potem plača tako bogata mestna blagajna.
Preden se dotaknemo nadaljnih krasnih zgledov praktične občinske politike v Novem mestu, naj v izogib vsakemu napačnemu ko-mentaru o tej kritiki izpregovorimo še par besedi v pojasnilo. Niti v sanjah nam ne prihaja na misel, nastopati proti v tej kritiki prizadetim osebam kot osebam. Tudi bi bilo škoda zaradi g. dr. Elberta in njegovega prijatelja g. Rozmana izgubljati le eno vrstico v »Zarji«. Ali osebe, katerim javnost zaupa javne in tako važne funkcije, kakor je vodstvo občine vsakega mesta, prenehajo biti v tistem trenotku, ko te funkcije prevzamejo, privatne osebe in postanejo javni funkcionarji, do katerih ima javnost pravico javne kritike o njihovem javnem delovanju. Kaj nas to briga, če hodi g. župan v kapitelj k svojemu prijatelju na male južine. To je popolnoma njegova zasebna stvar. Ampak stvaf javne kritike postanejo tudi te male južine, če se izkažejo kot vez za oficijeluo politiko med mestno občino in proštijo. Na nevarnost takih malih južen je odličen meščan svoj čas opozarjal v »Slov. Narodu«. Pa kaj je doživel? Čez par dni je list padel po njeni, in je svojega to-likoletnega sotruduika zaradi Rozmana, ki v; javni politiki ne pomeni veliko več kot desetica, če ji izbrišemo številko 1, tako neusmiljeno desavuiral.
Nič nas ne briga, koliko je ravno liberalna stranka zaradi proštove in Rozmanove i>olitike v Novem mestu v tem kratkem času izgubila. Slepcu ne pomaga odpirati oči. Udarec na lastnem telesu občuti šele, kadar se zvrne v jamo. Saj so tudi takrat, ko so liberalci s klerikalci sklepali v deželnem zboru kompromis, po nas udrihali, ker smo jim samo povedali resnico, da so si s poslovnikom sami zadrgnili vrat. Ni še bilo preteklo eno leto od tistihmal, ko so nas razbobnali kot razdiralce, pa so liberalci že na svojem lastnem vratu občutili in nam priznali, da smo imeli prav glede tiste vrvi okolo liberalnega vratu. Ali pridejo do enakega prepričanja tudi glede kvarne občinske politike v svoji dolenjski trdnjavi, to nas ne briga toliko. Ampak to pa nas briga in to mora vsakega brigati, kdor želi sebi in svojemu bližnjemu dobro; dokler se bo ta proštova »zenačevalna politika« izvajala v očitno in občutno škodo celemu mestu, bomo proti taki politiki nastopali brez' ozira na osebe, v interesu stvari same.
Štajersko.
— Žepni koledar dobe sodrugi na Štajerskem pri konsumnih društvih v Trbovljah in Hrastniku; v Celju pa pri sodruga Marnu.
— Samomor vojaka. V Gradcu se je ustrelil v ponedeljek ob devetih dopoldne v drevo-] redu četovodja R. W. Službeni, revolver si je nastavil pod brado in sprožil, tako da mu je kroglja šla skozi glavo. Bilje takoj mrtev. Vzrok samomora je neznan. Četovodja je služil letos zadnje leto.
— Strašno dejanje zblazi*ele matere. V Gradcu sta se ondotnega plesa državnih uslužbencev v soboto udeležila paznik v karlavski jetnišnici Lindič in njegova žena. Žena je moža' ves čas mučila z ljubosumnostjo. V nedeljo opoldne sta se zopet skregala. Ob 2. popoldne je šel mož v spalnico, žena je pa nakrat vzela svojega štiriletnega sinčka Franceta in dve leti staro hčerko Mici, poljubila v kuhinji stoječo hči Julijo ter šla na hodnik ter skočila z obema otr >-koma iz drugega nadstropja na dvorišče. Mati in sinček France sta bila takoj mrtva, hčerka Mici je pa obležala nevarno ranjena, nezavestna. 12 let stari sinček Lindičevih, Janez, je bil pa med tem, ko je doma mati izvršila strašen umor in samomor, na drsališču. Baje je nesrečna žena svoje dejanje izvršila v blaznosti Svojega moža je brez povoda mučila z ljubosumnostjo.
Goriško.
— V Nabrežini se dobi žepni koledar pri sodr. Ivančanu in Hladniku ter pri raznašalki »Zarje«.
— Okrajna organizacija v Gorici poživlja vse krajevne organizacije, ki niso še obračunale
rankinega prispevka okrajni organizaciji do konca leta 1912, da to store čim prej, ker sa mora zaključiti obračun starega leta.
— Krajevna organizacija V Gorici poživlja vse strankine pristaše iz mesta, ki niso še poravnali strankin prispevek za leto 1912, da to store čim preje pri blagajniku krajne organizacije sodr. Oblaku, ulica^ Tre Re 16/1.
— Nabrežina*. Tukajšnje godbeno društvo priredi v nedeljo, 19. januarja, v dvorani gospoda Franca Grudna cvetlični ples. Pričetek ob 7. zvečer. Ples bo trajal do ranega jutra. Vstopnina za gospode 2 K. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— Strahotne posledice trpinčenja živali Iz Gorice poročajo: Štiriletni sin in šestletna hčerka posestnika Marinellija v Skopem sta se v soboto igrala z mačko in jo zlobno trpinčila. Na rep sta ji privezala papir in ga zažgala« Mačka je vsled tega pobesnela, skočila otro« kom v glavo in razmesarila s kremplji in zo* ^ otrokoma obraze. Vsa okrvavljena otroka stal se od strahu zgrudila in zbesnela mačka ju jel neovirano praskala in grizla dalje. Deček Je b8 takoj mrtev, deklica je po strašnih mukah ter*.
jnekoltKo časa izdihnila. Otrokoma je prihitel ; sostanovalec na pomoč, a mačka se mu je zakadila v obraz in mu izpraskala oči. Mož je :po;,okloma oslepel. Mačko so pobili.
—; Zahvala. Podpisana se najtoplejše zahvaljujem vsem onim, ki so izkazali mojemu rajnemu soprogu Mihaelu Pavletiču, čuvaju v Rubijah, zadnjo čast. Bridka usoda mi je utr-£a‘a Jmbijenega moža in mojim malim peterim otročičem dobrega očeta. Toplo se zahvaljujem tudi darovalcem, ki so mi naklonili znatno podporo, zlasti pa še sodrugu Dominkoju, nad-sprevodniku v Gorici, ki je zbiral na progi Uonca-Nabrežina podporo.	Pavletič.
Istra.
iT ^,IIOr: ^ Dinjanu je kmet A. Vitasovič fJi lv svojo hišo svojega svaka Benjamina uiKocica ter ga pcfgcstil, ponoči je pa spečega -vaka ustrelil, da bi tako dobil dedščino po stari materi. Morilec se je sam javil oblasti, češ, da je Pijanega svaka ustrelil v silobranu, žena Vita-X,9vlLeva< ki je bila priča umora, je pa pri sodišču povedala resnico.
izšla pod gorenjim naslovom politična Študija!, h kateri se še povrnemo. Cena broš. izvodu K 1-80, po pošti K 1.90.
Vestnik organizacij.
Od osrednjega odbora »Vzajemnosti" na Kranjskem. Člane in članicc vseh podružnic in odsekov „Vza-jemnosti" na Kranjskem, ki so s svojimi prispevki v za-stanku se pozivljejo, da jih zanesljivo poravnajo še pred koncem tega meseca. Podružnični odbori se opozarjajo, da sklenejo svoje račune za 1. 1912. še pred 18. januarjem ter jih čimpreje pošljejo centrali. Dalje nai izrabijo tekoči mesec za marljivo agitacijo za pridobitev novih članic in članov. Osrednji odbor bo v par dneh razposlal vprašalne pole in prosi že sedaj, da se mu jih vrnej v najkrajšem času natančno izpolnjene.
Člani ..Vzajemnosti" v Ljubljani dobe vstopnice na veselico dne 18 t. m. v vseh prodajalnah Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, pri strokovnam tajniku in zve-zinemu knjižničarju. Podružnice, ki hočejo vstopnice prodajati, dobe popust.
Trst.
t. Žepni koledar se dobi v Trstu pri so-ajUKu Antonu Vavpotiču v »Delavskem domu«, uhca Madonnina št. 15.
rt v~ Spjošno pravovarstveno in strokovno [•! in!o !pina *• Trst’ Priredi danes 15. janu-..r VJ .°b zvečer v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, svoj redni občni zbor z icajmm dnevnim redom. Na obilno udeležbo sc vabijo vsi člani.
„i,n ~ Družinski večer. Pevski odsek Ljud-i mA	•*rstu Priredi v nedeljo, dne 19.
*»■-	. "Internacional« ob pol 8. zve-
rin. :, llzmskl večer z jako zanimivim in boga-u sporedom: Petje. Enodejanska burk*
•7/» h° “°ktor«, šaljiva pošta, koriandoli kor-JI fugo. Vstopnina je prosta. Kdor se želi res dobro zabavati, naj ne izostane, ve« Pevski odsek »Ljudskega odra« vabi 7vp,w *ia Pevsko vajo, ki bo v četrtek •it l-	Polna	udeležba je nujno potreb-
nnir«Cr mora odsek naštudirati za svoj nastop novo pesem. Opozorite na vajo svoje tovariše* nuda bolezen. Prejeli smo in objavljamo: Spoštovana uredništvo »Zarje«
v Ljubljani.
S srcem polnim usmiljenja kakršnega je poznal le iz Nazareta prerok se obračam do spoštovanega naslovljenega uredništva s prošnjo zaradi resnih reči. Dlje časa že sledim boju med slovenskimi narodnjaki in socialno demo-ki acij) v 1 rstu. Boj je hud, to treba priznati Nasprotnika oba sta precej trmasta, to je potrebno tudi konstatirati. Ne maram prerokovati, kdo bo neki v tern boju zmagovalec. Priznati pa moram, da socialna demokracija napreduje boljinbolj, da so njene organizacije čedalje od dne do dne številnejše in močnejše in da postaja dan za dnem predrznejša. Vem pa tudi,
»* xi naPre^ek socialne demokracije ni všeč tržaškemu »Narodnemu domu« in vem tudi, da ffoje prebivalci te narodne hiše do socialnih demokratov vedno sovraštvo. Iz tega sovraštva pa se poraja izredno resna nevarnost. Sodeč po Dišavi »Edinosti« in po govorih dr. Wilfana, Ry-baFa in drugih nižjih bogov na shodih ali v javnih zastopih, se to sovraštvo do socialne demokracije močno bliža degeneriranju in prav resna ie nastala nevarnost, da ne zapazimo nad »Narodnim domom« nekega jutra napis »Narodna norišnica«. Narodnjaško sovraštvo do socialnih eJT19*crat?v zavzema že sedaj oblike norosti in politična in strankarska norost, gospodje, je nalezljiva bolezen. Kaj nastane iz tržaških Slovencev, ako se ne napravi konec taki epidemiji, in kaj bi se zgodilo, ako bi se morali tržaški na-ronjaki vdati v izgubo enega ali več poslancev ? ne "Tedaj bi postala nevarnost. da znori ves slovenski narod, kar se ga še n* »zgubilo v prokleti rdečkarski intercionali. ^atorej Vas nujno prosim, gospodje pri spošto-uredništvu »Zarje«: Ukrenite, da bodo enaii tržaški slovenski socialni demokratje s JS*'?«00 aEitacijo, in naročite tržaškim slo-y nsK|m socialističnim voditeljem, naj klonijo * P^.Rybafev° in Wilfanovo nogo, naj za w«o trobiti v njiju rog samo zato, da prihrani-o slovenski javnosti nelep pogled na znorele tržaške narodne voditelje.
«.di-xX PrePričanju, da me bo slavno uredništvo ttsliSalo. beležim
s prijetnim spoštovanjem
Janez Čebulov.
»■ j ^p* 4re(1-: Zdravilo, ki nam ga priporoča niaianez- .ulov, do ozdravimo tržaške narod-|H*Ke. bi bilo brezuspešno. Blaznost, ki izvira z strahu in sovraštva do socialne demokracije, v »Narodnem domu« že stara, kronična in Ozdravljiv3 bolezen. Poznejši znaki kažejo Je zavzela akutne forme. Naj se tore ^odi božja volja!
h«ir ?amomor četovodje. v Trstu. Cetovodja Dun sx a k°s’ Pešp. Viktor Steinhauer, rodom hn/ii n v P°ne<leljek zvečer najel sobo v Itro >>Prov'nciale« v Largo Santorio. Nekako KV* i'S "h16* p,°inoči so za^uli iz njegove sobe strel, ievo sni?/! osobje prihitelo v Steinhauer-Ustrelil se ie07naŠli .SteinIiaueria umirajočega.
S™ss5 v »s: nssa-ss:
sai	PsiJ	^e,v.e.č	mesecev	opa-
C«JO v Trstu večje število steklih psov V bli-^ni pokopališča sta ogrizla dva stekla psa dva-j^ist oseb. Ogrizene osebe so takoj poslali v * ftSteuriev znvnH nn Dnnniu.
Zadnfe vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 15. januarja. Po izjavah predsednika zbornice Sylvestra se snide konferenca starejšin dne 23. januarja, da določi delovni program za bodoče zasedanje. Prva seja bo naj->rže dne 27. t. m. ob 3. popoldne, zadnja pa 7. februarja. Potem bodo imeli deželni zbori štiri do pet tednov časa za svoje zborovanje.
'o Veliki noči bo imel proračunski odsek časa za posvetovanje o proračunu. Meseca maja se skličejo delegacije.
DELOVNI PROGRAM POSLANSKE ZBORNICE.
Dunaj, 15. januarja. Med predlogami, ki ča-cajo parlamentarsko rešitev in ki so že zrele za drugo čitanje, je omeniti sledeče zakone: curatelni zakon, zakon v zavarovalni pogodbi, reforma poslovnika, prememba rudniškega za-cona. Zakon o davku na avtomobile in zakon o nalezljivih boleznih. Poleg teh pa bodo posamezni odseki te dni dovršili še več drugih predlog, med njimi finančno reformo, ki pride v zbornici med prvimi na vrsto.
KONFERENCA
O »MALEM NAČRTU«.
FINANČNEM
Umetnost in književnost.
!	—	Vladimir	Kraflič:	Jugoslovansko	vpra-
V založbi L. Schv/entnerja je ravnokar
Vladne stranke same med sabo.
Dunaj, 15. januarja. Konferenca o malem finančnem načrtu se v poslanski zbornici nadaljuje. Vlada razglaša uradno, da ima konferenca povsem privaten značaj in da se vrši na željo strank večine, ki se hočejo neobvezno in same med seboj (!) razgovoriti o finančnem načrtu za pokritje stroškov službene pragmatike (?) in o razdelitvi dohodkov, ki jih prinese povišanje davkov, med državo in deželami. Tudi s člani finančne komisije v gosposki zbornici ni projektiran nikak oficialen razgovor.
Težave pri razdelitvi plena.
Dunaj, 15. januarja. Glavne diference med vlado in strankami večine obstoje glede na razdelitev plena, ki ga donese finačna reforma. Zvišanje osebno dohodninskega davka bo vrglo za 25 do 30 miljonov več; od tega zahteva finančni minister za pokritje stroškov službene pragmatike 15 miljonov, dočim naj bi se preostanek razdelil med državo in dežele po ključu 2 : 1. Davek na žganje bo po zvišanju nesel na leto 132,3.10.000; od tega zneska zahteva finančno ministrstvo polovico, dočim naj bi se ostanek razdelil med državo in dežele. Ključ za delež posameznih dežel še ni določen, najbrž bo ključ sestavljen po številu prebivalstva in po višini realnih davkov; vsekako pa je deželam zagotovljen znesek, ki ga dobivajo sedaj na podlagi konsumnega ključa.
Zakon o osebni dohodnini.
Dunaj. 15. januarja. Zastopniki večine so včeraj nadaljevali posvetovanje o osebni dohodnini. K Lichtovim predlogom je Funk predlagal neke izpremembe, katerim vlada pritrjuje. Davek za samce se ima vpeljati začenši od 5000 K dohodka.
Davek na vžigalice.
Dunaj, 14. januarja. Na konferenci vladnih strank, ki je trajala 3 ure je finančni minister pojasnil vladni načrt davka na vžigalice. Davek bo znašal 2 vinarja od škatljice (pri žve-plenkah za 80 vžigalic, pri švedskih za 60 vžigalic) in ga bo vlada pobirala v tovarnah. Dohodek tega davka ceni vlada na letnih 15 do 18 miljonov kron.
DRŽAVNA POSOJILA.
Dunaj, 15. januarja. Ogrski finančni minister se pogaja z Rotšildovo skupino zaradi novega posojila v znesku dvajsetih do tridesetih miljonov kron. Avstrijski finančni minister se najbrže ne bo pogajal pred sredo marca.
OGRSKI BOJ.
Budimepšta, 15. januarja. Za slučaj generalne stavke je vlada sklenila zbrati v Budimpešti toliko žandarmerije, da lahko zaduši vsak izgred; po drugih mestih in po deželi bo pa vojaštvo »vzdrževalo red«.
Vlada se obotavlja,
Budimpešta, 15. jauuarja. Vlada upa, da doseže z opozicijo kakšen kompromis v vprašanju volilne reforme, zato ne pride predloga do konca februarja v plenum državnega zbora.
FRANCOSKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE.
Pariz, 15. januarja. Včeraj so v senatu in v zbornici volili predsednika. Dubost in Descha-nel sta bila zopet izvoljena. Tega pa ne smatrajo za nikakršno merilo za volitev predsednika republike. Za danes je sklicana seja vseh skupin levice, na kateri nameravajo glasovanje za poskušnjo. Kandidirali bodo Poincarč, Dubost, Pams, Deschanel; zadnji trenotek se pa omenja tudi Delcassejeva kandidatura. Mislijo, da se snide do 600 senatorjev in poslancev.
Francoski socialisti.
Pari«, 15. januarja. Socialisti se ne udeleže današnjega glasovanja za poskušnjo. Manjkalo bo torej 72 glasov. V kongresu bodo pri prvi volitvi glasovali za sodruga Vaillanta, pri drugi pa za Decshanela zaradi njegovega nastopa v prid proporčni volilni pravici.
NOVI DREDNOTI.
Dunaj, 15. januarja. Tehnični odsek vojne mornarice izdeluje načrte za nove drednote. Nameravani so različni projekti z ozirom na ofenzivne in defenzivne namene. Francoski list »Le Yacht«, ki se bavi z mornariškimi vprašanji, prinaša članek iz »Daily Telegrapha«, ki pravi, da so bili načrti novih angleških dred-notov ukradeni. Ko so preiskavah, kdo bi jih bil mogel ukrasti, se je našla čudna jx)dobnost med načrti angleških in avstrijskih drednotov. V ofi-cielnih krogih pravijo, da je to prazno natolcevanje.
ARETIRANI ČASTNIKI.
Budimpešta, 15. januarja. Trinajst častnikov 32. pehotnega polka so aretirali, ker so na goljufiv način oproščali mladeniče pri naborih od vojaške službe. Med njimi je tudi neki major. Pripeljali so vse v Budimpešto.
SKRIVNOSTNA LADJA.
Pariz. 15. januarja. »Journal« javlja iz Al-žira, da so tam opazili ladjo »Tryad«, ki je bila oborožena na korzarski način. Prihodnjo noč so jo videli z drugo manjšo ladjo ob strani. Mislijo, da vodi skrivaj podmorsko ladjo za Turčijo. Iz nemške mornarice je pa izginila podmorska ladja »L U 20«.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Franc Jožef ni pisal Majorescu.
Bukarešt, 14. januarja. Rumunska brzojavna agentura pravi, da se časopisna vest, po kateri je baje cesar Franc Jožef poslal ministrskemu predsedniku Majorescu ročno pismo, ne vjema z resnico. Majorescu ni dobil nič dru-zega kakor cesarjevo podobo.
Ukaz kralja Carola.
Bukarešt, 15. januarja. Ob priliki pravoslavnega novega leta je izdal kralj Carol ukaz, v katerem pravi: »V tem težkem trenotku se zateka vsa dežela z zaupanjem k vojski, ker ve, da bo branila njene interese junaško in s požrtvovalnostjo. Prepričan sem, da se pokažete vredne sinove, ki so pri Plevni in Grahovem s svojo krvjo zapečatili slavo Rumunije.« Naposled izreka željo, da bo vojska tudi zanaprej vredna velikih žrtev, ki jih doprinaša dežela.
Filipescu ni imel politične misije.
Dunaj, 14. januarja. Rumunski poljedelski minister je izjavil, da ni imel politične misije v Carigradu in da ni govoril z nobeno turško politično osebnostjo,
Filipescu odpotoval.
Carigrad, 15. januarja. Rumunski poljedelski minister Filipescu je včeraj zapustil Cari-
MIROVNA KONFERENCA.
Tatarske vesti.
London, 15. januarja. Turški pooblaščenci se pripravljajo na odhod iz Londona.
London, 15. januarja. Delegati balkanske zveze izjavljajo, da bodo prekinili pogajanja v Londonu, če ostane nameravani skupni korak v Carigradu brezuspešen. V tem slučaju dobe poveljniki zavezniških vojsk ukaz, da takoj zopet prlčno z vojno.
Milejše vesti.
London, 15. januarja. Oficiozno časopisje izreka prepričanje, da ne pride do vojne, ker jo hočejo velesile preprečiti in bodo tudi našle sredstva, da jo preprečijo.
Kdo }e hotel prej?
London, 15. januarja. Pravijo, da so imeli delegati balkanskih zaveznikov še prej kakor Turki namen odpotovati, ker so se naveličali zavlačevanja od turške strani.
Turčija neče popustiti.
Carigrad, 14 januarja. V mladoturški stranki, ki bi rada zopet prišla na krmilo, kakor tudi v militarističnih krogih se opazuje tendenca, da se naščujejo ljudske množce. Vojaški krogi nočejo slišati o sklepanju miru. Danes se vlada še lahko upira tej agitaciji, ali bila bi tisti hip strmoglavljena, ko bi hotela opustiti Odrin in otoke. Turčija meni, da tudi nadaljevanje vojne ne bi moglo zahtevati večjih žrtev, nego jih je morala že doslej doprinesti.
Bolgarski delegati.
London, 15. januarja. Balkanski delegati so hoteti naznaniti Turčiji da se v štirih dneh zopet prično vojne operacije. Naposled so vendar sklenili, da počakajo še na korak velesil.
Naskok na Carigrad?
London, 14. januarja. O mornariški demonstraciji pred Carigradom se za sedaj ne govori v krogih poslanikov. Zdi se pa, da bo Turčija opozoiiena, da se utegne Izvršiti kombiniran naskok na Carigrad na suhem in na morju.
Skupni korak se je zakasnil zaradi Nemčije.
Berlin, 15. januarja. Izročitev skupne note v Carigradu se je odložila, ker je podala nemška vlada izrpemernbe, zaradi katerih se mora nota še enkrat predložiti konferenci poslanikov. Vsi poslaniki, izvzemši nemškega, so dobili instrukcije. Na vsak način se upa, da se izroči skupna nota v četrtek turški vladi.
Velesile ne nameravajo pritiska. Frankobrod. 14. januarja. »Frankfurter Zeitung« javlja:	»Če ostane skupni korak v
Carigradu brezuspešen, ne napravijo velesile nobenega druzega pritiska na Turčijo.
Odrlnski vilajet ostane Turkom?
London, 14. januarja. V diplomatičnih krogih zagotavljajo, da je bil izdelan nov predlog;
V odrinskem vilajetu naj se ustanovi poseono stanje nevtralnega ozemlja, ki naj ga upravlja Turčija. (Ali je to morda skrivnostni predlog Nemčije, zaradi katerega se je skupni korak zakasnil?)
Turška narodna skupščina.
Pariz, 15. januarja. »Excelsior« javlja, da takozvana narodna skupščina ni nič druzega kakor višji državni svet, sestavljen iz sto članov.
Proti hujskačem.
Carigrad, 15. januarja. Vlada je sklenila nastopiti z vso strogostjo proti hujskačem, ki razširjajo neresnične vesti. Ministrski svet je pooblastil ministra za notranje zadeve, da sme hujskače izgnati iz Carigrada. Vojaški krogi sc izdali okrožnico v enakem zmislu.
Rusija začetnik skupne note.
Berlin, 15. januarja. V diplomatičnih krogih govore, da je Rusija sprožila misel skupne note. Francija in Anglija sta jo podpirali. Nem> čija in Avstrija sta neradi sodelovali. Pripisat je njima, da je iz note izostalo vsako žuganje
Teodorov najema posojilo.
Peterburg, 15. januarja. Teodorov se pogaja s tukajšnjo veliko banko zaradi posojila za pokritje novih vojnih stroškov. Pogajanje je skoraj dovršeno.
Turški delegati odpotujejo.
London, 15. januarja. Turški delegati niso sprejeli vabila avstrijskega veleposlanika na obed. ki bo jutri. Najbrže odpotujejo že danes iz Londona.
Turki pri Čataldži.
London, 15. januarja. Turške čete pri Čataldži cenijo na najmanje stodesettisoč mož. Bajc je tam vse v najboljšem redu. Slabše je s četami na polotoku Galipoli.
Veliki svet sklepa vztrajnost.
London, 15. januarja. Razne vesti javljajo, da je veliki državni svet (kar so imenovali narodno skupščino) že sklepal in odklonil predaio Odrina. V Carigradu so prepričani, da bodo turški delegati takoj odpotovali iz Londona.
Turška vlada demlsionira?
London. 15. januarja. Vse carigrajske vesti naznačujejo, da bo vlada odstopila.
Velesile nesložne?
London, 15. januarja. »Daily Telegraph« trdi, da velesile niso več tako složne kakor začetkoma. Neka vzajemni trojici pripadajoča sila zahteva, da se v mejah Albanije ne razpravlja, dokler ne razorožita Rusija in Avstrija.
Turčija ne dobi posojila.
London, 15. januarja. Skupna nota bo namignila, da ne dobi Turčija za svoja posojila nobeiega trga. če ne popusti v vprašanju Odrina in otokov.
Korak balkanske zveze.
Dunaj. 15. januarja. Reuterjava agentura javlja, da bo balkanska zveza sočasno s korakom velesil predložila Turčiji svojo skupno noto. Nastopanje delegatov v Londonu izgleda kakor da bi imeli na obeh straneh namen, potisniti drugo stran v ofenzivo.
Rusko mnenje.
Peterburg, 15. januarja. V ruskih političnih krogih ne verjamejo v nadaljevanje vojne.
POVODENJ V AMERIKI.
Clncinatti, 15. januar/a. Reka Ohio (Oha-
jo) je preplavila vse otoke. Tritisoč oseb ie moralo zapustiti domovanja. V okraju Evans-ville stoji voda več čevljev visoko. Mnogo živine je utonilo.
Delavsko gibanje.
= Državni urad za socialne zadeve je bil z
novim letom ustanovljen na Švedskem. Urad, ki je podrejen ministrstvu notranjih zadev, je razdeljen na štiri oddelke: 1. oddelek se peča z delavskimi in sploh s socialnimi vprašanji, 2. oddelek z delavskim varstvom, 3. oddelek s socialnim zavarovanjem in 4. oddelek s socialno statistiko. Državni urad za socialne zadeve se sme pri svojih delih posluževati posebnih, deloma trdno nastavljenih veščakov, nadalje zastopnikov delavskih in delodajalskih interesov. V bližnjem se prideli državnemu uradu poseben socialen sovet.
= Kodeks francoskega delavskega prava. Francoska vlada je razglasila od poslanske zbornice in od senata odobreni zakon, ki kodificira vse na Francoskem veljavno delavsko pravo. Kodeks, ki obsega dve knjigi, nima novih določb, temveč spravlja le dosedanjo zakonodajo o delavskem varstvu v pregleden sistem.
Odločbe obrtnih sodišč.*
Od podjetnika kruto žaljeni pomočnik, ki takoj po žalitvi odpove službo, se odreče s tem pravici do takojšnjega izstopa.
Podjetnikove izjave: »Če hočete, greste lehko takoj«, ni smatrati za odpust.
Tožitelja je obtoženi mesar, pri katerem je bil v delu, kruto razžalil. Takoj po razžalitvi je tožitelj odpovedal službo z besedami: »V štirinajstih dneh pojdem proč«, nakar je obtoženec odgovoril: »Če hočete, greste lehko takoj.« Nato se je tožitelj odstranil in zahteval za odpovedno dobo odškodnino po § 84 obrt. reda, ker ni bil le v zmislu § 82 a, lit. b, opravičen izstopiti iz službe, temveč je bil tudi odpuščen.
Tožba je bila zavrnjena.
* Na mnogostranske želje bomo od časa do časa objavljali načelno važne odločbe avstrijskih obrtnih sodišč, ki naj služijo obrtnemu delavstvu za kažipota po veljavnem delavskem pravu.
Razlogi: Res je, da je bil tožitelj vsled krute žalitve po § 82 a. lit. b, obrtn. reda opravičen zapustiti delo brez odpovedi.
Ampak tožitelj se svoje pravice ne le ni poslužil. temveč izjavil, da izstopi v 14 dueli iz službe in se s tem odrekel pravici do takojšnjega izstopa.
Ako je obtoženec nato dejal tožitelju: »Ce hočete, greste leliko takoj.« ga s tem še ni odpustil, temveč mu je le predlagal, da se službeno razmerje takoj razdre.
Na ta predlog tožitelj ni bil dolžan pristati; ampak tožitelj je predlog sprejel s tem, da je izstopil. in se je torej delovno razmerje razdrlo v obojestranskem sporazumu.
Pomožni delavec ni zavezati sprejeti zaslužka, ako sc tmi ponudi kot prostovoljno darilo.
Obtoženi urar je tožitelju, svojemu pomočniku, tekom tedna pred koncem delovnega razmerja naznanil, da mu bo odtegnil dve kroni, ker je založil ključek od ure in zaradi nezadostnega popravila neke ure; tožitelj mu tedaj ni ugovarjal. Šele pri izplačevanju mezde je zahteval polno tedensko mezdo in je odklonil dve kroni, ki mu jih je obtoženec z ozirom na božični Čas ponudil kot božično darilo.
Tožbi, glaseči se na izplačilo odtegnjene mezde v znesku dveh kron, je sodišče ugodilo.
R a z 1 o g i: Obtoženec se upira plačilu, češ da je tožitelj molčal, ko mu je naznanil odtegljaj. in da je zavrnil božično darilo dveh kron, ki bi ga bilo odškodovalo. Ampak iz tožitelje-vega molka^ samega še ne sledi pritrdilo, kakor ga zahteva § 863 spl. drž. zak. in odtegljaj mezde je neopravičen, ker s.e je založeni ključek pozneje pred izplačilom mezde našel, vsled česar ni govora o kaki škodi, in ker sodeč po skrajno majhni tedenski mezdi v znesku 14 K od nizke kvalifikacije tožitelju sploh ni bilo pričakovati dovršenega popravila, vsled česar tudi ni dana odgovornost v zmislu § 1269 spl. drž. zak. Ako pa gre za plačilo zaslužene mezde, je bil toži-telj v zmislu § 1413 spl. drž. zak. opravičen odkloniti plačilo dveh kron iz drugega naslova; z odklonitvijo božičnega darila se ni odrekel mezdnemu ostanku.
Odpoved delovnega razmerja mr.-a biti jasno izražena; vsled dostavka kakega pogoja postane lehko neveljavna.
1 ožitelj je bil pri obtoženem grafičnem zavodu kot preparater svetlotiska za učenca in je po prejemu učnega izpričevala ostal še 11 mesecev kot pomočnik s 14dnevmm odpovednim rokom v delu.
Januarja meseca leta 1912 se je tožitelju ponesrečila priprava nekaj plošč, vsled česar ie javni družabnik obtožene tvrdke izjavil ?7. januarja tožitelju, da bo še 14 dni z njim poskusil in če ne pojde, da ga bo odpustil. Tožitelj, ki je bol po tem roku odpuščen, zahteva mezdno odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo.
Obtožena tvrdka ugovarja:
1. da se je tožnik izkazal za nesposobnega za dogovorjeno delo, vsled česar je bil po § 82, lit. b., obrtn. reda opravičeno odpuščen;
2. da je izjavo z dne 27. januarja smatrati za veljavno odpoved.
Tožbi je sodišče ugodilo.
Razlogi: Ad 1. O nesposobnosti za dogovorjeno delo v navedenem slučaju že iz tega razloga ni govora, ker se je tožnik izučil v toženem zavodu in je potem kot pomočnik delal
11	mesecev, vsled česar bi se bila morala nesposobnost pokazati že davno prej.
Ad 2. Izjavo z dne 27. januarja: »Poskusil bom z Vami še 14 dni in če ne pejde. Vas odpustim«, je obrtno sodišče smatralo za pogojno odpoved, za odpoved pod pogojem, da se delo tožniku ne posreči.
Odpoved delovnega razmerja sicer ni pogodba, temveč enostranska izjava ene stranke, da naj se na določen dan konča delovno razmerje. Toda ta izjava mora biti razločna in določna, da stranki vesta, kedaj naj sprejmeta novo delovno moč, oziroma novo delo. Tej zahtevi pa ne ustreza pogojna odpoved, kakor je ta, vsled česar je ni smatrati za veljavno.
Pomožni delavec, ki je bil zaposlen v posebni (špecialni) stroki, je opravičen zahtevati označbo posebne zaposlenosti v Izpričevalu.
Tožnik je bil od 7. novembra 1910 do 28. decembra 1911 zaposlen kot ključavničar in sicer od oktobra do svojega izstopa kot žrebljar.
Ob izstopu je dobil v izpričevalu potrdilo, da je bil v toženem obratu zaposlen kot ključavničar; zahteval pa je izpopolnitev izpričevala v tem zmislu, da je bil zaposlen tudi kot žrebljar, ker se mu je obetala služba žrebljarja in ker bi brez takega potrdila v izpričevalu omenjeno službo težko dobil.
Tožniku je bila označena izpopolnitev izpričevala odbita, vsled česar jo zahteva s tožbo.
Sodišče je ugodilo tožbi.
Razlogi: Tožena tvrdka je izrecno priznala, da je bil tožnik od oktobra do decembra 1911 zaposlen kot žrebljar.
Ker naj delavska izpričevala podado sliko o pridobljenem znanju in ker se je ob sedanji mnogovrstni zaposlenosti obrtnih delavcev precej vdomačila Specializacija pridobljenih spretnosti, je smatrati z ozirom na smoter izpričevala za opravičeno tožnikovo zahtevo, da se sprejme v izpričevalo dostavek, ki naj potrdi, da je bil zaposlen tudi kot žrebljar.
Odgovorni urednik Fran R a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
r
3
Klati za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIAN-om se krepča, Zmeraj dober tek Ima!
Ce želodec godrnja,
PIJ „FLORiAN-a“, pa neha!
Ni otožen, ni bolan,
Ta, ki vžlva
V
Posla v no varovano
Naročajte se na Zarjo! Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
IX. zadružno leto.	6859 Članov
Mesečni račun.
Razpečaro blago:
Zadružna doba 1911-1912:	19121913:
le proti znamkam	skupno
Julij kron 85989 77	kron	117834.47
Avgust	„	83176 99	,	12209191
September	„	93174 89	„	143117.34
Oktober	*	9919041	.	20192176
November	,	98484 55	„	210498-68
December	. 109368 77	„ 213325 53
K 569.385 38	K 1008 789 b9
Od 1.	julija do 31. decembra	1912 razdelilo se
je podpor	v slučajih bolezni	ter	vdovam in si-
rotam umrlih članov za 5649 58 kron.
Od 1. julija do 31. decembra 1912 se je izdalo na dividendah 2071515 K,
Skupna vsota skladišča oblek: od 18. septembra do 31. decembra 1912.
Oddelki: Konfekcija..............K 5558660
„ manifaktura......................  4068650
„ obuvala........................ 19974	21
„ pokrivala........................  9953*44
Kl26zlJ0 75
V Trstu, dne 31. decembra 1912.
Naznanilo in priporočilo.
V judno naznanjam slav. občinstvu, da sem sam zopet prevzel obče znano
restavracijo „Vega“
v Sp. Šiški na Celovški cesti
Točil bodem naravna pristna vina in vedno sveže mengiško pivo ter skrbel za dobra mrzla in gorka jedila. Se priporočam kar najtopleje
z odličnim spoštovanjem
Anton Maver
lastnik in restavrater.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
===== Biljardi e==
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Žepni koledar „1913
v Trstu — —
se dobi pri ANTONU VAUPOTIČU v ,Delavskem domu‘, ulica Madonina 15.
mMm-,
V v«nvai	>	'
-y£■'	’
Moderna veda ss socializem ssl
Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M, J-f. j
To knjigo toplo priporočamo. Cena 1 "20 ^ Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi ,Zar|
C. kr. % priv.
občna zavarovalnica.
A?sieurazioni GeneralivTrstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kroti*
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje
Vložilo se jc ponudb za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca nov. 1912
1742 16,499.967 54 1561 14,826 05734 851.150-60
od januarja l9j;
023R3
K 184,610 874-81 19476 K 163,191.351-^ K 9,802.970-fl'
Svetle in zračne
pisarniške prostore
(4 do 5 sob) v prvem nadstropju se išče. Ponudbe i* cena je nasloviti na A. P. poštni predal 26, gl. pošta
Za veselice!
Velika izbira imjcenejših raznh krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, gir-land, koriandoli, serpentin in drugih reči. Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne raz-.*. peča sprejmem po veselici nazaj. .*.
Isto ^ el ja za	SKiinanlar naročila.
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg št. 11-12.
18. januarja 1913 v „Narodni dom“
kjer bo
IX. velika mednarodna
maškarada
ki jo priredita letos skupno organizaciji tobačnih delavk in delavcev ter ,Vzajemnost* v Ljubljani.
Najlepša in nejorlginalnejša maska dobita vsaka po eno darilo. — Lepe moške in ženske m ske v narodni noši ,V.	dobe	posebna darila.	.V.
Bogat plesni red. - Začetek ob 8. zvečer.
Vstopnina: Za organizirano delavstvo 60 vin , zaostale v predprodaji 80 vin., pri blagajni 1 K, maske 80 vin
Vstopnice piodajajo: Zaupnice in zaupniki obeh organizaciji, prodajalne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". Strokovno tajništvo ter tobakarni gospe Sešarkove v Šelenburgovi ulici in gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
-	SivalaaJJb.	©txo3eT7*	...
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
-^©zna. kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
% m i
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča^ ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalnr
nnondhe nosebno za živlienie in proti oožaru le pri niel. — BANKA .SLAV1JA' ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje Življenja. Njeni Uri« z preskrbljcnje za starost,'za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejSi Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Življcnske police banke .Slavlje- so nc-iTnnrihitno in np7An»dllive Gmotno nodoira banka Slaviia* narodna društva In orgamzaci e, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izbol šanjem In osa-SSSSVi«Sd^a!ogIL^^Ldl K 54 milijonov jamčijo za' popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom tlvljea-skega oddelka K 2,495-719. Kapltaiij In škod pa je do sedaj izplačala K 109.356-861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje In poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.	—
,SLAVIJA‘