UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. RokopiBi se ne vračajo. Nefrankintna pisma se ne : : : sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Ofirsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 6-40, mesečna K 180; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedeljo in praznikov .* .■ .* ob pol 11. dopoldne. \ *. . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6. fl., Ul uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. zveAe* Inserati: enostopna petilvrstica 30 vin., popojen prostor. poninna s: in reklame 40 vin. - i.i.-uil. riejema upravniMvo. Nefrankirana nli premalo frankirana pisma se ne sprejemajo - Reklamacije lista so poštnine proste. ■ Stev. 483. V Ljubljani, v sredo dne 15. januarja 1913 Leto 111. Rumunija in Bolgarska. Brez intrig si diplomacije kar misliti ni; posebno pa velja to pravilo, kjer ima avstrijska diplomacija svoje prste vmes. Ko je grof Berchtold prevzel Aehrenthalove posle, se je delal nekako čudno nedolžnega človeka, ki ne pozna drugih potov, kakor ravna. In dokler ni imel nobenega opravka, res ni hodil po krivih potih, ker je enostavno čepel v kotu. Ali odkar so se razpletle balkanske zmede, se gode take reči, da se bo treba natančneje seznaniti s tem gospodom grofom in z njegovo politično tehniko. Marsikaj bi šlo lahko na račun nerodnosti na-sik diplomatov; ali če se natančneje ogleduje »" Primerja vse, kar se godi v sedanjih balkan-sKili konfliktih, je neizogiben rezultat ta, da av-strijska diplomacija povsod intrigira in hujska, fakor da bi za vsako ceno hotela preprečiti mir 1? Provocirati krvav spor. Če se to godi po Jjcrchtoldovi volji, tedaj bi bilo za možička že »olje, da bi sadil krompir in lovil zajce na svo-j>n Posestvih, od katerih se je baje tako-nerad ločil, ko je bil poklican na Ballplatz na Dunaju; pa delajo to le njegovi organi na svojo pest, tedaj opravičuje njegova nesposbnost, da gre čimprej v penzijo. Imeli smo afero velevažgega gospoda Pro-chaske, ki se danes menda smatra za takega Konzula, kakršna so imeli v starem Rimu; Avstrija pa je zaradi njegove komedije blamirana do kosti. Potem smo šli snovat neodvisno Albanijo in sodit na Balkan, kamor nas ni nihče khcal. Poskušali srno s Pavlihovsko zvijačo i, . *r.ovČen, pa smo se tudi tukaj slovesno 'amirali. Sli smo dražit Srbe in smo modro “Pravili prijateljstvo, ki bi ga v lastnem in-eresu nujno potrebovali. In ker menda še nimamo dosti neprijateljstva, smo šli še Rumune ščuvat in izkušat, če se ne bi dal provocirati SC11 konflikt z Bolgarsko. . . bi bil Berchtold plačan za to, da po-Sa mednarodni položaj Avstrije, kolikor je c mogoče, ne bi bil mogel bolj dosledno ravnati. Ali gospod grof ni plačan za to, temveč za nekaj druzega in zategadelj bi bil čas, da se napravi njegovim hazardnim igram konec. Zadnja dneva sta podala nepobiten dokaz -a nemoralne intrige, ki. izvirajo z Dunaja. c var se tiče bolgarsko rumunskega spora. . noje Samoobsebi, da prihaja Rumunija, ki ! °o casu balkanske vojne genila z mezincem, aenkrat z zahtevami in hoče zastonj kompen-acij za to, kar so Bolgari pridobili z ogrom->mi žrtvami. Rumunija ni taka sila, da bi 'Ogla nastopati preveč orevzetno, če ne bi .Pala na kakšno močnejšo zaslombo. To je 'skala na Dunaju, kajti drugod nima gospod Kralj Carol ničesar pričakovati. Nadalje je sum-, «v°. da se vse dunajsko časopisje, ki ima ko-('pp 1 stika z vlado in z zunanjim uradom, po-ka7n,e Za rumunske zahteve in venomer do-nnr' J^v Važnost Silistrije in »zgodovinsko lt) ?v,eenost« rumunskega stališča. Ali naj-cn.ef,i argument je sledeči: V ponedeljek so najski večerni listi objavili telegrame iz Bu-tako* 3 P° riimuns^^1 listih, ki so se glasili »Časopisi javljajo, da je dobil ministrski ^ j Se.dnik Majorescu od cesarja Franca Jo-^"iegovo sliko z ročnim pismom, v katerem stita monarh ministrskemu predsedniku, da ‘ Je n-iegovJ državniški spretnosti posrečilo !ah^re^itJ kon{,ikt. bi *mel za vso Evropo nad i« USodepolne posledice. Cesar zagotavlja niia e min*strs,{emu predsedniku, da Rumu-Ogrske^ ^3S ra^una na P°dPoro Avstro- ie to pismo falsifikat, mu je na čelu za-^ ln°. Zakaj konflikt, o katerem govori, še nikakor ni preprečen, cesar torej tudi ne bi bil pisal tega, kar ni. Ali — Franc Jožef je avstrijski cesar in nihče nima do njega tako kratke poti kakor av-stroogrska vlada. Ne glede na to, da mora Berchtold itak vedeti, kaj je s takimi ročnimi pismi, bi se bil v slučaju kakšnega dvoma vsak hip lahko prepričal, kaj je na stvari. Toda zunanji minister je molčal in ravno tako njegov slavni literarni šef Kania. Gospodoma je bilo torej čisto prav, da je krožil ta očitni falsifikat po časopisju in zbujal mnenje, da sme Rumunija počenjati kar hoče, ker ji je avstrijska pomoč zagotovljena za vsako predrznost! To so reči, zaradi katerih bo treba z gospodom Berch-toldom prav energično obračunati. Avstrijski narodi niso zato na svetu, da strelja tak grofi-ček po svetu kozle v njihovem imenu in na njihov račun. Danes javlja seveda žica iz Bukarešta, da so tam demantirali famozno ročno pismo. Torej to, kar bi bili morali na Dunaju prvi treno-tek storiti. / / --------------------------------- Impozanten shod tržaških železničarjev. Že dolgo ni bilo takega zborovanja tržaških železničarjev, kakor je bil shod 13. t. m. Velika dvorana »Delavskega doma«, ki je zelo prostorna, je bila nabito polna do zadnjega kotička. Treba je bilo odpreti vsa okna in vrata, da so mogli tudi zunaj stoječi slišati izvajanja govornikov. Dvorišče ob strani dvorane in hodnik pred njo sta bila polna poslušalcev. Mnogi, ki so pozneje prišli, so morali zopet oditi, ker ni bilo več prostora. Navzočih je bilo nad 1300 oseb. Nekaj minut po osmih je sklicatelj sodrug Kopač otvoril shod ter pozdravil navzoče poslance sodruge dr. Ellenbogna, Valentina Pitto-nija in Ivana Olivo. V predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi: Kopač za predsednika, Bahun za namestnika, Skobi in Golouh za zapisnikarja. Nato je sodrug Kopač prečital kopije vabil-nih_ pisem dr. Rybafu in Gregorinu, ki pa nista prišla na shod (Klici: Bojita se ljudske sodbe!). Ko je prečital še neosnovano in podlo psovanje ter prazne izgovore narodnjaških korifej, na-gromadene v »Edinosti« pod naslovom »Neslana reklama«, se je razlegal po dvorani bučen krohot na račun edinjaške modrosti. »Edinost« je pač pri tem pozabila, da nismo zborovali v »Narodnem domu«, kamor pridejo ogljarji in volarji na »železničarske« shode. Pozabila je tudi, da se le v »Narodnem domu« gre z lopatami in stoli nad delavce drugega mišljenja. In tako je vzela mero po sebi tudi za naš shod. K prvi točki dnevnega reda: Ponovna odklonitev Tomschlkovega 17miljonskega predloga je najprej poročal sodr. poslanec Pittoni. Izvajal je med drugim sledeče: V vsakem parlamentu sveta so prijatelji in nasprotniki proletariata in njegovih zahtev, ali nikjer se med nasprotniki delavstva ne najde toliko hinavščine in lažnjivosti, kakor ravno v avstrijskem parlamentu. Hočem Vam na kratko pojasniti, kako je v Avstriji kaj takega mogoče. Poleg velikega modernega razrednega gibanja besni v Avstriji tudi narodnostni boj. Osem ali deset narodnosti — ne vemo natančno koliko jih je — se bojuje druga proti drugi, namesto, da bi mirno skupaj živele, ker jim je to že po naravi naše države tako usojeno. Meščanskim strankam pa so narodnostni prepiri dobrodošli, da morejo v kalnem ribariti. Zato pa še bolj podpihujejo te prepire, ker drugače bi bile morale že davno pobrati šila in kopita ter oditi, ali pa — kar je tem ljudem posebno strašno — spre- obrniti se ali pa glasovati za ljudske potrebe. Za svojo ljudstvu sovražno politiko imajo vedno pripravljen plašč »narodnih interesov«. Žal, da se jim je z bobnečimi frazami posrečilo še mnogo delavskega ljudstva zadržati od razrednega boja. — V Avstriji nimamo parlamentarne vlade. Pri nasprotjih med parlamentom in vlado pa se dogaja, da se grozi parlamentu s § 14, namesto da bi vlada šla. Kaj podobnega se menda nikjer na svetu ne dogaja. Meščanske stranke si naravnost žele, da se jim odvzame trud vladanja. Parlament jim ni več to, kar jim je bil nekdaj. One ne potrebujejo parlamenta, ker se čutijo gospodarsko dovolj močne, da morejo izhajati brez njega. — Pri zadnjem glasovanju o zadevi, ki je za vaše družine velikega pomena, je manjkalo le še deset glasov za vaše zahteve. Glasovalo je tudi več meščanskih poslancev za predlog Tomschika. Značilno pa je za tako glasovanje, kar je nekoč dr. Rybar izjavil na nekem shodu; rekel je: Glasoval nisem morda iz ljubezni do železničarjev za njih zahteve, marveč zato, ker sem bil ravno v opoziciji proti vladi.« — Tu pa ni šlo le za 17 miljonov v korist železničarjem, marveč tudi za stotine miljonov za militarizem. Šusteršičeva stranka je bila v opoziciji proti vladi, ali vkljub temu je skupno glasovala za zahteve militarizma. Ti ljudje si pač ne pustijo vzeti patriotizma! Železničarji torej vidijo, kako zastopajo meščanske stranke železničarske interese. Ali moč, da železničarstvo in sploh delavstvo v bodoče prepreči tako protiljudsko politiko, je v rokah delavstva samega. Če hoče, da se razmere izpremenijo, bo moralo volilne listke uporabljati v svojo korist, ne pa da še nadalje redi gada na svojih prsih. Predvsem pa mora delavstvo z združenimi močmi delovati za svojo razredno organizacijo. Burno odobravanje je sledilo govornikovim besedam. Potem je predsednik podelil besedo poslancu sodrugu dr. Ellenbognu, ki je v izvrstnih izvajanjih orisal zgodovino železničarskih zahtev od leta 1905 pa do danes. Iz njegovih izvajanj navajamo le najvažnejše točke. Vsled pasivnega odpora leta 1905 je bila vlada primorana ugoditi železničarskim zahtevam. V sili je mnogo obljubila. Izpolnila pa je le del svojih obljub. Tekom tega časa pa je socialno demokratična organizacija močno napasla in meščanske stranke so z zavidanjem gledale njen razvoj. Pričele so jih posnemati in ustanavljale so razne nacionalne in klerikalne železničarske organizacije. Iz postopanja strank je bilo razvidno, kdo v„ resnici zastopa železničarske interese in kdo se le igra ž njimi. Nacionalci so uprizorili neslano igro z najvažnejšim železničarskim orožjem, pasivnim odporom. Kdor pa resno in pošteno misli z železničarji, si prihrani tako orožje le za zadnji, skrajni trenotek, ko že druga sredstva več ne pomagajo. Čemu pa naj bi se takoj rabilo tako dvorezno orožje, ko je vendar možno z enim samim glasovanjem v parlamentu doseči to, kar bi se utegnilo doseči s pasivnim odporom. Čemu pa imamo poslance, če ne zato, da pojasnijo vladi voljo ljudstva. Sodrug Pittoni je prav omenil, da se je meščanskim poslancem žalibog posrečilo napolniti možgane še marsikaterega delavca z bobnečimi nacionalnimi frazami. V parlamentu pa smo gospodo prisilili, da je pokazala barvo. »Če gospodje nimate zmisla za ljudske potrebe, potem pa se poberite, kanalje!« Lahko je železničarje nahujskati v bol, če ti hujskači sami ostanejo za pečjo in gledajo, kako se drugi borijo. Zbornica je decembra 1911 soglasno sklenila, da se ima za železničarje uporabiti 38 miljonov kron. Vlada pa je dala le 21 miljonov. Železničarji trdijo, da vlada niti tega zneska ni porabila zanje. Toda čez to pogrnimo plašč kr- ščanske ljubezni do bližnjega in bodimo mnenja. da se je res porabilo 21 miljonov. Govornik je nadalje opisoval dogodke v proračunskem odseku in zbornici, ki smo jih omenili že na drugem mestu glede železničarskih zahtev. Potem je nadaljeval: Po julijskem glasovanju so krščanski socialci trdili, da je Tomschikov predlog le »švindel«. To je pa res lep kompliment zanje same, ker tri dni poprej so se oni sami nameravali udeležiti tega »švindla«. Govorilo se je mnogo o tem, da ni pokritja za teh 17 miljonov. Tu je bila gospoda posebno tankovestna. Ali za drugih 62 miljonov, med katerimi je bilo tudi 14 in pol miljonov kron daril za žganjarske kneze, grofe in druge take mogotce, pa ni bilo treba pokritja. Tu so se gospodje izneverili svoji vesti. Za miljonarjev ki kuhajo žganje, ima ta gospoda srce, za železničarje ga pa nima. Tu se torej vidi, kam jih vleče srce. Kdo neki jih je silil, da dovolijorni-litarizmu 120 ali 150 miljonov kron. Naj bi pa bili od teli vzeli tistih 17 miljonov za železničarje in ne bilo bi jim treba skrbeti za pokritje. Vlada vedno grozi s § 14. V tem slučaju pa ni šlo zato, da si vlada kaj dovoli potom tega zloglasnega paragrafa, marveč zato, da zbornica dovoli vladi znesek, ki ga leta noče izdati. § 14. torej v tem slučaju ne velja. Vsakokrat pa kadar je vlada v zadregi, se ji pojavi reši-telj v sili. Zadnjič je bil Stolzel, tokrat pa Hummer. 22. oktobra 1912 je poslanec Kemetter (kršč. soc.) predlagal, da se 17 miljonov za železničarje ne zahteva potom resolucije, temveč v proračunu. Lovorike krščanskega socialca pa nemškemu nacionalcu Heineju niso dale miru in takoj drugi dan, to je 23. oktobra, je tudi on vložil enak predlog. To je bilo torej isto, kar se je zahtevalo v Tomschikovem predlogu. Bilo je celo nekoliko naivnih socialnih demokratov, ki so menili, da bo sedaj s to zadevo šlo naprej, ko so se celo meščanski poslanci zavzeli zanjo. Ali varali so se. Sedaj je ta gospoda v proračunskem odseku kakor tudi v zbornici glasovala proti temu, kar je jeseni sama zahtevala. Hummer, rešitelj vlade v sili, je to pot vložil protipredlog: »Vlada se pooblašča, da postopno izda 17 miljonov kron za železničarje.« S Tomschikovim predlogom se je nameravala vladi naložiti dolžnost za izdanje tega zneska, s Hummerjevim predlogom pa se vlada samo »pooblašča«. Vlada pa lahko reče: o, saj dam 17 miljonov kron za železničarje; izvede pa to lahko kadar in kakor se ji zljubi. Lahko izvede to na tak način, da da v desetih letih en miljon, potem po desetih ali petnajstih letih zopet kak miljon in tako naprej. Na tak način bi morali železničarji najmanj dvesto let stari postati, če bi hoteli doživeti, da bi vlada zanje izdala teh 17 miljonov kron. Železniški minister je odkrito povedal, da tega denarja ne da, ker ga od finančnega ministra ne dobi. Smotrni taktiki naših poslancev se je posrečilo razkriti železničarjem, da razločujejo prijatelje od nasprotnikov. Sedaj se železničarji ne morejo več izgovarjati, da ne vedo. s kom naj držijo. Pri volitvah pa bodo vse meščanske stranke hlinile prijateljstvo za železničarje in jim obetale vse mogoče. Menim, da noben železničar ne bo več tako prismojen, da bi tem ljudem še kaj verjel. Edino zaščito imajo železničarji v socialno demokratični stranki. Meščanske stranke potrebujejo železničarske glasove pri volitvah, potem pa pozabijo nanje. Če pa železničarji glasujejo proti svojim interesom, potem popolnoma zaslužijo svojo usodo in niso nič druzega vredni, nego da se preide preko njih zahtev. KI BIN KRISTAN: Rože. m ^ n- ww hiSn Dolinarjevih je bilo veselo, da je bila nr.i pren'ajhna za toliko veselje. Vsa vas je bila cpv c g?<™e. 'n petja, tenko žvenketanje kozar-VQPfrne,ie slišalo daleč naokrog, a glasnejši od vricL nUpa 'n šuma so bili ženinovi klici in zmago at' Petek je praznoval poroko in ko dosegel cilj, se mu je zazdelo j, ‘no’ daJG moral tekmovati s takim člove- „ ’i S sv rM je bila njegova namet?aVa 23 de,avca?! Kic Jerneicu bi bik! že di • Znano je, da pokopališča cerkveni upravi donašajo lep dobiček. Znano je pa tudi, da pokopališča morajo zgraditi farani ali Občinarji, ki potem, ko se pokopališče izroči svojemu namenu, nimajo prav nič drugega od svojih žrtev, kakor da še enkrat posežejo globoko v žep, če potrebujejo za svoje pokojne le košček tiste zemlje, ki je na račun vseh že plačana. In znano je, da uvidevši krivičnost cerkvene pohlepnosti, občine z modernimi nazori o praktični občinski politiki pokopavajo staro klečeplastvo do svete cerkve na stara pokopališča, a tista nova pokopališča, ki jih preskrbi občina na račun svojih občanov, same oskrbujejo. To je tudi tako naravno in umljivo, kot bi bilo posestnika smatrati za norca, ki bo iz svojega denarja zidal drago hišo, a ko bo hiša gotova, pa bi jo pustil drugim, da iz nje najemnino pobirajo. Novomeška občina je imela zdaj lepo priliko, pokazati praktično občinsko politiko. Če smatramo prošta za pravega župana, oficiel-nega župana Rozmana pa le za proštov medij, tedaj moramo reči, da je vrhovni voditelj občinske politike i »kazal izboren talent, kako plodonosno se zna čez leta in leta obrestovati politika »zenačevanja nasprotij«. Prošt, ki za novo pokopališče ni dal niti vinar, pač pa je z draženjem dotični prostor na škodo mestne občine še podražil, bo zdaj iz novega pokopališča užival sad žuljev mestnih davkoplačevalcev. Mestna občina bo pa gledala, kako se drugj inaste za kapital, ki ga je investirala. Pa vsaj je v pogodbi med Rozmanom in dr. Elbertom tudi rečeno, da dobi za to mesto staro pokopališče v zameno? Seveda, seveda, ga dobi. Ampak poglejte to razliko. Staro pokopališče preide čez 20 let v last občine, oziroma čez 20 Let potem, ko se staro pokopališče opusti, ima občina pravico razpolagati s prostorom. Kaj naj tu napravi, da bi služilo v občo korist, o tem naj si drugi belijo glave. Za nas je le merodajno vprašanje, koliko bo ta prostor takrat vreden; da zdaj za občino ni nič vreden, dokler ne sme z njim prosto razpolagati, to je jasno kot nebo, če ni oblačno. Staro pokopališče bo čez 20 let šele reprezentiralo vrednost k večjemu 15.000 K. Novo pokopališče pa bo mestno občino stalo 80.000 K. če se pogodba res tako glasi, da prošt odstopi staro pokopališče mestni občini, a mestna občina pa njemu svoje novo pokopali-lišče, tedaj je to naravnost izborna kupčija — na kateri strani, to naj javnost sama presodi. Ali to še ni vse! Kogar naš g. župan ljubi, temu da vse, česar — nima. Prošt je pri tej kupčiji tudi moralno profitiral. Koliko je bivši primarij dr. Defranceschi storil za povzdigo mesta in cele Dolenjske v zdravstvenem oziru! Skoro bi rekli — edino le dr. Deiranceschijeva zasluga je, da ima Novo mesto moderno urejeno žensko bolnico, da je izginil škandal mesta, tisti podrti podi in bajte za kapiteljem, na katerem prostoru stoji zdaj palači podobno poslopje ženske bolnice. In edino le dr. Defranceschijeva zasluga je, da je Novo mesto dobilo svojo novo državno gimnazijsko poslopje. Koliko si je ta mož pri-zadjal osebno na raznih merodajnih mestih na Dunaju, tega niti prošt ne ve, ki je — to se mu mora priznati — pri teh poslih res bil večkrat za štafažo. O. kako nehvaležen je ta svet! Dr. Defranceschi je zapustil Novo mesto kakor kak uradni sluga, če ga disciplinarno premeste od enega na drugo sodišče. Na kolodvoru se je od njega poslovil menda edino dr. Slane. Res je, mož ni nikdar reflektiral na častne redove za zasluge, za katerimi se tako pehajo maziljeni in nemaziljeni častihlepneži. To je mož ob znani priliki dejansko pokazal. Ali vendar bi bila dolžnost novomeške občine, da mu brez smešnih ti-telnov prizna zasluge. Pa kaj je storil tisti župan, ki bi imel največ prilike in povoda prav oceniti zasluge primarija dr. Defranceschi ja? V eni jesenskih sej mestnega sveta je predlagal prošta za Častnega meščana, češ, poglejte, prošt nam je dal staro! pokopališče zastonj. Ali se to ne pravi iz javnosti javno norce delati? Rozmanu ni bilo dovolj, da je proštu pripomogel do take lepe kupčije z zamenjavo pokopališča, za nameček ga proglaša še za častnega meščana. Nismo že v uvodu te razprave zastonj klicali: Pridite se lčs učiti nauka o praktični občinski politiki. 2e na enem zgledu pa tudi javnost lahko izpregleda, kam meri skozi leta smo-treno zasnovana proštova politika o zenačenju narodnostnih in političnih nasprotij. Saj je mesto — kakor se da po čudnem molku zaradi tistega še sedaj nepojasnjenega računa soditi —< že tako daleč prijadralo pod to novo zastavo »zenačenja«, da se v proštiji prirejajo gostije, ki jih potem plača tako bogata mestna blagajna. Preden se dotaknemo nadaljnih krasnih zgledov praktične občinske politike v Novem mestu, naj v izogib vsakemu napačnemu ko-mentaru o tej kritiki izpregovorimo še par besedi v pojasnilo. Niti v sanjah nam ne prihaja na misel, nastopati proti v tej kritiki prizadetim osebam kot osebam. Tudi bi bilo škoda zaradi g. dr. Elberta in njegovega prijatelja g. Rozmana izgubljati le eno vrstico v »Zarji«. Ali osebe, katerim javnost zaupa javne in tako važne funkcije, kakor je vodstvo občine vsakega mesta, prenehajo biti v tistem trenotku, ko te funkcije prevzamejo, privatne osebe in postanejo javni funkcionarji, do katerih ima javnost pravico javne kritike o njihovem javnem delovanju. Kaj nas to briga, če hodi g. župan v kapitelj k svojemu prijatelju na male južine. To je popolnoma njegova zasebna stvar. Ampak stvaf javne kritike postanejo tudi te male južine, če se izkažejo kot vez za oficijeluo politiko med mestno občino in proštijo. Na nevarnost takih malih južen je odličen meščan svoj čas opozarjal v »Slov. Narodu«. Pa kaj je doživel? Čez par dni je list padel po njeni, in je svojega to-likoletnega sotruduika zaradi Rozmana, ki v; javni politiki ne pomeni veliko več kot desetica, če ji izbrišemo številko 1, tako neusmiljeno desavuiral. Nič nas ne briga, koliko je ravno liberalna stranka zaradi proštove in Rozmanove i>olitike v Novem mestu v tem kratkem času izgubila. Slepcu ne pomaga odpirati oči. Udarec na lastnem telesu občuti šele, kadar se zvrne v jamo. Saj so tudi takrat, ko so liberalci s klerikalci sklepali v deželnem zboru kompromis, po nas udrihali, ker smo jim samo povedali resnico, da so si s poslovnikom sami zadrgnili vrat. Ni še bilo preteklo eno leto od tistihmal, ko so nas razbobnali kot razdiralce, pa so liberalci že na svojem lastnem vratu občutili in nam priznali, da smo imeli prav glede tiste vrvi okolo liberalnega vratu. Ali pridejo do enakega prepričanja tudi glede kvarne občinske politike v svoji dolenjski trdnjavi, to nas ne briga toliko. Ampak to pa nas briga in to mora vsakega brigati, kdor želi sebi in svojemu bližnjemu dobro; dokler se bo ta proštova »zenačevalna politika« izvajala v očitno in občutno škodo celemu mestu, bomo proti taki politiki nastopali brez' ozira na osebe, v interesu stvari same. Štajersko. — Žepni koledar dobe sodrugi na Štajerskem pri konsumnih društvih v Trbovljah in Hrastniku; v Celju pa pri sodruga Marnu. — Samomor vojaka. V Gradcu se je ustrelil v ponedeljek ob devetih dopoldne v drevo-] redu četovodja R. W. Službeni, revolver si je nastavil pod brado in sprožil, tako da mu je kroglja šla skozi glavo. Bilje takoj mrtev. Vzrok samomora je neznan. Četovodja je služil letos zadnje leto. — Strašno dejanje zblazi*ele matere. V Gradcu sta se ondotnega plesa državnih uslužbencev v soboto udeležila paznik v karlavski jetnišnici Lindič in njegova žena. Žena je moža' ves čas mučila z ljubosumnostjo. V nedeljo opoldne sta se zopet skregala. Ob 2. popoldne je šel mož v spalnico, žena je pa nakrat vzela svojega štiriletnega sinčka Franceta in dve leti staro hčerko Mici, poljubila v kuhinji stoječo hči Julijo ter šla na hodnik ter skočila z obema otr >-koma iz drugega nadstropja na dvorišče. Mati in sinček France sta bila takoj mrtva, hčerka Mici je pa obležala nevarno ranjena, nezavestna. 12 let stari sinček Lindičevih, Janez, je bil pa med tem, ko je doma mati izvršila strašen umor in samomor, na drsališču. Baje je nesrečna žena svoje dejanje izvršila v blaznosti Svojega moža je brez povoda mučila z ljubosumnostjo. Goriško. — V Nabrežini se dobi žepni koledar pri sodr. Ivančanu in Hladniku ter pri raznašalki »Zarje«. — Okrajna organizacija v Gorici poživlja vse krajevne organizacije, ki niso še obračunale rankinega prispevka okrajni organizaciji do konca leta 1912, da to store čim prej, ker sa mora zaključiti obračun starega leta. — Krajevna organizacija V Gorici poživlja vse strankine pristaše iz mesta, ki niso še poravnali strankin prispevek za leto 1912, da to store čim preje pri blagajniku krajne organizacije sodr. Oblaku, ulica^ Tre Re 16/1. — Nabrežina*. Tukajšnje godbeno društvo priredi v nedeljo, 19. januarja, v dvorani gospoda Franca Grudna cvetlični ples. Pričetek ob 7. zvečer. Ples bo trajal do ranega jutra. Vstopnina za gospode 2 K. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — Strahotne posledice trpinčenja živali Iz Gorice poročajo: Štiriletni sin in šestletna hčerka posestnika Marinellija v Skopem sta se v soboto igrala z mačko in jo zlobno trpinčila. Na rep sta ji privezala papir in ga zažgala« Mačka je vsled tega pobesnela, skočila otro« kom v glavo in razmesarila s kremplji in zo* ^ otrokoma obraze. Vsa okrvavljena otroka stal se od strahu zgrudila in zbesnela mačka ju jel neovirano praskala in grizla dalje. Deček Je b8 takoj mrtev, deklica je po strašnih mukah ter*. jnekoltKo časa izdihnila. Otrokoma je prihitel ; sostanovalec na pomoč, a mačka se mu je zakadila v obraz in mu izpraskala oči. Mož je :po;,okloma oslepel. Mačko so pobili. —; Zahvala. Podpisana se najtoplejše zahvaljujem vsem onim, ki so izkazali mojemu rajnemu soprogu Mihaelu Pavletiču, čuvaju v Rubijah, zadnjo čast. Bridka usoda mi je utr-£a‘a Jmbijenega moža in mojim malim peterim otročičem dobrega očeta. Toplo se zahvaljujem tudi darovalcem, ki so mi naklonili znatno podporo, zlasti pa še sodrugu Dominkoju, nad-sprevodniku v Gorici, ki je zbiral na progi Uonca-Nabrežina podporo. Pavletič. Istra. iT ^,IIOr: ^ Dinjanu je kmet A. Vitasovič fJi lv svojo hišo svojega svaka Benjamina uiKocica ter ga pcfgcstil, ponoči je pa spečega -vaka ustrelil, da bi tako dobil dedščino po stari materi. Morilec se je sam javil oblasti, češ, da je Pijanega svaka ustrelil v silobranu, žena Vita-X,9vlLeva< ki je bila priča umora, je pa pri sodišču povedala resnico. izšla pod gorenjim naslovom politična Študija!, h kateri se še povrnemo. Cena broš. izvodu K 1-80, po pošti K 1.90. Vestnik organizacij. Od osrednjega odbora »Vzajemnosti" na Kranjskem. Člane in članicc vseh podružnic in odsekov „Vza-jemnosti" na Kranjskem, ki so s svojimi prispevki v za-stanku se pozivljejo, da jih zanesljivo poravnajo še pred koncem tega meseca. Podružnični odbori se opozarjajo, da sklenejo svoje račune za 1. 1912. še pred 18. januarjem ter jih čimpreje pošljejo centrali. Dalje nai izrabijo tekoči mesec za marljivo agitacijo za pridobitev novih članic in članov. Osrednji odbor bo v par dneh razposlal vprašalne pole in prosi že sedaj, da se mu jih vrnej v najkrajšem času natančno izpolnjene. Člani ..Vzajemnosti" v Ljubljani dobe vstopnice na veselico dne 18 t. m. v vseh prodajalnah Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, pri strokovnam tajniku in zve-zinemu knjižničarju. Podružnice, ki hočejo vstopnice prodajati, dobe popust. Trst. t. Žepni koledar se dobi v Trstu pri so-ajUKu Antonu Vavpotiču v »Delavskem domu«, uhca Madonnina št. 15. rt v~ Spjošno pravovarstveno in strokovno [•! in!o !pina *• Trst’ Priredi danes 15. janu-..r VJ .°b zvečer v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, svoj redni občni zbor z icajmm dnevnim redom. Na obilno udeležbo sc vabijo vsi člani. „i,n ~ Družinski večer. Pevski odsek Ljud-i mA •*rstu Priredi v nedeljo, dne 19. *»■- . "Internacional« ob pol 8. zve- rin. :, llzmskl večer z jako zanimivim in boga-u sporedom: Petje. Enodejanska burk* •7/» h° “°ktor«, šaljiva pošta, koriandoli kor-JI fugo. Vstopnina je prosta. Kdor se želi res dobro zabavati, naj ne izostane, ve« Pevski odsek »Ljudskega odra« vabi 7vp,w *ia Pevsko vajo, ki bo v četrtek •it l- Polna udeležba je nujno potreb- nnir«Cr mora odsek naštudirati za svoj nastop novo pesem. Opozorite na vajo svoje tovariše* nuda bolezen. Prejeli smo in objavljamo: Spoštovana uredništvo »Zarje« v Ljubljani. S srcem polnim usmiljenja kakršnega je poznal le iz Nazareta prerok se obračam do spoštovanega naslovljenega uredništva s prošnjo zaradi resnih reči. Dlje časa že sledim boju med slovenskimi narodnjaki in socialno demo-ki acij) v 1 rstu. Boj je hud, to treba priznati Nasprotnika oba sta precej trmasta, to je potrebno tudi konstatirati. Ne maram prerokovati, kdo bo neki v tern boju zmagovalec. Priznati pa moram, da socialna demokracija napreduje boljinbolj, da so njene organizacije čedalje od dne do dne številnejše in močnejše in da postaja dan za dnem predrznejša. Vem pa tudi, »* xi naPre^ek socialne demokracije ni všeč tržaškemu »Narodnemu domu« in vem tudi, da ffoje prebivalci te narodne hiše do socialnih demokratov vedno sovraštvo. Iz tega sovraštva pa se poraja izredno resna nevarnost. Sodeč po Dišavi »Edinosti« in po govorih dr. Wilfana, Ry-baFa in drugih nižjih bogov na shodih ali v javnih zastopih, se to sovraštvo do socialne demokracije močno bliža degeneriranju in prav resna ie nastala nevarnost, da ne zapazimo nad »Narodnim domom« nekega jutra napis »Narodna norišnica«. Narodnjaško sovraštvo do socialnih eJT19*crat?v zavzema že sedaj oblike norosti in politična in strankarska norost, gospodje, je nalezljiva bolezen. Kaj nastane iz tržaških Slovencev, ako se ne napravi konec taki epidemiji, in kaj bi se zgodilo, ako bi se morali tržaški na-ronjaki vdati v izgubo enega ali več poslancev ? ne "Tedaj bi postala nevarnost. da znori ves slovenski narod, kar se ga še n* »zgubilo v prokleti rdečkarski intercionali. ^atorej Vas nujno prosim, gospodje pri spošto-uredništvu »Zarje«: Ukrenite, da bodo enaii tržaški slovenski socialni demokratje s JS*'?«00 aEitacijo, in naročite tržaškim slo-y nsK|m socialističnim voditeljem, naj klonijo * P^.Rybafev° in Wilfanovo nogo, naj za w«o trobiti v njiju rog samo zato, da prihrani-o slovenski javnosti nelep pogled na znorele tržaške narodne voditelje. «.di-xX PrePričanju, da me bo slavno uredništvo ttsliSalo. beležim s prijetnim spoštovanjem Janez Čebulov. »■ j ^p* 4re(1-: Zdravilo, ki nam ga priporoča niaianez- .ulov, do ozdravimo tržaške narod-|H*Ke. bi bilo brezuspešno. Blaznost, ki izvira z strahu in sovraštva do socialne demokracije, v »Narodnem domu« že stara, kronična in Ozdravljiv3 bolezen. Poznejši znaki kažejo Je zavzela akutne forme. Naj se tore ^odi božja volja! h«ir ?amomor četovodje. v Trstu. Cetovodja Dun sx a k°s’ Pešp. Viktor Steinhauer, rodom hn/ii n v P°ne>Prov'nciale« v Largo Santorio. Nekako KV* i'S "h16* p,°inoči so za^uli iz njegove sobe strel, ievo sni?/! osobje prihitelo v Steinhauer-Ustrelil se ie07naŠli .SteinIiaueria umirajočega. S™ss5 v »s: nssa-ss: sai PsiJ ^e,v.e.č mesecev opa- C«JO v Trstu večje število steklih psov V bli-^ni pokopališča sta ogrizla dva stekla psa dva-j^ist oseb. Ogrizene osebe so takoj poslali v * ftSteuriev znvnH nn Dnnniu. Zadnfe vesti. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 15. januarja. Po izjavah predsednika zbornice Sylvestra se snide konferenca starejšin dne 23. januarja, da določi delovni program za bodoče zasedanje. Prva seja bo naj->rže dne 27. t. m. ob 3. popoldne, zadnja pa 7. februarja. Potem bodo imeli deželni zbori štiri do pet tednov časa za svoje zborovanje. 'o Veliki noči bo imel proračunski odsek časa za posvetovanje o proračunu. Meseca maja se skličejo delegacije. DELOVNI PROGRAM POSLANSKE ZBORNICE. Dunaj, 15. januarja. Med predlogami, ki ča-cajo parlamentarsko rešitev in ki so že zrele za drugo čitanje, je omeniti sledeče zakone: curatelni zakon, zakon v zavarovalni pogodbi, reforma poslovnika, prememba rudniškega za-cona. Zakon o davku na avtomobile in zakon o nalezljivih boleznih. Poleg teh pa bodo posamezni odseki te dni dovršili še več drugih predlog, med njimi finančno reformo, ki pride v zbornici med prvimi na vrsto. KONFERENCA O »MALEM NAČRTU«. FINANČNEM Umetnost in književnost. ! — Vladimir Kraflič: Jugoslovansko vpra- V založbi L. Schv/entnerja je ravnokar Vladne stranke same med sabo. Dunaj, 15. januarja. Konferenca o malem finančnem načrtu se v poslanski zbornici nadaljuje. Vlada razglaša uradno, da ima konferenca povsem privaten značaj in da se vrši na željo strank večine, ki se hočejo neobvezno in same med seboj (!) razgovoriti o finančnem načrtu za pokritje stroškov službene pragmatike (?) in o razdelitvi dohodkov, ki jih prinese povišanje davkov, med državo in deželami. Tudi s člani finančne komisije v gosposki zbornici ni projektiran nikak oficialen razgovor. Težave pri razdelitvi plena. Dunaj, 15. januarja. Glavne diference med vlado in strankami večine obstoje glede na razdelitev plena, ki ga donese finačna reforma. Zvišanje osebno dohodninskega davka bo vrglo za 25 do 30 miljonov več; od tega zahteva finančni minister za pokritje stroškov službene pragmatike 15 miljonov, dočim naj bi se preostanek razdelil med državo in dežele po ključu 2 : 1. Davek na žganje bo po zvišanju nesel na leto 132,3.10.000; od tega zneska zahteva finančno ministrstvo polovico, dočim naj bi se ostanek razdelil med državo in dežele. Ključ za delež posameznih dežel še ni določen, najbrž bo ključ sestavljen po številu prebivalstva in po višini realnih davkov; vsekako pa je deželam zagotovljen znesek, ki ga dobivajo sedaj na podlagi konsumnega ključa. Zakon o osebni dohodnini. Dunaj. 15. januarja. Zastopniki večine so včeraj nadaljevali posvetovanje o osebni dohodnini. K Lichtovim predlogom je Funk predlagal neke izpremembe, katerim vlada pritrjuje. Davek za samce se ima vpeljati začenši od 5000 K dohodka. Davek na vžigalice. Dunaj, 14. januarja. Na konferenci vladnih strank, ki je trajala 3 ure je finančni minister pojasnil vladni načrt davka na vžigalice. Davek bo znašal 2 vinarja od škatljice (pri žve-plenkah za 80 vžigalic, pri švedskih za 60 vžigalic) in ga bo vlada pobirala v tovarnah. Dohodek tega davka ceni vlada na letnih 15 do 18 miljonov kron. DRŽAVNA POSOJILA. Dunaj, 15. januarja. Ogrski finančni minister se pogaja z Rotšildovo skupino zaradi novega posojila v znesku dvajsetih do tridesetih miljonov kron. Avstrijski finančni minister se najbrže ne bo pogajal pred sredo marca. OGRSKI BOJ. Budimepšta, 15. januarja. Za slučaj generalne stavke je vlada sklenila zbrati v Budimpešti toliko žandarmerije, da lahko zaduši vsak izgred; po drugih mestih in po deželi bo pa vojaštvo »vzdrževalo red«. Vlada se obotavlja, Budimpešta, 15. jauuarja. Vlada upa, da doseže z opozicijo kakšen kompromis v vprašanju volilne reforme, zato ne pride predloga do konca februarja v plenum državnega zbora. FRANCOSKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE. Pariz, 15. januarja. Včeraj so v senatu in v zbornici volili predsednika. Dubost in Descha-nel sta bila zopet izvoljena. Tega pa ne smatrajo za nikakršno merilo za volitev predsednika republike. Za danes je sklicana seja vseh skupin levice, na kateri nameravajo glasovanje za poskušnjo. Kandidirali bodo Poincarč, Dubost, Pams, Deschanel; zadnji trenotek se pa omenja tudi Delcassejeva kandidatura. Mislijo, da se snide do 600 senatorjev in poslancev. Francoski socialisti. Pari«, 15. januarja. Socialisti se ne udeleže današnjega glasovanja za poskušnjo. Manjkalo bo torej 72 glasov. V kongresu bodo pri prvi volitvi glasovali za sodruga Vaillanta, pri drugi pa za Decshanela zaradi njegovega nastopa v prid proporčni volilni pravici. NOVI DREDNOTI. Dunaj, 15. januarja. Tehnični odsek vojne mornarice izdeluje načrte za nove drednote. Nameravani so različni projekti z ozirom na ofenzivne in defenzivne namene. Francoski list »Le Yacht«, ki se bavi z mornariškimi vprašanji, prinaša članek iz »Daily Telegrapha«, ki pravi, da so bili načrti novih angleških dred-notov ukradeni. Ko so preiskavah, kdo bi jih bil mogel ukrasti, se je našla čudna jx)dobnost med načrti angleških in avstrijskih drednotov. V ofi-cielnih krogih pravijo, da je to prazno natolcevanje. ARETIRANI ČASTNIKI. Budimpešta, 15. januarja. Trinajst častnikov 32. pehotnega polka so aretirali, ker so na goljufiv način oproščali mladeniče pri naborih od vojaške službe. Med njimi je tudi neki major. Pripeljali so vse v Budimpešto. SKRIVNOSTNA LADJA. Pariz. 15. januarja. »Journal« javlja iz Al-žira, da so tam opazili ladjo »Tryad«, ki je bila oborožena na korzarski način. Prihodnjo noč so jo videli z drugo manjšo ladjo ob strani. Mislijo, da vodi skrivaj podmorsko ladjo za Turčijo. Iz nemške mornarice je pa izginila podmorska ladja »L U 20«. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Franc Jožef ni pisal Majorescu. Bukarešt, 14. januarja. Rumunska brzojavna agentura pravi, da se časopisna vest, po kateri je baje cesar Franc Jožef poslal ministrskemu predsedniku Majorescu ročno pismo, ne vjema z resnico. Majorescu ni dobil nič dru-zega kakor cesarjevo podobo. Ukaz kralja Carola. Bukarešt, 15. januarja. Ob priliki pravoslavnega novega leta je izdal kralj Carol ukaz, v katerem pravi: »V tem težkem trenotku se zateka vsa dežela z zaupanjem k vojski, ker ve, da bo branila njene interese junaško in s požrtvovalnostjo. Prepričan sem, da se pokažete vredne sinove, ki so pri Plevni in Grahovem s svojo krvjo zapečatili slavo Rumunije.« Naposled izreka željo, da bo vojska tudi zanaprej vredna velikih žrtev, ki jih doprinaša dežela. Filipescu ni imel politične misije. Dunaj, 14. januarja. Rumunski poljedelski minister je izjavil, da ni imel politične misije v Carigradu in da ni govoril z nobeno turško politično osebnostjo, Filipescu odpotoval. Carigrad, 15. januarja. Rumunski poljedelski minister Filipescu je včeraj zapustil Cari- MIROVNA KONFERENCA. Tatarske vesti. London, 15. januarja. Turški pooblaščenci se pripravljajo na odhod iz Londona. London, 15. januarja. Delegati balkanske zveze izjavljajo, da bodo prekinili pogajanja v Londonu, če ostane nameravani skupni korak v Carigradu brezuspešen. V tem slučaju dobe poveljniki zavezniških vojsk ukaz, da takoj zopet prlčno z vojno. Milejše vesti. London, 15. januarja. Oficiozno časopisje izreka prepričanje, da ne pride do vojne, ker jo hočejo velesile preprečiti in bodo tudi našle sredstva, da jo preprečijo. Kdo }e hotel prej? London, 15. januarja. Pravijo, da so imeli delegati balkanskih zaveznikov še prej kakor Turki namen odpotovati, ker so se naveličali zavlačevanja od turške strani. Turčija neče popustiti. Carigrad, 14 januarja. V mladoturški stranki, ki bi rada zopet prišla na krmilo, kakor tudi v militarističnih krogih se opazuje tendenca, da se naščujejo ljudske množce. Vojaški krogi nočejo slišati o sklepanju miru. Danes se vlada še lahko upira tej agitaciji, ali bila bi tisti hip strmoglavljena, ko bi hotela opustiti Odrin in otoke. Turčija meni, da tudi nadaljevanje vojne ne bi moglo zahtevati večjih žrtev, nego jih je morala že doslej doprinesti. Bolgarski delegati. London, 15. januarja. Balkanski delegati so hoteti naznaniti Turčiji da se v štirih dneh zopet prično vojne operacije. Naposled so vendar sklenili, da počakajo še na korak velesil. Naskok na Carigrad? London, 14. januarja. O mornariški demonstraciji pred Carigradom se za sedaj ne govori v krogih poslanikov. Zdi se pa, da bo Turčija opozoiiena, da se utegne Izvršiti kombiniran naskok na Carigrad na suhem in na morju. Skupni korak se je zakasnil zaradi Nemčije. Berlin, 15. januarja. Izročitev skupne note v Carigradu se je odložila, ker je podala nemška vlada izrpemernbe, zaradi katerih se mora nota še enkrat predložiti konferenci poslanikov. Vsi poslaniki, izvzemši nemškega, so dobili instrukcije. Na vsak način se upa, da se izroči skupna nota v četrtek turški vladi. Velesile ne nameravajo pritiska. Frankobrod. 14. januarja. »Frankfurter Zeitung« javlja: »Če ostane skupni korak v Carigradu brezuspešen, ne napravijo velesile nobenega druzega pritiska na Turčijo. Odrlnski vilajet ostane Turkom? London, 14. januarja. V diplomatičnih krogih zagotavljajo, da je bil izdelan nov predlog; V odrinskem vilajetu naj se ustanovi poseono stanje nevtralnega ozemlja, ki naj ga upravlja Turčija. (Ali je to morda skrivnostni predlog Nemčije, zaradi katerega se je skupni korak zakasnil?) Turška narodna skupščina. Pariz, 15. januarja. »Excelsior« javlja, da takozvana narodna skupščina ni nič druzega kakor višji državni svet, sestavljen iz sto članov. Proti hujskačem. Carigrad, 15. januarja. Vlada je sklenila nastopiti z vso strogostjo proti hujskačem, ki razširjajo neresnične vesti. Ministrski svet je pooblastil ministra za notranje zadeve, da sme hujskače izgnati iz Carigrada. Vojaški krogi sc izdali okrožnico v enakem zmislu. Rusija začetnik skupne note. Berlin, 15. januarja. V diplomatičnih krogih govore, da je Rusija sprožila misel skupne note. Francija in Anglija sta jo podpirali. Nem> čija in Avstrija sta neradi sodelovali. Pripisat je njima, da je iz note izostalo vsako žuganje Teodorov najema posojilo. Peterburg, 15. januarja. Teodorov se pogaja s tukajšnjo veliko banko zaradi posojila za pokritje novih vojnih stroškov. Pogajanje je skoraj dovršeno. Turški delegati odpotujejo. London, 15. januarja. Turški delegati niso sprejeli vabila avstrijskega veleposlanika na obed. ki bo jutri. Najbrže odpotujejo že danes iz Londona. Turki pri Čataldži. London, 15. januarja. Turške čete pri Čataldži cenijo na najmanje stodesettisoč mož. Bajc je tam vse v najboljšem redu. Slabše je s četami na polotoku Galipoli. Veliki svet sklepa vztrajnost. London, 15. januarja. Razne vesti javljajo, da je veliki državni svet (kar so imenovali narodno skupščino) že sklepal in odklonil predaio Odrina. V Carigradu so prepričani, da bodo turški delegati takoj odpotovali iz Londona. Turška vlada demlsionira? London. 15. januarja. Vse carigrajske vesti naznačujejo, da bo vlada odstopila. Velesile nesložne? London, 15. januarja. »Daily Telegraph« trdi, da velesile niso več tako složne kakor začetkoma. Neka vzajemni trojici pripadajoča sila zahteva, da se v mejah Albanije ne razpravlja, dokler ne razorožita Rusija in Avstrija. Turčija ne dobi posojila. London, 15. januarja. Skupna nota bo namignila, da ne dobi Turčija za svoja posojila nobeiega trga. če ne popusti v vprašanju Odrina in otokov. Korak balkanske zveze. Dunaj. 15. januarja. Reuterjava agentura javlja, da bo balkanska zveza sočasno s korakom velesil predložila Turčiji svojo skupno noto. Nastopanje delegatov v Londonu izgleda kakor da bi imeli na obeh straneh namen, potisniti drugo stran v ofenzivo. Rusko mnenje. Peterburg, 15. januarja. V ruskih političnih krogih ne verjamejo v nadaljevanje vojne. POVODENJ V AMERIKI. Clncinatti, 15. januar/a. Reka Ohio (Oha- jo) je preplavila vse otoke. Tritisoč oseb ie moralo zapustiti domovanja. V okraju Evans-ville stoji voda več čevljev visoko. Mnogo živine je utonilo. Delavsko gibanje. = Državni urad za socialne zadeve je bil z novim letom ustanovljen na Švedskem. Urad, ki je podrejen ministrstvu notranjih zadev, je razdeljen na štiri oddelke: 1. oddelek se peča z delavskimi in sploh s socialnimi vprašanji, 2. oddelek z delavskim varstvom, 3. oddelek s socialnim zavarovanjem in 4. oddelek s socialno statistiko. Državni urad za socialne zadeve se sme pri svojih delih posluževati posebnih, deloma trdno nastavljenih veščakov, nadalje zastopnikov delavskih in delodajalskih interesov. V bližnjem se prideli državnemu uradu poseben socialen sovet. = Kodeks francoskega delavskega prava. Francoska vlada je razglasila od poslanske zbornice in od senata odobreni zakon, ki kodificira vse na Francoskem veljavno delavsko pravo. Kodeks, ki obsega dve knjigi, nima novih določb, temveč spravlja le dosedanjo zakonodajo o delavskem varstvu v pregleden sistem. Odločbe obrtnih sodišč.* Od podjetnika kruto žaljeni pomočnik, ki takoj po žalitvi odpove službo, se odreče s tem pravici do takojšnjega izstopa. Podjetnikove izjave: »Če hočete, greste lehko takoj«, ni smatrati za odpust. Tožitelja je obtoženi mesar, pri katerem je bil v delu, kruto razžalil. Takoj po razžalitvi je tožitelj odpovedal službo z besedami: »V štirinajstih dneh pojdem proč«, nakar je obtoženec odgovoril: »Če hočete, greste lehko takoj.« Nato se je tožitelj odstranil in zahteval za odpovedno dobo odškodnino po § 84 obrt. reda, ker ni bil le v zmislu § 82 a, lit. b, opravičen izstopiti iz službe, temveč je bil tudi odpuščen. Tožba je bila zavrnjena. * Na mnogostranske želje bomo od časa do časa objavljali načelno važne odločbe avstrijskih obrtnih sodišč, ki naj služijo obrtnemu delavstvu za kažipota po veljavnem delavskem pravu. Razlogi: Res je, da je bil tožitelj vsled krute žalitve po § 82 a. lit. b, obrtn. reda opravičen zapustiti delo brez odpovedi. Ampak tožitelj se svoje pravice ne le ni poslužil. temveč izjavil, da izstopi v 14 dueli iz službe in se s tem odrekel pravici do takojšnjega izstopa. Ako je obtoženec nato dejal tožitelju: »Ce hočete, greste leliko takoj.« ga s tem še ni odpustil, temveč mu je le predlagal, da se službeno razmerje takoj razdre. Na ta predlog tožitelj ni bil dolžan pristati; ampak tožitelj je predlog sprejel s tem, da je izstopil. in se je torej delovno razmerje razdrlo v obojestranskem sporazumu. Pomožni delavec ni zavezati sprejeti zaslužka, ako sc tmi ponudi kot prostovoljno darilo. Obtoženi urar je tožitelju, svojemu pomočniku, tekom tedna pred koncem delovnega razmerja naznanil, da mu bo odtegnil dve kroni, ker je založil ključek od ure in zaradi nezadostnega popravila neke ure; tožitelj mu tedaj ni ugovarjal. Šele pri izplačevanju mezde je zahteval polno tedensko mezdo in je odklonil dve kroni, ki mu jih je obtoženec z ozirom na božični Čas ponudil kot božično darilo. Tožbi, glaseči se na izplačilo odtegnjene mezde v znesku dveh kron, je sodišče ugodilo. R a z 1 o g i: Obtoženec se upira plačilu, češ da je tožitelj molčal, ko mu je naznanil odtegljaj. in da je zavrnil božično darilo dveh kron, ki bi ga bilo odškodovalo. Ampak iz tožitelje-vega molka^ samega še ne sledi pritrdilo, kakor ga zahteva § 863 spl. drž. zak. in odtegljaj mezde je neopravičen, ker s.e je založeni ključek pozneje pred izplačilom mezde našel, vsled česar ni govora o kaki škodi, in ker sodeč po skrajno majhni tedenski mezdi v znesku 14 K od nizke kvalifikacije tožitelju sploh ni bilo pričakovati dovršenega popravila, vsled česar tudi ni dana odgovornost v zmislu § 1269 spl. drž. zak. Ako pa gre za plačilo zaslužene mezde, je bil toži-telj v zmislu § 1413 spl. drž. zak. opravičen odkloniti plačilo dveh kron iz drugega naslova; z odklonitvijo božičnega darila se ni odrekel mezdnemu ostanku. Odpoved delovnega razmerja mr.-a biti jasno izražena; vsled dostavka kakega pogoja postane lehko neveljavna. 1 ožitelj je bil pri obtoženem grafičnem zavodu kot preparater svetlotiska za učenca in je po prejemu učnega izpričevala ostal še 11 mesecev kot pomočnik s 14dnevmm odpovednim rokom v delu. Januarja meseca leta 1912 se je tožitelju ponesrečila priprava nekaj plošč, vsled česar ie javni družabnik obtožene tvrdke izjavil ?7. januarja tožitelju, da bo še 14 dni z njim poskusil in če ne pojde, da ga bo odpustil. Tožitelj, ki je bol po tem roku odpuščen, zahteva mezdno odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo. Obtožena tvrdka ugovarja: 1. da se je tožnik izkazal za nesposobnega za dogovorjeno delo, vsled česar je bil po § 82, lit. b., obrtn. reda opravičeno odpuščen; 2. da je izjavo z dne 27. januarja smatrati za veljavno odpoved. Tožbi je sodišče ugodilo. Razlogi: Ad 1. O nesposobnosti za dogovorjeno delo v navedenem slučaju že iz tega razloga ni govora, ker se je tožnik izučil v toženem zavodu in je potem kot pomočnik delal 11 mesecev, vsled česar bi se bila morala nesposobnost pokazati že davno prej. Ad 2. Izjavo z dne 27. januarja: »Poskusil bom z Vami še 14 dni in če ne pejde. Vas odpustim«, je obrtno sodišče smatralo za pogojno odpoved, za odpoved pod pogojem, da se delo tožniku ne posreči. Odpoved delovnega razmerja sicer ni pogodba, temveč enostranska izjava ene stranke, da naj se na določen dan konča delovno razmerje. Toda ta izjava mora biti razločna in določna, da stranki vesta, kedaj naj sprejmeta novo delovno moč, oziroma novo delo. Tej zahtevi pa ne ustreza pogojna odpoved, kakor je ta, vsled česar je ni smatrati za veljavno. Pomožni delavec, ki je bil zaposlen v posebni (špecialni) stroki, je opravičen zahtevati označbo posebne zaposlenosti v Izpričevalu. Tožnik je bil od 7. novembra 1910 do 28. decembra 1911 zaposlen kot ključavničar in sicer od oktobra do svojega izstopa kot žrebljar. Ob izstopu je dobil v izpričevalu potrdilo, da je bil v toženem obratu zaposlen kot ključavničar; zahteval pa je izpopolnitev izpričevala v tem zmislu, da je bil zaposlen tudi kot žrebljar, ker se mu je obetala služba žrebljarja in ker bi brez takega potrdila v izpričevalu omenjeno službo težko dobil. Tožniku je bila označena izpopolnitev izpričevala odbita, vsled česar jo zahteva s tožbo. Sodišče je ugodilo tožbi. Razlogi: Tožena tvrdka je izrecno priznala, da je bil tožnik od oktobra do decembra 1911 zaposlen kot žrebljar. Ker naj delavska izpričevala podado sliko o pridobljenem znanju in ker se je ob sedanji mnogovrstni zaposlenosti obrtnih delavcev precej vdomačila Specializacija pridobljenih spretnosti, je smatrati z ozirom na smoter izpričevala za opravičeno tožnikovo zahtevo, da se sprejme v izpričevalo dostavek, ki naj potrdi, da je bil zaposlen tudi kot žrebljar. Odgovorni urednik Fran R a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. r 3 Klati za zdravje želodca! Kdor s „FLORIAN-om se krepča, Zmeraj dober tek Ima! Ce želodec godrnja, PIJ „FLORiAN-a“, pa neha! Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vžlva V Posla v no varovano Naročajte se na Zarjo! Poslano. Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom. IX. zadružno leto. 6859 Članov Mesečni račun. Razpečaro blago: Zadružna doba 1911-1912: 19121913: le proti znamkam skupno Julij kron 85989 77 kron 117834.47 Avgust „ 83176 99 , 12209191 September „ 93174 89 „ 143117.34 Oktober * 9919041 . 20192176 November , 98484 55 „ 210498-68 December . 109368 77 „ 213325 53 K 569.385 38 K 1008 789 b9 Od 1. julija do 31. decembra 1912 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in si- rotam umrlih članov za 5649 58 kron. Od 1. julija do 31. decembra 1912 se je izdalo na dividendah 2071515 K, Skupna vsota skladišča oblek: od 18. septembra do 31. decembra 1912. Oddelki: Konfekcija..............K 5558660 „ manifaktura...................... 4068650 „ obuvala........................ 19974 21 „ pokrivala........................ 9953*44 Kl26zlJ0 75 V Trstu, dne 31. decembra 1912. Naznanilo in priporočilo. V judno naznanjam slav. občinstvu, da sem sam zopet prevzel obče znano restavracijo „Vega“ v Sp. Šiški na Celovški cesti Točil bodem naravna pristna vina in vedno sveže mengiško pivo ter skrbel za dobra mrzla in gorka jedila. Se priporočam kar najtopleje z odličnim spoštovanjem Anton Maver lastnik in restavrater. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. ===== Biljardi e== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Žepni koledar „1913 v Trstu — — se dobi pri ANTONU VAUPOTIČU v ,Delavskem domu‘, ulica Madonina 15. mMm-, V v«nvai > ' -y£■' ’ Moderna veda ss socializem ssl Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M, J-f. j To knjigo toplo priporočamo. Cena 1 "20 ^ Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi ,Zar| C. kr. % priv. občna zavarovalnica. A?sieurazioni GeneralivTrstu Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kroti* Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje Vložilo se jc ponudb za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo meseca nov. 1912 1742 16,499.967 54 1561 14,826 05734 851.150-60 od januarja l9j; 023R3 K 184,610 874-81 19476 K 163,191.351-^ K 9,802.970-fl' Svetle in zračne pisarniške prostore (4 do 5 sob) v prvem nadstropju se išče. Ponudbe i* cena je nasloviti na A. P. poštni predal 26, gl. pošta Za veselice! Velika izbira imjcenejših raznh krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, gir-land, koriandoli, serpentin in drugih reči. Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne raz-.*. peča sprejmem po veselici nazaj. .*. Isto ^ el ja za SKiinanlar naročila. FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg št. 11-12. 18. januarja 1913 v „Narodni dom“ kjer bo IX. velika mednarodna maškarada ki jo priredita letos skupno organizaciji tobačnih delavk in delavcev ter ,Vzajemnost* v Ljubljani. Najlepša in nejorlginalnejša maska dobita vsaka po eno darilo. — Lepe moške in ženske m ske v narodni noši ,V. dobe posebna darila. .V. Bogat plesni red. - Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina: Za organizirano delavstvo 60 vin , zaostale v predprodaji 80 vin., pri blagajni 1 K, maske 80 vin Vstopnice piodajajo: Zaupnice in zaupniki obeh organizaciji, prodajalne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". Strokovno tajništvo ter tobakarni gospe Sešarkove v Šelenburgovi ulici in gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo - SivalaaJJb. ©txo3eT7* ... in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. -^©zna. kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. % m i VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča^ ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalnr nnondhe nosebno za živlienie in proti oožaru le pri niel. — BANKA .SLAV1JA' ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje Življenja. Njeni Uri« z preskrbljcnje za starost,'za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejSi Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Življcnske police banke .Slavlje- so nc-iTnnrihitno in np7An»dllive Gmotno nodoira banka Slaviia* narodna društva In orgamzaci e, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izbol šanjem In osa-SSSSVi«Sd^a!ogIL^^Ldl K 54 milijonov jamčijo za' popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom tlvljea-skega oddelka K 2,495-719. Kapltaiij In škod pa je do sedaj izplačala K 109.356-861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje In poštnine prosto GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. — ,SLAVIJA‘