Letali{~e Moskanjci pri Ptuju 3. september www.polimaraton.si H^j nutukur/icu ^O^BTjA aoii Poiščiteglasovalnikupon nastrani 17! :im ■ r- Ptuj, petek, 19. avgusta 2011 letnik LXIV • št. 64 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 RADIOPTUJ 89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si Štajerski Boks • Zavec: »Lahko se prične že jutri« O Stran 11 Spodnje Podravje • Naložba v zeleno energijo Perutninina bioplinarna že raste Eno redkih podjetij, ki v zadnjem obdobju krize investira v novogradnje objektov, je Perutnina Ptuj. V začetku julija so na lokaciji opuščenih farm v Dražencih po dolgem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja začeli graditi bioplinarno. Objekt bo imel nazivno moč 999 kW električne energije in okoli 1,1 MW toplotne energije, zanj pa je bilo že pred gradnjo pridobljeno tudi pravnomočno okolje-varstveno dovoljenje, kar je v slovenskem prostoru redkost. Direktor hčerinskega podjetja PP Energija Bojan Pahor, ki bdi nad investicijo, je zagotovil, da bo bioelek-trarna delovala na osnovi trenutno najsodobnejše tehnologije, ki bo omogočala izrabo kar 65 odstotkov piščančjega gnoja, globoko pod dovoljeno mejo pa bodo tudi emisije formaldehida. Gradnja objekta zaenkrat teče v skladu s terminskimi načrti, in če ne bo večjih težav z vremenom, bodo gradbena dela dokončana do konca leta, poskusno obratovanje pa naj bi se začelo v začetku leta 2012. SM Foto: Črtomir Goznik Kajak • Vidovič pred tekmo kariere O Stran 12 Ptuj • Anketa o projektu Evropske prestolnice kulture Projekt z veliko besedami, pa malo dejanji? Evropska prestolnica kulture 2012 je tako rekoč pred durmi. V Ptuju kot partnerju projekta manjka še marsikaj -skoraj vse, ker projekti niso dovolj vidni ali pa so jih nevidne naredile medsebojne razprtije Nastopili bodo: Ansambel MINUTKA - Štore Ansambel BISERI - Pivka Ansambel CVET - Radeče Ansambel ČAR - Gornji Grad Ansambel ŠESTICA - Velenje Ansambel NAVEZA - Pernica Ansambel PAJDAŠI - Sp. Polskava Ansambel AKORDI - Prestianek Ansambel VIHAR - Slovenj Gradec Ansambel ZAKA' PA NE V revijalnem delu bo nastopil ansambel IGOR IN ZLATI ZVOKI o tem, kdo je in kdo bo pomembnejši, pa tudi finančna »nedorečenost projekta«. Iz odgovorov naših sogovornikov je razvidno, da mesto projekta sodelovanja in razvojne priložnosti ne bo znalo izkoristiti. Kljub temu je upati, da bo mesto skozi ta projekt dolgoročno dobilo nov arheološki muzej in nujno potrebno koncertno dvorano ter seveda streho na dvorišču minoritskega samostana. O Stran 3 Foto: Črtomir Goznik ^j^a rodno ^Fabavne Kv lasbe fE Perutnina Ptuj MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2011 Minoritski samostan, 19. avgusta 2011 ob 19.30 uri Cena vstopnice v predprodaji je 9 €, na dan prireditve 12 € • i ■ i i ■ > VI»E*T*N Štajerski TEDNIK Majšperk • Podjetje Albin Promotion na afriškem tržišču Senegalce zanima naša volna Proizvodne prostore podjetja Albin Promotion v Majšperku si je na pobudo lastnika in prokurista Albina Brencla ogledala delegacija mesta Touba iz Senegala v Zahodni Afriki na čelu z verskim poglavarjem Mbackom Hammetom in se z njimi dogovorila o konkretnem sodelovanju. Kot je pojasnil Albin Bren-cl, so bili zaradi obiska tričlanske delegacije iz senegalskega mesta Touba minuli petek, 12. avgusta, prijetno presenečeni, saj so jih v Majšperk povabili šele med nedavnim obiskom v tej afriški deželi pred dobrim mesecem. O tem je povedal: »Že ob našem zadnjem obisku v Senegalu julija letos smo z najvišjimi predstavniki mesta Touba podpisali svetovalni sporazum oziroma pogodbo o svetovanju, ki podrobneje opredeljuje možnosti svetovanja naših strokovnjakov na področju obnovljivih virov energije, elektrifikacije in agrikulture. Njihov obisk pomeni le nadaljevanje tega, kar smo se tedaj pogovarjali in dogovorili. Naši gostje, ki jih je vodil verski poglavar mesta Mbacke Hammet, so si z zanimanjem ogledali vse naše proizvodne prostore v Majšperku in se že med ogledom odločali o Uvodnik Foto: M. Ozmec Delegacija iz Senegala si je proizvodne prostore podjetja Albin Promotion v Majšperku z zanimanjem ogledala in z vodstvom sklenila nekaj konkretnih kupčij. koriščenju naših posameznih programov, pozneje pa smo se v upravni zgradbi dogovorili tudi o konkretnih poslih." Kaj pa jih je pri vas najbolj zanimalo? „Največ zanimanja so pokazali za naš program reciklaže starih oziroma rabljenih avtomobilskih gum oziroma pla- Stari Rimljani so že vedeli zakaj V dneh, ko se politični in ideološki spopadi v do nedavnega še 'sanjski deželi pod Alpami', bližajo vrhuncu (upam, da dokončno!), se lahko povprečnemu državljanu z nekaj stoevrsko plačo ali še manjšo penzijo - enostavno povedano -zmeša, V vsesplošni anarhiji se dogajajo vse bolj čudne in naravnost neverjetne zadeve. Nekomu je uspelo celo to, da je z 'bakterijo' vsesplošne gospodarske in politične krize okužil še slovenski medijski trg. Komu lahko sedaj še človek verjame? Je to, kar je zapisano ali povedano v tem ali onem mediju, resnica ali laž? A tako je pač, in čeprav so se v novinarski stanovski organizacij tega hudo bali, se morajo sprijazniti tudi s tem dejstvom, saj je v anarhičnem času očitno dovoljeno že skoraj vse. Še organi nadzora in pregona ostajajo nemočni. Kajti slast po oblasti je s pomočjo starega rimskega reka Divide et impera (ali po naše Deli in vladaj) močno načela tudi slovenski medijski trg. Škoda, saj bi se od brihtnih Rimljanov lahko naučili marsikaj drugega, koristnejšega. Denimo to, da je bil v rimskih časih vsak, kije bil izvoljen v magistrat, lahko na tem položaju le eno leto. Ali da je bil po poteku enega mandata izključen ponovitveni mandat ter da so bile vse pozicije v magistratu sočasno zasedene z dvema osebama, ki sta se medsebojno kontrolirala, vsak pa je imel pravico, da je lahko odločitve kolega preprečil, če je ugotovil, da je to v škodo imperija; pa tudi to, da so se stopnice pomembnosti položaja pričele s številko ena in končale z nazivom konzul, vsi novoizvoljeni pa so morali (brez izjeme ali poznanstev) svojo politično pot začeti s prvo stopnico. Sedaj je menda vsem jasno, zakaj je bil rimski imperij tako trden in močan. Že stari Rimljani so vedeli, kam pes taco moli, kako slastna in ogabno pokvarjena je lahko oblast, kako lahko poštenega človeka čez noč spremeni v brezobzirnega volka, le nam to očitno še dolgo ne bo povsem jasno. Ali pač? Jesen je pred vrati in prepričan sem, da bo kmalu zapihal nov, svež veter ter dogajanje spravil nazaj v tirnice. Če ne, se bojim, da nas bodo tajkunipovsem razgrabili. Če je tajkuni sploh primeren izraz za te samovoljne in čez noč obogatele grabežljivce. Beseda tajkun namreč izvira iz japonskega izraza tai kun, kar naj bi po naše pomenilo velik gospod. To pa so ti naši grabežljivci le z enega zornega kota, zato ima zanje slovenski besednjak menda velikopristnejši slovenski izraz - lopovi. Martin Ozmec ščev, ki ga imenujemo De Guel, saj smo se že dogovorili za prvi konkreten posel. Dogovorili smo se tudi, da bo podjetje AP Albin Promotion projektiralo elektrifikacijo mesta Touba, ki ima po nekaterih podatkih blizu dva milijona prebivalcev. Na naše veliko presenečenje pa so pokazali veliko zanimanje tudi za celoten program naše volne za pletenje, saj so takoj naročili večjo količino volne v klobčičih, tako da in jim bomo že prihodnji teden v Senegal poslali prvi zabojnik naših volnenih izdelkov. Pogovarjali smo se tudi o možnostih rešitve problematike javne razsvetljave v mestu Touba in se dogovorili, da jo bo projektiralo podjetje Albin Promotion, oziroma strokovnjaki iz naše družbe." Je možno oceniti, koliko je vreden celoten posel, ki ste ga sklenili med obiskom Senegalcev v Majšperku? „Ta obisk je bil za naše podjetje zelo pomemben, saj nam odpira vrata do sedaj skoraj neznanih tržišč v ne tako oddaljeni Afriki. Osebno ocenjujem, da bo v naslednjih dveh letih blagovna menjava s Senegalom dosegla okoli dva milijona evrov, v največji meri pa bomo tja prodajali predvsem svoje znanje in volno, ki je očitno, po tem poslu sodeč tudi dokazano, odlične kakovosti." Kako pa ste se sporazumevali, kakšen jezik govorijo Senegalci? Foto: M. Ozmec Albin Brenči: »Ocenjujem, da bo v naslednjih dveh letih blagovna menjava s Senegalom dosegla okoli dva milijona evrov.« „Ker je bil Senegal do leta 1960 francoska kolonija, je njihov uradni jezik izključno francoščina in veseli me, da smo uradnega prevajalca za francoščino našli kar doma, v Majšperku." Kot je pojasnil Albin Brencl, pa se za proizvodni program in projektni menedžment podjetja Albin Promotion zanimajo tudi drugi tuji partnerji, saj so se čez poletje vrstili obiski tujih delegacij skoraj vsak teden, pripetilo se je že, da so imeli tudi po tri obiske tujih delegacij v enem tednu. Od kod takšno zanimanje tujih poslovnih partnerjev za podjetje Albin Promotion? „Ne bom skrival svojega prepričanja, da je to posledica mojih poslovnih potovanj v zadnjih dveh letih, saj sem se s predstavniki slovenskega političnega in gospodarskega vrha udeleževal številnih poslovnih potovanj in srečanj z gospodarstveniki skoraj po vsem svetu. In ker nismo le potovali, ampak smo se v vsaki državi, ki smo jo obiskali, tudi pogovarjali s predstavniki tamkajšnjega gospodarstva, moji pogovori in dogovori očitno rojevajo uspehe. Zaradi tega ostajam velik optimist kajti s tem so za nas odprta tudi vrata svetovne ekonomije." Kako pa sodelujete z državami nekdanje Jugoslavije? Slišati je, da sodelujete posebej dobro z Bosanci? „Bo kar držalo, to je naša ustaljena praksa in moram reči, da poslovno precej uspešno sodelujemo skoraj z vsemi državami oziroma republikami nekdanje Jugoslavije, konkretno s poslovnimi partnerji v Srbiji, Hrvaški, v Bosni in Črni gori, pogovarjamo pa se že tudi o možnostih sodelovanja v Makedoniji. V vseh teh nekdanjih republikah gre v glavnem za prodajo naše volne, ki jo vozimo tja skoraj vsak teden. Kot zanimivost velja omeniti, da bo v začetku prihodnjega tedna iz Majšperka proti Savdski Arabiji odpotoval tovorni vlačilec z zabojnikom, polnim naše volne, vreden okoli 50.000 evrov. In to je dokaz, da se nam odpira tudi tržišče na Bližnjem vzhodu. To so vsekakor dobri obeti za razvoj našega podjetja in za zaposlene, ki izhajajo v glavnem iz občine Majšperk." M. Ozmec Borl • Prireditve za umetno dihanje gradu Namesto zaprtja mostu Partljiceva monokomedija Agonija propadanja borlskega gradu se še vedno nadaljuje; ministrstvo za kulturo kot lastnik je namreč zaradi (ne)varnosti že pred časom nepredušno zaprlo vrata gradu za obiskovalce. Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) pa se na vse možne načine trudi, da bi povrnilo življenje vsaj na notranje dvorišče in v grajsko kapelo ter dvorano, kjer bi bili potrebni minimalni popravki. Pravzaprav, kot so člani DgB povedali že pred meseci, bi bilo treba popraviti le vstopni podij na zunanje dvorišče ter z mrežo zapreti vhod v kletne prostore, kjer so uničene stopnice, pa bi bilo notranje dvorišče s kapelo povsem primerno in varno za različne prireditve. Malenkostni opravili bi bili pripravljeni narediti tudi sami, a dovoljenja od kulturnega ministrstva niso dobili, pač pa le njihovo obljubo, da bo to urejeno v kratkem. Po pričakovanjih pa se, seveda, ni zgodilo nič. Tako tudi notranje dvorišče počasi propada in zarašča, DgB pa je v minulih mesecih uspelo dobiti dovoljenje vsaj za dve oziroma tri prireditve izven gradu, na prostoru pred grajskim vhodom. Borlski grad z notranjim dvoriščem je za obiskovalce že dolgo nepredušno zaprt; da njegova usoda ne bi bila zapečatena s pozabo, člani DgB vedno znova pripravljajo prireditve - pač pred grajskim poslopjem ... „V letošnjem letu je zaradi takšnega stanja na gradu Borl odpadlo že nekaj tradicionalnih prireditev, kot je recimo Mi in vino in Tamburanje ob večerih, ker organizatorji niso dobili dovoljenja lastnika, kulturnega ministrstva, tehnično pa omenjenih prireditev ni bilo možno izvesti pred vhodnimi vrati gradu. Ves čas sicer tečejo pogajanja z ministrstvom, žal pa brez vidnega uspeha, razen tega, da smo končno dobili dovoljenje za izvedbo vsaj nekaterih prireditev, ki jih je možno izvesti pred gradom. Za vsako prireditev moramo posebej zaprositi za dovoljenje. V nekem trenutku smo bili celo pripravljeni protestno zapreti borlski most, vendar smo se zaenkrat odločili, da kljub nekoliko nerazumnim oz. nerazumljivim odločitvam lastnika skupaj z zainteresiranimi poskušamo „protestno" izvesti prireditve pred samim vhodom gradu Borl in ga s tem obdržimo z umetnim dihanjem pri življenju, da ne zaraste v nepreho- dno grmovje," je sporočil član DgB Jernej Golc. Tako bo to soboto ob 20. uri na predgrajskem dvorišču v monokomediji Toneta Partljiča z naslovom Čistilka in predsednik uprave nastopila njegova hči Mojca Partljič. „Partljič se je že pred meseci obrnil na nas s prošnjo, ali bi lahko s to monokomedijo nastopil tudi v naši občini, saj se v njej kar nekajkrat omenjajo Cirkulane. Pričakovali smo, da bo ministrstvo v tem roku odpravilo dve pomanjkljivosti na notranjem grajskem dvorišču in bi lahko bila igra izvedena tam. A žal, kot rečeno, se ni premaknilo nič, zato bo monokomedija izvedena pač pred gradom, za kar smo uspeli dobiti enkratno dovoljenje ministrstva," je še povedal Golc in še dodal: „V sodelovanju s Tonetom Partljičem in izvedbo njegovega dela Čistilka in predsednik uprave želimo opozoriti širšo javnost o usodi gradu Borl, ki jo doživlja." SM Foto: SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Anketa o projektu Evropske prestolnice kulture Projekt z veliko besedami, pa malo dejanji? Peter Pribožič: »Projekt EPK 2012 je bil priložnost promocije Ptuja z vso kulturno dediščino in današnjo ustvarjalnostjo na kulturnem področju. Zaradi koordinacije projekta in odnosa kulturnega ministrstva RS do projekta bo priložnost preslabo izkoriščena. Če izpostavim najprej koordinacijo na ptujski strani, je bilo v pripravah premalo poslušanja dobrih idej, ki so jih izrazili tako posamezniki kot tudi institucije. Ideja po izgradnji kulturno-kongresne dvorane v dominikanskem samostanu je preveč dominantno izstopala, zaradi tega je postalo reševanje arheološke zbirke vzporedni problem, namesto da bi Ptuj pridobil nov arheološki muzej, ki si ga bogata arheološka zbir- Očitno pa moramo biti realni, da je Slovenija v obdobju, ko ustvarjalnost na vseh področjih nima prave vrednosti oziroma je v podrejenem položaju nasproti spletkarjenju in nepoštenim poslom. Posledično tudi Ptuj ne bo mogel dovolj dobro izkoristiti projekta EPK 2012.« Pomanjkanje občutka za realnost Teodor Pevec: »Seveda pozdravljam vsako pobudo, ki pripelje do tega, da se v mestu karkoli dogaja, ker mesto, prebivalci in obiskovalci to potrebujejo. A imam pomisleke, da se bodo interesne skupine spet med seboj udarile za čim večji kos pogače in da bo končni rezultat temu primeren. Hkrati Po navideznem hudem boju je zmagal Maribor, podprt s četico partnerskih mest. Ta zmaga je vsem zmagovalnim mestom nastavila ogledalo, v katerem se je odražala realnost njihove kulturne politike in njena relacija do drugih lokalnih politik. Tako tudi Ptuju. V "najstarejšem slovenskem mestu" smo bili priča organizacijski zmedi, ki je omogočala neprestane spremembe prioritet in pomanjkanje občutka za realnost. Razvidno je bilo, da kulturne politike nismo imeli takrat in je tudi danes nimamo. Zato ker kultura ni naša prioriteta; zato ker smo relativno revno provincijsko mesto; zato ker še nismo rešili niti osnovnih komunalnih in infrastrukturah vprašanj; ker nam je beseda Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik ka zasluži. V sklopu EPK 2012 bi nov arheološki muzej lahko promocijsko uvrstili v evropski prostor in bi bil v ponos ne samo Ptuja, ampak države in izziv za množičnejši obisk Ptuja v prihodnjih letih. Gotovo obiskovalcev ne bo pritegnila dvorana v dominikanskem samostanu. Idejo novega arheološkega muzeja bi moralo sprejeti in podpreti tudi ministrstvo za kulturo. Glede kulturne ustvarjalnosti pa ne bi smeli dati dominantnega poudarka projektu kurentovanja, ampak bolj umetniškemu ustvarjanju in postavitvi festivalov in ostalih kulturnih dogodkov, ki bi tradicionalno potekali na Ptuju. Ptuj ima danes pri mladih generacijah ustvarjalni potencial, ki ga z ustreznim pristopom in ob upoštevanju kulturne danosti lahko razvojno izkoristi. imam še večje pomisleke glede na svoje izkušnje s partnerskim odnosom na področju zdravstva z mestom Maribor. Upam, da bo investicij čim več in tudi samih dogodkov ter da mi jih bo čas in osebno življenje dopuščalo zaužiti čim več.« Boris Miočinovic: »Pred petimi leti, v tistih skoraj pozabljenih krasnih mitskih časih vztrajne rasti prenapihnjenega gospodarskega balona, ko smo tolarju dajali slovo in se pripravljali za zasluženi skok v evro cono, ko smo bili prepričani, da smo evropski čudež in smo ši-rokopotezno načrtovali razvojne projekte, ki nas bodo zdaj zdaj katapultirali na vrh sveta, smo med drugim bili soočeni tudi s hvalevredno ambicijo, da eno izmed slovenskih mest postane v letu 2012 Evropska prestolnica kulture. EPK 2012!!! urbanizem znana le kot pojem iz velikega slovarja tujk in ker smo tradicionalno med vodilnimi po številu brezposelnih. Taka je pač naša realnost. Pa vendar bi tudi v takšnih okoliščinah lahko naredili pomembne razvojne premike za svoje mesto in njegovo regijo. Kajti če je v Sloveniji sploh kje možno utemeljiti pomemben kos lokalnega razvoja na kulturi in turizmu, je to prav na Ptuju. Takoj na začetku je bilo treba določiti nosilne dogodke in jih projektno zastaviti in voditi. Žal ni nihče od poklicanih zahteval od muzeja postavitev velike, evropsko relevantne razstave, ki bi v vseh elementih prekašala Turkerije iz leta 1992, od gledališča odmevne nove festivalske kvalitete, ki bi na primer oživela mestne ambiente, vključno z gradom, ali kaj drugega itd. Zato smo ostali pri razširjenem konceptu karnevala in ga bolj po belosvetsko preimenovali v Art&Heritage festival, idejne snovalce novega koncepta pa odrinili. Na žalost hrabri novi, kreativni svet ni energično vstopil skozi široko odprta mestna vrata "najstarejšega mesta ". Časa je bilo dovolj. Ravno prav za oblikovanje in izvedbo projektov in za pridobitev tudi evropskih sredstev, tudi izven in mimo EPK-okvir-jev. Pa jih nismo uspeli dobiti, ker pravih projektov ni bilo. Le dobre štiri mesece je do začetka EPK 2012. In dobili bomo, upajmo, najboljši karneval do zdaj, dobre romane o Ptuju, bolj bogat poletni festival in večje rimske igre. V slavo in čast EPK smo za javnost zgubili dominikanski samostan za dolgo časa, tudi nove arheološke zbirke, boljše od krapinske, nismo dobili itd. Za vse kulture željne Ptujčane pa bo kulturna prestolnica Ptuja, tako kot do zdaj, upajmo pa tudi v letu 2012 in še dolgo naprej, Dom kulture MuziKafe. Od EPK 2012 bomo na Ptuju dobili točno to, kar smo potrebovali. Table ob vpadnicah, da smo bili v letu 2012 EPK. Table se bodo lepo podale ob ostalih priznanjih za najbolj ocvetličeno mesto in podobno. Takšni smo pač in zato smo si všeč.« V celoti prezrta ljubiteljska scena Mitja Gobec: »Pripadam skupini ljudi, ki so močno vpeti v ljubiteljsko glasbeno sfero in kot taki predani poslanstvu: gojiti in negovati naše, slovensko glasbeno izročilo, pa naj gre za ljudsko dediščino ali za izvirne opuse, brez koristoljubja. Občinska in zlasti strankarska politika se do zdaj nista identificirali s projektom EPK v taki meri, kot si ga bogata in v programih EPK le kot avtorji in računajo na določen osebni ugled in profit. Spremljal sem vrsto premišljenih in dobro prijavljenih programov na razpise za umestitev v programe EPK. Večinoma so gladko izpadli že na občinski ravni. Kot mi je znano, naj bi bil glavni adut Ptuja kurentova-nje, ostalo: Art Stays in bogati sporedi Arsaninega festivala, pa še kaj bi se našlo, bi bilo le nekakšen privesek oziroma nepotrebno zapravljanje denarja. V celoti je (namenoma) prezrta celotna sfera ljubiteljskega ustvarjanja in poustvarjanja, ki v večini predstavlja slovensko umetnost in tudi najmanj stane. Pristojni se ljubiteljske dejavnosti sramujejo oz. je ne znajo vrednotiti. Ogorčen sem nad dejstvom, Ptuj še sedaj nima niti ene ustrezne koncertne dvorane in sili profesionalne in ljubiteljske skupine s svojimi nastopi v samostane in telovadnice, ki jih je sedaj na Ptuju že pet. Zato lahko mirno zapišem, da je taka občinska politika nekulturna!« Dejan Levanič: »Projekt Evropske prestolnice kulture 2012 vidim predvsem kot priložnost ne samo na področju investicij, ki jih bo gotovo manj glede na finančni položaj, v katerem se nahajamo, ampak tudi za promocijo in razvoj mesta. V zadnjih letih je Ptuj pridobil na količini in kakovosti različnih kulturnih prireditev, za kar gre zahvala vsem, ki želijo in znajo ustvarjati v našem mestu. Korak, ki ga moramo narediti v prihodnje, mora iti v razvoj in obujanje starega mestnega jedra in večjo povezanost ter promocijo naših dogodkov in znamenitosti za potrebe privabljanja tujih gostov. Turizem je tržna niša za Ptuj. Ko bomo to ponotranjili vsi, bomo lahko naredili ključne premike. Kljub temu da je projekt EPK zaradi bogate kulturne dediščine, na katero moramo biti ponosni. Pričakujem samo dvoje. Prvič, da bi izdali skupno knjižico (v več jezikih) o vseh kulturnih spomenikih, kjer bi bile zraven kratkega opisa tudi najpomembnejše informacije za turiste, kdaj in kje si lahko ogledajo našo bogato dediščino. Foto: Črtomir Goznik Drugič, v tem času naj bi bile prireditve, ki so značilne za naš kraj in predstavljajo našo bogato etnografsko, kulturno, kulinarično dediščino ... Informacije o kulturnih spomenikih, prireditvah in možnostih preživljanja prostega časa obiskovalcev bi morale biti posredovane po vsej Evropi.« Ladislav Pulko: »Na poziv ZKD v letu 2009, da naj pošljemo svoje načrte o sodelovanju v projektu EPK 2012 - Ptuj partner, sem za začetek, za razpravo, napisal tri strani, da bi lahko skupaj z drugimi predlogi zborov nato gradivo oziroma predloge skupaj obdelali in na tej podlagi pripravili skupni predlog. Od aprila 2009 do januarja 2010 je moj predlog ležal v predalu ZKD, šele takrat je o njem razpravljal izvršni odbor ZKD in ga ocenil kot dobrega. Posredovali so ga na MO Ptuj, od tam pa bojda koordinatorju EPK, od koder do danes ni bilo nobenega odgovora. Vmes se je Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik raznolika kultura Slovencev zasluži. Zlasti politične stranke se niso niti enkrat umestile v katero koli od vsebin in priprav programov za EPK v prihodnjem letu. Podobno je z gospodarstvom, zasebniki in trgovino. Kot da se jih kultura ne tiče! Ko gre za vprašanje športa, razmišljajo drugače, bolj pozitivno. Kar zadeva snovalce posameznih projektov, umetnike, režiserje, igralce, dirigente in druge poustvarjalce, se žal vidijo 2012 doživljal razne pretrese in je zaradi tega mogoče nekoliko izgubil na času, ki je potreben za pripravo vsebine, verjamem, da lahko Ptuj ponudi marsikaj. Vsebina je tista, ki je pomembna za čas po letu prestolnice, saj imeti tak naziv ni kar tako, od odgovornih in vseh nas pa je odvisno, kaj bo od tega odneslo naše mesto in tisti, ki veliko delajo in ustvarjajo na tem projektu.« P. Milan Kos: »Naše mesto je upravičeno do projekta EPK zgodilo, kar se je. Kolikor sem sledil zapisom v javnosti, naj bi koordinator odstopil, ampak javnost o tem še ni izvedela nič dokončnega. Moj predlog za projekt EPK 2012 se je nanašal na kurentovanje, arheologijo in ljubiteljsko kulturo. Ljubiteljski kulturniki bi želeli skozi ta projekt pokazati tisto, kar že imamo, na drugi strani pa so menedžerji, ki bi nekaj gradili, trošili ... , tako osebno vidim v tem trenutku projekt Evropska prestolnica kulture.« Ptuj • Dnevi poezije in vina 2011 Še en festival s finančnimi težavami Čeprav se na Ptuju že v sredo začenja festival Dnevi poezije in vina, se organizatorji te dni ubadajo s finančnimi težavami. Kot pravijo, bodo festival vsekakor izpeljali, a problem, ki ga imajo, je velik, saj ni jasno, ali bodo dobili obljubljenih 80 tisoč evrov. Festival Dnevi poezije in vina, ki velja za enega najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, ponovno prihaja na Ptuj. Po izjemno uspešnem lanskem letu se tudi letos obeta kopica zanimivih dogodkov. Zadnji avgustovski teden bo ponovno združil pesnike iz vseh koncev sveta, tradicionalno pa se bodo pesniškemu branju pridružile tudi druge umetnosti: številni koncerti, filmske produkcije, ulične predstave, razstave, lutkovne predstave, bralne urice za otroke, središče Ptuja pa se bo za teden dni ovilo v umetniške instalacije. Letošnji festival, 15. zapovrstjo, bodo proslavili s poezijo 26 pesnikov iz kar 20 držav sveta, ti pa bodo brali v 18 različnih jezikih. »Z nami bo pestra mednarodna druščina,« je na sredini novinarski konferenci dejala vodja festivala Jelka Ciglenečki. Dnevi poezije in vina bodo potekali od srede do sobote, v torek pa po Sloveniji prirejajo še tako imenovane Večere pred dnevi. Letošnji festival bodo obeležili trije častni gostje. Prvi je slovenski pesnik Tomaž Šalamun, Jelka Ciglenečki (na sredini) v družbi Igorja in Stanke Vauda Benčevič ki je ob tej priložnosti dobil izbor svojih najboljših pesmi - iz 42 knjig je nastala tisoč strani dolga zbirka. »To je Biblija Tomaža Šalamuna, ki je po moji oceni naš najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado,« je pojasnila Ciglenečkijeva. Družbo mu bosta kot častna gosta festivala delala še francoski pesnik Jacques Roubaud in romunska pesnica Nora Iuga. V okviru festivala so vsem trem avtorjem v zbirki Bele-trina izšla samostojna knjižna dela. Iuga se predstavlja s pesniško zbirko Deklica s tisoč gubami, Jacques Roubaud je pesmi zbral v zbirki z naslovom Parnik, poezija vseh ostalih pesnikov pa je zbrana v večjezičnem zborniku z naslovom Dnevi poezije in vina 2011. Gre za antologijo, v kateri so pesmi 23 pesnikov, vse pa so objavljene v originalu ter angleškem in slovenskem prevodu. »Skupaj s svojimi 14 predhodnicami tvori antologija Dnevi poezije in vina 2011 največjo zbirko sodobne poezije v slovenščini,« pojasnjuje Ciglenečkijeva. Spremljevalni program, ki bo popestril pesniška branja, je letos posvečen debati o tanki meji med poezijo in prozo. Dogajalo se bo veliko, od okroglih miz do koncertov in umetniških instalacij, za sproščena druženja pa bo tudi letos poskrbel pester vinski program, za katerega sta zadolžena zakonca Igor in Stanka Vauda Benčevič iz Doma kulture na Ptuju, ki sta zraven Študentske založbe so-organizatorja festivala. Dogajanje pa ne bo osredotočeno le na Ptuj, pesniška branja se bodo namreč odvijala po vsej Sloveniji, nekaj dogodkov pa bo celo izven meja naše države. Tudi letos bo na sporedu prosto branje, namenjeno vsem, ki bi želeli predstaviti svojo poezijo. Torbe za pesmi je novost festivala, gre pa za dobrodelno dražbo, katere izkupiček bo namenjen stanovalcem Doma upokojencev Ptuj. Dvajset torb, ki jih je izdelala Stanka Vauda Benčevič, vezle pa so jih stanovalke Doma, bodo na dražbi naslednji petek, da bo bitka za najlepšo vezenino uspešna, pa bo poskrbel Boštjan Gorenc-Pižama. Na sporedu bodo tudi zasebna branja, šepetanja ob kavi in vinske degustacije, ki bodo vrhunec dosegle na vinskem sejmu naslednjo soboto. Finančne težave Festivalsko dogajanje veliko obeta, vprašanje pa je, kakšen izkupiček bodo organizatorji imeli po zaključku festivala. Le nekaj dni pred pričetkom so še vedno v negotovosti glede finančnih sredstev, ki so jim bila obljubljena. Kot je na novinarski konferenci pojasnila Jelka Ciglenečki, je ocena festivala 200 tisoč evrov. Od tega naj bi približno tretjino - 80 tisočakov - zagotovili MO Ptuj in MO Maribor iz sredstev Evropske prestolnice kulture. Po dogovorih naj bi občini prispevali vsaka pol, a kot pravi Cigleneč-kijeva, se sedaj soočajo s težavami. Kot je dejala, je iz pogovora s ptujskim županom izvedela, da Ptuj najbrž ne bo namenil toliko sredstev, kot je bilo prvotno dogovorjeno, temveč približno pol manj - kakih 20 tisočakov. Težava je nastala tudi na MO Maribor, ki prav tako še ni konkretno odgovorila o višini sredstev, ki jih bo namenila. Ciglenečkijeva še vedno upa, da se bodo sredstva zagotovila, in apelira na ptujskega župana Štefana Čelana, da poskuša poiskati rešitev. V nasprotnem primeru, pravi, je obstoj festivala, ki naj bi prihodnje leto v času EPK ponudil veliko, vprašljiv. Dženana Kmetec Cirkulane • Od ceste klopotcev do sv. Ane Čas vladavine klopotcev Čeprav so vinogradniški leseni simboli oznanjanja zorenja grozdja in zgodnje jeseni značilni tako za haloške kot za slovenskogoriške griče, so med najaktivnejšimi postavljači klopotcev gotovo Cirkulančani - postavljajo jih največ, pa menda imajo tudi največje v državi ... Postavljanje klopotcev, od majhnih do velikanskih, je postalo pravi družabni obred zlasti na cesti klopotcev v naselju Mali Okič-Slatina. Člani sekcije za ohranitev starih običajev pri Turističnem društvu Cirkulane so tako v nedeljo že tradicionalno postavljali večje klopotce na omenjeni cesti klopotcev. Kot je povedal vodja sekcije Rajko Lesjak, so jih samo ob tej cesti v dolžini dobrih dveh kilometrov postavili skupaj preko dvajset, največji med njimi pa je imel premer stola kar 2,60 metra: „Ne-deljsko postavljanje klopotcev je v našem kraju pravi mali praznik z veliko petja in glasbe, zabave, druženja in seveda se vedno kaj dobrega poje in popije. Letos se nas je zbralo res zelo, zelo veliko in naše veselo druženje se je zavleklo pozno v noč. Seveda vseh klopotcev ne moremo postaviti v enem popoldnevu, nekaj jih je bilo postavljenih že prej, društveni klopotec in klopotec velikan pa res postavljamo na ta dan." Živahno nedeljsko postavljanje klopotcev na istoimenski cesti so s svojim petjem in igranjem popestrili ljudski pevci Mejaši, ljudski pevci iz Cirkulan, sestre Kopinske, ljudske pevke Taščice iz KD Rače, slišati je bilo tudi harmoniko, sicer pa se je daleč naokoli ob klopotanju klopotcev širil tudi vonj domačih pečenih dobrot, ki jih seveda obvezno spremlja tudi domača kapljica. Na praznični ponedeljek pa so se postavitve klopotca na hribu ob cerkvi sv. Ane, kjer raste potomka mariborske žametne črnine, lotili tudi člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) v sodelovanju z ostalimi društvi v občini. Dogajanje se je začelo zgodaj popoldne, ko so dele klopotca, ki ga je izdelal Anton Milošič, naložili na „lojtrni" voz na domačiji Milana Kolednika, sicer skrbnika klopotca, ter ga s konjsko vprego zapeljali na vrh hriba. Člani sekcije za ohranitev starih običajev so ga nato sestavili in postavili na lokaciji, kjer bo odganjal ptiče tako s potomke žametne črnine kot z bližnjega učnega vinograda. Dogajanje je seveda pospremilo tudi petje in igranje; zapel je mešani pevski zbor Cirkulane, harmoniko je raztegoval mladi harmonikar Jure, zbrani pa so nato izvedli še licitacijo dveh kilogramov gob. Edi Hojnik, predsednik DVSH, je povedal, da bodo zbranih 42 evrov za gobe v društvu namenili za redna popravila in vzdrževanje klopotca, ki bo imel vsako leto očitno večjo vlogo in pomen, saj bodo člani DVSH učni nasad še širili, kmalu pa bo na vrsti tudi prva trgatev: „Doslej smo ob češnjah zasadili že 18 različnih avtohtonih sort trte, med njimi je tudi štajerska belina, lipovina, rumeni rivček, peteršiljka in druge. Hkrati smo posadili še več cepičev naše potomke modre kavčine, da bo vina iz te sorte v prihodnje več. Gre seveda za mlad vinograd, zato letos trgatve še ne bo, realno gledano pa bi lahko naš vinograd dal prvo vino čez dve leti. Sicer pa grozdna letina letos kaže odlično, trsje je polno, grozdje zdravo, tudi naša žametna črnina je bogato nastavila pridelek, in če bo zdržalo še pravo vreme do trgatve, bo letošnja letina nadpovprečna." Seveda pa so klopotce postavljali še marsikje drugje po Halozah, tako zasebni vinogradniki kot društva. Kot zadnji bodo svoj društveni klopotec postavljali člani Turističnega društva Pod-lehnik to soboto popoldne na Gorci ob viničarskem muzeju. SM Hajdina • 40 let PGD Slovenja vas 40 bakel za 40 let V Slovenji vasi je 14. avgusta tamkajšnje PGD praznovalo 40 let. Klopotec, ki danes že odmeva s hriba ob cerkvi sv. Ane, so na vrh pripeljali s konjsko vprego. Svečanost so pripravili na prostoru pred gasilskim domom, ki je za praznični dan postal bogatejši za nove garaže in novo zunanjost doma. Udeležili so se je predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj, občinskega poveljstva Hajdina, občinskih gasilskih in prijateljskih društev, župan občine Hajdina Stanislav Glažar, krajani in drugi gostje. Ob tej priložnosti so podelili po- sebne jubilejne plakete zaslužnim članom, vodilnim možem iz gasilskih vrst in prijateljem gasilstva. Območna gasilska zveza Ptuj je za uspešno delo na področju zaščite in reševanja PGD Slovenja vas podelila priznanje, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Janez Merc pa je ob tej priložnosti predsedniku PGD Slovenja vas izročil gasilsko odlikovanje III. stopnje za posebne zasluge v gasilstvu, gasilsko odlikovanje I. stopnje je prejel Franc Klemen, poveljnik PGD Slovenja vas, Zlastko Nigerl pa gasilsko odlikovanje, plameni-co III. stopnje. Slovesen blagoslov najnovejše pridobitve PGD Slovenja vas je opravil naddekan Marijan Fesel. V čast jubileja so prižgali 40 bakel in manjši ognjemet ter raz-rezali praznično torto. MG Foto: DK Foto: SM Zavrč • Ob občinskem in gasilskem prazniku Odprli prenovljen gasilski dom V okviru prireditev ob 15. prazniku občine Zavrč in 70-letnice tamkajšnjega gasilskega društva so v petek, 12. avgusta, svečano odprli prenovljen in delno dograjen gasilski dom, v katerem so se zatem sestali na slavnostni seji PGD Zavrč. Pred prenovljenim gasilskim domom so se domačim gasilcem pridružili tudi predstavniki gasilskih društev iz pobratenega GD Obergralle v sosednji Avstriji, pa tudi iz sosednjih gasilskih društev Cesti-ca, Babinec in Gornje Vratno v sosednji Hrvaški in številni predstavniki z Območne gasilske zveze Ptuj. Po pozdravnem nagovoru predsednika domačega gasilskega društva Antona Bratu-ša je zbrane nagovoril župan Miran Vuk. Potem ko so prenovljen gasilski dom s prerezom vrvice svečano odprli župan Miran Vuk, zaslužni domačin Anton Petrovič ter gasilca Ivan Korpar in Jože Gregurec, so udeležence slovesnosti povabili na ogled notranjosti gasilskega doma, nato pa so se zbrali v dvorani na slavnostni seji PGD Zavrč, ki so jo v celoti posvetili 70-letnemu jubileju. Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril predsednik Anton Bratuša, so pri urejanju in prenovi gasilskega doma veliko dela postorili domači gasilci s prostovoljnim delom, saj so v skoraj treh letih pre- Pred prenovljenim gasilskim domom v Zavrču so se slavljencem društev iz Hrvaške, Avstrije ter z območja OGZ Ptuj. Foto: M. Ozmec pridružili predstavniki gasilskih nove opravili več kot 3000 prostovoljnih delovnih ur. Star in za dejavnost društva že premajhen gasilski dom so popolnoma prenovili, povečali garderobne prostore s sanitarijami, uredili dodatno garderobo in priložnostno kuhinjo. Prostovoljno gasilsko društvo Zavrč je bilo ustanovljeno 15. avgusta leta 1941 v Turškem Vrhu, v sedmih desetletjih pa skupaj s člani doživelo več vzponov in padcev. „Ob ustanovitvi samostojne občine Zavrč in predvsem s Depozit s privlačno obrestno mero in možnostjo prekinitve Časi, v katerih živimo, so polni izzivov in presenečenj in prav zato moramo svojim prihrankom nameniti izdatno mero skrbnosti. Depozit pri UniCredit Bank je rešitev za vse, ki si želite mirnega spanca in brezskrbnih poletnih večerov. Izbirate lahko med depoziti različnih ročnosti, od enega meseca do več let, za vse pa velja, da jih bodo v UniCredit Bank prilagodili vašim željam ter vam, če boste želeli, omogočili tudi periodično izplačilo obresti. Fleksibilni s Fleksi depozitom Se svojim prihrankom ne želite odreči za daljše obdobje, saj jih boste mogoče potrebovali? V UniCredit Bank so pripravili depozit, ki odgovarja na te dvome. Še več, primeren je za vsakogar, saj nudi prožnost pri uresničevanju vaših želja. Poimenovali so ga Fleksi depozit, odlikujejo pa ga likvidnost, privlačna obrestna mera in prihranek časa. Lahko ga uporabite kot 3- ali 6-mesečni depozit, saj se avtomatsko podaljšuje do obdobja treh let, po katerih prejmete svoja sredstva. Tako vam prihranijo pot v poslovno enoto, ki bi jo morali opraviti, če bi se odločili za klasičen depozit. Če želite izkoristiti likvidnost, ki jo ta depozit omogoča, pa so vam sredstva na voljo vsake 3 ali 6 mesecev, takrat ko lahko depo- zit prekinete brez stroškov. Poleg že naštetih prednosti depozit odlikuje tudi privlačna obrestna mera; trimesečni Fleksi depozit se vam bo obrestoval po 2,2-odstotni, šestmesečni pa po 2,8-odstotni letni obrestni meri. Enovito nominalno letno obrestno mero pa lahko dodatno še individualno prilagodijo glede na poslovno sodelovanje z banko. Ostale naložbene možnosti Za doseganje vaših ciljev vam v UniCredit Bank ponujajo tudi druge naložbene možnosti, s katerimi boste oplemenitili vaša presežna sredstva. Oblikujte si dolgoročen portfelj z dolgoročnimi naložbami in izkoristite ugodnosti njihove ponudbe. Z varčevalnimi računi UniCredit Bank boste svoja sredstva plemenitili varno in si zagotovili dostop do njih takoj, ko jih boste potrebovali. Če se odločite za investiranje v sklade Pioneer, mesečno, kratkoročno ali dolgoročno, fleksibilno in donosno, vam bodo pomagali pri izbiri najustreznejšega portfelja. Bodite odgovorni do sebe in svojih najbližjih, zato ne spreglejte tudi ponudbe naložbenih življenjskih zavarovanj, ki kombinirajo varčevanja in zavarovanja v enem produktu. Vaše prihranke bodo investirali previdno in z največjo skrbnostjo. UniCredit Bank je članica mednarodne bančne skupine UniCredit. Depoziti pri UniCredit Bank so do višine 100.000 EUR zajamčeni skladno z Zakonom o bančništvu. Silva Gaiser, samostojna svetovalka, UniCredit Bank: »Ne glede na to, katera prednost produkta je zbudila vašo pozornost, v UniCredit Bank bomo za vsakogar poiskali pravo rešitev. Obiščite našo poslovno enoto na Ptuju, Ulica heroja Lacka 1, sklenite Fleksi depozit in čas, ki bi ga porabili za obnavljanje depozita, izkoristite za radosti, ki jih prinaša poletje. Seveda pa vam bomo z veseljem postregli tudi z informacijami o naši preostali ponudbi.« Več informacij: UniCredit Bank, PE Ptuj, Ulica heroja Lacka 1 Telefon: + 386 (0) 2 79 80 340 E-mail: silva.gaiser@unicreditgroup.si Spletna stran: www.unicreditbank.si Delovni čas: ponedeljek-petek: 8.30-12.00 in 13.00-16.30 Oglasno sporočilo UniCredit Bank prihodom župana Mirana Vuka pa je PGD Zavrč dobilo nov zagon, saj tako župan kot občinski svet našemu delovanju posveča vso pozornost in zagotavlja potrebna sredstva iz občinskega proračuna. Obnova gasilskega doma je trajala polna tri leta in je veljala okoli 90.000 evrov. V teh stroških pa ni prikazano okoli 3000 prostovoljnih delovnih ur, ki smo jih opravili člani GD Zavrč in drugi občani, na pomoč pa so nam priskočili tudi nekateri obrtniki.." Na nekaj najpomembnejših prelomnic iz 70-letne zgodovine PGD Zavrč sta zatem opozorila Tatjana Mohorko in Rado Škrjanec, ki sta v kratkem predstavila jubilejni zbornik pod naslovom PGD Zavrč 1941-2011, nato pa je slavljen-ce nagovorila podžupanja občine Zavrč Marta Bosilj. ki je poudarila, da se uspehov gasilcev veselijo vsi občani. „Vsi smo ponosni na vaše pomembne dosežke, na prenovljen dom, na tehnično dopolnjen gasilski avtomobil, ki zagotavlja sodobno tehnično opremljenost vašega društva, še posebej pa smo ponosni na vašo prostovoljno in humanitarno delo, saj ste vedno pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku, ki je v stiski. Želimo, da ostanete še naprej zvesti tej vaši svetli gasilski tradiciji, pomagati in še enkrat pomagati. Tako boste nadaljevali tudi delo vaših prednikov. Sicer pa ostanite še naprej eno najaktivnejših društev v zavr-ški občini. Hvala vam, vsem želim prijetno praznovanje!" O pomenu 70-letnega jubileja PGD Zavrč sta govorila še poveljnik regijskih gasilskih enot Janez Liponik, ki je poudaril, da je gasilstvo v naši državi zelo pomembno, saj je prestalo vse Svet je majhen Smeh obupa in žalosti Za nekaj dni sem si skušal privoščiti malo odmora. Odšel sem daleč in si zaželel, da bi me ob vrnitvi čakala v domovini dolgočasna avgustovska politična scena. Upal sem, da bo poletna vročina »pozitivno« vplivala na naše politike. Zal so moji telefoni nenehno zvonili. Zahvaliti se moram letalskim prevoznikom, da imam vsaj v zraku mir pred kadilci in živčnim zvonjenjem mobilnikov. Verjetno je to edini prostor na planetu, v katerem človek ni pod bremenom slabe vesti, če ima za nekaj ur izklopljene telefone. Saj ni sam kriv! Naslednje počitnice bom preživel na letalskem potovanju okrog sveta. Torej, da se vrnem temi: klicev je bilo ogromno. Novice s političnega odra so si sledile s svetlobno hitrostjo. Šele ko sem se vrnil na domače letališče, meje čakala zadnja, končna novica: tudi ministrica Kresalova je odstopila. Obvestil me je nek novinar in prosil za komentar. Mislim, da gaje moj dolg, globok, debel in iskren smeh presenetil in mu dal misliti o zdravi pameti sogovornika ter ga zagotovo razočaral. Ko sem začutil nelagodje na drugi strani telefona, sem ga spoštljivo vprašal, kaj še sploh lahko normalni analitik komentira v takšni situaciji. Glede na absurdno politično stanje, ki smo ga velikokrat opisali iz vseh vidnih kotov, z vsemi možnimi besedami, kaj lahko še človek sploh doda? Kakšen komentar? Vse je bilo povedano. Vendar je najpomembnejše vprašanje: za koga dati še en komentar? Vsak komentar v Sloveniji v tem trenutku pade na neplodna tla. Slovenska javnost je naveličana. Se zgraža, a ne vidi izhodišča. Vsi se obnašajo pasivno, ker ne vidijo rešitve. Ni igralcev na političnem parketu, ki bi jim zaupali, da bodo v prihodnosti naredili vsaj eno pametno potezo v dobro naše lepe, male zelene državice in svojega naroda. Slovenija nima vlade, a ima predsednika vlade, ki je prepričan, da je edini možni božji odposlanec na zemlji. Imamo vladno krizo, vendar je nimamo. Vsi strankarski voditelji, da bi rešili vsaj delček lastnega ugleda za naslednje volitve, so zapustili stolčke na Gregorčičevi, vendar ne mislijo zapustiti državnega zbora. Borijo se za zadnje plače, ker se večina poslancev vsaj za nekaj časa ne bo vrnila v parlament. Torej imamo državni zbor, nimamo pa njegovega predsednika. Imamo predsednika države, vendar - natančno takrat, ko bi ga potrebovali -ga ni videti ali slišati, razen s praznimi pridigami, s katerimi odkriva toplo vodo. Predsednik republike je vrh države. To bi morala biti neodvisna, uravnotežena, garancijska funkcija, ki predstavlja zadnjo možno zatočišče vseh državljanov v težkih trenutkih. A predsednik države nas je razočaral. Izkazal seje za nesposobnega prav v trenutku, ko bi Slovenija potrebovala njegovo funkcijo. Ujet v lastno kripto-komunistič-no prepričanost je stavil na napačno politično opcijo. Izgubil je stavo, sodelavci ga počasi zapuščajo in sam niti malo ne pomisli, da je napočil trenutek, ko bi moral opustiti vlogo vsakdanjega politika. Na žalost ne zmore drže državnika. Dr. Türk ne razume, da je predsednik države tisti, ki lahko spremeni mnenja in fronte v dobro Slovenije. Vsi se zaman sprašujemo, kako je možno, da človek, ki je na najbolj neodvisni funkciji v državi, izvoljen od naroda, ne udari po mizi in končno uveljavi institucije, ki jo predstavlja, in si pribori moralno moč. Moralna moč uravnoteženega, karizmatič-nega, sposobnega predsednika države je v težkih trenutkih tisočkrat pomembnejša od tehnično-formalnih pristojnosti Ustave, znotraj katerih Danilo Türk išče izgovore za svojo pasivnost. Torej mi, Slovenci, živimo v totalnem paradoksu! Nimamo ene same delujoče institucije, a istočasno imamo vse. Mislim, da si česa tako temnega ne bi mogel predstavljati najbolj pesimističen analitik. Drvimo proti propadu. Nekdo bi moral ustaviti vlak, a vsi vlakovodje iščejo preživetje v zadnjem vagonu našega lokalnega vlaka. In ker je Slovenija »lokalec«, se skoraj nihče na svetovnih železnicah ne ukvarja z nami. Nesreča na lokalni progi ne bo ovirala prometa na pomembnejših povezavah. Verjetno nas bo rešil super-minister Zekš, ki bo tokrat prosil Vlačiča, da ga reši bremena ministrstva za notranje zadeve, če LDS ne bo predlagala novega kandidata. Državni zbor, da se nihče ne bi kompromitiral, bo izbral bivšega DeSUS-ovega Klemenčiča za predsednika in agonija se bo nadaljevala, dokler ne bo vlak trčil. V tistem trenutku bodo vsi odklanjali odgovornost, ker so tako in tako uradno povedali, da niso več pri lokomotivi, in mi bomo te iste »ne-dolžneže« celo prosili, naj na novo sestavijo vlak. Kako naj se človek ne smeji? Seveda, to je smeh obupa in žalosti. Laris Gaiser viharje in družbene ureditve in je tudi danes nepogrešljiv člen pri zagotavljanju varnosti občanov. Ob visokem jubileju sta završkim gasilcem čestitala tudi poveljnik Stanko Glažar in Franci Vogrinec, podpredsednik območne gasilske zveze Ptuj, pridružili pa so se mu tudi predstavniki sosednjih in sodelujočih gasilskih organizacij. Predstavniki PGD Zavrč pa so se najaktivnejšim oddolžili s podelitvijo jubilejnih društvenih priznanj. M. Ozmec Ormož • Festivali so mimo O.F.A.K. izpolnil pričakovanja S predstavitvijo plesne hip-hop delavnice in delavnice trebušnega plesa ter z jazz koncertom seje minuli petek zaključil festival Štunf, s sobotnim hip-hop koncertom pa še O.F.A.K. Publika si bo po napornih dnevih odpočila, organizatorji pa ne, saj se ukvarjajo s pisanjem scenarija festivala za prihodnje leto in prijavo na razpis za pridobitev sredstev. Rok Šumak, predsednik Kluba ormoških študentov (KOŠ), je po dobrem tednu dni zabave ob zaključku dogajanja povedal, da je bila udeležba na vseh prireditvah v okviru pričakovanj, obisk nekaterih prireditev pa je organizatorje celo prijetno presenetili, izstopala sta zlasti literarni večer in Impro liga, ki sta pritegnila precej več gledalcev, kot so pričakovali. Letos je bilo med festivalom nekoliko manj delavnic kot prejšnja leta, pa tudi interes je bil morda nekoliko manjši. Kljub temu je 11 deklet redno obiskovalo hip-hop delavnico, ki jo je vodila Tadeja Jurinec, Foto: Viki Ivanuša Rok Sumak, predsednik KOS-a, in njegovi sodelavci so zadovoljni z razpletom festivalov, razmišljajo pa že o prihodnjem. Foto: Viki Ivanuša Suzana Juršič, ki je vodila delavnico orientalskega plesa, je zaplesala tudi skupaj z Mojco Kovačič, ki se prav tako že več let ukvarja s tem plesom. in za zaključek naštudiralo eksplozivno hip-hop kombinacijo. V delavnici orientalskega plesa so se le-tega teden dni po dve uri na dan učila tri dekleta pod vodstvom Suzane Juršič. Kar so se med tednom naučile, so udeleženke delavnic pokazale minuli petek zvečer. S samostojno točko se je predstavila tudi Suzana Jur-šič, ki je zaplesala tudi skupaj z Mojco Kovačič. Delavnice so potekale v organizaciji MCO. Osemdnevni festival se je zaključil v soboto s hip-hop koncertom, na katerem so nastopili Emkej, Murat & Jose in Elemental. Viki Ivanuša Dornava • Mednarodno srečanje starodobnikov Po cestah, srečneži pa tudi po zraku Dornavsko društvo za ohranjanje tehnične dediščine Vitezi Pesničarji je minulo soboto uspešno izvedlo srečanje imetnikov starih vozil in mopedov, ki se ga je udeležilo kar 130 ljubiteljev iz najrazličnejših koncev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške. Člani različnih društev, ki so se med drugim pripeljali tudi iz Goričkega, Stare Gore in hrvaškega Čakovca ter številnih bližnjih občin, so se dopoldne najprej zbrali na prireditvenem prostoru za dornavskim baročnim dvorcem, nato pa so se po pozdravnem nagovoru gostitelja, predsednika društva Vitezi Pesničarji Miroslava Slodnja-ka, napotili na vožnjo skozi vsa naselja občine: iz Dorna-ve skozi Mezgovce, Moškanj-ce, Tibolce, Brezovce, Slome do Polenšaka in potem nazaj na izhodišče v Dornavo. Daljši postanek z razstavo vseh vrst vozil, od starih avtomobilov preko starih traktorjev, mopedov in celo kosilnic, ki so jih pripeljali člani BČS Na srečanju imetnikov starodobnih vozil, ki ga je organiziralo dornavsko društvo Vitezi Pesničarji, se je zbralo 130 ljubiteljev različnih starih vozil in traktorjev. Najstarejši udeleženec srečanja, 80-letni Franc Brumen, se je v okviru srečanja prvič peljal z letalom in povedal, da je to najlepše darilo za njegov rojstni dan. Ob njem levo predsednik društva Vitezi Pesničarji Miroslav Slodnjak. teama iz Nove vasi pri Mar-kovcih, so si privoščili na letališču v Moškanjcih, kjer je vse zbrane čakalo prijetno presenečenje. Z žrebanjem so namreč izbrali 15 udeležencev srečanja, ki so se lahko popeljali z letalom na panoramski ogled Ptuja z okolico, med njimi pa je bil tudi najstarejši udeleženec Franc Brumen, ki je dva dni po srečanju pra- znoval svoj 80. rojstni dan. Po sestopu iz letala, ko je bil polet končan, je bil Franc prav vzhičen in je skozi širok nasmeh najprej povedal, da je bilo čudovito, da se je prvič v življenju peljal z letalom in da si lepšega darila ne more zamisliti. Ob vrnitvi na prireditveni prostor za baročnim dvorcem so ljubitelji stare tehnike druženje najprej nadaljevali s šaljivimi igrami; tako so se pomerili v ribolovu na umetne ribice v škafu vode, pa v zategovanju matic na različne vijake, metanju čevljev čez obroč, ciljanju žoge v gol s tremi polji itd. Najboljši oziroma tisti z največ sreče so prejeli praktične nagrade in pokale. Vsi skupaj so bili z izvedbo srečanja nadvse zadovoljni, povedali pa so tudi, da je bistvo tovrstnih srečanj v druženju, izmenjavi izkušenj, tudi kakšni prodaji ali nakupu starodobnih vozil ter v ohranjanju le-teh, da se ne bi spremenila v kup rjaveče pločevine in izginila v predelavi. M. S. Gorišnica • Ligaško tekmovanje gasilcev Prvič elektronsko merjenje časa Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Moškanjci je minulo nedeljo gostilo tekmovanje v hidrantni mokri vaji med gasilskimi ekipami, sodelujočimi v jesenski ligi, ki se bo zaključila konec avgusta s tekmovanjem v Sobetincih. Tekmovanja se je udeležilo kar 16 ekip iz okoliških društev. V jesensko ligo so vključena društva iz Gasilske zveze (GZ) Gorišnica, GZ Ptuj, GZ Dornava in GZ Videm. Kot je povedal koordinator in eden od štirih vodij lige Ivan Golob, je pomembna novost, ki je bila prvič uvedena prav na tekmovanju v Moškanjcih, uvedba elektronskega merjenja rezultatov oziroma doseženih časov tekmovalnih ekip. Elektronsko merilno napravo, ki je novost v gasilskih tekmovanjih na slovenskem nivoju, je izdelal Srečko Čuš. Po mnenju Goloba je to za tekmovalce bolje, saj so rezultati tako bolj točni, čeprav se je na prvem merjenju pokazalo, da je bilo tudi dosedanje ročno merjenje časa sodnikov izjemno točno, saj je prihajalo do minimalnih razlik. Tudi tekmovalci so novost z veseljem pozdravili kot dobro. Tekmovanje jesenske lige vseh štirih GZ se redno udeležuje med 16 in 18 ekip, velikokrat pa se merjenju spretnosti in hitrosti pridružijo tudi ekipe, ki sicer ne sodelujejo v ligi. Sicer pa ima to ligaško tekmovanje že 14-letno zgodovino, vedno se odigra enajst ligaških tekmovanj, začetniki pa so bili gasilci iz Prvencev-Strelcev. Pomembno je, da se tega tekmovanja udeleži veliko mladih, ki se tako lahko družijo, spoznavajo, urijo in merijo svoje znanje, kot je še povedal Utrinek z ligaškega tekmovanja gasilcev v mokri hidrantni vaji v Moškanjcih. Golob, ki je rezultate tokratnega tekmovanja v Moškanj-cih označil kot nadpovprečno dobre oziroma najboljše v letošnjih gasilskih tekmah v hidrantnih mokrih vajah. Zmagovalci moškanjskega tekmovanja med moškimi desetinami so člani PGD Mo-škanjci, drugo mesto je osvojila ekipa PGD Spuhlja, tretje mesto pa ekipa PGD Gajevci-Placerovci. Med ženskami je bila prav tako najboljša ekipa PGD Moškanjci, druga je bila ekipa PGD Grajena, tretja pa ekipa PGD Spuhlja. Skupno po vseh doslej izvedenih tekmovanjih v jesenski ligi pa vodi PGD Spuhlja 1, pred PGD Prvenci-Strelci in tretje-uvrščenim PGD Gajevci-Pla-cerovci. M. S. Foto: SM Foto: SM Gornja Radgona • Sejem AGRA —AGRA Ne le strokoven - tudi zabaven in družaben V sklopu letošnjega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, katerega dogajanje smo predstavili v torkovi številki, se bodo na razstavnih prostorih sejmišča v Gornji Radgoni ob mnogih strokovnih prireditvah zvrstili tudi številni stanovski, protokolarni, tekmovalni in družabni dogodki. Sestali se bodo predstavniki kmetijskih zbornic sosednjih držav, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pa bo pokroviteljica zabavnega tekmovanja Martin Krpan za naziv najmočnejšega Slovenca. Med pomembnejšimi ostalimi dogodki velja izpostaviti vrsto tekmovanj, kot so 13. državno sekaško prvenstvo lastnikov gozdov, tekmovanje v plesanju polke in vlečenju vrvi ter tekmovanje v hitrem rezu z lastno motorno žago, ki bodo namenjeni obiskovalcem sejma. Na ljutomerskem hipodromu bodo velike kasaške dirke za nagrado Pomurskega sejma ter nogometna tekma med vinarskimi in estradni-mi zvezdami, potekala bo tudi nagradna akcija iskanja najtežje in najzanimivejše buča ter srečanja podeželske mladine, ki se bo pomerila v spretnostnih igrah. Svoj dan bo imel tudi slovenski red vitezov vina, srečal se bo evropski red vitezov vina, ob tem pa bo posebna pozornost namenjena vinarskim poznavalcem - sommelierjem ter seveda nekdanjim in sedanji vinski kraljici Slovenije Simoni Žugelj, ki bo mlade povabila na pametno druženje z vinom. Na ogled bodo tudi staroste traktorjev znamke □ Obiskovalci ® □ Razstavljavci ® ■ E © E r s 1 DP E i D2 B ® □ i ©¡fj® □ Razstavllavci — Murska Sobota s :r:;»im' ®a™ 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem 20. - 25. 8. 2011 Gornja Radgona od 9.00 do 19.00 ure Obiščite največji mednarodni sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji in v sosedski regiji štirih držav! ■ vrhunska mehanizacija, oprema in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, rejo živali, gozdarstvo ter predelavo in ponudbo hrane • predstavitve tujih držav in regij (država gostja Poljska) • ekološki pridelki, regionalna živila, turistične kmetije, Kupujem slovensko in Kupujmo domače • Vino Slovenija Gornja Radgona • razstave živali in vzorčni nasadi rastlin s poudarkom na avtohtonosti ter sejemska učna gozdna pot • brezplačne pokušnje • pestro strokovno, stanovsko, družabno in zabavno dogajanje V soboto in nedeljo - veliko družinske zabave ob nižji ceni vstopnic! Sobota - dan Pomurja, z nagradnim žrebanjem turističnih paketov in specialitet ponudnikov iz Pomurja! Vodnik po razstavah in dogajanju: www.pomurski-sejem.si (jjr^if ^Ufi ■a1 POMURSKI SEJEM Naravnost na mizo! Skica Pomurskega sejmišča Steyr, posebna popestritev in paša za oči pa bo izvedba revije oblačil iz slovenske ovčje volne. V Vinskem hramu se bodo v času vseh sejemskih dni pokušala nagrajena vina, obiskovalci pa bodo lahko letos pr- vič poskusili tudi vina iz ekološko pridelanega grozdja. Medijske hiše bodo prišle na svoj račun v soboto popoldne, ko bo v okviru gostovanja Poljske kot države partnerice na sejmu AGRA priložnost za pogovor z njiho- vim ministrom za kmetijstvo in razvoj podeželja Markom Sawickim, ki se bo udeležil odprtja sejma. Ob tem bo združenje proizvajalcev Poljska ekologija pripravilo posebno pogostitev. NŠ Podravje • Regijsko tekmovanje oračev Dvakratna zmaga strojnega krožka Orač V občini Rače-Fram je bilo konec minulega tedna regijsko tekmovanje oračev Podravja, ki so ga soorganizirali občina, Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Maribor, KGZ Ptuj, Strojni krožek Orač in PP-Agro, d. o. o. V spretnosti oranja se je letos pomerilo kar 30 oračev. Tekmovanje je potekalo skozi cel dan, orači pa so se pomerili v dveh standardnih disciplinah; v kategoriji obračalni plug in v kategoriji desni krajnik. Na koncu si je po oceni sodniške komisije zmago v kategoriji obračalni plug zaslužil Janko Matičič (Strojni krožek Orač), drugi je bil Jernej Klemenčič (Biotehnična šola Ptuj) in tretji Albin Kolar (Strojni krožek Duplek). V kategoriji desni krajnik pa si je zmago prioral Jernej Divjak, drugo mesto je zasedel Branko Pungartnik in tretji je bil Vlado Divjak (vsi trije Strojni krožek Orač). Ekipno oziroma v dvojicah pa sta v kategoriji obračalni plug slavila Simon Murko in Albin Kolar (SK Duplek), druga sta bila Janko Matičič in Jure Jagodic (SK Orač), tretja pa Jer- Na vsakem tekmovanju oračev se prisotni župani (za šalo, ne zares) pomerijo v ročnem oranju s konjsko vprego. nej Klemenčič in Dejan Gašpe-rič (Biotehniška šola Ptuj). V kategoriji desni krajnik je slavil dvojec očeta in sina - Jernej in Vlado Divjak (SK Orač), drugo mesto sta prav tako zasedla oče in sin - Branko in Matej Pungar-tnik (SK Orač), tretje mesto pa je zasedel dvojec Janko Vogrin in Andrej Ropič (SK Pernica). Prva dva uvrščena orača v obeh kategorijah se bosta udeležila državnega prvenstva v oranju, ki bo septembra na Tur-niščah pri Ptuju. Med orači vedno več mladih Direktor KGZ Maribor Stane Klemenčič je po končanem tekmovanju najprej povedal, da je zelo zadovoljen z udeležbo oziroma s številom tekmovalcev, saj se jih na regijskih tekmovanjih le redko zbere toliko. Tudi sama kvaliteta prikazanega oranja je po besedah Klemen-čiča dobra, posebej prvi trije Letošnjega regijskega tekmovanja oračev Podravja se je udeležilo 30 tekmovalcev, ki so pokazali veliko znanja in spretnosti. oz. štirje orači so pokazali res ogromno znanja, oranje pa je bilo precej težje kot sicer zaradi mokre zemljine: „Posebej razveseljivo pa je, da je med tekmovalci vedno več mladih in v tem vidimo največji napredek; da mlada generacija ohranja in izpopolnjuje znanje v oranju." Branko Ledinek pa je v imenu organizacijskega odbora tokratnega tekmovanja o pomenu oranja povedal: „Temeljna obde- lava tal, ki vključuje oranje kot osnovno opravilo, bo glede na naše podnebne in talne razmere kljub vse hitrejšemu širjenju alternativnih oblik obdelave še dolgo časa eno najpomembnejših opravil v tehnologiji pridelovanja poljščin in krmnih rastlin. Ravne, lepo oblikovane brazde so bile že nekoč ponos kmeta, ki si je z lepo obdelano njivo zagotovil uspeh v pridelavi ter pridobil spoštovanje in ugled. Z organizacijo tekmovanja v oranju pa želimo poudariti pomen kvalitete osnovne obdelave tal, s tem pa tudi kmečkega stanu v celoti." Tekmovanje oračev je sicer spremljalo kar nekaj obrobnih prireditev: na tekmovalnem poligonu so si obiskovalci lahko ogledali kmetijske stroje znamk Steyr, Krone, Pottinger in Agromehanika Kranj, člani strojnega krožka (SK) Orač pa so zraven razstavili še bogato zbirko stare kmetijske mehanizacije. S kratkim programom se je predstavila tudi Jahalna šola Bergant, eno zanimivejših dejanj pa je bilo gotovo oranje županov na stari način - s konjsko vprego. V prostorih občine Rače-Fram je hkrati potekalo še predavanje o pomenu kakovosti šob in elektronske regulacije pri škropilni tehniki, predavanje o zatiranju pelinolistne ambrozije in prikaz različnih načinov oranja. Slika: arhiv Foto: SM Foto: SM Pred novim šolskim letom • Otrok in glasba Samo da je zabavno... Tudi vi sodite med tiste ljudi, ki jih glasba pomirja in jim daje občutek svobode in sreče? Ste se že kdaj opazovali med petjem, kako skozi glasbo oz. pesem izražate čustva? Potem ste najbrž že opazili, kako blagodejno glasba vpliva na vašega otroka. Vpliv glasbe na otroka Glasba je lahko izredno zabavna tudi za malčke, ki nadvse uživajo, ko poslušajo svoje starše, ko jim prepevajo. Poleg tega lahko glasba starše še bolj zbliža z otrokom. Mali radovedneži namreč nadvse uživajo, če se lahko skupaj z vami zibajo v njenih ritmih, kar zagotovo pričara nasmeh na njihov mali obrazek. Glasba pa ne daje otroku le občutka ugodja in zadovoljstva, temveč spodbuja tudi njegovo gibanje in motorične sposobnosti. Poleg tega so številni viri mnenja, da glasba in petje spodbujata otrokove možgane in njihovo delovanje. Otrokovo spoznavanje z glasbo Prva pesem, prvi ples Spoznavanje glasbe naj bo za otroka zabavno, v stilu igre. Po dopolnjenem letu dni že lahko začnete z različnimi aktivnostmi. Najbolj zabavno in enostavno lahko otroško pesmico združite s plesom. Najbolj priljubljeni in tudi najlažji za učenje sta zagotovo Ringa raja in Naša četica koraka, ki bosta navdušili vašega malčka, vas pa spomnili na nagajiva otroška leta. Sestavite preprosto kore- ografijo in jo skupaj poskusite zaplesati ob spremljavi vašega in otrokovega petja. Seveda nikakor ne smete od otroka pričakovati preveč. Pomemb- no je, da s svojimi še nekoliko nerodnimi koraki in 'otroškim petjem' sodeluje in se zabava. Prvi instrumenti Ni pomembno, da že zares zgodaj uporabite prave instrumente. Dovolj je, da glasbo spremljate le s ploskanjem. Zares zabavno je lahko, če si skupaj z malčkom izmislita svoje instrumente. Enostavno glasbilo lahko predstavlja lesena kuhalnica, s katero po ritmu udarjajte po posodi. Ko skupaj ustvarite ritem, zraven še zapojte. Spodbudite otroka, da se vam pridruži bodisi s svojim instrumentom ali pa vsaj s ploskanjem, udarjanjem z nogo ali podobnim gibom. Za malo večje otroke že lahko uporabite enostavne instrumente, kot so ropotuljica, maraka in ostala glasbila, ki jih lahko tresejo. Nekoliko starejši pa že začenjajo uporabljati različna tolkala, kot so npr. bobni, in instrumente s tipkami, kot so otroške klaviature. Nekateri otroci v starosti od dveh do treh let že uporabljajo tudi preprosta pihala, kot je npr. frulica, otroški klarinet ipd. Otrokova najljubša pesem Med številnimi pesmimi, ki jih bo vaš malček slišal, si bo Foto: Črtomir Goznik Glasba blagodejno vpliva na otroka. zagotovo izbral svojo najljubšo, ki si jo bo želel slišati večkrat. Le ustrezite mu, saj mu bo ponavljajoče poslušanje pomagalo zapomniti si pesem in se jo tudi naučiti. Ne pozabite, otrok lahko od pesmi pridobi veliko več kot le učenje petja. Skozi igro se bo morda naučil abecede, barv, živali, štetja, rime ipd. Katera glasba je primerna za otroke? Otroci izredno radi poslušajo otroške pesmice, nikar pa jim ne pozabite predstaviti tudi drugih melodij, tistih, ki so všeč vam. Prav tako ne pozabite na klasično glasbo ali pa pristno domačo poskočno melodijo Na Golici, kije ravno pravšnja za dvig razpoloženja in veselega vrtenja po stanovanju. Prepustite se ritmu in uživajte. Kd3jje čas za glasbeno šolo? Skozi igro boste spoznavali, kdaj bo vaš otrok pripravljen za tisto čisto pravo učenje. Sami presodite, ali je že prišel čas za vpis otroka v glasbeno šolo. Pred tem pa se tudi pozanimajte, kakšni so pogoji vpisa. Ali so v glasbeni šoli, v katero ga želite vpisati, predpisali minimalno starost? Vsekakor se je pred vpisom mlajših otrok dobro predhodno pogovoriti tudi z glasbenim pedagogom. Avtorica: Tina Južnič http://uiwui.ringaraja.net/ članek/otrok-in-glasba 3475. html?page=l 9 REPVBUKA SLQVtNIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IfJ ŠPORT I Miifastn p rasi pnfuxbhKt Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev: ■ pomočnik v biotehniki in oskrbi, ■ pek, ' slaščičar, ■ mesar, ■ živilsko prehranski tehnik (PTI), ■ inženir živilstva in prehrane, ■ organizator socialne mreže (izredni študij). PRI NAS IMAMO SE PROSTA MESTA! VPISUJEMO TUDI V ODDELEK IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH! IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano In živilstvo Višja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel .št.: (02) 33 13 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Elektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.arnes.si Tvoja izbira danes. Prihodnost nas vseh. gradbeništvo gospodarsko prometno a www.fg-uni.mb.si gimnazija FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER. Prešernova ul. 34 9240 Ljutomer T: 02 58 58 700 F: 02 58 58 720 Vabimo vas na informativni dan za vpis v program Predšolska vzgoja (prekvalifikacija in dokvalifikacija), ki bo v soboto, 27.8.2011 ob 10.00 uri v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Predstavili Vam bomo informacije o vpisu, trajanju izobraževanja, pogojih za vključitev, predmetniku, organizaciji izobraževanja, pogojih za dokončanje izobraževanja in poklicni maturi. Informacije o programu lahko pridobite tudi na naši spletni strani http://www.gfm-ljutomer.si oz. na telefonski številki 02 58 58 709. Naredite korak zase. Veselimo se srečanja z Vami! mmr€-ao www.karatedoptuj.com Za informacije o vpisu nas lahko pokličete na telefonski številki 041 699 639 Andrej in 031 268 780 Jana S treningom KARATEJA pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju... Karate do klub Ptuj vpisuje nove člane od 6. leta naprej. www.aerobika.net IM Ul 0) I© I Ptuj 2011 Ptuj • Nocoj 42. festival narodno-zabavne glasbe Domače viže med minoritskimi zidovi Dvainštiridesetič zapored bo nocoj v Ptuju praznik slovenske narodno-zabavne glasbe. Ptuj je zibelka tovrstnih festivalov, saj je ptujski najstarejši, obenem pa tako stroka kot ljubitelji narodno-zabavne glasbe priznavajo visoko kakovost nastopajočih ansamblov. Nedvomno ima festival pomembno vlogo pri promociji in razvoju te glasbene zvrsti v Sloveniji. V dobrih štirih desetletjih je na ptujskem odru nastopilo več kot 400 ansamblov, avtorji pa so za festival napisali več kot tisoč tristo skladb in besedil. Bogata bera torej. Mnogim ansamblom je bil prav nastop na ptujskem festivalu odskočna deska za poznejšo bogato glasbeno kariero tako doma kot v tujini. Čeprav se na festival mnogi ansambli vračajo večkrat in vedno znova pred komisijo in občinstvom potrjujejo svojo kakovost, je značilnost festivala tudi pojavljanje novih in novih ansamblov, ki z nastopom ter osvojenimi priznanji in nagradami pred širšo javnostjo dokažejo svoje glasbeno znanje. Da je kakovost slovenske narodno-zabavne glasbe visoka, dokazujejo uspehi mnogih ansamblov, ki so poleg slave na domači glasbeni sceni zavidljive uspehe dosegli tudi v svetovnem merilu. Ob razmišljanju o slovenski narodno-zabavni glasbi se lahko strinjamo z nedavno izjavo ene najbolj ustvarjalnih in kakovostnih avtoric besedil za slovensko glasbo, Fanike Požek, ki je dejala, da bi bilo treba slovensko narodno-zabavno glasbo zaščititi kot nekaj izvirnega, slovenskega. Tovrstna slovenska glasba ima namreč v Evropi in v svetu vse več posnemovalcev, pri tem pa mnogi sploh ne vedo, da so njene korenine na sončni strani Alp. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije v Ptuju je tradicionalna prireditev, prvič organizirana leta 1969, ob 1900-letnici Ptuja. Organizacija prireditve zajema javni razpis (januar) na izbor prijavljenih ansamblov, ki lahko na festivalu nastopijo neposredno, in izbor tistih, ki si morajo udeležbo na festivalu zagotoviti na avdiciji. Ta ja zadnjih pet let v Preddvoru pri Kranju v organizaciji agencije Media butik. Na festivalu lahko sodelujejo avtorji in ansambli iz Slove- nije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst in imajo za to glasbo značilne instrumente (uporaba elektronskih instrumentov in računalniških programov ni dovoljena). Njihovi člani morajo biti starejši od 15 let. Na festivalu nastopi največ 10 izbranih ansamblov. Ansambli na festivalu nastopijo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Avtorji lahko na razpisu sodelujejo z več novimi skladbami, na festivalu pa vsak ansambel sodeluje le z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in s še neobjavljenim besedilom. Za nastop na festivalu so bili a nsambli sprejeti na osnovi odločitve strokovne komisije, ki jih je ocenila na javni avdiciji 29. maja 2011 v Preddvoru pri Kranju. Komisija lahko posamezni ansambel uvrsti Foto: Črtomir Goznik Voditeljski par bosta tudi letos Natalija Skrlec in Marjan Nahberger. na festival neposredno, brez predhodne avdicije. Vsi na festival sprejeti ansambli so organizatorju dolžni dostaviti dokončan studij- ski posnetek ene festivalske skladbe (za katero menijo, da je boljša oz. s katero pričakujejo večji uspeh pri poslušalcih) za festivalsko ploščo. Pri Foto: Črtomir Goznik Tudi nocojšnji festival bo med starimi zidovi minoritskega samostana. Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je že izšla festivalska zgoščenka z desetimi novimi (letošnjimi) skladbami in tremi zmagovalnimi skladbami 41. festivala NZG, Ptuj 2010. Izvedbo, skladbe in besedila bosta na festivalu ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedila, ki ju imenujeta organizator ter občinstvo. Razpisane nagrade: strokovne komisije izberejo: • najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - nagrada ORFEJ in 850 €, • najboljši ansambel med ostalimi zasedbami - nagrada ORFEJ in 850 €, • najboljše besedilo - nagrada 650 €, • najboljšo vokalno izvedbo - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci); občinstvo na prireditvi izbere: • najboljši ansambel - nagrada 850 €; TV-gledalci in radijski poslušalci izberejo: • najboljšo melodijo - nagrada 1000 €. 42. festival narodno- zabavne glasbe Slovenije bo 19. avgusta 2011 ob 19.45 na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju. Prireditev bodo neposredno prenašali TV SLO 1, TV Maribor, Radio Maribor in Radio Ptuj. Jože Bračič 42. festival narodno-zabavne glasbe V tekmovalnem delu bo nastopilo deset ansamblov Letos je bilo na festival prijavljenih 25 ansamblov. Med njimi trije niso izpolnjevali pogojev za nastop na festivalu. Na predizbor, ki je bil 29. maja v Preddvoru pri Kranju, je bilo povabljenih 22 ansamblov. Predizbor je tudi tokrat, že petič, profesionalno pripravila agencija Media butik, in sicer v okviru tridnevnih zabavnih prireditev v tem kraju. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Franc Lačen, Urška Čop Šmajgert, Štefan Petek in Marjan Ogrin, je za nastop na 42. festivalu NZG Ptuj 2011 izbrala 10 ansamblov. Ansambel Minutka iz Štor Ansambel Minutka so mladi in nadobudni glasbeniki, glasbeno pot so pričeli je- seni 2007. S kvintetom razveseljujejo ljubitelje pristne narodno-zabavne glasbe, poprimejo pa tudi za frajto-narico. Ansambel sestavljajo Mitja Ferlin (harmonika, vokal), Uroš Paščinski (trobenta, vokal), Natalija Prikeržnik (vokal), Vojko Ovčjak (kontrabas/bariton), Silvo Brgles (kitara) in Armin Lambizer (klarinet). Ansambel Biseri iz Pivke Ansambel Biseri prihaja iz Male Pristave pri Pivki. Štiri mlade člane druži prijateljstvo ter ljubezen do glasbe. Ansambel sestavljajo brat in sestra, Alen in Sabina Klep- čar, bratranec Sandi Morel ter drugi bratranec Boris Prunk, torej so Biseri ena sama »žlahta«. Poudarek dajejo na kvalitetno izvajanje skladb, kar je po njihovem mnenju cilj do uspeha. Ansambel Cvet iz Radeč Začetki narodno-zabavnega ansambla Cvet segajo v leto 1992. Skladbe jim v večini piše Igor Podpečan. Poleg narodno-zabavne glasbe na nastopih igrajo glasbo vseh zvrsti. Ansambel sestavljajo: Urban Hudoklin (trobenta), Nejc Herman (klarinet), Robert Zorec (Klarinet, vokal), Mateja Strnad Zorec (vokal), Milan Strnad (harmonika, vokal), Franci Strnad (kitara) in Miran Šeško (bas). Ansambel Čar iz Gornjega Grada Ansambel Čar so zasnovali štirje prijatelji Klementina, Petra, Miha in Robert. Pevka Petra Krajnc se je odločila za materinstvo, zato od decembra 2009 delujejo v novi zasedbi z novo članico Tatjano Skutnik. Posebnost ansambla ostaja glasovni sestav, ki temelji na tercetu, in njihove čisto posebne narodne noše, po katerih so razpoznavni. Poleg Tatjane Skutnik (vokal) ansambel sestavljajo: Miha Belaj (harmonika), Robert Tajnšek (kitara, vokal) in Klementina Belaj (bas kitara, vokal). Ansambel Šestica iz Velenja Ansambel prihaja iz Škal pri Velenju in deluje od leta 2004. V dosedanjih letih delovanja so bili udeleženci številnih tekmovanj in festivalov, na katerih so dosegli zavidljive uspehe. Ansambel sestavljajo: Gašper Breznik (trobenta), Izidor Glasenčnik (klarinet), Martina Skurnšek (vokal), Uroš Sagadin (vokal), Rok Sitar (harmonika, vokal), Urban Sitar (kitara) in Uroš Lečnik (bariton, bas kitara, vokal). Ansambel Naveza iz Pernice Ansambel Naveza prihaja iz Štajerske in Koroške. Igrajo narodno-zabavno glasbo s štiriglasnim petjem in zabavno glasbo. Ansambel je nastal aprila leta 2007, ko sta kitarist Bojan in harmonikar Mitja spoznala basista Jureta in tako so začeli pridno vadit. Nastajale so prve avtorske skladbe, s katerimi so se uspešno predstavili na festivalih narodno-za-bavne glasbe. V ansamblu so: Jure Mlinšek (vokal), Mitja Čeh (harmonika, vokal), Bojan Fras (kitara, vokal) in Tadej Lužnik (kontabas, vokal). Ansambel Cvet iz Radeč Ansambel Vihar iz Slovenj Gradca Ansambel Minutka iz Štor Ansambel Biseri iz Pivke Ansambel Pajdaši s Pragerskega Pajdaši so šestčlanska glasbena skupina, ki deluje tri leta, od konca februarja 2008. So kvintet zasedba z dvema klarinetoma, prav tako pa tudi zasedba z diatonično harmoniko in štiriglasnim petjem. V letu 2008 so se udeležili festivala narečnih popevk v Mariboru ter dosegli 3. mesto po glasovanju gledalcev in poslušalcev. Udeležili so se tudi drugih festivalov, v svoji vitrini pa že imajo kipec Orfeja, ki so ga osvojili na 40. festivalu NZG V Ptuju. Člani ansambla: Jure Skuber (bariton, bas kitara, vokal), Simon Matajič (kitara, vokal), Aleš Sovič (harmonika), Gorazd Topolovec (klarinet, vokal), Gregor Farasin (klarinet, vokal) in Matej Kozel (trobenta, vokal). Ansambel Akordi iz Prestranka V ansamblu delujejo štirje fantje s postojnskega konca. Gojijo pristno narodno-za-bavno glasbo s štiriglasnim fantovskim petjem in diatonično harmoniko. Kot uradni začetek ansambla štejejo prvi javni nastop, ki se je zgodil 15. avgusta leta 2007 na tradicionalni vsakoletni prireditvi Koncert pod lipo v vasi Slavina. Člani ansambla so se sicer poznali že prej in tudi večkrat skupaj igrali, poleti 2007 pa so se odločili, da stopijo na skupno glasbeno pot. V ansamblu Akordi sodelujejo: Rok Kompara (di-atonična harmonika, vokal), Simon Šorc (vokal), Vojko Brenčič (bas kitara, vokal) in Bojan Možina (kitara, vokal). Ansambel Vihar iz Slovenj Gradca Ansambel je pričel delovati 16. junija 2006, njegova zasedba pa je klasični trio z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Harmonikar Tomaž je svoje znanje pridobival s pomočjo Braneta Klavžarja in tako je bilo samo po sebi umevno, da je avtor njihove prve viže prav Brane, ki jim nesebično pomaga in svetuje. Veliko jim pomagata tudi Romana Ce-futa in Pavlek Štumberger, za dober ritem pa poskrbi Mitja Mastnak. Člani ansambla so: Tomaž Prevorčič (harmonika, vokal), Peter Prevorčič (kitara, vokal), Andrej Cmok (kontrabas, vokal) in Klara Lorger (vokal). Ansambel Zaka' pa ne iz Prebolda Skupina ima sedež v Taboru v Savinjski dolini. Deluje že deveto leto in druži sedem članov. Letos oktobra bodo obeležili že 10. leto igranja. V preteklih letih so se že udeležili tudi ptujskega festivala, festivala Zlate voščen-ke, festivala v Mariji Reki, kjer so bili predlani deležni 1. mesta po oceni strokovne žirije in letos absolutni zmagovalci. Zelo uspešno pa so se predstavili tudi na lanskem festivalu narečnih popevk v Mariboru, kjer so s skladbo Mlejku dobili zelo veliko glasov poslušalcev in gledalcev. Domačo »mu-ziko« imajo vsi zelo radi in ponosni so, da že od mladih nog rastejo z njo. V ansamblu sodelujejo: Gašper Jaz-binšek (harmonika, vokal), Ljubica Špurej (vokal), Rok Smrke (trobenta, vokal), Drago Jambrek (ritem kitara), Blaž Lesjak (Bariton, kontrabas), Aci Gajšek (klarinet) in David Rebernik (solo akustična kitara). Ansambel Naveza iz Pernice Ansambel Car iz Gornjega Grada Ansambel Pajdaši s Pragerskega Ansambel Akordi iz Prestranka Ansambel Šestica iz Velenja Ansambel Zaka' pa ne iz Prebolda SLIM & FIT SO NAJBOLJŠE Pri odločitvi za bolj zdravo sestavo jedilnikov nam ponavadi najprej na misel pridejo stvari, ki jih imamo radi in se jim bomo morali odpovedati. A žrtve pravzaprav niso tako hude, še posebej, če poiščemo bolj zdrave alternative za jedi, ki jih imamo še posebej radi. Piščančje hrenovke Slim & Fit iz Perutnine Ptuj so narejene iz pustega piščančjega mesa in imajo izjemno ugodno razmerje med beljakovinami in maščobami, ki jih je precej manj. Tudi to je eden od razlogov, da so bile na neodvisnem testiranju revije VIP, ki jo izdaja Zveza potrošnikov Slovenije, prepričljivo izbrane za najboljše. Dokaz, da v Perutnini Ptuj delamo dobro pa sta tudi dobri oceni za naše Piščančje hrenovke v naravnem ovoju in Piščančje hrenovke brez ovoja. / J " # x^âÊ/iïUr: EIMTER REZERVNI DELI, trgovina, d.o.o. Ptuj Ormoška cesta 21 , 2250 Ptuj Tel.: 02/748 02 10, fax: 02/748 02 11 SIP (bcs; EFCO - ŠTRUC GORENJE MUTA - OREGON - M TECH - ALKO STIHL - HUSQVARNA - BRIGGS & STRATTON - KAWASAKI E-mail: agrocenter.ptuj@siol.net www.agrocenter-krajnc.si Pozdravljamo udeležence festivala in želimo veliko uspešnih ter prijetnih trenutkov. Občina Gorišnica Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 II 11, www.gorisnica.eu OBČINA GORIŠNICA POZDRAVUA VSE UUBITEUE SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE. ŽELIJO VAM PRIJETNO DRUŽENJE IN POČUTJE TER VELIKO GLASBENIH UŽITKOV NA 42. SLOVENSKEM FESTIVALU NZG - PTUJ 2011 OBČINA GORIŠNICA! www. peto v i a -avto. s i * Na zalogi široka paleta novih in rabljenih vozil,za katere nudimo ugodne možnosti financiranja 02/ 749 35 49, 02/ 749 35 47 * Servis Renault 02/ 749 35 40 * Nadomestni deli Renault 02/ 749 35 05 * Avtokleparske in ličarske storitve 02/ 749 35 38 TEHNIČNI PREGLEDI 02/7493535 IN REGISTRACIJA VOZIL Vstopite v največji trg rabljenih vozil 02/ 749 35 47 Občina Kidričevo petovia^to skupina Ormoška c. 23, 2250 Ptuj 42. festival narodno-zabavne glasbe Gostje festivala: Igor in Zlati zvoki V času, ko bodo televizijski gledalci in radijski poslušali s telefonskim glasovanjem izbirali najboljšo melodijo festivala, bo nastopil ansambel Igor in Zlati zvoki. Skupina Igor in Zlati zvoki deluje 19. leto in je ena najbolj priznanih in uveljavljenih domačih skupin, ki veliko nastopa doma in na tujem. Znana je tudi kot ena najboljših izvajalk značilne slovenske domače glasbe, s kakršno je zaslovel legendarni Ansambel Avsenik, katerega član je bil tudi vodja ansambla Igor Podpečan. Številne radijske in televizijske postaje doma in na tujem redno predvajajo mnoge znane uspešnice z njihovih dosedanjih albumov (Halo Evropa, Zlatolaska, Kavboj Joe, Čestitke in pozdravi ...). Vsi člani skupine obvladajo po več instrumentov in več-glasno petje. Sestavni del njihovega repertoarja so poleg narodno-zabavne glasbe številne druge glasbene zvrsti: latino in standardni ritmi, country, pop, rock, glasba za žur, hrvaška, najrazličnejši mixi, Elvis Presley show, ex jugo. Ansambel je v dosedanji karieri posnel 16 albumov v slovenščini (leta 1997 prejel zlato kaseto, leta 2002 pa platinasto ploščo) in 10 za nemško govorno področje. Za večje uspehe štejejo nagrado za najboljši slovenski valček leta 1998 - skladba Zlatolaska - in tri nastope v sloviti TV-oddaji Karla Moika »Musikantenstadl«. Leta 2002, 2006 in 2007 so bili na turneji po ZDA in Kanadi, leta 2002 so prejeli tudi nagrado slovenski rubinasti slavček. V aprilu 2007 so v Atenah igrali na veliki promocijski prireditvi Slovenski dnevi v Grčiji, na kateri so bili prisotni tudi vsi pomembnejši predstavniki političnega in gospodarskega dogajanja Slovenije in Grčije. Pevka Jelka Hafner je bila proglašena za naj pevko domače glasbe v letih 2002 in 2004. Njihovi videospo-ti se predvajajo na TV-po-stajah v Sloveniji, veliko so nastopali za RTV Slovenija, kot tudi na tujih TV-posta-jah (ORF, ARD, MDR, BR, ZDF ...). So tudi zmagovalci na raznih glasbenih lestvicah. je igral bariton in kontrabas v znamenitem Ansamblu bratov Avsenik. Med letoma 1986 in 1989 je igral v Celjskem instrumentalnem kvintetu, s katerim so uspešno nastopili tudi na Ptujskem festivalu (1988, uspešnica Mi mejaši smo pajdaši / skupaj z Dudekom, Vinkom Šimkom in Miho Dovžanom) SAŠO VAVPETIČ - bas kitara, vokal. Glasbenik z bogatim stažem na domačih in tujih odrih. MATEJ MASTNAK - trobenta, bobni, vokal- aka- demski glasbenik. MIKE OREŠAR - kitara, vokal. Prihaja iz Toronta. V Kanadi je dokončal študij kitare. Eden najboljših studijskih kitaristov pri nas. BRANKO JAHN - klarinet, saksofon, vokal. Glasbenik z bogatim stažem na domačih in tujih odrih. JELKA HAFNER - solo vokal, violina. Pevka s karizmo in prepoznavnim vokalom, dobitnica nagrad na pevskem in kantavtorskem področju. I f> arodno abavne £lasbe Ptuj 2011 Strokovno komisijo za glasbo sestavljajo: Franc Lačen - predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj Urška Čop Šmajgert - glasbena urednica Radia Maribor Ivo Umek - predstavnik Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Štefan Petek - ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Anton Horvat - upokojeni profesor glasbe, bivši ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Komisijo za oceno besedil sestavljajo: Jože Šmigoc - odgovorni urednik Štajerskega tednika Liljana Klemenčič - višja bibliotekarka iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Jože Skubic - predstavnik Društva pesnikov slovenske glasbe Organizatorji festivala: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Agencija Geržina Videoton Maribor, v sodelovanju z RTV Slovenija, Regionalnim centrom Maribor in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Generalni pokrovitelj festivala je Perutnina Ptuj. Pokrovitelji: Trgovine Jager, Mestna občina Ptuj, Zavarovalnica Maribor. Zasedbo sestavljajo: IGOR PODPEČAN - vodja, harmonika, vokal. Kot komponist in aranžer je prejel več nagrad na festivalih, piše za skupine ter manjše in večje orkestrske zasedbe. Med letoma 1989 in 1992 www.tjtop.si Mlada modna oblikovalka Jožica Trstenjak, ki prihaja iz okolica Ormoža študira modno oblikovanje v Ljubljani se že več let ukvarja s kreiranjem modnih oblačil in prirejanjem modnih revij. Oblikuje in izdeluje tako oblačila za ženske in moške kot tudi modne dodatke in nakit pod svojo blagovno znamko TJ Top (kar pomeni : Trstenjak Jožica, The best, Only, Profesional). Svetuje vam o primernem in modne oblačenju, saj je tudi stilistka. M Labod UGODNI POLETNI NAKUPI v novi trgovini M Labod na Špindlerjevi 3, kjer vas čaka kvalitetna zaloga LABODOVIH izdelkov Ponovno v prodaji moške obleke, ter večje velikosti ženske konfekcije tudi do velikosti 54. Vse izdelke (tudi novo zalogo moških srajc) smo znižali za 20 %. Vljudno vabljeni v trgovino M Labod, kjer vas bomo postregli z kvaliteto, svetovanjem, prijazno besedo ter ugodno ceno. Marjana Moravec s.p., Špindlerjevi 3, Ptuj RADIOTELEVIZIJAA SLOVENIJA Regionalni Kolesarstvo Športni napovednik Na kolo po dobre občutke Po nekoliko daljšem premoru bodo ta konec tedna ponovno aktivni tudi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Nastopili bodo na dveh dirkah, najprej jih v soboto čaka državno gorsko prvenstvo v cestni vožnji s ciljem na Pokljuki, v nedeljo pa bodo skočili še k severnim sosedom, kjer bo na sporedu enodnevna dirka, in sicer že 51. izvedba dirke Burgenland Rundfahrt. Sobotno državno prvenstvo bo dolgo 13,7 km, potekalo pa bo od Bohinjske Bistrice do Bitenj, preko Jere-ke in Koprivnika do Pokljuke (Šport hotel). Mednarodna dirka v Avstriji, ki bo na sporedu v nedeljo, pa velja za zelo razgibano, kolesarji pa bodo morali prevoziti 177,8 km. Matej Marin, eden najbolj izkušenih članov Perutnine Ptuj, o tem, v kakšni formi ptujski kolesarji pričakujejo nadaljevanje dirk po premoru: »Enostavno smo potrebovali nekaj premora, saj smo bili že precej utrujeni, veliko število dirk je pač naredilo svoje. Prav nam je prišlo nekaj počitka, tudi za kakšen krajši oddih na morju, nato pa smo že konec julija pričeli resno delati. Vsak od nas je namreč dobil seznam dirk do konca sezone in temu smo podredili priprave. Menim, da smo dobro pripravljeni, da smo v dobri formi, pokazatelj tega pa bo že nedeljska dirka v Avstriji, ki velja za zelo selektivno. Sobotno državno prvenstvo, kjer naslov brani Robert Vrečer, bo specifična, saj vse kategorije startajo isto- časno, tako da se lahko hitro zgodi kaj nepredvidljivega. Kot že rečeno, gremo nato v nedeljo po prave občutke na kolesu predvsem za dirko Ljubljana-Zagreb, na kateri bomo naslednji vikend branili lansko zmago Mateja Mugrelija. Luka Sagadin navdušil v Nemčiji V času, ko je članska ekipa Perutnine Ptuj nabirala kilometre na treningih pred nadaljevanjem sezone, pa je na dirkah doma in v tujini blestel član Perutnine Ptuj v mlajših selekcijah Luka Sagadin, ki letos tekmuje pri dečkih C, sicer pa gre za velikega talenta ptujskega in slovenskega kolesarstva. Luka je namreč trenutno krepko vodilni v točkovanju za Pokal Slovenije. Mladi kolesarji so do sedaj odpeljali sedem tovrstnih dirk, pred njimi pa jih je še pet, toda če se ne bo zgodilo kaj presenetljivega, bo ta odlični mladi kolesar Perutnine Ptuj slavil v tem prestižnem tekmovanja, saj ima pred ostalimi tekmovalci precejšnjo zalogo prednosti. Poleg tega je v Pokalu Slovenije ptujska ekipa trenutno odlična 2. V tem kontekstu velja omeniti tudi dirko v Avstriji pred mesecem dni, ko je Luka, ki sicer prihaja iz Starošinc, deklasiral tekmece, pa čeprav so bili v Avstriji zbrani najboljši domači, hrvaški in tudi slovenski kolesarji v tej starostni kategoriji. Luka pa je pred kratkim Foto: Kelner Luka Sagadin (desno) je velik up slovenskega kolesarstva. nase opozoril v dresu slovenske reprezentance, saj je z njo od 12. do 14. avgusta nastopil na 19. izvedbi »kids toura«, ki zaradi tega, ker se ga udeležijo vsi najboljši evropski kolesarji v kategoriji U-13 (tudi v kategoriji U-15), velja za neuradno evropsko prvenstvo. Mladi ptujski kolesar je tudi Berlinu dokazal svoj razkošen talent, saj je v zares močni konkurenci osvojil končno odlično 2. mesto, takoj za Henrikom Pakalskim. Na sporedu so bile 3. etape, Luka pa se je še posebej izkazal v prvi, ko je bil na sporedu kronometer, kjer je bil mladi Starošinčan odličen 2., le dve sekundi pa je zaostal za zmagovalcem Noahom Ru-ppom. V 2. etapi je bil 3., v 3., zadnji etapi pa 6. Skupno je bil Luka torej odličen 2., prav tako odlična 3., pa je bila slovenska reprezentanca. Luka Sagadin o uspehih v Nemčiji, Pokalu Slovenije in o svoji največji želji v karieri: »V Nemčiji sem računal na mesta od 5. navzgor, izšlo pa se je celo boljše, tako da sem zelo zadovoljen. Na kronometru sem slabše odpeljal prvi del proge in tu sem verjetno izgubil zmago. Tudi v točkovanju za Pokal Slovenije, kjer sem trenutno 1., računam na najboljše in si želim, da bi bil najboljši tudi po koncu tekmovanja. Veliko mi pri vsem pomagata moja trenerja v klubu Boštjan Lampret in Jernej Finšgar. Moja največja želja v kolesarstvu pa je, da bi nekoč nastopil v Franciji na Tour de France. tp 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 6. KROGA - PETEK ob 20.00: Nafta - Luka Koper; SOBOTA ob 19.00: Rudar Velenje - CM Celje, SOBOTA ob 20.00: Domžale - HIT Gorica; NEDELJA ob 17.00: Triglav - Olimpija; NEDELJA ob 19.00: Maribor - Mura 05. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARU 3. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Interblock - Bela krajina; SOBOTA ob 20.00: Krško - Šmartno 1928, Šampion Celje - Roltek Dob; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Garmin Šenčur, Kalcer Radomlje - Dravinja Kostroj. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 2. KROG: Aluminij - FC Koper (sobota ob 18.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 2. KROG: Aluminij - FC Koper (sobota ob 16.00) LIGA U - 14 VZHOD 2. KROG: Tehnostroj Veržej - Aluminij (v soboto ob 11.00) 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 1.KROG: Slovenj Gradec - Dornava (v nedeljo ob 17.00) 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Zavrč - Zreče, Kovinar Štore -Tehnostroj Veržej, Čarda - AHA EMMI Bistrica, Malečnik - Rakičan, NEDELJA ob 17.30: Stojnci - Koroška Dravograd, Odranci - Grad, Tromejnik G Kalamar - Paloma ŠTAJERSKA MOGOMETNA LIGA PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Pohorje - Podvinci Betonarna Kuhar, Peca - Carrera Optyl Ormož, Tehnotim Pesnica - Koroške Gradnje, Tezno Maribor - Šmarje pri Jelšah, Marles hiše - MU Šentjur; NEDELJA ob 17.30: Drava Ptuj - Šoštanj, Krško B - Boč Poljčane. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec; NEDELJA ob 10.30: Videm - Apače, Skorba - 1 A Avto Gerečja vas, Lovrenc - Središče; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Oplotnica, Podvinci Agrocenter Ptuj - Bukovci, Makole - Rogoznica (igra se na Pragerskem) POKAL MNZ PUJ V predkrogu tekmovanja za pokal MNZ Ptuj se bosta v soboto ob 17. uri pomerila Zgornja Polskava in Slovenja vas. Ljutomer: Kasaške dirke za VN Pomurskega sejma Ob 49. kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni bo KK Ljutomer pripravil tradicionalne dirke z osrednjo točko, ki bo štela za veliko nagrado Pomurskega sejma. Na 2140 metrov dolgi stezi se bo pomerilo enajst 3- do 14-letnih slovenskih kasačev. Izmed osmih točk sporeda velja omeniti še kvalifikacijsko dirko za DP triletnikov na 2100 metrov v dveh skupinah. Najuspešnejši bodo pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu 11. septembra v Ljutomeru. Pričetek nedeljskih dirk bo ob 14.15. NŠ, Danilo Klajnšek Otroški animacijski program 9. Poli maraton je tudi za otroke Na največjem rekreativnem kolesarskem doživetju v Sloveniji bodo otroci polno zaposleni z najbolj zabavnimi in ustvarjalnimi vsebinami Poli maraton ni le kolesarjenje, zabavno druženje odraslih in prvovrstno kulinarično doživetje. Poleg vsega dobrega za največje je odlično poskrbljeno tudi za najmlajše, ki bodo letos na 9. izvedbi nadvse priljubljenega dogodka zabavno kolesarili, ustvarjali in uživali v vrhunski animacijski predstavi Pika Nogavička in gusarski kapitan. Tako bo tudi letos Poli, okusna botrica Poli maratona, svoje prvo mesto potrošniške izbire delila z vsemi obiskovalci, ne glede na generacijo. Poli maraton ¡e vsestransko doživetje okusov, občutkov in doživljanja. Tako ¡e priljubljen med rekreativnimi kolesarji, da številka obiskovalcev vsakoletno narašča in prerašča slovenske okvirje. Tudi letos bo 3. septembra letališče pri Moškanjcih gostilo rekreacije in druženja željne, nadvse pa so, tako kot vsako leto, dobrodošli tudi najmlajši, za katere pripravljamo številne dogodivščine. Ze takoj na vhodu bodo najmlajši dobili knjiži- co z opisom vseh možnih dejavnosti, ob obisku vseh in z zbranimi žigi pa bodo deležni še prav posebne nagrade. Poskrbljeno pa ne bo le za varno in smeha polno zabavo ter ustvarjanje, ampaktudi za polnjenje trebuščkov, ki bodo z veseljem pospravili kakšno Poli dobroto. Ustvarjanje Na Poli maratonu bosta letos poleg vseh zabavnih vsebin, ki vključujejo pet ustvarjalnih delavnic, kar dva vrhunca. Ob 13. uri bomo lahko namreč vsi sodelovali pri ustvarjanju največjega, kar 18-metrskega slona v Sloveniji, ki ga bomo za spomin tudi slikali, kmalu zatem pa bodo otroci začeli skupaj s Piko Nogavičko iskati gusarski zaklad. Tudi zaradi pestrega dogajanja za otroke vas zato lepo vabimo, da pridete in obiščete Moškanjce ter 9. Poli maraton. Bo zabavno, zdravo in prijetno, zato vas že komaj čakamo. Več informacij in možnost prijave na www.po-limaraton.si. Otroško Izvrstna zabava za otroke od 10. do 16. ure na 9. poli maratonu! I m |J I. j5J VELIKANSKA SLIKARSKA DELAVNICA Varni v prometu POSLIKAVA OBRAZA Spremeni se v svoj najljubši pravljični lik USTVARJALNA DELAVNICA Spoznavamo prometne znake USTVARJALNA DELAVNICA Izdelovanje smešnih pokrival POLISPRETNOSTNI PREIZKUS Spretnostni poligon s prometnimi znaki Vrhunec programa bo ob 14. uri, ko bomo pripravili zabavno gledališko animacijsko predstavo o PIKI NOGAVIČKI in GUSARSKEMU KAPITANU. Pika Nogavička in Gusarski Kapitan potujeta na Otok zakladov Pogumni gusarski kapitan se odpravi na dolgo pot iskanja izgubljenega zaklada. Tu pa se kapitanovi načrti prekrižajo^kdo bi si mislil, na otoku se skriva najbolj zabavna, najbolj navihana in najmočnejša punčka na svetu PIKA NOGAVIČKA... IGRATA: Uroš Lavne, izkušen otroški animator, amat. gled. igralec Senta Ancimer, dolgoletna otroška animatorka in plesalka veeliiika zanimivost! Dragi otroci, skupaj s starši, bomo s svojimi telesi ustvarili največjo podobo poli slončka (18 m) in jo ovekovečili s spominsko fotografijo! (PR) Škotska • 45. mednarodne igre šolarjev Tri medalje za Ptuj Največje svetovno srečanje mladih športnikov ima dolgo zgodovino, vendar je statistika škotskih iger definitivno impo-zantna, saj je na njih med 3. in 8. avgustom sodelovalo 1250 tekmovalcev ter 250 trenerjev in spremljevalcev. Za izvrstno izpeljavo je poskrbelo 430 prostovoljcev, ki so zares pustili med udeleženci velik pozitiven pečat. Sicer pa je bilo na igrah oseminsedemdeset mest iz štiriintridesetih držav. Slovenija je bila množično zastopana in svojo ekipo nadarjenih športnikov in športnic je imela tudi Mestna občina Ptuj. Ta je v Lanarkshire poslala šestnajst predstavnikov, ki so tekmovali v atletiki, tenisu in nogometu. Atletsko ekipo sta vodila Aleš Bezjak in Brina Ternovšek in v kraljici športov so nastopili Veronika Domjan, Doroteja Domjan, Petra Lozinšek, Luka Medic, Mark Drevenšek, Jan Bezjak in Miha Zupanič. Najodmevnejši rezultat je v suvanju krogle uspel Veroniki Domjan, saj je z metom 11,63 m osvojila odlično drugo mesto. Doroteja Domjan si je v teku na 800 metrov pritekla osmo mesto. V deseterico oziroma natančneje na sedmo mesto se je v teku na 1500 metrov uvrstil Luka Medic, medtem ko je bil v isti disciplini Mark Drevenšek petnajsti. Glede na zasedbo je bila najuspešnejša teniška, ki jo je vodil Zoran Krajnc, saj si je priigrala kar dve medalji. Med posameznicami je bila Tamara Zi-danšek tretja, Neja Krajnc Do-miter je bila med devetim in šestnajstim mestom, medtem ko je par Zidanšek - Krajnc Domiter izgubil pri dvojicah v finalu in sta osvojili drugo mesto. V nogometni ekipi Ptuja, ki jo je vodil Boštjan Zemlja-rič, so igrali Luka Janžekovič, Erik Zorec, Alex Kranjc, Luka Šalamun, Žiga Šoštarič, Bruno Gale in Anton Rogina. Predtek-movanje so Ptujčani preskočili brez težav, nato pa so izgubili že dobljeno četrtfinalno tekmo in so na koncu zasedli mesta med petim in osmim. Gledano skozi celoto nastopov na 45. mednarodnih igrah šolarjev na Škotskem moramo biti na Ptuju zelo ponosni na naše mlade perspektivne športnike in športnice, ki so prinesli iz Lanarkshire dve srebrni medalji, bronasto medaljo ter kup dobrih uvrstitev in rezultatov. Na igrah so tekmovali učenci in učenke vseh štirih ptujskih osnovnih šol in nekateri iz- med njih bodo verjetno zastopali mestno občino Ptuj na 46. mednarodnih igrah šolarjev prihodnje leto v Južni Koreji v mestu Daegu. Vtisi s 45. mednarodnih iger šolarjev na Škotskem: Sandi Mertelj (direktor Zavoda za šport Ptuj): "Letošnje mednarodne igre šolarjev 2011, ki so potekale v škotskem mestu Lanarkshire, so bile po organizacijski plati zagotovo ene izmed boljše organiziranih iger. Tamkajšnji organizatorji so igre izpeljali brezhibno, v nobenem trenutku namreč ni bilo zaznati kakšne slučajnosti, vse je bilo že vnaprej predvideno. Po pogovorih s tamkajšnjimi volonterji, ki so bili vsakodnevno v veliko pomoč tako tekmovalcem in trenerjem kakor tudi vodjem ekip in predstavnikom mest, so se ti ljudje za te igre konkretno pripravljali več kot šest mesecev, kar je bilo tudi opaziti. S športnega vidika je tudi mesto Ptuj doseglo izjemen rezultat, osvojili smo namreč medalje v treh disciplinah, kar pomeni, da je, od teh iger naprej, tudi mesto Ptuj prisotno na lestvici dobitnikov medalj na teh mednarodnih igrali otrok. Kljub tem odličnim rezultatom pa sem prepričan, da rezultati v teh starostnih kategorijah ne smejo biti preveč v ospredju. Seveda je občutek dober, da v določeni športni panogi lahko enakovredno tekmuješ s športniki iz celega sveta, pa vendarle je bilo sporočilo teh iger povsem drugačno. Vsi skupaj smo namreč doživeli odlično izkušnjo, ki nam bo zagotovo ostala v spominu dalj časa, spoznali smo novo okolje, povsem drugačen način razmišljanja tamkajšnjih prebivalcev, spoprijateljili smo se z ljudmi s celega sveta, spoznali odlično urejeno športno infrastrukturo ... Skratka, nepozabno in čudovito doživetje." Anica Ternovšek (vodja ekipe mestne občine Ptuj): "Letos sem imela priložnost že tretjič doživeti mednarodne igre šolarjev. Ponosna sem na našo ekipo, ki se je predstavila z odličnimi rezultati. Na vsakem koraku sem zaznala »fair play« in discipliniranost vseh športnikov, kar še posebej poudarjam za našo ekipo. Kljub veliki odgovornosti, ki sem jo imela skupaj s trenerji, sem vzela to sodelovanje na igrah kot nagrado in priložnost za nova spoznanja in poglede v športu. Gledati toliko pozitivizma in energije med mladimi iz vsega sveta je nevsakdanje. Preprosto dobiš del tega tudi zase. Največji vtis so name naredili številni volon-terji različnih narodnosti, ki so dali resnični poudarek tem igram. Zaradi njih se je vsak posameznik v tej množici čutil pomemben in sprejet. Vsak se Foto: zasebni arhiv Foto: zasebni arhiv Tamara Zidanšek in Neja Krajnc Domiter, dobitnici srebra v tenisu. V velikem slogu sta škotsko mesto Hamilton in pokrajina Lanarkshire pripravila petinštiridesete mednarodne igre šolarjev v devetih športnih panogah. je lahko izkazal tudi v nešpor-tnem druženju tega srečanja z različnimi vrstniki iz 34 držav. Veseli me izkazano zaupanje Mestne občine Ptuj ter Zavoda za Šport in za vso podporo se jim v imenu celotne ekipe zahvaljujem." Aleš Bezjak (atletski trener): "Kot trener sem drugič sodeloval v projektu Mednarodnih iger. S tekmovalnimi uspehi atletske ekipe na Škotskem sem izredno zadovoljen. Na letošnjih igrah smo namreč z osvojeno medaljo in še tremi uvrstitvami v finale več kot samo presegli zastavljene cilje. Tukaj se je pisala zgodovina ter potrdilo dejstvo, da se na Ptuju razvija nov nadarjen rod atletov. Organizatorjem iger čestitam ob izredno natančni, dodelani in izvrstno izpeljani prireditvi. Na Škotskem smo se zelo dobro počutili. Obenem bi se zahvalil Mestni občini Ptuj za podporo in vero, da lahko ptujski športniki ponosno zastopajo občino v mednarodnem merilu." Brina Ternovšek (pomočnica trenerja atletike): "Imela sem priložnost udeležiti se 45. mednarodnih iger šolarjev, ki so potekale v čudoviti deželi, Škotski. Igre so bile neverjetno dobro organizirane, njihova gostoljubnost me je popolnoma prevzela, zraven tega pa smo domov prinesli tri medalje, kar je samo še pika na i celotnemu dogajanju. Vesela sem, da sem šla skozi to izkušnjo in da sem bila del čudovi- Foto: zasebni arhiv Veronika Domjan, dobitnica srebrne medalje v suvanju krogle te ekipe. Zahvala tudi Mestni občini Ptuj in Zavodu za šport Ptuj za podporo pri tem projektu." Boštjan Zemljarič (nogometni trener): "Na 45. mednarodnih igrah šolarjev, ki so letos potekale v prekrasnem mestecu Lanarkshire na Škotskem, sem letos sodeloval kot trener nogometne ekipe. Rad bi poudaril, da sem bil navdušen nad celotno organizacijo iger, nad prekrasnim mestom in nad prijaznostjo domačinov. Zadovoljen sem z rezultatom naše nogometne ekipe kot seveda tudi z drugimi rezultati naših športnikov, posebej pa čestitam dobitnicam medalj v atletiki in tenisu. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so nam omogočili odhod na igre, posebej pa MO Ptuj." Veronika Domjan (dobitnica medalje v suvanju krogle): "Na Škotskem je bilo Ekipo MO Ptuj so na 45. mednarodnih igrah šolarjev na Škotskem predstavljali Veronika Domjan, Doroteja Domjan, Petra Lozinšek, Luka Medic, Mark Drevenšek, Jan Bezjak, Miha Zupanič, Tamara Zidanšek, Neja Krajnc Domiter, Luka Janžekovič, Erik Zorec, Alex Kranjc, Luka Šalamun, Žiga Šoštarič, Bruno Gale in Anton Rogina. Zraven njih so bili kot trenerji in spremljevalci Sandi Mertelj, Anica Ternovšek, Brina Ternovšek, Boštjan Zemljarič, Urška Glažar, Aleš Bezjak in Zoran Krajnc. Foto: zasebni arhiv Direktor Zavoda zašport Ptuj Sandi Mertelj z dobitnikom zlate medalje na 200 m na Olimpijadi v Mexicu Cityju Tommiejem Smi-thom legendarno! Lunapark spek-takularen, še posebej Max 3. Spoznala sem različne ljudi, kulture, jezike in stkala prijateljstva. Te dogodivščine ne bom pozabila nikoli, tako tudi zamude letala in spanja v Londonu! To, da sem dobila prvo medaljo za Ptuj, pa je še dodatna nagrada!" Tamara Zidanšek (dobitnica dveh medalj v tenisu): "Po poškodbi ramena, zaradi česar nisem tekmovala več kot dva meseca, je bilo tekmovanje šolarjev na Škotskem prvi preizkus zame, da ugotovim, v kakšni formi sem. Zelo sem vesela osvojenega uspeha, bronaste medalje v igri posameznic, vse čestitke za srebrno medaljo v igri dvojic pa gredo tudi Neji, s katero sva skupaj posegli po še eni stopnički višje. Čeprav smo tenisači na igrišču sami, je osvojen uspeh vedno posledica dela ekipe. Hvala vsem, ki ste del te ekipe in verjamete vame." Toni Rogina (član nogometne ekipe): "Od 3. do 8. avgusta smo se Ptujčani udeležili 45. mednarodnih športnih iger v škotskem mestu Lanarkshire. Sodeloval sem v nogometni ekipi, ki je na koncu zasedla 5. mesto. Po zelo dobrem uvodu (zmagali smo tri tekme), smo naslednjo izgubili po kazenskih strelih. S še večjo borbenostjo bi lahko prišli tudi do medalje. Organizacija samih iger je bila vrhunska in polni dobrih vtisov smo se vrnili na Ptuj. Na koncu bi se rad zahvalil celotni spremljevalni ekipi ter MO Ptuj, ki je podprla ta projekt." David Breznik Kog • Dnevi turizma Predstavili najboljša kogovska vina Na Kogu so od petka do nedelje potekali tradicionalni Dnevi turizma na Kogu. Pričeli so se s tekmovanjem v visečem kegljanju, ki ga je pripravila sekcija upokojencev kegljačev, zvečer pa je bilo srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Radia Prlek in nogometni turnir v organizaciji športnega društva. Osrednji program prireditve je potekal v soboto, ko so bili 4. festival vina, postavitev klopotca in družabno srečanje. Kot je povedala Anica Pevec, predsednica TD Kog, so organizatorji naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, zato so bili nekoliko razočarani nad skromnejšim odzivom publike. Zato se bodo morali organizatorji verjetno odločiti za kakšno novo strategijo, saj je obiskovalcev iz leta v leto manj, kljub temu da je organizacija odlična in prireditev zanimiva. Prireditev bi bilo treba predstaviti širšemu okolju, pritegniti goste od drugod, saj je le za domače občinstvo verjetno ni smiselno delati, ker je vloženega veliko dela. Četrti festival vina Na festivalu so podelili priznanja z ocenjevanja vin Kog 2011, ki je potekalo maja. Na ocenjevanje je prispelo 34 vzorcev. Lidija Ruška, ki je ocenjevanje vodila, je bila presenečena nad kakovostjo: „Ko-govčani so imeli lansko trgatev najkasneje, bolj so se držali datumov in niso hiteli. Zato so dobili dobro kvaliteto, ki so jo znali tudi dobro negovati v kleti. Ocenjevanje je pokazalo, da tudi s sodbo vina ne smemo hiteti, ne smemo biti nestrpni, treba ga je počakati, da se razvije. Starejši letniki so bili še boljši. Za vino posebne kvalitete grozdje najdalj časa zori na trti, zato se ne gre čuditi, da je najboljše in dobi najvišje ocene. Tudi za letos kaže v vinogradih zelo dobro, čeprav je napovedovati nehvaležno, ker je najbolj intenzivna doba zorenja še pred nami. Ampak sem zelo optimistična." Večina vinskih vzorcev, pridelanih na Kogu, je prejela zlato priznanje, podelili pa so tudi tri velika zlata priznanja. Prejeli so jih Pra-Vino za rumeni muškat, letnik 2009, izbor (19,26) ter za laški rizling, letnik 2008, ledeno vino (19,73), in Ivan Ki- rič za laški rizling, 2007, suhi jagodni izbor (19,86). Po podelitvi je potekala vodena degustacija vin devetih kogovskih vinogradnikov ob strokovni oceni letnika 2010. Prireditve so se udeležili vitezi vina in številne vinske kraljice, ki jih je gostila kogovska vinska kraljica Aleksandra Kelemina. Ta je poskrbela tudi za kulturni program, saj je zborovodkinja domačega pevskega zbora. Hardek je bil vedno ena najnaprednejših vasi v ormoški občini, je povedal Slavko Petek, član sveta KS Ormož iz vasi Hardek, ki je tudi organiziral slovesnost: „Že leta 1886 so na Hardeku ustanovili gasilsko društvo in v sklopu njega še pihalno godbo, katere tradicijo nadaljuje ormoški pihalni orkester. Hardečani so bili pobudniki za ustanovitev slovenske šole, ki je svoja vrata odprla leta 1901. Po 2. svetovni vojni je v vasi delovala tudi gledališka skupina, ki je pripravila vrsto odmevnih uprizoritev. Hardek je bil prva vas, ki je skupaj z Ormožem dobila elektriko, ki jo je proizvajala lokomobila na ormoški žagi. Ker so bili na Hardeku vedno veliki kmetje z veliko živine, so potrebovali vodo in bili pred dobrega pol stoletja med prvimi, ki so dobili vodovod. S samoprispevki smo si naredili asfalt in telefon, leta 1988 pa smo imeli že vse hiše priklopljene na kanalizacijo. Tekom devetdesetih let pa smo napeljali še kabelsko televizijo. Foto: Viki Ivanuša Pridobitve sta s prerezom traka simbolno dali v uporabo Pepca Gerlovič in Pepca Polajnko ob pomoči župana Alojza Soka in vodje gradbenega odbora Jožeta Štermana. Potem je razvoj nekoliko zastal, saj smo imeli vse, kar so si v drugih vaseh lahko le želeli." Nato je stari gasilec Janez v stari gasilski opravi prelistal zgodovino vasi, o kateri je malo zapisanega in se prenaša večinoma z ustnim izročilom. Har-dečani so bili dobri konjerejci, za kar so menda dobili priznanja celo od samega Franca Jo- žefa. Značilnost vasi in njenih vaščanov pa naj bi bila, da so vsi držali skupaj, se razumeli in si pomagali, kar so jim druge vasi celo zavidale. Razvoj vasi je bil tesno povezan z gasilstvom, saj so bili člani iz vsake hiše. Leta 1934 so zgradili prvi gasilski dom, ki so ga čez 30 let razširili. Med vojno so jim Nemci uničili gasilski arhiv, zato se V lonec sta dali mešano meso, malo svinjine in malo jagenjčka. Njuna juha ni bila dopolnjena s krompirjem ampak z žličniki iz moke, jajc in kisle smetane. Skrivno orožje sta bila verjetno šetraj in zelena, kuhali pa sta po načelu - več daš notri, boljše je. Za TD Središče ob Dravi so kuhale Vesna Žerjav, Tilika Ale-ksič in Danica Perger. Njihova kisla juha je bila povsem tradicionalna. V njej so plavali rep, ušesa in nogice, zaliti z vinom in odišavljeni z aromo dišavnic, ki so pri roki. Ker kurijo v kotlih na pravem ognju, je treba znati dobro kuriti, pa tudi dolge kuhalnice niso le za dekoracijo, ampak so jih varovale pred nepotrebnimi opeklinami. Sla-vica Mihorič in Jožica Murad iz Miklavža imata tudi svoj recept. Poleg veliko zelenjave - paradižnika, paprike, korenčka in krompirja - morajo biti v juhi tudi svinjske tačke. Juho okisata z vinom, nikakor pa ne smeta manjkati timijan in majaron. Povedali sta, da se je kisla juha nekoč kuhala zlasti pozimi ob kolinah, v njej pa so porabili vse manj „ugledne" kose prašiča. Darja Orešnik, Nevenka Žga-nec in Darinka Kovačič iz kogo-vske ekipe pa ravnajo ravno nasprotno. Za juho uporabijo malo boljše kose svinjine, dodajo krompir in začimbe, pri čemer ne pozabijo lovorja. Pomembna sta tudi čebula in domači kis. Medtem ko so ekipe še kuhale, pa je v kogovski šoli že potekala pokušina jedi iz babičine kuhinje. Marta Hlebec s pomočnicami je na mizo postavila kislo zelje s slanino, fižolovo juho s smetano, ričet, kmečke kumare, ajdovo kašo z ocvirki, oženjene žgance, pražen krompir, kuhana prekajena rebra, krompirjevo in fižolovo solato, različen domači kruh. Seveda so na Kogu postavili tudi klopotec in se imeli lepo še prihodnji dan, ko so potekali kolesarjenje po šiponovi vinski cesti in vinogradniške vaške igre. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Na Kogu se vedno zbere veliko vinskih kraljic, tokrat so bile v družbi središkega župana Jurija Borka in podžupana občine Ormož Zlatana Fafuliča. Nogice in rep morajo biti Štiri ekipe gospodinj pa so medtem kuhale kislo juho. Vse po vrsti so zatrjevale, da ni pomembno, katera bo zmagala, saj ima vsaka svoj okus. Čeprav po pripravah sodeč, ki so se jih lotile zelo zavzeto, mogoče le ni bil ves užitek samo v sodelovanju. Dve Silvi - Kelemina in Mun-da - sta sestavljali ekipo s Huma. Foto: Viki Ivanuša Edina ekipa iz sosednje občine je ki so jo sestavljale Danica Perger, bila ekipa TD Središče ob Dravi, Tilika Aleksič in Vesna Žerjav. Hardek • Odprli obnovljeno cesto in drugo infrastrukturo Utrdili prenovljeno cesto Minulo nedeljo so na Hardeku pri Ormožu predali namenu obnovljeno cesto in drugo infrastrukturo, ki je bila obnovljena v tem letu. Ob tej priložnosti so domačini pripravili pravo malo veselico, saj so znani po tem, da se radi družijo. morajo zanašati predvsem na ustno izročilo. Pod vaško gmajno, kjer je bila nekoč voda in so napajali živino, so sami zgradili 75.000-litrska cisterna za požarno vodo. Tudi ceste so si v veliki meri gramozirali in utrjevali sami v delovnih akcijah. Danes je vas urejena, želijo pa si, da bi lahko v prihodnosti uredili tudi vaško kapelico. Letos so Hardečani spet doživeli velik skok v razvoju vasi. Skupna vrednost opravljenih del znaša 293-885 evrov, glavni izvajalec del pa je bilo Komunalno podjetje Ormož. Najbolj očitna je modernizacija ceste, ki je obsegala širitev, prepla-stitev in ureditev meteornih odvodnjavanj v dolžini 625 metrov ter izgradnjo hodnika za pešce. Opravljenega pa je bilo še veliko dela, ki se ga na prvi pogled ne vidi: zamenjane so bile vodovodne, še salonitne cevi (v dolžini 580 metrov), delno so zamenjali obstoječo in dogradili novo fekalno kanalizacijo (v dolžini 685 metrov), izgrajena pa je bila tudi javna razsvetljava, da bodo večerni sprehodi prijetni. V času gradnje so bili v zemljo položeni tudi kabli za električno energijo, za kar je bilo potrebne kar nekaj prepričevalske spretnosti. Material je na koncu plačalo podjetje Elektro Maribor, delo pa občina. Podjetje Telekom Slovenija je opravilo tudi manjša dela s področja telefonije (prestavitve kablov). Gradbeni odbor je vodil Jože Šterman, ki je hkrati tudi predsednik PGD Hardek in je ob tej priložnosti skupaj s poveljnikom Mirkom Kosijem podelil zahvale vsem, ki so pomagali pri urejanju infrastrukture okrog gasilskega doma. Tudi župan Alojz Sok se je na Hardeku dobro počutil. Vaščanom je zaželel, naj bodo tako složni še naprej, ker bodo tako lahko še marsikaj naredili. V imenu občine Ormož pa se je tudi zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi del, poleg izvajalcev del in nadzora, predvsem tistim, ki so odstopili zemljišča za potrebe izvedbe projekta. Pridobitve sta s prerezom traka simbolno dali v uporabo Pepca Gerlovič in Pepca Polajnko ob pomoči župana Alojza Soka in vodje gradbenega odbora Jožeta Štermana. Da bi bila cesta tudi varna in bi ljudi še naprej povezovala, pa je v svojem blagoslovu zaželel ormoški župnik Drago Avsenak. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Po novi cesti je krenila parada s konjeniki, kočijo za goste in traktorjem za ormoško godbo, ki je bila pred 125 leti ustanovljena prav na Hardeku, skupaj z gasilskim društvom. Kuharski nasveti Cvetača Cvetača spada v veliko družino kapusnic in je z mesnato zadebeljenim socvetjem že na pogled lepa zelenjava. Cvetača je doma v vzhodnem Sredozemlju in se je pri nas prej razširila kakor brokoli. Najbolj znane in med vrtnarji in kulinariki cenjene sorte cvetače so snežno bele ali rumene sorte, poznamo pa tudi zelene in vijoličaste sorte cvetače. Vijoličasta sorta cvetače pri kuhanju spremeni barvo in postane zelena. Najlepšo cvetačo dobimo zgodaj poleti in pozno v jeseni, sredi poletja jo močno napadajo škodljivci in rada porjavi, zato jo v tem času pokrivamo s cvetačnimi listi. Pred uporabo cvetačo najprej razkosamo na manjše cvetke, da lažje odstranimo trd kocen in zajedavce. Po toplotni obdelavi lahko cvetke ponovno zložimo v večji cvet ali glavo in tako že na videz pripravimo zanimivo jed. Če pa želimo obdržati celo glavo, jo namočimo vsaj za pol ure v slano, kisano vodo in s tem se cvetača prav tako očisti. Lahko jo potopimo tudi za nekaj minut v slano vodo, tako mrčes potone na dno in tako smo brez skrbi, da ne pride v jed. Cvetača spada med občutljive vrste zelenjave tako z vidika gojenja kot shranjevanja. Odrgnine na cvetu že v dveh so treh dneh porjavijo, v hladilniku svežo hranimo le nekaj dni, rok ji podaljšamo, če jo ohlapno zavijemo v suhi papir. Od toplotne obdelave cvetačo najpogosteje kuhamo. Pogosto kuhanje kombiniramo še s pečenjem, cvrenjem in gratini-ranjem. Zgodnje sorte cvetače kuhamo le 2 do 3 minute in jo damo kuhat vedno v vrelo slano vodo. Da bo pri kuhanju pridobila na snežno beli barvi, lahko v vodo vlijemo manjšo količino mleka ali nekaj kapljic limoninega soka. Da cvetača izgubi oster okus po zelju, lahko damo v vodo lovorov list. Vodo, v kateri smo kuhali cvetačo, porabimo za zalivanje gostih Omenjeno oteklino je pes imel že večkrat, sicer manjše velikosti in je po tednu ali dveh sama od sebe izginila. Lastnik zaradi omenjene problematike še ni poiskal veterinarske pomoči, saj, kot piše, se mu ni zdelo potrebno, ker kužka ni bolelo. Tudi sedaj oteklina že juh, omak, enolončnic, mesnih jedi in s tem ohranimo hranilne snovi, ki se med kuhanjem izlužijo v vodo. Pri uporabi cvetače ne smemo zavreči mladih listov in stebel, saj vsebujejo več vitaminov in mineralnih snovi kot cvetke cvetače, liste lahko pripravimo posebej kot kuhane s krompirjem, dušene z drugimi vrstami zelenjave ali kot sestavino zelenjave pri zelenjavnih juhah. Cvetačo lahko uživamo tudi surovo, je zelo okusna in osvežujoča sprememba v naši prehrani. Kadar cvetačo kuhamo za nadaljnjo pripravo, pazimo da ni premehka in da ob ugrizu še hrusta. Cvetača je primerna za pripravo različnih solat, samostojnih kot sestavljenih in mešanih, pretlačenih in kremnih juh, iz nje pripravimo okusne uvodne jedi, kot je ocvrta cvetača in cvetačni narastki ter samostojne jedi, med katerimi je posebej cenjena cvetačna musaka. V Italiji cvetačo najprej rahlo skuhajo in jo nato spečejo v olivnem olju z večjo količino česna, kuhano prelijejo tudi s penasto jajčno omako, na Švedskem je priljubljena kuhana in prelita z na maslu prepraženi-mi drobtinami, v Nemčiji jo pečejo v pečici z gnjatjo in kislo smetano in nadevajo z mletim mesom, oziramo pripravljajo musako tako kot pri nas. Cvetača Cvetača se po okusu ujema tudi z muškatom, koprom, olivami, limoninim sokom, slanino, sardelnimi fileji, vinom, suhim fižolom in čičeriko, divjačino, bučkami in jajčevci, s perutnino, paradižnikom, govedino, čebulo, maslom in bro-kolijem, česnom in peteršiljem. Zaradi svoje hranilne vrednosti in lahke prebavljivosti ima tudi mnogostransko uporabo v dietni prehrani. Pri nas si pogosto pripravimo ocvrto cvetačo, ki je dober začetek za tiste, ki cvetače ne uživate pogosto, zelo okusna je tudi z gobami, pripravimo jo tako, da cvetačo razdelimo na cvetke in jih v slanem kropu do tričetrt skuhamo. Posebej segrejemo v ponvi manjšo količino olja ali druge maščobe, ki jo uporabljate, dodamo malo količino narezane slanine. Slanino narežemo na male kocke in dodamo še sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porjavi, dodamo strt česen in večjo količino očiščenih in na lističe narezanih gob. Rahlo prepražimo, po potrebi zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali cvetačo in dušimo do mehkega. Tik pred koncem dodamo kuhano cve-tačo, začinimo še z limoninim sokom ter po potrebi solimo in po želji popramo. Pred servira- njem dodamo še kislo smetano in sesekljan zeleni peteršilj. Jed ponudimo kot samostojno s poljubno solato. Posebej okusna je tudi cve-tača s tuno. Pripravimo jo tako, da cvetači odstranimo liste, jo operemo in razdelimo na manjše cvetove. V slani vodi jo skuhamo tako, da je še rahlo čvrsta pri ugrizu. Posebej pripravimo bešamel omako, tako da na maslu ali margarini prepražimo moko le toliko, da ne spremeni barve in zalijemo z mlekom, da dobimo gosto omako. Omako začinimo s soljo in jo delno ohladimo, nato ji dodamo rumenjake in na koncu trdi sneg beljakov. Omaka je podobna gostemu biskvitne-mu testu. V nepregorno stekleno posodo položimo plast cve-tače, potresemo z razmečkano tuno, nato prelijemo z bešamel omako in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo omaka, ki jo po želji potresemo s poljubnim sirom. Tako pripravljeno cvetačo damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 °C in pečemo 10 minut. Tuno lahko dodamo tudi kuhani in ohlajeni cvetači in jo pomešamo med cvetačo. Jed ponudimo kot samostojno skupaj s poljubno solato. Vlado Pignar Tačke in repki Bula pod očesom Lastnik nemškega ovčarja, starega 8 let, piše, da se pri njegovem psu občasno pojavlja bula oziroma oteklina pod desnim očesom. Zadnjič se je pojavila pred tremi tedni, sprva kot majhna oteklina pod očesom, ki pa je kasneje prerasla v velikost manjšega jajca. Na otip oteklina ni boleča, čeprav kužek ne pusti stiskanja oziroma tipanja po oteklem mestu in zelo sunkovito otresa z glavo. izginja, vendar lastnika skrbi zaradi pogostih ponovitev in bi rad razčistil zadevo. Težavam, o katerih piše lastnik nemškega ovčarja, je najverjetneje vzrok propadajoča korenina enega od zob v zgornji čeljusti. To je relativno pogosta problematika psov in Foto: E. Senear se kaže v oteklini na licu in večkrat tudi z iztekanjem gnoja in take otekline. Lahko pride do podočesne fistule, se pravi komunikacije propadajoče gnojne korenine z zunanjostjo po kanalu, ki se ne zaceli in gnoj neprestano izteka. Pri omenjenem nemškem ovčarju se oteklina pojavi in kasneje zmanjša zaradi močnega imunskega sistema, ki zatre vnetni proces na korenini zoba. Ker pa se korenina ne more regenerirati, se omenjeno vnetje ponavlja, kar bo slej ko prej privedlo do fistule in do iztekanja gnoja na prosto. Verjetno se sprašujete, kako to, da kuža ne izraža močne bolečine, kot bi jo človek v takem primeru. Zanimivo je, da so psi bistveno bolj tolerantni do bolečine, ki izvira iz bolezni zob, kot ljudje. Pogosto nam pokažejo svoje težave z zobmi tako, da začnejo odklanjati hrano, saj jim grizljanje in grizenje hrane predstavlja bolečino in tako nehajo jesti. Ko izvedemo detajlni pregled ustne votline, najdemo popolnoma gnil zob, ki je povrhu vsega še majav in pogosto smo začudeni, kako je Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. pes lahko tako dolgo normalno jedel in se obnašal kljub taki problematiki v ustih. Lastniku nemškega ovčarja svetujem, da se oglasi v ambulanti za male živali. Opraviti bo treba diagnostični postopek, najprej detajlni pregled ustne votline z obveznim rentgenskim slikanjem zobovja in po potrebi še pregledom krvi, zaradi ugotavljanja stopnje vnetnega procesa glede na višino levkocitov v krvi. Pogosto pri samem pregledu zob ne najdemo ničesar sumljivega, vendar kasneje rentgen razkrije pravo gnojno žarišče v čeljusti. Terapija je v takih primerih izključno kirurška s puljenjem obolelega zoba. Če gre za močne večkoreninske zobe, je poseg kar zahteven in tudi rana v ustih psa velika. Potrebno je tudi zdravljenje z antibiotiki. Vendar najkasneje po tednu dni je vse pozabljeno in kužek veselo je hrano, grize in uživa v priboljških, ki mu jih ponudimo. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Setev oljne ogrščice Oljna ogrščica je pomembna oljarica na našem območju. Pridelujemo predvsem ozimno ogr-ščico, ki je tudi bolj rodovitna. Pri ozimni ogrščici so za prehod iz vegetativnega v generativni razvoj, potrebne nizke temperature podO °C. Oljna ogrščica je kultura, ki se zelo dobro vključuje v njivski kolobar na slovenskih poljih, potem ko ne pridelujemo več sladkorne pese. Zato postaja vedno bolj pogosta njivska kultura in tudi finančno zanimiva poljščina. Oljna ogrščica izboljšuje rodovitnost tal, zato je poljščina iz skupine ugodilk. Ogrščica ima zelo gost in razvejan koreninski sistem, ki po spravilu zrnja ostane v njivskih tleh. Masa korenin in zaorane slame so odličen vir organske mase v tleh, ki izboljšuje rodovitnost, strukturo tal in boljšo gospodarjenje z vodo v tleh. Za dober pridelek je osnova dobra priprava tal za setve, izbor sorte, oskrbo posevka tako s hranili kot zaščita in pravi čas spravila posevka. Ogrščici ustrezajo propustna zračna tla. Na njivskih površinah, kjer rada zastaja voda, pride do propadanja posevka. Ogrščici ugajajo prej bazična tla kot kisla, zato je kisla tla (pH pod 5,5) priporočljivo apniti. Ogrščico praviloma sejemo za ozimnimi žiti, krompirjem ali drugimi kulturami, ki dovolj zgodaj zapustijo njivsko površino, da lahko pravočasno in primerno obdelamo tla za setev oljne ogrščice. Optimalno je, da njivo pred setvijo preorjemo do globine 20-25 cm in poskrbimo, da se tla dobro posedejo. Čas po osnovni obdelavi omogoči kalitev semenskih plevelov še pred setvijo. Predsetvena obdelava tal omogoči mehansko uničenje plevelov, kar ugodno vpliva na kasnejše uničevanje plevelov v posevku oljne ogrščice. Optimalen čas setve je druga polovica avgusta do prve dekade septembra. Pravočasna setev omogoči optimalno razvitost rastlin pred zimo s 6 do 8 listi in z dobrim koreninskim sistemom, ki bo rastlinam omogočal rast in prezimitev v tleh tudi pri temperaturi pod 0 °C. Za prezi-mitev so problematični tako preslabo razviti posevki kot tudi prebujno rastoči posevki, zato je optimalni čas setve zelo pomemben agrotehnični ukrep. Ogrščica zahteva štiriletni kolobar, da se izognemo nepotrebnim težavam z boleznimi in škodljivci ter pleveli. Oljna ogrščica je primeren posevek, ki sledi za večino poljščin, razen za kulturne rastline iz družine križnic. Setev opravimo z žitno sejalnico v medvrstno razdaljo 12,5 do 25 cm. Ob setvi smo pozorni, da ne sejemo pregloboko. Optimalna globina setve je 2 do 3 cm, kar pa dosežemo le z dobro predsetveno pripravo tal. Po setvi je priporočljivo posevek povaljati z gladkim valjarjem zaradi izboljšanja pogojev kalitve. Za setev potrebujemo od 3 do 5 kg semena na hektar, odvisno od kakovosti setve in sorte ogrščice. Optimalen sklop je od 50 do 65 rastlin na m2, preredke setve in izgube v času prezimitve bistveno zmanjšajo pridelek, doseči moramo vsaj 50 rastlin na m2 po prezimitvi. Nižje in zgodnejše sorte oljne ogrščice sejemo gosteje kot višje. Pri tem se držimo priporočil proizvajalcev semena. Za gnojenje je treba slediti založenosti tal z osnovnimi hranili in gnojenje prilagoditi pričakovani višini pridelka. Pri pridelku 4,5 t/ha zrnja oljne ogrščice je ocenjen odvzem 180 do 350 kg N/ha, 110 do 160 kg fosforja/ha in 180 do 400 kg kalija/ha povzeto po smernicah. V skladu s tem in pričakovanim pridelkom nad 3 t zrnja/hektar pognojimo s 120-180 kg N/ha, 80-110 kg fosforja/ha in 120-180 kg kalija/ha, če imamo tla dobro založena s hranili. Foto: Internet Oljna ogrščica Oljna ogrščica je velika porabnica bora in žvepla. Zato je priporočljivo osnovno gnojenje - pred setvijo opraviti s takšnimi mineralnimi NPK-gnojili, ki vsebujejo omenjene mikroelemente. Oljno ogrščico lahko gnojimo tudi z organskimi gnojili. V jeseni opravimo gnojenje ogrščice s celotno potrebno količino kalija in fosforja, gnojenje z dušikom pa v času setve opravimo do tretjine predvidene količine. V spomladi dvakrat dognojujemo, prvo dognojevanje je priporočljivo opraviti takoj po koncu zime. Ob prvem dognojevanju porabimo 80 kg N/ha. Drugo dognojevanje opravimo v času zbitih popkov, z do 60 kg N/ha. Z dušikom gnojimo zelo previdno, da ne bi posevka pregnojili in s tem povzročali poleganje rastlin, kar vpliva na količino in kakovost pridelka ogrščice. Oljna ogrščica je zanimiva kultura v kolobarju, nadalje zaradi pridelave olja in predelave v pogonsko gorivo ter na živinorejskih kmetijah služi ostanek predelave kot vir kakovostnih beljakovin. KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Foto: arhiv Ptuj • Deset let kolesarskega centra Bike Ek Center, ki mu ni para daleč naokrog 26. aprila letos je bil kolesarski center Bike Ek star deset let. Deseti rojstni dan centra so praznovali že na novi lokaciji, Ulici Heroja Lacka 9, v prostorih nekdanje Mercatorjeve Kovine, ki so jo odprli 1. maja letos. Center je začel svojo pot v Dominu centru, njegova druga lokacija pa je bila Jadran- Kdo so (bili) Maji Maji so ljudstvo s tri tisoč let staro civilizacijo. Njihova zgodovina se deli na več obdobij. Pojavili so se v t. i. predklasičnem obdobju (2600 pr. n. š. - 250 n. š.) na polotoku Jukatanu. Prvi arheološki dokazi o njihovem obstoju segajo v l. 80o pred n. š., vendar prevladuje mnenje, da so tam živeli že prej, saj so si gradili naselbine v območju deževnega gozda na težko dostopnih predelih. V klasičnem obdobju (250-900 n. š.) so razvili pisavo in številke, gradili stopničaste piramide ter postali najnaprednejša civilizacija Centralne Amerike. Propad visoke kulture Majev naj bi se zgodil proti koncu klasičnega obdobja. Vzroki zanj so do danes ostali nepojasnjeni. Postklasično obdobje je trajalo od 10. do 16. stoletja, do prihoda Špancev. V svoji sveti knjigi Popul Vuh so Maji napovedali ta dogodek. Španci so imeli z osvojitvijo Jukatana veliko težav. Vojna je trajala vsaj 40 let, od začetka 17. stoletja do l. 1642. Maji so se zavojevalcem uprli še nekajkrat. Najbolj uspešna vstaja je bila t. i. Vojna kast v 19. stoletju. Kljub splošnemu zmotnemu prepričanju Maji nikoli niso izumrli, saj da- ska ulica, leta 2006 so v neposredni bližini odprli tudi hostl Eva, ki so ga namenili nes živi na milijone pripadnikov tega ljudstva v južni Mehiki in Srednji Ameriki. Majevski koledarji Maji so poznali kar 22 koledarjev, od katerih jih pet še nikoli ni bilo objavljenih. Njihov glavni koledar velja za najtočnejšega na svetu, saj še nikoli ni zgrešil. Nekateri od teh koledarjev so spremljali velike časovne cikluse, ki so trajali več kot deset milijonov let. Eden izmed njih je znan kot koledar dolgega štetja in obsega dobo velikega kroga, ki traja 1,872.000 dni (približno 5125 let) oziroma 13 baktunov (časovnih ciklov). Vsak baktun obsega 144.000 dni oz. približno 400 let. Po nekaterih izračunih naj bi se trenutni krog, ki se je začel 11. avgusta 3114 pred našim štetjem, končal 21. decembra 2012. Tedaj se bosta zaključili tudi dve obdobji (260.000-le-tno in 26.000-letno). V zadnjih 26.000 letih je prehod med zemeljskimi veki doživelo le pet generacij. Naša bo šesta. Obenem bomo priča sila redkemu pojavu. Naše osončje bo potovalo preko navidezne ločnice, ki deli galaksijo na dva dela. Poravnani in povezani bomo tudi s skritim virom energije, ki se nahaja v osrčju Mlečne ceste. Kaj pomeni za kolesarje. Zdaj je v drugih rokah in od junija letos ponovno aktiven. tako izjemen dogodek v zgodovini vesolja? Resnica je, da tega nihče ne ve zagotovo. Doktrino zemeljskih vekov in naravnih ciklov podpira tudi t. i. precesija ekvinok-cijev. To je potovanje Zemlje skozi 12 ozvezdij zodiaka, ki traja 25.625 let, kar po navadi zaokrožajo na 26.000 let. Potovanje skozi vsako zodia-kalno znamenje traja približno 2160 let. Doba rib, ki se je začela z Jezusom Kristusom, se preveša v dobo vodnarja. Po ezoteričnem izročili pa se bo 21. 12. 2012 zaključila še t. i. atlatidska doba, ki se je začela pred 260.000 leti. Očiščevalna kriza Leta 2012 se začenja dvajsetletno prehodno obdobje, ki bo trajalo do l 2032, ko se bo dejansko začela "zlata doba". Na dan zimskega solsticija 2012 bodo v medsebojni interakciji trije planeti - Neptun, Pluton in Uran. Prvi pomeni višjo duhovnost, drugi preobrazbo in tretji spremembo. Za časa "med dvema svetovoma" bo veliko ljudi izkusilo korenite osebne spremembe. Te spremembe bodo številne in naraščajoče. Od nas bodo terjale delo, osebno (duhovno) rast, zaradi katere smo tukaj na Zemlji. Primeri bodo različni, od prekinitev dolo- Kolesarski center Bike Ek se je specializiral na ponudbo koles in dodatne opreme. Odločitev za odprtje centra je prišla čez noč, pove Andreja Bezjak, ki se skupaj z Iztokom Robičem in Maticem Robičem trudi, da na enem mestu ljubitelji kolesarjenja dobijo vse, kar potrebujejo, vse, kar je vrhunske kakovosti in trendovsko. Iztok Ro-bič, ki sicer prihaja iz Celja, je ugotovil, da tisti, ki se jim pri kolesu kaj pokvari, na Ptuju nimajo trgovine, v kateri bi kupili potrebno za popravilo. Zagotavljajo pa tudi servis koles, ker je treba strankam, da bodo zadovoljne in se vračale, ponuditi celovito storitev. V Bike Eku poskrbijo tudi za nastavitve pozicije na kolesih. Za tiste rekreativce, ki letno prevozijo od 3000 do 10 tisoč km, je pravilna pozicija na kolesih izjemnega pomena. Za to se je specializiral Matic Robič, ki ima trenutno največ znanja s tega področja v Sloveniji. Med drugim se je čenih zvez, selitev na druge lokacije, zamenjave službe, pa vse do spremembe v načinu razmišljanja, spremembe DNK (vrnitev neaktivnih delov v delovanje) itd. V prehodnem obdobju se bo spremenila tudi vremenska slika. Najbolj nestabilno vreme bo med letoma 2017 in 2022, ko bo naraslo število poplav in potresov. Potem ne bo več naravnih katastrof in vreme se bo umirilo. Zlata doba Vstop v novo, "zlato dobo" bo podoben tistemu prelomnemu evolucijskemu trenutku, ko se je človek iz homo erectzusa razvil v homo sapiensa. Trenutno vlada homo agresus, katerega obdobje se bo izteklo l. 2011. Potem bo nastopil čas homo luminusa ali razsvetljenega človeka, ki bo imel prebujeno kozmično zavest. Nove dobe ne bosta zaznamovala znanost in tehnologija, kot so do sedaj napovedovali futuro-logi. Človek je z razvojem v to smer že prispel na rob uničenja, zato bo sledila "duhovna revolucija", ki pa je seveda posledica evolucijskega razvoja. Človek bo vedno manj egoističen in vedno bolj al-truističen, pripravljen delati v skupno dobro. (Nadaljevanje prihodnjič) izobraževal tudi v Ameriki. Po desetih letih dela so zadovoljni, čeprav se je treba nenehno truditi, za vsakega kupca posebej, poudarja Andreja. Lokacija v mestnem središču, čeprav je v ulici brez prometa, se je pokazala kot odlična. Za svoje stranke so uredili tudi parkirišče, na katerega se pride iz Vinarskega trga. Mestno jedro, iz katerega so se mnogi že preselili, se je v tem primeru pokazalo kot prava izbira. S pravo mestno politiko pa bi lahko naselili vse trenutno prazne lokale v mestu, so prepričani v kolesarskem centru Bike Ek. Lahko bi se zgledovali po MO Celje, ki je znala prisluhniti tovrstnim potrebam in lokale oddati v najem po simbolični najemnimi. Mesto pa bi tudi sicer moralo več narediti pri urejanju fasad oziroma pročelij stavb ne glede na * 1xnočitevz zajtrkom lastništvo, skupaj s spomeniško stroko, ki bi morala biti prijaznejša do investitorjev v starem mestnem jedru. S tem bo pridobilo tudi na vsebini in ponudbi. Bike Ek se ponaša tudi z uveljavljenim servisom za tekaške smuči in snowbo-arde, ljubitelji teka na smučeh pa si pri njih lahko tudi kupijo tekaške smuči in vso dodatno opremo. Tudi tek na smučeh se vse bolj uveljavlja, še bolj pa se bo razmahnil ob bližnji Univerziadi v Mariboru, je prepričana Andreja. Več ko bo na Ptuju turistov, večja bo tudi izposoja koles, ki jo v Bike Eku prav tako zagotavljajo. Mesto in okolje pa ob tem potrebuje tudi več urejenih kolesarskih poti in promocije, ki je je še vedno premalo za vse vidike ponudbe na Ptuju in v okolici. MG Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo H^j nutukur/icu ^O^ETJA aott Naša skupna akcija se bliža h koncu, saj jo bomo v pone-deljekzaključili in vam v torek, 23.8. sporočili zmagovalca oziroma zmagovalko. Pohitite in pošljite glasove za vašega najljubšega natakarja oziroma natakarico. Upoštevali bomo vse glasovnice, ki bodo v naše uredništvo dostavljene do ponedeljka. 22.8. do 12.00 ure. Glasovnice, ki bodo prispele kasneje ne bodo več upoštevane in tudi ne bodo sodelovale v nagradni igri, v kateri bomo podelili mamljive nagrade naših sponzorjev. Naj natakarali naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a: 3-dnevni paket za dve osebi Adria Ankaran Izmed vas, ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali: 2 xpolpenzion 1xala cartvečerja vznvi Restavraciji Cnzvezt Dvnonsteljza snba v Hntelu Ccnvent***(*j Vstno vonkriti bazez z ngreva-zn mnrskn vndn 'ična taksase plača za recepciji f UIICVMI L/OI\Cl i-CI dve osebi ' 1 x znčitev z zajtrkom ' Dvnonsteljza soba vHntelu Convcnt***f*J ' Vstno v onkriti bazez z ngreva-zn mnrskn vndn ., . Gosuln i;?™; Kibii Trenutni vrstni red: 1. DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB 2. DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJA ZILA 3. IVANKA KRAJNC - POMARANČA 4. ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP 5. JANKO LAMPRET-DOLINA WINETTU 6. SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS 7. GELIKA BREZNIK-BAR GELIKA 8. RENATA VESENJAK - BAR BIKERS CAFFE 9. BRIGITA ZEMLJIČ - DIN DON 10. ANICA VERHOVŠEK- BAR KUHAR Akcija poteka od 1.7. -19.8.2011. Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti. Glasuje Naziv in naslov lokala: Ime in priimek glasovalca: Naslov: Telefonska številka: Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 22.8.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj Foto: Črtomir Goznik V kolesarskem centru Bike Ek se trudijo za vsakega kupca posebej (od leve) Matic Robič, Andreja Bezjak in Iztok Robič. Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (26.) Prelomno leto 2012 Po Majevskem koledarju bo leta 2012 konec sveta, kot ga poznamo. Črnoglede napovedi pravijo, da bomo doživeli strahovite naravne katastrofe (poplave, potrese, požare), zaradi zamenjave zemeljskih magnetnih polov in/ali da bo v Zemljo trčil komet. Po ezoteričnih napovedih je to prelomni trenutek, ko bo "očiščevalni krizi" sledila "zlata doba" in razvoj neslutenih duhovnih razsežnosti. 21. decembra 2012 se zaključujeta tudi dva velika časovna cikla, prvi, ki je trajal 260.000 let in drugi 26.000 let. Tistega dne bomo priča še izjemno redkemu astronomskemu pojavu, poravnavi našega sončnega sistema z "ekvatorjem" Mlečne ceste, istočasno pa se bosta še drugi dve galaksiji izravnali z našo. Slo glasbene novice Od 24. avgusta do 7. septembra bo v programu Kina Dvor v Ljubljani predvajan celovečerni dokumentarni film Tist' dan v tednu, ki so ga ob 20-letnici delovanja skupine Big foot mama premiernopredstavili novembra lani. Odpremiere v Kinu Šiška je bil film distribuiran preko kino mreže Planet Tuš, trenutno pa je poleg ljubljanske distribucije v Kinu Dvor predstavljen še po dvoranah art kino mreže in po kulturnih domovih, mladinskih ter študentskih klubih po Sloveniji. Predvidoma jeseni, po zaključku kinematografske distribucije, bo film predvajan tudi na sporedu RTV Slovenija in izdan na DVD-ju. Film pa je ta mesec začel tudi svojo festivalsko pot. V tekmovalnem programu Festivala glasbenega filma Starigrad Paklenica je bil predvajan 7. avgusta. :k-k-k Skupina Pop Design že več kot dve desetletji na glasbeno tržišče prinaša hit za hitom. Ena izmed njihovih največjih uspešnic je pesem Zate, s katero so publiko osvajali v 90. letih. Pesem je bila leta 1989 izdana na albumu Slava Vojvodine Kranjske. Te dni pa skupina na trg pošilja skladbo v novi zvočni podobi. Remiks pesmi je ustvarila ekipa DeeJay Time in Dj Svizec. •k-k-k Skupina Atomik Harmonik se predstavlja z novim albumom, naslovljenim Traktor polka. Enako ime, kot je naslov albuma, ima tudi skladba, ki je že postala letošnja himna žurov in veselic. Na albumu je 11 pesmi, med drugim tudi Traktor polka v angleški verziji ter videospot za naslovno pesem, poleg tega pa še nekaj poznanih, a še neobjavljenih uspešnic, kot so: Lep sončen dan, Vse pride in gre, Ustnice brez poljubov, Jasmina... MZ D BTl 1 O r> -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. AYLA - PEČAT J-A ČUTIŠ TO J8;:LEJLA - TI SI 7. ADI SMOLAR j - ČE TE ■ ENA NOČE, TE PA DRUGA HOČE 6. JERICA HABER - ŽIVLJENJE SE SMEJI 5. ERIK & TRKAJ - SVET JE MOJ 4. GAŠPER RIFELJ - KRIV SEM 3. EVA ČERNE - MOJA POT 2. ŠPELA GROŠELJ - V TRETJE RADO GRE 1. DAN D - TVOJE JE VSE Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček Lapajna prisega na dobro glasbo Nova avtorska pesem kitarista, multi instrumen-talista in producenta Dejana Lapanje z naslovom Dajem odpoved je nastala iz upora do brezdušnega glasbenega postavljaštva in pohlepa. ter z Ansamblom Ankaran, ki preigrava šansone Frana Milanskega - Ježka. V zadnjem času veliko kon-certira v kantavtorskem duetu s Katarino Juvančič, s katero sta bila lani nagrajena na slovenskem kantavtorskem festivalu Kantfest. V letošnjem poletju pa poleg koncertov doma in v tujini (Festival Lent, Sarajevo, Ruše, Festival akustične glasbe Žalec, Festival Pisana Loka) svoje ustvarjalne moči posveča izdaji prvega albuma, ki bo predstavil zgodbe žensk in izide v začetku leta 2012. MZ »Dovolj sem videl globokih dekoltejev, o katerih bereš pri frizerju v rumenem tisku, na pravih odrih pa jih nikjer ne zaslediš, ker živijo samo v medijih in razmišljajo zgolj o tem, kako in komu bi se najbolje prodali. Glasba naj bo iskrena, naj se razdaja, naj se izvaja v živo! Slovenija je glasbeno onesnažena z »ukradenimi refreni«, klišej-skimi, vsebinsko ter čustveno praznimi komadi, ki nastajajo izključno zaradi dobička, poslušalcem pa razen hipnega »užitka« ne ponudijo ničesar. Predlagam, da se gremo zares, da postavimo glasbo na prvo mesto, da smo to, kar smo!« pravi Dejan, ki je v svoji pestri glasbeni karieri že sodeloval in igral z vidnejšimi domačimi in tujimi glasbeniki, kot so: Vladko Stefanovski, Vasko Ata-nasovski, Terrafolk in drugi. V zadnjem času se posveča predvsem komponiranju in produ-ciranju skladb za novo ploščo. Kot kitarist sodeluje v skupini Mljask Vaska Atanasovskega, s katero so maja nastopili na mednarodnem festivalu Druga godba. Zasledite ga lahko tudi v duetu s pevko Severo Gjurin Foto: Suncan Stone Dejan Lapajna Filmski kotiček Super8 Vsebina: Joe, Alice, Charles, Cary in Preston svoje otroštvo preživljajo na najlepši možni način: brezskrbno in svobodno. Ker živijo nekje konec sedemdesetih oz. v začetku osemdesetih, ne poznajo mobitelov in interneta, zato hodijo ven, se družijo in neobremenjeno uživajo v vožnji s kolesi, dogajajo se prve nežne simpatije, svojo divjo domišljijo pa kanalizirajo tako, da s kamero super 8 snemajo svojo lastno grozljivko o zombijih. Njihovo idilo skali grozovita nesreča tovornega vlaka, za katero se izkaže, da je bila povzročena namerno. Iz razbitin pobegne neznano bitje, ki začne terorizirati njihovo malo mestece... J. J. Abrams se je rodil ravno v takšnem času, da je svoja for- mativna leta preživel v zadnjem relativno svobodnem desetletju, v osemdesetih, preden smo postali družba strahu, dvomov in negotovosti. Med drugim so k temu pripomogli zgodnji Spielbergovi filmi, ko je le-ta še gojil fantiča v sebi in snemal uspešnice, kot s E. T., produci-ral Vrnitev v prihodnost in ostale vrhunske pop corn klasike. S filmom Super 8 je Abrams hotel poustvariti nedolžno vzdušje takšnih filmov, zato ni čudno, da je Spielberg postal njegov producent. Oba sta regresirala 30 let nazaj v svojo preteklost ter kot velika poznavalca tega obdobja in mojstra filma uspela ponuditi sijajen vpogled v tiste čase, saj film zaobjame vse tisto, kar smo takrat radi gledali. Fanta sta šla še dlje in se s kratkim otroškim filmom v filmu vrnila v svoje otroštvo, ko sta kot mulca snemala svoje prve lesene filme in ravno ta otroški film, ki se odvrti med odjavno špico, je najboljši del filma. Kljub temu da je Super 8 torej nekakšen meta-film oz. zbirka odmevov drugih filmov, pa je to sladko-otožno potovanje v nedolžen svet izpred 30 let tudi povsem samosvoj film. Po eni Super8 Igrajo: Joel Courtney, Elle Fanning, Kyle Chandler, Ron Eldard, Noah Emmerich Režija: J. J. Abrams Žanr: znanstveno fantastični Dolžina: 111 minut Leto: 2011 Država: ZDA strani gledamo izjemno ganljivo zgodbico o prvi ljubezni in sladkobi nepokvarjenega otroštva, po drugi strani pa triler o zaroti krute ameriške vojske in grozljivko o izvenzemeljskm bitju. Zaradi takšnega kontrasta prva plat filma izpade toliko lepše, a v pripovednem loku to zahteva vzporeden razvoj dveh zgodb, ki se na koncu seveda katarzično strneta v eno, tu pa leži morda edina šibka točka filma. To zlitje sicer lepo govori o koncu otroštva in vstopu v odraščanje, toda zaradi prejšnje ločenosti obeh zgodb je čustveni višek filma morda malce šibkejši, kot bi lahko bil. Morda k temu pripomorejo tudi kanček preveč očitne prispodobe o tem, kako mrtve pustiti za seboj in se ozreti v prihodnost, kar nazorno pokaže posnetek z verižico, medtem ko je voda, ki oblije množico, katarzični očiščevalni element, ki nas spere grehov, v katere nas je zapeljala tipična človeška slepota in strah pred neznanim. Super 8 zato deluje bolj kot filmček in manjša retro-kapsula in ne kot veliki holivudski film, kar mu gre kvečjemu šteti v dobro. Verjetno najbolj pomenljiv pa je prizor z walkmanom, ki lepo opiše osemdeseta: medtem ko smo poslušali glasbo in se slepo zibali oviti v trans, je svet okoli nas odšel k hudiču. Matej Frece Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. UGANKARSKI SLOVARČEK: ATKA = otok v Aleutih, BELIT = mineral, GABRINA = mlad gabrov gozd, gabrje, IČNA = potok, ki se izliva v Savinjo, OPALNI ROB = pesniška zbirka Matjaža Kocbeka iz leta 1980, REMIH = slovenski narodni heroj (Dušan, 1922-1944), SION = belo švicarsko vino, VIGOTSKI = ruski psiholog (Lev Semenovič, 1896-1934). ■euuqe? 'e>jiv '|eeje T®jodau 'u|e|A| 'Jeuiea 'e]S|/\| 'qoj |U|edo 'euo| 'wapi 'jagadsip 'se|y 'on 'isoupojeu 'A|e 'je§a| 'sa|do] 'loijaj 'eunajws Vd 'euua« '»jAoqajai 'eiosodzi 'eunœjjo 'paia 'ipay 'ojewe 'ojzoq :ouAejopoA '3XNVZIUX 31 A3HS3H RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 20. avgust 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 21. avgust 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 22. avgust 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 23. avgust 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 24. avgust 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). ČETRTEK, 25. avgust 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Sora). PETEK, 26. avgust 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). Horoskop OVEN Dobro vam bo šla od rok diplomacija. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi In k akciji boste znali motivirati druge ljudi. Priložnosti na delovnem mestu boste znali pravilno izkoristiti. Največ energije in motivacije boste potrebovali doma. Spremembe so sestavni del življenja. BIK Globoko v sebi boste izdelali načrt in določili pomembnost nalog. Prvi dnevi v septembru bodo za vas zelo pisani in harmonični. V ljubezni se boste z ljubljeno osebo zbližali. Pomembne spremembe vas čakajo v pogledu komunikacije in intelektualnih dejavnosti. DVOJČKA Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča in tako boste kos obveznostim. Največ moči najdete v pogovoru in naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Ustvarjalna in zvedava energija vas čaka v pogledu službe. Aktivno se boste soočili s tistimi izzivi, ki vas bodo čakali. Srečen dan: sreda. RAK Čeprav bodo mnogi trdno poprijeli za delo, boste vi imeli možnost oddiha. Sreča se vendarle lesketa na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Soočili se boste s tistim, kar morate še spremeniti. V ljubezni vas čaka prijetnost in odprtost. Poslovni uspehi in finančni prilivi gredo z roko v roki. LEV Globoko v sebi boste spoznali pojem ljubezen in se veselili vsakega dne. Romantična doživetja in prijetnosti bodo šli skupaj. Na delovnem mestu vas čaka neko zatišje in diplomacija vam bo prinesla napredek. Pravzaprav bo pomembno, da ne spregle-date smerokazov. DEVICA Narava bo naravna sprostitev in oblika meditacije. Prav gotovo boste imeli veliko obveznosti, ki jih boste delali z ljubeznijo. Pomembno bo, da ločujete zrno od plev. Tišina v ljubezni vam bo podarila moč, da boste lažje spregledali partnerjeve namige. Kreativno izražanje bo igra za dušo. TEHTNICA Pričakovati je priložnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Pogumno boste stopali po zastavljeni poti in odločno hrepeneli po svojih izzivih. Na delovnem mestu vam bo jezik tekel kot namazan, imeli boste celo paleto idej in zamisli. V ljubljeni osebni najdite tudi prijatelja in zaupnika. ŠKORPIJON Srečo boste iskali vsepovsod in jo našli v osrčju svojega doma. Pred vami je ambiciozen teden, in če boste uporabili kanček zdrave previdnosti, bo to čas briljantnih rezultatov. Službeno se boste še nekoliko dokazovali in plezali po statusni lestvici. Srčni izvoljenec vam bo igral prijetno melodijo. STRELEC Zelo se boste umirili in premislili, preden naredite korak ali dva naprej. Raziskovalno delo vam bo koristilo. Na svoj način boste raziskovali skrivnosti in odkrivali misterije. Poglobili se boste v tisto, kar vam bo neznanka. Življenje vam bo ponudilo možnost prijetnega ljubezenskega srečanja. KOZOROG V vaše življenje bo zapihal svež vetrič in prinesel neke novosti. Spremembe sprejmite z odprtimi rokami in naredite kaj zase. Odpravite se lahko na dolg sprehod in partnerju izpoveste ljubezen. Čas bo primeren za nove naloge in obveznosti. VODNAR Na gosli življenja boste zaigrali prijetno in živahno melodijo. Vsekakor boste našli smisel za naprej in ustvarjali prijetnosti. Postali boste zelo delavni, pridni in marljivi. Spodbudno bo, da telesu v naravni obliki dovajate dovolj vitaminov in mineralov. V ljubezni se naučite poslušati. RIBI Poletju boste pomahali v slovo in se v isti sapi soočili s kopico obveznosti. Naredili boste nekaj zase in pogumno stopali naprej po svoji poti. Ne pozabite na tiste drobne trenutke sreče in povezanosti v ljubezni. V komunikaciji vas bo označevala tišina in istočasno najdete mnoge odjovore. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Med ljudskimi pevci in godci. Vsako nedeljo po 7. uri! Podlehnik • Z atraktivnega padalskega spektakla Ptujčani pometli s konkurenco Po 26 letih, ko je bilo na podlehniškem jezeru izvedeno zadnje tekmovanje padalcev v skokih v jezero, so ga letos ponovno obudili - predvsem po zaslugi tamkajšnjega občinskega vodstva in Aerokluba Ptuj. Sodelovalo je pet ekip padalcev iz treh držav, Ptujčani, člani padalske sekcije pri Aeroklubu Ptuj, pa so suvereno opravili z vso konkurenco, saj so zasedli prva tri mesta, kar sedem padalcev pa se je uvrstilo v prvo deseterico. Ekipe, ki so se udeležile tekmovanja, so bile: Podlehnik 1 (izkušeni padalci padalske sekcije Aerokluba Ptuj), Podlehnik 2 (mlajši padalci padalske sekcije Aerokluba Ptuj), Prijedor (padalci iz Bosne in Hercegovine); Corinthia Seebirds (padalci iz Avstrije) in Cro mix (mešana ekipa hrvaških in bosanskih padalcev). Prvi, sobotni dan tekmovanja je bil za številne obiskovalce, ki so lahko padalce opazovali s terase tamkajšnjega gostišča ali kar med sprehodom ob jezeru, več kot zanimiv. Prva ekipa petih padalcev se je nad jezerom pojavila sredi dopoldneva; z letala na kilometru višine je pet padalcev odsko-čilo takoj drug za drugim, da so lahko zaporedoma, s primernimi časovnimi zamiki pristajali na drobnem splavu sredi jezera, pa so morali padalci odpirati padala na različnih višinah; tisti, ki ga je odpiral najkasneje in se je torej najhitreje bližal ciljni točki na lesenem splavu, je doskočil prvi, s pomočjo osebja in sodnikov na splavu v nekaj sekundah pospravil padalo in takoj zatem je bil na doskoku že drugi padalec. Sprva, ko so prve doskoke na cilj opravili ptujski padalci iz ekipe Podlehnik 1, je vse izgledalo neverjetno lahko in tekoče, a se je kaj kmalu pokazalo, da še zdaleč ni tako. Ekipa petih avstrijskih padalcev je namreč nekoliko zgrešila cilj in padalci so se kot za stavo skopali v jezeru in preverili temperaturo, ki je bila menda kar znosna. Po mnenju profesionalnega padalca Petra Balte so bili prvi zgrešeni doskoki avstrijskih kolegov veliko bolj stvar psihe kot neznanja, kar se je dejansko pokazalo v naslednjih skokih, ko ni bilo več štrbunkanja v vodo. Slabše kot Avstrijci pa sta jo odnesla dva tekmovalca iz bosanske ekipe; eden si je ob doskoku na rob splava lažje poškodoval nogo, drugi pa se je moral nadaljnjim skokom povsem odpovedati, saj si je ob doskoku zlomil nart. Tekmovanje je bilo kljub temu v skladu z načrtom speljano do konca; vsi padalci so odskočili šestkrat. Za nedeljo sta bila napovedana še po dva skoka vseh ekip, a se je po prvi oziroma skupno sedmi seriji skokov zataknilo; mladi padalci iz ekipe Podlehnik 2 so imeli namreč zaradi neustreznega, turbulentnega vetra velikanske težave z doskoki; dva sta prav grdo, a na srečo brez poškodb, še pristala na splavu, ostali pa so se potem, ko so videli, da zaradi vetra nikakor ne bodo mogli pristati na splavu, ampak v jezeru, še pravi čas odločili zategniti padala tako, da so doskočili na nasip ob jezeru in Ljutomer • Sejemski utrip v Prlekiji Organizator sejma, Turistično društvo Ljutomer, se je v počastitev 55. občinskega praznika še posebej potrudilo, saj je bil prireditveni prostor v mestnem središču razporejen veliko bolj smotrno kot prejšnja leta. Prednostno vlogo na njem so dobila turistična društva, obrtniki in podjetniki ter izdelovalci domače obrti, rokodelci, vinogradniki, čebelarji in Nekaj mladih ptujskih padalcev je zaradi turbulentnega vetra raje doskočilo na nabrežine jezera kot v vodo. Ciljne doskočne točke na splavu ni bilo lahko zadeti; avstrijski tekmovalci so v prvih skokih celo štrbunkali v vodo. se tako izognili padcu v vodo ter posledično dolgemu sušenju padal. Po končanem tekmovanju so zmagovalce določali centimetri; najboljši so bili tisti, ki so zadeli natančno v ciljno točko, označeno na blazini na splavu, oziroma so doskočili čim bližje slednji. Ekipno si je zmago in s tem zmagovalni ter prehodni pokal priborila ekipa Podlehnik 1, ki so jo sestavljali: Peter Balta, Boris Janžeko-vič, Gorazd Vindiš, Aleksander Čuš in Tonček Gregorič. Drugo mesto je osvojila ekipa Pod-lehnik 2 v sestavi: Tomaž Korpar, Matej Kostanjevec, Matevž Cestnik, Sergej Pu-kšič in Marko Veselič. Tretje mesto ekipno je pripadlo padalcem iz Pijedora, četrto mesto je osvojila ekipa Corinthia Seebirds, peto pa ekipa Cro mix. Posamično pa je prvo mesto z daleč najbolj točnimi doskoki zasedel Peter Balta, drugi je bil njegov ekipni kolega Gorazd Veselič in tretji prav tako član iste ekipe Aleksander Čuš. Med tremi ženskami padalkami pa je bila po rezultatih najboljša Veseljka Pirc (Cro mix ekipa). Vse zbrane na atraktivnem padalskem tekmovanju je ob podelitvi pokalov in lepih nagrad (prvouvrščeni je prejel 1000, drugouvrščeni 600 in tretjeuvrščeni 400 evrov) pozdravil in jim čestital tudi podlehniški župan Marko Maučič, ki se je zahvalil sponzorjem in donatorjem za vso pomoč, še posebej pa vsem ostalim, ki so omogočili tekočo izvedbo zahtevnega spektakla; sodniški ekipi, ki jo je vodil Viktor Kupljenik, pilotu Tomažu Pliberšku, ki je padalce prevažal z letališča v Moškanjcih, PGD Podlehnik za varovanje prireditve in pomoč pri medicinski oskrbi, potapljačem ptujskega potapljaškega kluba in številnim drugim. Poudaril je še, da je bila organizacija prireditve z vsemi prevozi padalcev z jezera do letališča večkrat na dan, pa prevozi padalcev s splava na kopno itn. izjemno zahtevna, da pa bodo padalski skoki ponovno tradicionalna prireditev, že naslednje leto speljana na večjem splavu kot letos, ter da je prepričan, da bo vsako leto prireditev boljša, konkurenca padalcev večja, 50-letnico skokov pa bodo gotovo obeležili še prav posebej slovesno. M.S. Na sejmu množično in zabavno TUdi letošnji, že 27. Prleški sejem »po celen Lotmerki« je v prleško prestolnico zvabil množico obiskovalcev, ki so imeli na 110 stojnicah pestro izbiro najrazličnejših izdelkov in storitev ponudnikov iz številnih slovenskih krajev, največ iz Podravja, Prekmurja in Prlekije. Zmagovalna ekipa Podlehnik 1: Peter Balta (prvo mesto tudi med posamezniki), Boris Janžekovič, Gorazd Vindiš (drugo mesto med posamezniki) in Tonček Gregorič, manjka Aleksander Čuš (tretji med posamezniki) z županom Markom Maučičem. Tudi letošnji sejem je bil »po celen Lotmerki« aktiv kmečkih žena. Večina od njih je razstavni prostor prejela brezplačno, kar je zagotovo dobrodošla novost za marsikaterega udeleženca. Tokrat je vsa kramarska roba dobila svoj prostor na obrobju mesta ter po dolgem času tudi na lokaciji nekdanje ljutomerske tržnice. Bistveno boljša in popolnejša kot v preteklosti je bila tudi gostinska ponudba, ki jo je ob mnogih kulinaričnih dobrotah dopolnila še LD Ljutomer s pristnim lovskim golažem. Skozi dopoldansko sejemsko dogajanje so se v kulturnem programu zvrstili Pihalni orkester KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera, Ljutomerski oktet, Ljudske pevke iz Središča ob Dravi, Tam-buraška skupina Bisernica DU Ljutomer, Fantje iz Male Nedelje, folklorna skupina Babinci ter učenci Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera. Tradicionalna je bila tudi postavitev klo-potca pred Mestno hišo. Popoldne in zvečer sta obiskovalce zabavali dve glasbeni skupini. NŠ Novičke iz Term Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS f IV. Rimske igre v Termah Ptuj od 18.8.-21.8.2011 RIMSKI celodnevni OTROŠKI TABOR MALEGA PRIMUSA IN MALE PRIME 19. avgust in 21. avgust 2011 Za otroke od 7. leta dalje. Cena: 40 eur/otroka. Prijave sprejemamo na tel: 051/ 655 -122 e-mail: nadja.kmetec@terme-ptuj.si 6. Državno prvenstvo v toboganskem spustu 27.8.2011 Vse informacije na www.terme-ptuj.si/obvestilainprireditve Preživite poletne počitnice na Termalnem Parku Term Ptuj Pestra gostinska ponudba, številni bazeni, tobogani ter animacija za mlade po srcu. Družinske vstopnice že od 35 €. Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas. Razvajajte se in uživajte ob ponudbi meseca v Valens Augusta wellnessu. Za vas smo pripravili: MASAŽA MESECA - Rožna Aromatic Moor Mud masaža !2S minut ročna masaža + obloga hrbta) REDNA CENA: 38 €, CENA S POPUSTOM: 30,40 € Lepo oblikovano telo in brezhibno lepa koža - to niso le nedosegljive sanje. Z našimi postopki lahko postanejo resničnost. LIPO DETOX - anticelulitni postopek, neaa telesa Icca. 60 minuti REDNA CENA: 48 €, CENA S POPUSTOM: 38,40 € Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si,rezervacije@ferme-ptuj.si á-q«» Tsftrtalrli patli Termalni I-»k ' i Bark Augusta ^^«OWHiNBSS Foto: SM Foto: SM Foto: NS Mali oglasi STORITVE SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. AKSIOM INŠTRUKCIJE: matematika, poslovna matematika, statistika, računovodstvo, fizika, mehanika 031 371 187._ IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037. PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373. IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363. RADIOPTUJ na áfiUtec www.radio-ptuj.si PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282. UGODNO prodam suha bukova drva, dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91._ KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305._ NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursus, Ferguson univerzal ali podobno, starejši ali novejši. Tel. 070 521 564. PRODAM šest prašičev od 35 do 40 kg. Tel. 051 249 888._ PRODAM odojke v teži od 25 do 30 kg, mesni tip EL 44 in EL 54. Tel. 041 670 766._ PRODAM zelo dobro ohranjen trosilnik hlevskega gnoja, štiritonski Teh-nostoj, ter trosilnik umetnega gnoja Hmezat in ličkalnik za koruzo. Tel. 041 814 104. PRODAM gumi voz, žitno sejalni-co, predsetvenik, trosilnik umetnega gnoja in 300-litrsko traktorsko škropilnico ter kožuhalnik. Tel. 790 12 31_ PODARIM staro vino, predlansko, 1000 l. Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, Cirkulane. Tel. 761 15 91. PRODAM tri prašiče od 90 do 100 kg. Tel. 031 374 463._ PRODAM odojke, mesnate pasme, od 25 do 30 kg. Cena za kilogram 2 €. Tel. 051 426 841. PRODAM telico simentalko v 8. mesecu brejosti in kalana bukova drva. Tel. 031 623 356._ PRODAM 200-kg svinjo in ličkalnik za koruzo. Tel. 719 23 48. PRODAM odojke. Tel. 041 986 390. PRODAM dve telički simentalki. Tel. 031 210 586._ PIŠČANCE, težke 1,2 kg, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemamo po telefonu. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE POSLOVNI prostor, nadstandar-dni, 22 m2, v pritličju poslovne stavbe Omega na Osojnikovi 3 na Ptuju, ugodno oddam v najem, inf. na 041 652 729. PRODAM dvosobno opremljeno stanovanje (42 m2) v Ljubljani - Šiška. Tel. 041 680 271. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675._ PRODAM kuhinjo za 500 €. Tel. 031 443 052._ KRAŠKO ovčarko s papirji, prijazno, ubogljivo, z mladičem, ugodno prodam. Tel. 768 20 11. PRODAM nov šotor 8 x 5 m za 70 ljudi, gibljiva steklena vrata za klasičen kamin, servirni voziček in podstrešno lestev. Tel. 031 317 508._ MOŠKI SREDNJIH LET išče samsko žensko, staro okrog 40 let, za pomoč pri vzgoji otrok. Pošlji SMS na tel. 051 814 504, samo resne. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z g t as bo do srca na radiu Ptuj z Marjanom GLASBENA SOLA KAROLA PAHORJA PTUJ Dravska ul. 11, 2250 Tel.: 749 24 10 Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo NAKNADNI RAZPIS PREOSTALIH PROSTIH UČNIH MEST ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 PROGRAMI STAROST UČENCEV ŠTEVILO PROSTIH MEST PLESNA PRIPRAVNICA 1 6 4 PLESNA PRIPRAVNICA 2 7 3 PLESNA PRIPRAVNICA 3 8 2 BALET 1.RAZRED 9 4 PREDSOLSKA GLASBENA VZGOJA 5 9 GLASBENA PRIPRAVNICA 1 6 9 GLASBENA PRIPRAVNICA 2 7 21 STARSE PROSIMO, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za navedene razpoložljive programe se ne opravljajo preizkusi glasbenih sposobnosti. Starši v tajništvu šole izpolnijo prijavo za vpis. Za vse ostale programe so vpisna mesta že zasedena. Glasbena šola je po veljavni zakonodaji dolžna uskladiti število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi in dati prednost pri vpisu bolj nadarjenim učencem ter učenju orkestralnih instrumentov. JAZZ ODDELEK PREDMET ŠTEVILO PROSTIH MEST JAZZ KLAVIR 5 JAZZ SAKSOFON 4 JAZZ TROBENTA 5 JAZZ KITARA 4 JAZZ BOBNI 5 JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA 5 JAZZ PETJE 4 Predmeti jazz oddelka se bodo izvajali kot nadstandard. Zaželeno je glasbeno predznanje, primerljivo s štirimi letniki osnovne glasbene šole in odigrani dve skladbi neklasičnega značaja (blues, swing, funk ...). Starostnih omejitev ni! Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v sredo, 24. avgusta, med 15.00 in 17.00. Poleg glavnega predmeta bodo učenci jazz oddelka obiskovali še predmete: • jazz teorija, • rhythm & reading, • big band, • combo zasedbe. NOVINCI, VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA! www.tednik.si www.rQdio-tednik.si ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zaiivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETiCNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU. -wneyi.. poezije m vin a ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si STAREJŠO hišo na desnem bregu Drave, pri Ptuju, prodamo. Tel. 041 966 504 ali 031 547 783. KUPIM stanovanje, pritlično ali v I. nadstropju na Ptuju ali v bližnji okolici. Lahko brez udobja ali potrebno adaptacije. Kupim tudi posestvo z gozdom v Slov. goricah. Tel. 070 264 252. NA PTUJU prodam trisobno opremljeno stanovanje, 84 m2, II. nadstropje, renovirano v letu 2010 (podi, parketi, kopalnica, kuhinja).V bližini parka, osnovne šole, srednješolskega centra in trgovin. Vpisano v ZK in brez bremen. 041 915 364. NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po tel. 041 81 77 37. W0D«0 MltDOTO m© n« Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor iVoiLiajtz nai na íudovnm ifiblu! RADIOPTUJ ta. ¿filetee www.radio-ptuj.si 23. avgust 2011 večeri pred dnevi 24.-27. avgust 2011 Ptuj pesniška branja, filmske projekcije, ulične predstave, performansi, razstave, lutkovne predstave, bralne urice za otroke ČASTNI GOSTI: Tomaž Šalamun, Slovenija Jacques Roubaud, Francija Nora luga, Romunija KONCERTI: Nepozabne, Pesniški performans z Milo Kačič, Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbecove grape, Godalika, Katalena N O O Prireditvenik Petek, 19. avgust 9.00 do 18. 00 Ptuj, Terme. IV rimske igre; rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime 15.00 Sedlašek, Kmetija in vinogradništvo Konrada Vaupotiča: dnevi odprtih vrat kleti vinsko turistične ceste Haloze; degustacija vin pridelanih na kmetiji, narezek in domači kruh 16.00 Voličina, športni park: 12. tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah v organizaciji ŠD Voličina; športno tekmovanje v balinanju, nogometu, košarki, tenisu, odbojki in streljanju z zračno puško 17.00 Terme Ptuj: IV rimske igre; zbor vseh rimljanov in rimljank ter priprava na večerno zabavo v rimskem stilu; ob 19. uri bo rimska večerja z zabavnim rimskim spektaklom, rajanjem in glasbo do 24. ure 18.00 Terme Ptuj: IV rimske igre; predstavitev mednarodnega projekta Amber Expedition (jantarni pohod); odprtje razstav, predstavljenih ob 1850-letnici najstarejšega poljskega mesta; ogled replike rimskega poštnega voza in predstavitev mest Kališ in Ptuj; razstava nakita Božene Kaminske - V jantarju ujeta lepota 19.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 42. festival narodno-za-bavne glasbe 20.00 Vurberk, letni oder: veseloigra Frana Milčinskega - Gospodična Mici v izvedbi Gledališkega društva Vurberk 20.30 Slovenska Bistrica, Grad: Starobistriški večeri kulture; gledališka predstava Svobodni zakon 21.00 Lenart, letni oder: LenArt; komedija Mestnega gledališča Ptuj Prava baba z Urško Vučak, režija Peter Srpčič Sobota, 20. avgust 10.00 10.00 15.00 16.00 16.00 17.00 18.00 20.00 20.00 Majšperk - Breg: spust po reki Dravinji v organizaciji ŠD Breg Terme Ptuj: IV rimske igre; rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime; 10.30 pričetek rimske povorke; 11.00 predstavitev povorke na Mestnem trgu na Ptuju; 16.00 rimski spektakel, gladiatorske igre, ples vestalk; 19.00 nagovor poveljnika Markusa Antoniusa Primusa; 19.30 rimska veselica Majšperk: 15. praznik občine Majšperk; meddruštveno, meddržavno gasilsko tekmovanje moških in ženskih ekip za prehodni pokal Memorial Cirila Murka; predaja moštvenega gasilskega vozila Voličina, športni park: 12. tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah v organizaciji ŠD Voličina; športno tekmovanje v balinanju, nogometu, košarki, tenisu, odbojki in streljanju z zračno puško Podlehnik, Gorca, ob etnološkem muzeju: 6. tradicionalna postavitev klopotca v organizaciji TD Podlehnik; kulturni program, prikaz vinogradniškega dela, podelitev priznanj za urejenost domov Pobrežje, športni park: tradicionalni ribji piknik in svinjski bal ob 10-letnici TD Koranti s Pobrežja Sestrže, igrišče: 15. praznik občine Majšperk; odbojka na mivki v organizaciji ŠKD Sestrže Vurberk, letni oder: veseloigra Frana Milčinskega - Gospodična Mici v izvedbi Gledališkega društva Vurberk Borl - grad: predstava Toneta Partljiča - Čistilka in predsednik uprave, v režiji Vita Tauferja; igra Mojca Partljič Nedelja, 21. avgust Zgornja Polskava - ves dan: 9. tradicionalno srečanje konjenikov Slovenije 9.00 Stoperce, pred Domom krajanov: tradicionalni zajtrk za občane v organizaciji Društva gospodinj Stoperce 10.00 do 16.00 Ptuj, grad: avgustovski muzejski vikend za starše in otroke v organizaciji PM Ptuj-Ormož; izdelovanje slanih in peščenih slik 10.00 Terme Ptuj: IV rimske igre; rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime; rimska tržnica; 11.00 začetek finala rimskih iger - korakanje in metanje piluma na tarčo, prikaz borilnih veščin gladiatorjev in rimske vojske; 16.00 mini komedija in orientalski plesi; 17.00 zaključek iger z rimskim pogrebom; 17.30 zasedanje senata; 17.30 slavnostna postavitev spominskega stebra 13.00 Stoperce, Dolina Winettu in kmetija Valerije Lampret: 3. praznik borovničevca; odprtje razstave borovničevcev; 15. krst borovničev-ca; 16.00 tekmovanje v spretnostnem pitju borovničevca; 18.00 podelitev priznanj in razglasitev slovenskega prvaka med borovni-čevci 14.00 Dornava, vaško-kulturni dom in športno igrišče pri OŠ: 18. lukarski praznik v organizaciji TED Lukari Dornava; odprtje etnografske in kulinarične razstave, predstavitev biltena in razstave ob 50-letnici dornavskih ciganov, etnografski prikaz od priprave do trženja luka; nastop folklorne skupine Mladi lukari, Ljudskih pevk in godcev in moškega okteta iz Dornave, tekmovanje v pletenju luka v krence 14.00 Sestrže, igrišče: kmečke igre v organizaciji ŠKD Sestrže 19.00 Laporje, Šilihova dvorana OŠ: koncert Waldhuetter in brat - harmonika, kitara, vokal - Lepo je biti fraj ... 20.00 Vurberk, letni oder: veseloigra Frana Milčinskega - Gospodična Mici v izvedbi Gledališkega društva Vurberk Ponedeljek, 22. avgust 18.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 3. festival Glasba v kloštru Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla; otvoritveni koncert baročne glasbe Torek, 23. avgust 18.00 Lenart, letni oder: festival LenArt - predstava za otroke Skoraj najboljši cirkus Teatra Cizamo 18.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 3. festival Glasba v kloštru Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla; koncert skupine Noreia - Gremo na Irsko Kino Ptuj Petek, sobota in nedelja, 19., 20. in 21. avgust: 16.30 v slovenščino sinhro-nizirana animirana pustolovščina Avtomobili 2; 18.40 znanstvenofantastični akcijski spektakel Transformerji: temna stran meseca; 21.30 Art program: drama Zajčja luknja Program TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: koncert Alfija Nipiča; Avsenik tercet, Jožica Svete, Jožica Kališnik, Ansambel Braneta Klavžarja, Alpski kvintet, Anja Burnik in Brigita Šuler UCRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. www.radio-tednik.si Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL I Znamka Letnik cenf) Oprema Barva volvo s60 2.4 ds momentum 2003 5.270,00 £ servisna knjiga kov. srebrna peugeot 2061.4xs 2001 2.250,00 £ servisna knjiga črna renault espace 2.2 dciexpr.avt. 2005 7.500,00 £ servisna knjiga bela opelastra 1.616vc0mf0rt 2001 2.630,00 £ servisna knjiga kov. siva opel corsa 1.0 club 2003 2.450,00 £ prvi lastnik k0v.b0rd0 peugeot 2061.4ix-line 2005 3.990,00 £ prvi lastnik kov. srebrna fiatpunt01.2 sx 2001 1.850,00£ prvi lastnik kov. srebrna volkswagen touareg 2.5 tdiavt. 2004 14.500,00 £ servisna knjiga kov. črna kia ceed1.416v 2007 6.580,00 £ prvi lastnik kov. temno modra jeep grand cherokee 2.7td avt. 4wd 2002 7.900,00 £ avt. klima kov. siva volkswagen eos 1.4tsi 2010 18.900,00£ servisna knjiga kov. črna mercedes-benz slk 230 roadster komp. 1996 6.300,00 £ servisna knjiga kov. srebrna alfa rome0156 2.0ts selespeed 2003 4.750,00 £ redno servisiran Črna peugeot 3071.4hdi xr 2005 5.250,00 £ servisna knjiga kov. srebrna fordfiesta viva1.3 2004 4.120,00£ prvi lastnik kov. sv. mod. chevrolet lacett11.416v se 2004 4.150,00£ prvareg.05 k0v.b0rd0 seat ibiza 1.2 stella 2003 3.750,00 £ prvi lastnik rdeča citroen picass01.616v elegance 2006 6.250,00 £ prvi lastnik kov. srebrna renault quick. twing01.216vdyna. 2007 6.150,00£ servisna knjiga kov. srebrna opel cosmo antara 2.0 cdti avt. 2007 16.200,00£ avt. klima kov. siva renault grandt. megan dyn.plus 1.616v 2008 7.650,00 £ avt. klima kov. zlata renault cli01.216v bilabong 2003 3.150,00£ klima kov. srebrna chevrolet ave01.416v elite 2007 3.900,00 £ prvi lastnik kov. siva citroen c31.41 exclusive 2006 5.490,00 £ servisna knjiga kov. modra PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 191 ID:DO Ptujska kronika - par. 1015 H rana in vira 10:40 Spoznavamo obcins 11:00 SpDzrajraose.com 11=50 Art Ptuj 2011 12. oddaja 12=00 Ptujska hronika par. 12:15 Modra 12:50 Infi kanal 15:20 2. nogometna liga 15:50 Lokacija Slovenija 16:00 Koncert Piazzolloky 17:00 Povabilo na kavo — pari. 17:30 Moto seena -1. Oddaja 17i0 Info kanal 18:00 Ptujska kronika — pori. 11:15 Kultura na dlani oddaja o projektu EPK 19:15 Info kanal 13:45 Beach mastsr 2011 19:55 2. nogometa liga - pon. 20:25 Spoznajmgse.com 21:15 Spozrvarrc občine 21:30 Moto scena 2. oddaja 22:00 Ptujska kronika -pon. 22:15 Art Ptuj 2011-12. oddaja 22:25 Info kanal peDD PROGRAMSKA SHEMA PeTV $03012.20.8. 10:00 Otroška oddaja Eorišnica 11:00 Spoznavamo občini 11,15 Modro 11:50 Art Ptuj 2011-13. oddaja 12.00 Ptujska kronika 1215 Pivabilo na kara-pon. 12,50 Info kanal 13:00 Pregled tedna I3J0 BASI reportaža 13:30 2. Nogometna lip 14:00 Info kanal 16:00 Polka in majolka 17:00 Hrana in vino 17:30 Moto scena 2. Oddaja 17:50 Lokacija Sloveninja 18:00 Ptujska kronika - pon, 18:15 Povabilo na kavo-pon. 18:45 Pragi sd tedna 19:05 Info kanal 20:00 Kultura na dlani oddaja o projektu EPK 2t00 Koncert BacuCaribo 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:15 Ari Ptuj 2011 -13, Oddaja 22:25 Info kanal tO:00 Otroška oddaja Gorišnica 11:00 Spoznavamo občino 1t!5 Modro 11:50 Art Ptuj 2011-14. oddaja 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:15 Povabilo na kavo - pon. 12:45 Info kanal 13:00 Pregled tadoa - pon. 13:20 B.A.S.E reportaža 13:30 2. Nogometna liga 14:00 Info kanal 15:00 Polka iti majolka 17:00 Hrana In vino 17:10 Moto scena-2. Oddaja 17:50 Lokacija Slovenija 11:00 Ptujska kronika - pon. 11:15 Povabilo ni kavo - pon. 11:45 Pregled tod na — pen. 19:05 Info kanal 20:00 lutluia na dlani oddaja o projektu EPK 21:00 Koncert Jure Tori Trio 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:15 Art Ptuj 2011 -14. Oddaja 22=25 Eiachmastor 2011 22:35 2. nogometna liga 21:05 Info kanal www.petv.tv Msltjoas lahko spremljate tufli na TJ TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 19.8. SOBOTA 20.8. TV www.siptv.si 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - Koncert v cerkvi Sv. Lenarta 11:30 Lenart-Folk Art 13:30 Video strani 17:00 Utrip iz Ormoža 18:00 Praznik Občine Benedikt 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani 8:00 Markovci - Sv. Birma 10:00 Praznik Občine Benedikt 11:30 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 15. Dan gasilcev OGZ Ptuj 21:30 Ptujska kronika 23:00 Oddaja o kulturi 23:55 Video strani NEDELJA21. 8. 8:00 Otroška oddaja 9:00 40. Let PGD Slovenja vas 11:00 80. Let PGD Tržeč 13:00 Domava - Prvo sv. obhajilo 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 30. Kmečki praznik na Destrniku -18:30 Praznik Občine Benedikt 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani PONEDELJEK 22. 8. 8:00 Kronika iz občine Videm 9:20 Ljudski pevci se predstavijo 11:50 Ptujska kronika 12:15 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 1. del 18:00 80. Let PGD Tržeč 20:00 15. Dan gasilcev OGZ Ptuj 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani P Z vami že 15 let! P Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Donava SPOMIN 18. avgusta mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Svenšek IZ JUROVCEV 31 Leto dni že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni dneva, ne noči, z nami si vedno ti. Tvoji najdražji KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolaric.si Bojan Kolarič s.p. IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.mikiavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN 2007 16.880,00 ALU PLAT. KOV. ČRNA BMW 318 TOURING 2.0 D CON. 2009 17.990,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA CITROEN C51.6 HDI CON. KAR. 2009 13.770,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC 2008 9.980.00 AVT.KUMA KOV. RJAVA FORD FOCUS 1.8 TDCI KAR. 2001 2.450,00 KLIMA BELA FORD FOCUS 1.8 TDCI KAR. T. 2009 10.150,00 ALU. PLAT. SREBRNA MERCEDES E 270 CDIAVANT.AUT 2003 13.980,00 AVT.KUMA SREBRNA OPELASTRA 1.9 CDTI 2006 7.590,00 ALU. PLAT. KOV. ČRNA OPEL ZAFIRA 2.0 DTI COM. 2004 5.550,00 KLIMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1.5 DCIDYNAM. KAR. 2008 7.980,00 AVT.KUMA BELA VW GOLF IV 1.9 TDI KAR. 2002 4.880,00 KLIMA MODRA VW GOLF PLUS 1.9 TDI CQNF0RT. 2008 11.980,00 AVT.KUMA KOV. SIVA VW GOLF KARAVAN 1.9 TDI CON. 2008 11.250,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA VW POL01.2 2004 4.330,00 KLIMA ČRNA VW PASSAT 1.9 TDI UM. TRENDUNE 2007 11.990,00 AVT.KUMA SREBRNA VW PASSAT 1.9 TDI BLUEMOTION KAR. 2008 12.980,00 ALU. PLAT. KOV. SIVA VW PASSAT 2.0 TDI KAR. CON. 2009 14.380,00 ALU. PLAT. KOV. SREBRNA NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Bošt[an Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala svoje sem moči, zaprla trudne sem oči. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, praprababice, tašče, tete in botre Helene Krajnc 29. 3.1921-12. 8. 2011 IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 6 Z globoko žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Iskrena zahvala g. župniku Ediju Vajdi za opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo odpete pesmi, govorniku g. Janku Kozelu za izrečene poslovilne besede, govorniku PGD Leskovec g. Francu Stopajniku, gasilcem PGD Leskovec, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala gre tudi ge. Danici Medved za vsestransko pomoč v času njene bolezni. Obenem pa se zahvaljujemo Mileni, Štefanu, Robiju in Klavdiji za vso pomoč. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena HVALA. Žalujoči: hčerki Katica in Berta, sin Vinko in ostalo sorodstvo Mami, odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več glasu tvojega ne sliši. Tvoje pridne roke miru niso poznale, vendar vsakemu so pomagale. ZAHVALA Ob izgubi zlate mamice, botrice in babice Genovefe Živič IZ SODINCEV 16, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno soža-lje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju kirurškega in protibolečinskega oddelka Ptuj. Posebna zahvala dr. Korenu za vsestransko pomoč in iskren čut do sočloveka. Hvala govorniku g. Šeguli za ganljive besede slovesa, g. župniku Tarziciju za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, glasbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Mir za vzorno izpeljano slovo pokojne. Hvala tudi družini Feguš s Pobrežja, ki nam je pomagala in stala ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem in vsakemu posebej. Še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: mož Mihael, sin Drago ter hčerki Vlasta in Marta z družinami Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice Antonije Bratušek IZ STOJNCEV 146 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju SB Ptuj, govorniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem praporov, gospodoma župnikoma za sveto mašo in pogrebni obred. Njeni najdražji GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! www.tednik.si ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net SPOMIN Mineva leto od slovesa našega dragega moža in očeta Franca Turnška IZ HAJDOŠ Hvaležni smo mu za vzgled ljubezni do družine, narave, zlasti pa do življenja! Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala! Družina Turnšek Samo tvoji najdražji vedo, kako boli, ker te več med nami ni. SPOMIN 21. avgusta mineva leto žalosti, ko te je huda bolezen iztrgala iz naše sredine, naša najdražja Melita Donaj IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 52 Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu z lepo mislijo in ji prižgete svečo v spomin. Tvoji najdražji Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. SPOMIN 18. avgusta mineva leto, odkar nas je zapustila draga žena in mama Gera Ferčič IZ BUKOVCEV 71 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin na njo. Njeni najdražji Žalujoči: sestrične Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina. V SLOVO Vsem živečim sorodnikom, prijateljem, sošolcem sporočamo žalostno vest, da nas je v Avstraliji zapustil Martin Janžekovič po domače Martinkov IZ BUKOVCEV 19. 11. 1928 t 14. 8. 2011 brat Janez iz Avstralije, sestre Fefka, Tilka, Rozika, nečaki, nečakinje, bratranci, in ostalo sorodstvo »Zelo te bom pogrešala - sestrična Olitilja Privšek« S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke dve leti že gorijo. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. SPOMIN 20. avgusta minevata dve leti žalosti in samote, odkar se je mnogo prezgodaj od nas poslovil naš edini in dragi Marjan Selinšek Hvala vsakomur, ki se ga spomni in se z lepo mislijo in svečko ustavi pri njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešajo Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. SPOMIN Jutri, 20. avgusta, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat Franc Vrabl 24. aprila je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Vrabl IZ MEZGOVCEV 29 Dobrota vajinih src ne mine, hvaležnost bogati spomine. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče v spomin. Vajini najdražji ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Marije Petrovič 7. 8. 1953-8. 8. 2011 IZ PRISTAVE 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše. Hvala dekanu Emilu Dreuu za opravljen krščanski pogreb, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govorniku Antonu Žumbarju za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir za izvedbo pogreba. Posebno zahvalo izrekamo osebju Ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj ter sorodnikom in sosedom, ki ste nam vsak na svoj način pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mož Milan ter sinova Sandi in Bojan z družinama 1 »Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če svečko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.« ZAHVALA Ob boleči, nepričakovani in nenadni izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, praprababice in sestre Pavline Marin IZ CVETKOVCEV 54 roj. 26. 11. 1925 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in za cerkev. Hvala župniku g. Šipošu za opravljen cerkveni pogrebni obred, hvala govornikom, nečaku Robiju, ge. Jožici in ge. Treziki. Hvala pogrebnemu podjetju Aura, godbeniku za odigrano Ave Marijo in domačim cerkvenim pevcem. Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in izrekali besede sožalja. Žalujoči: hčerka Marija, sinovi Avgust, Janko in Milan z družinami, vnuki, pravnuki, prapravnukinja in sestra. Slava, z družino Ptuj • Še o nesreči na Ptujskem jezeru Pri enem od udeležencev prisotnost alkohola Konec minulega tedna se je na Ptujskem jezeru zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil 28-letni voznik vodnega skuterja. Nesreča se je zgodila v nedeljo nekaj minut po 19. uri. Pri trčenju se je 28-letni moški iz Šmarja pri Jelšah hudo telesno poškodoval in je zaradi posledic poškodb umrl v Splošni bolnišnici Ptuj. Drugi udeleženec nesreče, 38-letni moški iz okolice Celja, je bil lahko telesno poškodovan. „Policisti so opravili ogled in ugotovili, da sta udeleženca upravljala plovili po koncu časa, v katerem je dovoljena plovba po Ptujskem jezeru, določena z Odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Ugotovili so, da je 28-letni moški upravljal motorno plovilo brez dovoljenja za plovbo in brez ustrezne listine za upravljanje čolna. Policisti so 38-letnemu moškemu odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal prisotnost alkohola v organizmu, zato so odredili strokovni pregled. Prav tako so odredili odvzem telesnih tekočin za pokojnega. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, po zbranih obvestilih pa bodo ustrezno ukrepali," je pojasnil tiskovni predstavnik Policije Bartolo Lampret. Kaj se je zgodilo Kot pojasnjuje Emil Mesaric, predsednik Brodarskega društva Ranca, ki je skrbnik plovbnega režima na Ptujskem jezeru, se je nesreča zgodila 12 minut čez 19. uro okrog 150 metrov pred pristaniščem Ranca. „Oba voznika vodnih sku-terjev smo čez dan opozorili vsaj desetkrat, da kršita Odlok. Že na začetku je nastal problem, ker 38-letni moški ni želel plačati takse in je vpil, da jo bo plačal šele po koncu vožnje, pa tudi zato, ker je avtomobil želel parkirati direktno na pomolu, kjer smo pripravljali razstavo. Po moji presoji je na Dravo prišel okrog 14. ure, pokojnik pa kako uro prej. Ali sta se poznala ali ne, ne morem oceniti, vem pa, da je imel pokojni s seboj veliko družbo, med drugim je z njimi Kdaj bo sprejet novi odlok o plovbi na Ptujskem jezeru, še ni jasno, so pa začasno prepovedali vožnjo s skuterji na jezeru. (Fotografija je simbolična.) bil tudi njegov brat. Kolikor se spomnim, sta oba udeleženca k nam prihajala večkrat, tako da sta poznala pravila, ki tu veljajo," pojasnjuje Mesarič. V času nesreče je bila ptujska Ranca nabito polna, saj lepo vreme ob nedeljah na Dravo in ob njo privabi lepo število ljudi. „Trk je bil zelo močan, vsi smo obnemeli, ko smo videli nesrečo," se spominja Mesarič in dodaja, da je reševalna akcija stekla zelo hitro. „Ko smo videli, kaj se je zgodilo, je moški, ki je ravno čakal, da iz vode spravi svoje plovilo, nemudoma obrnil in se odpeljal proti ponesrečencu. Ob prihodu na kraj nesreče je nemudoma poklical reševalce, v tistem trenutku pa je do ponesrečenca prispelo tudi naše vozilo. Sočasno so ljudje začeli skakati v vodo, a je s tem nastala zmeda, tako da smo se bali, da bo še njih kdo povozil. Na srečo smo jih varno spravili ven. Potrebovali smo približno 8 minut, da smo ponesrečenca spravili v reševalno vozilo, tako da je bila akcija res hitra," pojasnjuje Mesarič. Trk je bil tako silovit, da je 28-letniku odtrgalo nogo. Čeprav so ga reševalci zelo hitro prepeljali v ptujsko bolnišnico, so bile poškodbe tako hude, da je umrl. Oba vodna skuterja so policisti zasegli. V nesreči so sicer posredovali tudi gasilci PGD Ptuj in Podvodno reševalna služba Ptuj, ki so, kot pojasnjuje Mesarič, takoj po nesreči začeli iskati odtrgani ud. Zakaj natanko se je nesreča zgodila, še ni znano, Mesarič pa domneva, da je 38-letnik trčil direktno v bok pokojnega, nato pa naj bi ga s skuter-jem vred vrglo čezenj. Takoj po tem, ko so odpeljali ponesrečenca, ki je kasneje podlegel poškodbam, pa je stekla še ena akcija, saj se je v vodo pognal njegov brat, ki je nesrečo videl. Ko so ga potegnili iz vode, je na kopnem od šoka padel v nezavest in je tudi ponj moral priti rešilec. Kdo lahko ukrepa ob kršenju predpisov na jezeru Voznika obeh skuterjev so, kot pravi Mesarič, večkrat opozorili, da je njun čas zadrževanja na vodni površini potekel ob 19. uri, a pravijo, da se na njihova opozorila voznika nista odzvala. V Zavodu za šport, ki je upravljavec, in podjetju Radial, ki je vzdrževalec Ptujskega jezera, navajajo, da se uporaba vodne površine dovoljuje v skladu z zakonom o celinskih vodah in občinskim odlokom, pravila plovbe pa so javno izobešena tudi ob vstopu na vodno površino: »Kljub navedenemu se iz leta v leto povečuje število uporabnikov, ki pa ne upoštevajo vseh predpisanih določil. Izvajalec objekta pa po določilih zakona in odloka nima pravice sankcionirati nediscipliniranih uporabnikov vodnih površin,« še pojasnjujejo. Edini, ki bi lahko ukrepali in kršitelje sankcionirali, so policisti, mestni redarji in inšpektor za celinske vode, ki pa je v Sloveniji le eden za celotno državo. Ob tem še poudarjajo, da pravzaprav kot skrbniki nimajo niti pravice preveriti, ali imajo vozniki ustrezno dovoljenje za upravljanje plovil, saj za to niso pristojni; še več - to je v nasprotju z zakonom. „Policijo večkrat kličemo, mestnih redarjev pa še ni bilo na Ptujskem jezeru," pojasnjuje Mesarič, ki je na problematiko divjanja po Dravi že večkrat opozoril. „Ko sem o tem govoril na zadnji seji mestnega sveta, so me nekateri kolegi gledali posmehljivo, češ da ponavljam isto tematiko. Nujna je sprememba Odloka. Osnutek smo že obdelali, čakamo le na predlog, a očitno predolgo," pojasnjuje predsednik BD Ranca. Kot poudarja Mesarič, je treba še natančneje določiti cone, kje se lahko vozijo skuterji: „Sicer že sedaj vsak, ki pride na Dravo, pri nas dobi jasna navodila, kje se lahko vozi in kakšne so omejitve, a se jih marsikdo ne drži. Z odlokom pa bi ta območja še jasneje definirali." Omejitev hitrosti po sedanjem Odloku, ki je bil tako v markovski kot ptujski občini sprejet septembra 2006, je 20 km na uro, razen pod mostom, kjer je 6 km na uro. A prekoračitve hitrosti so bistveno nad dovoljenimi. Kdaj bo novi Odlok sprejet, še ni jasno, so pa začasno prepovedali promet s skuterji na Ptujskem jezeru. Turisti so jezero vzeli za svoje Po besedah Emila Mesari-ča je Ptujsko jezero postalo zelo priljubljena destinacija ne le domačinov, ampak tudi turistov. „Zelo mi je hudo za nesrečo, resnično, ampak ne želim si, da se zaradi tega ukine promet. Ni rešitev to, da prepovemo vožnjo s skuterji oziroma nasploh plovili, s tem bomo le nazadovali. Treba je sprejeti Odlok, določiti cone in poskrbeti, da tisti, ki lahko ukrepajo ob kršitvah, večkrat pridejo na Ptujsko jezero. Turisti so začeli redno hoditi k nam, veliko je tudi ribičev. To je zgodba za razvoj turizma, saj je voda za mesto in njegov turistični razvoj specifična," še zaključuje Mesarič in dodaja, da imajo ob nedeljah na Dravi tudi po 30 plovil, največ pa so imeli deset voznikov skuterjev v enem dnevu. Dženana Kmetec Napoved vremena za Slovenijo Kakor Jernej (24.) vremeni, vsa jesen drži. 17/32 Danes dopoldne bo pretežno jasno, popoldne in zvečer bo v severni Sloveniji nekaj več oblačnosti in tam bodo nastale posamezne nevihte. Ponekod bo čez dan zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju in na Goriškem okoli 19, najvišje dnevne pa od 28 do 33 stopinj C. V soboto bo na Primorskem pretežno jasno. Drugod bo zlasti dopoldne več oblačnosti, predvsem v severni polovici Slovenije bodo čez dan nastale krajevne plohe. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. V nedeljo bo pretežno jasno. Vročina bo nekoliko popustila. m:- Gobe (juhe, predjedi, glavne jedi) www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Črna kronika Nabodel se je na kovinsko ograjo 13. avgusta okoli 2. ure so policisti na Zadružnem trgu na Ptuju opazili 23-letnega moškega iz okolice Ptuja (občina Videm), ki je plezal preko ograje, visoke približno dva metra. Pri seskoku se je na konici ograje nabodel v nogo in obvisel. Policisti so moškemu pomagali in ga sneli z ograje. Moški se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. S helikopterjem našli nasad konoplje 12. avgusta so policisti Policijske uprave Maribor med opazovanjem s helikopterjem opazili na njivi s koruzo zunaj naselja Spodnji Velo-vlek nasad zelenih rastlin, ki je po videzu kazal na to, da gre za konopljo, iz katere se pridobiva prepovedana droga marihuana. Pri preverjanju na kraju so našli 89 sadik konoplje. Rastline so zasegli in odvzeli primerjalne vzorce za preliminarno testiranje. Napihali so ... 12. avgusta ob 9.15 so policisti Policijske postaje Ptuj v Žabjeku ustavili 34-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,16 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. 13. avgusta ob 19.20 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Podlehniku ustavili 38-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,28 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. 16. avgusta ob 21.25 so policisti Policijske postaje Lenart v Zgornjem Porčiču ustavili 54-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,17 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Ob povečanem nadzoru ugotovili veliko prekrškov 7. avgusta med 12. in 19. uro so policisti PU Maribor izvedli poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju kršitev voznikov enoslednih motornih vozil. Ugotovili so 75 cestnoprome-tnih prekrškov, zaradi česar so kršiteljem izrekli 59 glob in 8 opozoril. Zoper 8 kršiteljev, ki so storili hujše prekrške, so podali obdolžilne predloge pristojnim sodiščem. Policisti so tudi zasegli štiri vozila. Voznikom enoslednih motornih vozil, ki so kršili ce-stnoprometne predpise, so izrekli 5 glob in podali 5 ob-dolžilnih predlogov pristojnim sodiščem. Glede na neugodno stanje prometne varnostni na območju PU Maribor v letošnjem letu bodo policisti povečano nadzorovanje nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Neznanec ukradel kravo Neznan storilec je na Zgornji Ložnici s pašnika odtujil kravo. Premoženjska škoda znaša okoli 1200 evrov. Foto: CG