novi 006? 9 KULTURNO nr-n- °°°0f3 VRUSTVq ... VIA IV Arv f Ri/S/Ko, 33043 CIU7 T° 8 •'•VljDAjL.E tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir Leto XII. št. 34 (298) • Čedad, četrtek 26. septembra 1985 Društvo Ivan Trinko element povezovanja IN OCCASIONE DELLA CRESIMA DI SABATO SCORSO Visita del vesco alla comunità 2. oktobra poteče 30- letnica ustanovitve društva «Ivan Trinko». Ta jubilej je praznik zavesti in ljubezni do lastnega ljudstva, je dokaz dela in kulturnega napredka beneške zemlje. Po letu dni, ko je Trinkov glas utihnil na Trčmunu, je skupina beneških študentov, dijakov, prosvetnih delavcev (oktobra 1955) zasnovalo prvo slovensko kulturno dru-siVC, £ !)ns* ime po branilcu naravnih pravic Benečije in pesniku narodne zavesti mons. I. Trinku. Kakor Trinko je branil slovenske brate, tako je kulturno društvo nadaljevalo njegovo delo in odkrivalo realno podobo beneškoslovenske zemlje. Branilo je napredek pred nasprotjem politične oblasti do materinščine. Tedaj so sile nacionalizma kruto posegale v duhovne pravice beneškega ljudstva. Razmere so bile napete zaradi domače slovenske besede. Društvo «Ivan Trinko», kot organizirano telo, se je protivilo preganjanju in je iz megle prebujalo narodno zavest. Zagovarjalo je pravico do eksistence. «Naš jezik mora ostati!» - je bilo geslo. Vendar ni bilo varno braniti ideje slovenstva kot manifestacijo ustvarjalne moči Slovencev v Videmski pokrajini, ker so na to pazili orožniki, šole, italijansko časopisje in struje nacionalizma. Posegli so v našo stvarnost in zahtevali pokorščino! Proti tej krivični rabi oblasti, je društvo «I. Trinko» branilo dobro ime Slovencev in ponos domačih korenin. Kakor klic vesti je vabilo, naj se Slovenci držijo svojega jezika. Kmalu je društvo zraslo v sindikat potreb, teženj, perspektiv in zahtev Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline. Zahtevalo je sistem pravic in razvijalo nova spoznanja med slovenstvom in italijan-Stvom, med dvema kulturama. Proti izkrivljanju resnice je nosilo na dan svobodo in cvetočo vejo demokracije. Nastopi pri političnih predstavnikih, pri strankah, posveti, tečaji slovenščine, konference, srečanja kot Kamenica, Dan Emigranta so opozarjali na vprašanja naše narodnosti in utrjevali zavest domačije. Skrbelo je za študente in učence, za kulturno bogatitev, za gospodarsko rast naše zemlje. Sedanji jubilej je torej praznik vere v našega človeka! Društvo «Ivan Trinko» se je vedno zoperstavljalo tistim, ki so nam hoteli odvzeti petje in jezik, ponos in pravico obstoja. Proti takemu ravnanju in nekulturi je jemalo k srcu slovenske interese. Zavzemalo se je, da bi se ne izbrisalo naše ljudstvo, da bi se ne mladi izselili, da bi se šole in domovi ne praznili, da bi država čutila imeti kakšno dolžnost do teh naših slovenskih ljudi. Danes društvo I. Trinko raste skupaj z drugimi društvi in bodri brate, naj gredo naprej. Opozarja italijanske sodržavljane, da demokracija in svoboda bo dosežena le tedaj, ko država bo priznala, da je OB 30. LETNICI USTANOVITVE KD IVAN TRINKO Bila je lepa, sončna jesenska nedelja ko smo se vozili proti Vidmu... Cori a Resia Presso la sede del Circolo culturale resiano «Rozajanski dum» si è svolta, sabato 21 settembre, la Rassegna Corale e Folkloristica dei gruppi del comprensorio montano del Canal del Ferro-Vai Canale. Dopo un breve saluto di circostanza del presidente Aldo Madotto definito da Luigi Paletti, direttore del Gruppo Folkloristico «Val Resia», «il motore trainante» del «Rozajanski dum» in quanto curatore e promotore di numerose manifestazioni in passato come pure di quest’ultima, si è dato inizio allo spettacolo. Ad esibirsi per primo è stato il Coro «Monte Canin» di Resia, nato nel 1971 che nei suoi primi anni di vita proponeva al pubblico canti friulani e trentini. Più tardi il Coro «Monte Canin» ar ricchiva il suo repertorio con il patrimonio dei canti resiani. La sua vera identità tuttavia, si evidenziò quando alla guida del Coro si avvicinò un resiano, Stefanino Paletti, l’attuale maestro. Il Coro si è esibito sia in Italia che alTestero, ha tra l’altro inciso la colonna sonora di «TG 2 Dossier». Molta bravura ed abilità ha dimostrato anche il Gruppo Corale Folkloristico «A. Zardini» di Pontebba, in attività da circa otto anni. Sotto la direzione del maestro Gianni De Caudia ha fatto ascoltare al pubblico un repertorio composto esclusivamente da melodie friulane. Buona è stata l’esibizione anche del coro maschile di Camporosso, anche esso in attività da circa otto anni e guidato dal maestro Giovanni Moschitz che ha interpretato i suoi pezzi in quattro lingue: italiano, friulano, sloveno e tedesco. Senza alcun dubbio è stato molto piacevole l’ascolto della freschezza dei canti che si elevavano e si rincorrevano in variopinte sonorità Si è poi esibito in danze tipiche locali il Gruppo folkloristico «Val Resia» ormai di fama internazionale che, accompagnato dal suono melodico delle «citare», ha riscosso l’ormai abituale notevole successo. In conclusione anche il sindaco Pericle Beltrame ha porto a tutti i presenti il suo saluto. Luisa Cher dežela Furlanija-Julijska krajina in naša zemlja domovina tudi Slovencev. Zato nosi zahteve po globalni zaščiti. Vodi bitko proti predsodkov in averziji do naše identitete. Vabi in išče seznanjanje ter novo vizijo življenja med Slovenci, Furlani in Italijani, da bi se bolje spoznali, da se vzajemno povežemo v sosedstvo kultur, narodov, da si utrdimo prihodnost sožitja in narodnostne svobode, ki edinole gradi "Aiatpliistvo in nas druži. t'“j'—•> -- *____ Viljem A.CHIU | Trideset let je mnogo za umrljivega človeka, je pa malo za razvoj in zgodovino narodov. So ustanove, društva in inštitucije, ki praznujejo stoletja svojega obstoja, mi pa komaj trideset let s svojim prvim kulturnim društvom Beneške Slovenije. To za tistega, ki ne pozna naših razmer, je zelo malo, za nas pa je ta obletnica zelo pomembna: prvič, zato, ker smo bili prvi, drugič, ker smo kljub vsemu vzdržali trideset let, tretjič, da smo odprli pot drugim preko velikih prepadov, vzpetninah, dolinah in kotlinah. Takratni mladinci, ki smo ustanovili kulturno društvo «Ivan Trinko», smo postali stari in več starejših, ki so bili na ustanovnem občnem zboru v Vidmu, ni več med nami, šli so za njih buditeljem. Naše prvo slovensko društvo smo ustanovili v času hudega ustrahovanja, v času intimidatornih procesov proti zavednim beneškim Slovencem in bivšim našim partizanom. Ob začetku, pa tudi več let potem, smo delovali v zelo težkih razmerah in okoliščinah. Bili so časi sumničenja in preganjanja. Bilo je treba mnogo poguma, vsakodnevne odpovedi in žrtvovanja. To- da važno je, da smo vzdržali in zato smo ponosni na mali, a hkrati veliki jubilej našega prvega kulturnega društva. Pisali smo težko zgodovino našega naroda. Društvo «Ivan Trinko» je bilo pionir, orač ledine, ledolomilec in društvo trpinov. Ob 25 - letnici društva sem imel govor na, lepem, obnovljenem sedežu v Čedadu in sem med drugim dejal: "Zavedni beneški Slovenci — in teh nas je vedno več — smo letos svečano praznovali 25-letnico ustanovitve kulturnega društva »Ivan Trinko«. Ustanovni občni zbor se je vršil v Vidmu dne 2. oktobra 1955. leta in je bilo to naše društvo prva kulturna organizacija v zgodovini beneških Slovencev. Bila je lepa, sončna jesenska nedelja, ko smo se vozili proti Vidmu iz raznih vasi in dolin vzhodne in zahodne Beneške Slovenije. Vsi smo čutili nekaj posebnega v srcu, vsi smo se zavedali, da bomo tisti dan ustanovili nekaj pomembnega, kar bo zgodovinske važnosti za obstoj in razvoj beneških Slovencev. Bili smo skromni ljudje: bivši partizani, delavci, kmetje in mladi študenti, naši gojenci slovenskih dijaških domov v Gorici in Trstu, ki so po več kot Loretta Dorboló v kraški galeriji Razstavo, ki bo na ogled vsako nedeljo do 20. oktobra, so odprli v saboto. Na otvoritvi, na kateri je sodeloval pevski zbor Pod lipo, je umetnico predstavil Egon Kraus, o njenem delu je spregovoril pa slikar Franko Vecchiet. Sabato 21 settembre l’arcivescovo di Udine Alfredo Battisti è stato prima ospite della parrocchia di Liessa e poi ha fatto visita al Comune di Grimacco. In una chiesa stracolma ha impartito la cresima a ben 52 ragazzi, in maggioranza appartenenti alla parrocchia locale e a quelle di Topolò e Cosizza. Quindi si è recato nella saletta comunale Rinaldo Luszach di Clodig dove è stato accolto dal sindaco di Grimacco, ing. Fabio Bonini. All’incontro erano presenti i consiglieri comunali, i componenti il consiglio parrocchiale di Liessa, autorità comunali c rappresentanti delle varie or- ganizzazioni comunali. Erano presenti anche ben tre consiglieri provinciali, il prof. Firmino Marinig, il geom. Aldo Mazzola e il sig. Giuseppe Chiuch (che era anche presente nella sua veste di consigliere di minoranza del comune). Inoltre c’erano i parroci di San Leonardo, San Volfango, Tribil superiore e Tercimonte oltre al parroco di Liessa. La cerimonia è stata breve. 11 sindaco nel suo saluto di benvenuto ha ricordato l’opera meritoria del clero locale nel sostegno e nella difesa della cultu- segue in 2a pagina Škof Alfredo Battisti. tisočletnem obstoju naše narodnostne skupnosti imeli prvi srečo, možnost in priložnost, da so se učili v šolah, v svojem materinem jeziku, vzljubili buditelja Trinka in vse to, kar je naš budi-dj predstavljal. Tisto nedeljo, ko smo šli v Videm, smo bili tisti in takšni, kot sem zgoraj povedal, a vsi smo se zavedali pomembnosti našega potovanja, vsi smo vede- segue in 3a pagina Odkritje spomenika Ivanu Trinku pred sedeiem kulturnega društva, ki nosi njegovo ime. S. PIETRO AL NATISONE Per le manifestazioni di ottobre Jesen ’85 Il Centro studi Nediža e 1’Associazione artisti della Benecia hanno inviato all’assessore alla cultura del comune di S. Pietro al Natisone, signora Bruna Dorbolò Strazzolini, il programma Jesen ’85. Il programma si svolgerà in concomitanza delle manifestazioni di ottobre delTamministrazione comunale: mostra mercato della frutta, del miele e della castagna, dibattiti tendenti alla valorizzazione dei prodotti locali e sull’ecologia. Alla Galleria «Al Centro» oppure mostra di scultura dal 7 dicembre in avanti mostra collettiva di diversi artisti Paolo Manzini (S. Pietro al Natisone) dal 20 settembre al 4 ottobre mostra di pittura e grafica dal 5 ottobre al 18 ottobre mostra di pittura dal 19 ottobre al 3 novembre mostra di pittura, scultura, oggettistica dal 9 novembre al 6 dicembre mostra di grafica Giovanni Carlig (Clastra) Giovanni Vogrig (Cividale) Rudi Skočir (Idrija) orario della Galleria: ore 10.30 - 12.30 ore 17.00 - 19.00 presso la «Beneška Galerija» dal 20 ottobre al 10 novembre mostra di pittura di ragazzi sul tema «L’ambiente del Natisone» orario: sabato e domenica pomeriggio presso la Sala Consiliare Benečanski kulturni dnevi - incontri culturali 1985 (su scuola, musica ed informazione) dal 18 ottobre al 22 novembre 1985 Gianni Osgnach (Mantova) presso la Casa dello Studente (o all’aperto) Vladimir Makuc (Lubiana) domenica 13 ottobre 1985 dalle ore 16 alle ore 19 manifestazione con il gruppo folkloristico Kočo Racin di Skopje (Macedonia) S. PIETRO AL NATISONE Rapido avvio dell’attività del Centro scolastico sloveno L’avvio programmato entro il mese di settembre delle varie attività scolastiche, musicali, artistiche e pedagogiche presso il Centro Scolastico Sloveno di S. Pietro al Natisone, le prospettive per l’istruzione slovena, i problemi di funzionalità e di collegamento delle attività, sono stati l’argomento della recente riunione della Commissione per la Scuola del comitato territoriale dell’Unione Culturale Economica Slovena per la provincia di Udine. La commissione menzionata, composta di cinque membri, ha analizzato tutte le questioni, approvando sostanzialmente il programma impostato dall’ufficio per l’istruzione slovena. La commissione ristretta si è posta anche il problema dell’informazione, ed ha deciso di organizzare, in accordo con gli organi regionali della SKGZ e l’Istituto per l’Istruzione slovena, una consulta allargata per il prossimo ottobre. Compito principale dell’iniziativa sarà quello di inquadrare i problemi dell’istruzione nel contesto della situazione sociale, economica e culturale della Benecia. Un corso di sloveno partendo dal dialetto Partire dal dialetto per apprendere la lingua slovena può essere più che ovvio: per farlo bene tuttavia ci vuole un insegnante di indubbia capacità e preparazione. È questo il caso del prof. Marino Vertovec, che terrà a S. Pietro al Natisone un corso di lingua, cultura e letteratura slovena, proseguendo il riuscitissimo esperimento dello scorso anno scolastico. Il corso si propone di far conoscere in modo approfondito non solo le regole dello sloveno, ma anche le strutture che accomunano o distinguono la pallBlE dà SSSO. Le lezioni, organizzate dallTstituto per l’istruzione slovena, si svolgeranno ogni lunedì, alle ore 19, a partire dal 30 settembre, presso il Centro scolastico di S. Pietro al Natisone. A conclusione del corso sarà organizzata una rappresentazione del Teatro Stabile Sloveno di Trieste ed una gita in Slovenia. Per le iscrizioni gli interessati possono telefonare al 727490 o presentarsi direttamente al corso. Corridoio aereo sulla Val Canale Il corridoio aereo fra Italia e Austria sopra la Val Canale è in funzione. È stato un Boeing 737 della compagnia aerea islandese Eagle Air of Iceland a sorvolare per primo la Val Canale con 130 turisti a bordo, di ritorno dalle vacanze sulle spiagge della nostra regione. Prima che il «corridoio» venisse realizzato, gli aerei in partenza e arrivo al-l’aereoporto di Ronchi dovevano fare delle curve o sul Tirolo o sulla Slovenia per poi proseguire. Ciò comportava un allungamento dei percorsi ed un maggior consumo di prezioso combustibile. Tutto questo a causa di vincoli militari. Ora a Ronchi saranno possibili voli di linea, voli «charter» e voli locali (Cnoazia, Slovenia, Carinzia e Stiria). Il volo da Reykjavik comprendeva diversi turisti americani. Carlig e Vogrig al Centro di S. Pietro Presso la Galleria del Centro di S. Pietro al Natisone è stata inaugurata la prima delle mostre organizzate dall’Associazione artisti della Benecia sotto la sigla Jesen ’85. La prima mostra è dedicata a Giovanni Carlig e Giovanni Vogrig, artisti autodidatti. A presentarli è stato il presidente dell’associazione Paolo Petricig cui si è aggiunto l’apprezzamento del sindaco Marinig. Presente il consigliere provinciale Carmelo Contin. La vostra galleria — ha detto il sindaco — è stata inclusa nelle relazioni del comune fra le istituzioni culturali di maggiore importanza, perchè è proposito del comune affrontare e risolvere non solo i problemi più urgenti, ma anche quelli di carattere culturale. segue dalla la pagina Il vescovo a Clodig ra dei cittadini ed il loro impegno sociale. L’intervento successivo è stato quello di Maurizio Trusgnach, presidente del consiglio parrocchiale ed assessore comunale. Ha sottolineato le difficol- Novi Matajur odgovorni urednik: Izidor Predan Izdaja in tiska k. &1T1T Trst / Trieste T 1 Fotostavek: Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 13.000 + IVA 18% tà che incontra la comunità parrocchiale ma anche l’entusiasmo che anima gran parte dei giovani. Proprio su questi ha incentrato la sua risposta l’arcivescovo Battisti. Si è detto felice di trovarsi fra tanti giovani impegnati sia nella vita parrocchiale che in quella comunale. Ha ringraziato per il pensiero rivolto ai preti locali e ha assicurato il suo impegno a che ogni fedele sia di lingua italiana che slovena possa liberamente manifestare il suo credo senza impedimenti di sorta. È seguito un breve rinfresco. L’arcivescovo non si è neppure accorto dì un ridicolo tentativo di conte-stazione. Durante la notte erano stati infatti lanciati dei volantini con delle frasi sconclusionate (asserivano che la chiesa si va svuotando quando si celebrano le messe in sloveno, cosa piuttosto difficile dato che fino ad ora purtroppo le messe vengono dette solo in italiano, e seguivano le solite frasi irriguardose nei confronti dell’arcivescovo). È successo così che quel «gruppo di fedeli», come si sono autodefiniti i noti anonimi, se ne sono tornati verso la loro città con la codina tra le gambe. Sospensione delia patente: quando? Chi viene coinvolto in un incidente stradale è sollevato dalla responsabilità patrimoniale in base al contratto di assicurazione che è obbligatorio per i veicoli a motore. Le conseguenze sono quindi di norma ridotte a quelle amministrative e penali quando vi siano eventi mortali o lesioni alle persone. Quelle penali sono dal lato pratico le meno pesanti consistendo in una sanzione che, pur essendo della reclusione o della multa, gode quasi sempre del beneficio della sospensione condizionale della pena. Le sanzioni amministrative, che riguardano la sospensione o la revoca della patente, incidono invece in modo a volte pesantissimo togliendo alla persona colpita la possibilità di servirsi di un mezzo che è anche indispensabile per il lavoro. Vi è poi una doppia potestà per l’adozione di questi provvedimenti stabilita dall’art. 91 del Codice della Strada. La prima è data al Prefetto per un ventaglio molto vasto di ipotesi che vanno dalla mancata presentazione alla revisione, alla violazione, però reiterata, di alcune norme come dell’ob-bligo di osservare i limiti massimi di velocità, di fermarsi o dare la precedenza, di alcuni divieti di sorpasso, di adoperare i riflettori a luce anabbaglianti all’incrocio con altri autoveicoli, di far uso di occhiali prescritti nella patente, al divieto di guidare in stato di ebrezza o di circolare contro mano. I casi purtroppo più comuni sono però quelli dell’investimento che abbia prodotto la morte, o lesioni gravissime o gravi, o di quando il conducente non abbia ottemperato all’obbligo di fermarsi o di dare l’assistenza occorrente alla persona investita. I periodi di sospensione vanno fino ad un massimo di due anni e contro questi provvedimenti è ammesso il ricorso al Ministro per i Trasporti che dovrebbe decidere, di concerto con quello dei Lavori Pubblici e degli Interni, entro sessanta giorni. Dato che la burocrazia romana non è certo così efficiente è opportuno che la persona colpita da tali decisioni, quando le ritenga ingiustificate, faccia ricorso per la revoca allo stesso Prefetto. In caso di lesioni lievi questa procedura è consigliata nello stesso provvedimento e l’interessato non deve far altro che produrre il certificato della Pretura attestante la mancanza di querela. La seconda facoltà è data alla Autorità Giudiziaria che nel caso di condanna dispone con la sentenza la sospensione della patente da sei mesi a tre anni ed anche la revoca nei casi di particolare gravità. Correlativamente quando vi è assoluzione viene data notizia della sbnten- ff : la za al Prefetto che deve revocare fa sospensione sempre che essa non sia disposta per altre cause. Questo doppio regime di competenze può generare però situazioni anche ingiuste che possono protrarsi per un lungo periodo. Non è raro infatti che l’Autorità Giudiziaria ritenga l’esclusione di responsabilità dopo un’esame più approfondito come quello dibattimentale. Il provvedimento prefettizio è preso invece senza sentire le parti e su un semplice rapporto di polizia. Anche se la competenza prefettizia è giustificata da ragioni di rapidità e di sicurezza pubblica e comprende inoltre casi esclusi dall’esame dell’Autorità Giudiziaria, sarebbe certamente opportuno evitare le doppie decisioni o istituire un organo di controllo ammini-strativo-periferico che sostituisca quello del Ministero dei Trasporti. Pure la casistica delle sospensioni andrebbe rivista e comunque tutelata da garanzie giurisdizionali perchè molte volte le contravvenzioni vengono date senza obiettive giustificazioni ed in base a criteri di prassi burocratica. Il legislatore, nell’affrontare le modifiche di carattere normativo per la parte relativa alla circolazione stradale, dovrebbe tenere conto anche di queste problematiche per una giusta tutela del cittadino. Giovanni Battocletti MEDNARODNA KONFERENCA V TRSTU Manjšine in sredstva množičnega obveščanja Prihodnjega maja bo v Trstu evropska konferenca o manjšinah in sredstvih množičnega obveščanja. Tako je sklenil v petek v Trstu pripravljalni odbor, ki se je sestal na sedežu deželnega novinarskega sindikata. Srečanja so se udeležili evropski poslanci Baget Bozzo, Co-lumbu, Mizzau in Rossetti, prisotna pa sta bila tudi sekretar evropskega biroja za manj znane jezike in funkcionar izvršne komisije Evropske Gospodarske Skupnosti ter zastopniki ustanov, ki so pristopili k pobudi in sicer informacijska služba pri predsedstvu vlade, dežela, RA1, vsedržavni novinarski sindikat FNS1, SLORI in drugi. Odbor je sklenil predlagati, naj bi v deželi tudi leta 1987 EGS pri- redila mednarodno srečanje na neko manjšinsko problematiko, ki jo je treba sjcer še določiti. O tem drugem srečanju, ki naj bi bilo v Furlaniji, so v soboto razpravljali tudi na videmski univerzi. Med sestankom v Trstu je pripravljalni odbor pripravil okvirni predlog programa majskega simpozija, ki se ga bodo udeležili zastopniki evropskih manjšin. Problem manjšinskih medijev in odnos večinskih medijev do manjšine bo razčlenjen tako na splošni skupščini kot v delovnih komisijah. Osrednji argumenti pa bodo mediji in utrjevanje narodne ter kulturne zavesti, narodnost in radio ter televizija, tiskani mediji in nove elektronske tehnologije. Gita a Ferrara dei comunisti delle Valli del Natisone In occasione della Festa nazionale dell’Unità le sezioni del PCI delle Valli del Natisone hanno organizzato domenica 8 settembre una gita in autopullman a Ferrara, cui hanno partecipato una cinquantina di «compagni». Assieme alle giovani leve del PCI delle Valli del Natisone si sono uniti i comunisti (iscritti e no) più anziani, quelli che hanno ben presente la memoria delle difficili vicende del loro partito dal dopoguerra ad oggi. Per questi soprattutto Ferrara è stata un tuffo emozionante nella realtà di un partito di massa, di una organizzazione al di là del pensabile, di una forza che si va confrontando a viso aperto con problemi propri e quelli della società italiana ed internazionale. Dopo aver, visto tutto quanto è possibile vedere in un giorno si è dovuto pensare al ritorno. Ma l’esperienza sarà di sicuro ripetuta il prossimo anno. Nel frattempo sarà necessario affrontare i difficili problemi dell’attuale momento politico. Spoznavajmo naše kraje VÀRH (it. Spignon), na Vàrhu, vàr-ški, Varhóvci. Vasica, ki šteje 9 hiš, leži na višini 609 m. skoraj vrh slemena, ki deli Na-diško dolino in tovorjansko kotlino. Lepa asfaltirana cesta jo povezuje z Na-diško dolino preko Tarčeta in Landar-ja, nato se nadaljuje v tovorjansko kotlino tja do Čedada. Od prelaza do Ta-mor je ta cesta makadamska. Župnija, Landar 3 km.; občina, zdravnik, pošta, šola (4.-5. razred). Podbonesec, 7 km.; karabinjerji, Bri-šče 7,5 km.; šola (1.-2.-3. razred) in otroški vrtec, Tarčet 4 km. Železniška postaja, bolnica, sodnija, policija, Čedad 15 km. Tik nad Vrhom, na višini 668 m. stoji votivna cerkvica sv. Duha, ki jo obkrožajo stoletne lipe. Prvotna cerkvica je bila, po vsej verjetnosti, zgrajena v 2. polovici XV. stoletja. Po potresih iz let 1511-13 je bila prenovljena in posvečena leta 1547. Po 2. svetovni vojni je bila skoraj porušena, zato so leta 1949 zgradili novo na starih temeljih, a od prvotne gotske konstrukcije ni ostalo nobenega sledu. V vasi se nekatere družine ukvarjajo z živinorejo, a mlada delovna sila je zaposlena zunaj vasi. Kraj je primeren za sadjerejo, pod vasjo uspevajo kostanji. Priimki: Dorboló, Costaperaria, Banchig. Ledinska imena v okolici vasi: Na ravnici, Ronk, Na kraji, Na žlievih, Za krasjo, Pod lipo, Za maleko, Na sikal-ci, Cierkunca, Za španjudan, Na pale, Na prehode, Studenca, Bavšca, Suta-rinca. PÙLERJI (it. Puller), pri Pulerjih, od Pillerju. Samotna kmetija in gostilna na čudoviti razgledni točki vrh slemena, ki deli Nediško dolino in tovorjansko kotlino. Oddaljena je nekaj sto metrov južno od votivne cerkvice Sv. Duha (glej pod Vrh). Do zaselka se pride po asfaltiranim odsekom, ki je priključen, tik pod sv. Duhom, glavni cesti, ki povezuje Nediško in tovorjansko dolino. V tem kraju bi se lahko razvil kmečki turizem, ker ne manjkajo pogoji za tovrstno dejavnost (mir, domača kuhinja, lepa pokrajina in zdrav višinski zrak). Južno od zaselka se dviga Mla-desiena (727), ki je najvišja vzpetina na tem delu slemena. Župnija, Landar 4,5 km, občina Podbonesec 9 km., vse ostalo kot na Varhu, od katerega je oddaljen par kilometrov. Prvotni priimek Puler, ki je dal ime temu kraju, je tu izumrl a se je obdržal po drugih dolinskih vaseh (na prim. v Bijačah). Nekaj ledinskih imen pri Pulerjih: Mlada, Sutarinca, Za počalom, Palog, Zapašač, Zabrieg, Sikalca, Prehod, Pod vartan, Za rupo, Bukuje, Pod lak, Koreda, Pod hosti, Pod grivo, Laz, Robane. Od tu doma zaslužen duhovnik Mario Laurencig, rojen 21 .XI. 1908 v «Lo-žanovi» družini, ker izhajajo njegovi predniki iz vasi Logje pri Breginju. Posvečen v mašnika 8. julija 1934. 19 av- usta 1934. leta je nastopil službo pri toblanku (občina Dreka), kjer je ostal do danes. Pravi beneško-slovenski duhovnik, ki je skrbel tudi pod fašizmom za slovensko bogoslužje. Bil je med ustanovitelji verskega lista Dom, ki ga je urejeval skupaj s trbijskim župnikom E. Čenčičem tja do leta 1978, ko je postal mesečnik. Prisoten je bil pri vseh slovenskih manifestacijah in nekaj časa je bil predsednik Beneškega gledališča. Zelo delaven je bil predvsem na socialnem področju in veliko ljudi je dobilo po njegovi zaslugi socialno varstvo in pokojnine. V dreški občini je napravil veliko javnih del s pomočjo tako imenovanih «cantieri di lavoro» in večkrat vzel sam v roke kramp, lopato in drugo delavno orodje, tako da ga lahko smatramo za «duhovnika - delavca» v pravem pomenu besede. Svojim ljudem je pomagal na verskem, socialnem, gospodarskem in kulturnem področju ter se izkazal kot gravi naslednik beneških duhovnikov Čedermacev prejšnje generacije. KOLJEŠA-JALČI. Med Landarjem in Vrhom sta še dva majhna zaselka ali bolj rečeno 2 kmetiji: KOLJEŠA (pri Koliešah) in JALČI (pri Jalčih). Okrog zaselkov je lepo polje, ki je zdaj v veliki meri zapuščeno. Kraj primeren za sadjerejo. V bližini so pred drugo svetovno vojno kopali opoko in jo prevažali s tovorno žičnico v dolino pri Bijačah, od tu naprej so jo vozili z vlakom v čedajsko cementarno. Župnija Landar, občina Podbonesec. B.Z. Tu vidimo duhovnika Maria Laurenčiča na delu (na levi). Pomaga mu duhovnik Valentin Birtig. Ziv glas iz Rez ASSEMBLEA ANNUALE DEL CONFEM1L1 A ROMA Un Comitato che pensa e lavora per le minoranze in Italia Che fare di fronte allo stallo delle procedure parlamentari per l’atteso varo delle leggi di tutela delle minoranze linguistiche? È questo il primo dei quesiti che si è posto il «Comitato nazionale federativo delle minoranze linguistiche» (brevemente CONFEMILI) nella sua recente assemblea annuale ordinaria, svoltasi a Roma l’8 settembre. Nel numero precedente abbiamo seguito le vicende e i programmi della «Lega per le lingue delle nazionalità minoritarie»; oggi ci soffermiamo sull’assemblea del «Comitato». Già il termine «comitato» fa pensare ad un gruppo ristretto di persone. E così è: i soci sono una quarantina in tutta Italia; si tratta di appartenenti alle varie comunità minoritarie e di «italiani», fra cui uomini di sicuro prestigio come Pizzorusso, De Mauro, Titone. A questi bisogna aggiungere il nome di Bila je lepa, li, zakaj gremo v Videm. Sklep o ustanovitvi kulturnega društva, ki naj bi nosilo ime našega pesnika in buditelja, je bil sprejet pod orehovo senco, pred Žefacovo gostilno v Čeplešiščah, ko smo se vračali s Trinkovega pogreba, iz Trčmuna. Tam so padli tudi predlogi, kakšen naj bo statut in kako se bomo borili za naše narodnostne pravice v imenu in duhu buditelja, ki smo ga pravkar pokopali. To je bilo 30. junija 1954. Priprave za ustanovitev društva so se zavlekle za več kot leto dni. Treba je bilo mnogo prepričevanj in pojasnil med našimi ljudmi, zakaj ustanavljamo to kulturno organizacijo. Tudi po ustanovitvi tega našega prvega društva, ni šlo vse gladko. Kjer ni bilo odkritih napadov in preganjanja, smo naleteli pa na nezaupanja in nerazumevanja. Bili so hudi in težki časi. Zaradi znanih zgodovinskih dogodkov nismo bili deležni podpore niti naprednih delavskih strank. Nasprotniki naše narodnostne skupnosti — računajoč na globoko vero naših ljudi in z namenom, da bi nas izolirali med ljudstvom — so označili društvo za komunistično in tako je postal »komunist« sam pokojni Ivan Trinko. Celo nekateri duhovniki so z nezaupanjem gledali na nas in nam očitali, da izkoriščamo ime uglednega duhovnika za nejasne namene. Ne samo nasprotniki, tudi naši dobri ljudje niso mogli razumeti, čemu ustanavljamo kulturno društvo. »Živeli smo brez njega tisoč let, za- della Scuola; l’organizzazione dei viaggi di studio; ecc. Il più rimane da fare. Di fronte allo stallo delle leggi in parlamento, Ardiz-zone ha proposto interventi diretti con i capigruppo della Camera e del Senato, con la presidente della Camera, Jot-ti. L’assemblea è stata d’accordo e Ar-dizzone sicuramente ce la farà, grazie anche ai suoi agganci con il «palazzo». Cosa che gli ha permesso perlomeno di ottenere i fondi necessari a portare avanti una dinamica attività dell’associazione. Fra le cose da fare c’è stata la proposta del sud-tirolese di lingua tedesca Alexander Langer, che ha proposto, di fronte alla situazione di Bolzano dopo i fatti di Innsbruck ed il successo elettorale del MSI, di formare un gruppo per studiare e capire la situazione sudtirolese. Un gruppo come questo — è s 1. strani kaj bi ne lahko živeli tako naprej še tisoč let?« so govorili. Ne samo društvo, tudi beseda kultura, je bila nova za njih slovar, za njih vsakdanjo govorico. Kulturne manifestacije, ki smo jih od začetka prirejali, niso imele posebnega uspeha. Naši ljudje niso bili navajeni kulturnih prireditev in kadar smo te organizirali, so tudi sovražniki — in večkrat s pomočjo oblasti — poskrbeli, da bi onemogočili množično udeležbo. Množična udeležba na naših manifestacijah je predstavljala »nevarnost« za tiste, ki so nas stoletja tlačili, za nas pa znak naraščajoče narodnostne zavesti. Nasprotniki so se borili, da bi vsaka naša manifestacija propadla, mi smo se borili, da bi uspela, ker je bil naš uspeh poraz za sovražnika naše narodnostne skupnosti”. Kulturno društvo «Ivan Trinko» je pomagalo ustvariti slovensko inteligenco s pomočjo dijaških domov in slovenskih šol v Trstu in Gorici, skrbelo je več let za slovenske kolonije naših otrok, za pošiljanje naših intelektualcev na Seminar slovenskega jezika v Ljubljano, za vzdrževanje stikov, prireditev in nastopov pevskih zborov, ansamblov, gledališč, iz Trsta, Gorice in matične domovine. Ustanovilo je patronat za reševanje socialnih problemov našim delavcem in kmetom. Organiziralo je več izletov narodnega - buditeljskega značaja. Med drugim je bilo pobudnik in or- Gaetano Arfè, che da parlamentare europeo socialista è stato il più impegnato sul fronte delle etnie. Il «Comitato» fa capo al «Bureau Europeo per le lingue meno diffuse» e ne cura i programmi in Italia. Sono stati fatti viaggi di studio, in Italia ed all’estero, si sono avute borse di studio, si sono inserite le problematiche delle minoranze del nostro territorio in un contesto europeo. Arfè è stato l’artefice della «Carta» europea per le minoranze, votata come risoluzione del parlamento europeo. Le attività svolte nell’ultimo anno sono state presentate dal presidente Piero Ardizzone: gli interventi in favore della legge-quadro e della legge per gli sloveni; il convegno di Termoli (Molise) sui mass-media e la visita della comunità croata della regione; la collabo-razione con riviste, fra cui La Riforma ganizator množičnih shodov zgodovinske važnosti, kot so Kamenica, Dan emigranta, združenje rudarjev. Skratka, je bilo to kulturno društvo samo in več let center kulturnega življenja ter kulturnega ustvarjanja v Beneški Sloveniji. Že v naslovu sem napisal, da je bilo društvo «Ivan Trinko» tudi ledolomilec. Čeprav ni šlo za njim veliko število ladij, jih je vendar šlo nekaj. Pot po širšem morju, čeprav še vedno težka, z odprtimi, a še bolj nevarnimi skritimi čeri, je odprta. Kapitani novih ladij, korajžno na plovbo in na delo z od-vihnjenimi rokavi! Zato, da je bila ta pot odprta, smo člani društva osebno plačali za odkrito in pogumno opredeljenost, ki je bila in bi morala biti naravna za vsakega Slovenca! Ali je dovolj, če rečem, da smo storili svojo dolžnost? Tisti, ki se je rodil pozne pomladi, nam ne more bit sodnik! Simon Gregorčič — goriški slavček — pesnik in mentor našega Ivan Trin-ka je v znani poezij napisal: «Ne samo, kar mora in veleva mu stan, to, kar more, je človek storiti dolžan...». Na da bi hvalil sam sebe in svoje sodelavce, sem vendar prepričan, da smo sledili imperativu in nasvetu, ki jih vsebujejo zgoraj omenjeni verzi Simona Gregorčiča. Izidor Predan stato detto — servirebbe per ognuna delle minoranze: ci si conosce poco e non tutte le situazioni si assomigliano. Un greco Bruno Casile ha detto: dall’esterno tutti vengono ad interessarsi della nostra lingua, ma da noi la lingua greca dell’Italia meridionale ormai è parlata dai genitori e dai nonni. È considerata ormai la lingua degli «stupidi». Come si vede i livelli sono molto diversi. Accanto alle minoranze forti, ci sono quelle deboli o debolissime, per numero, posizione geografica, difficoltà di collegamenti, condizioni sociopsicologiche, ecc. Il CONFEMILI curerà l’informazione necessaria, intervenendo sulla stampa e con un proprio bollettino di modo che i problemi e le conquiste dei singoli gruppi minoritari arricchiscano l’esperienza di tutti. Anche sulla legge-quadro i pareri sono discordi; come abbiamo sentito al congresso deHa «Lega» in Sardegna. Croati, albanési, greci: bisogna fare un primo passo. Il piemontese del Movimento Autonomista Occitano: la leggequadro lascia l’amaro in bocca, l’articolo 3 ha macellato l’insegnamento in scuola! 11 linguaggio del CONFEMILI rispetto a quello della Lega è diverso: quella parla di nazionalità; questo di minoranze linguistiche. Vogliono dire la stessa cosa? I toni polemici si smorzano sui programmi concreti e fra le associazioni si cerca di realizzare un «modus vivendi», soprattutto si pensa che ci sia spazio per tutti in una società come quella italiana e con una classe dirigente come la nostra per cui il concetto stesso di minoranza linguistica è di difficile accezione. Perfino nel parlamento dove i risultati ottenuti sono frutto dell’impegno (che si definisce eroico) di pochi parlamentari, fra cui spiccano i friulani Baraccetti, Fortuna e Bressani. Intanto il CONFEMILI farà da sè, utilizzando gli spazi possibili nel mondo della cultura italiana. Sono stati apprezzati gli interventi del presidente della Repubblica, Cossiga; è stato significativamente lo sloveno Bojan Brezigar a ricordarlo, e bisognerà sviluppare questi interventi di eccezionale valore giuridico e politico. Lo hanno riconosciuto a Roma tutti gli associati delle minoranze presenti. Poi un’infinità di cose concrete: il festival folkloristico delle minoranze a Roma, rinviato alla prossima estate; il seminario sulla scuola con il Comitato euoropeo di Frascati; il festival dei giovani; i convegni sulle minoranze e la ri-costruzione assieme al Bureau a Trieste e Udine. Paolo Petricig Čas se baran... Casse baran ke te kostepuhmjen, ko zbugan rečen ti mu svetu... ki maha nima... če igra nebeška je žiua na zemjč?! Ce sunce ma gret za me jude... Če ma bit daš za pozalinet naše traunike... rusi, ufujani, pučiuaje, makej skala nu dud prsta zamjè, zmirjana... za priživet: to živine... me jude... Čas se baran, če vilažej... ma nan šenkat: spet... cvet, rože... ...za naše jarbule, suhi zmerzli, ziz ufujanin rokamin... tej jude moji... prosjo nebeško dubruto... ko zima je zavije... Čas se baran če ma prid leto, za zveselet neš dum... Če uiže od srca majo nes obalet... Če kramar ma se spomanut, ke uzira njagà uoda... mati od žiu-jostà... posveti je mel itet, spekjat... te kruh zabranjahe. Čas se baran če ma bit jesen,... za to sadje od te zamjè ki par sero daržimo... ...za naše otrokè... ko srin karči pod nogamen, ko smrt potua po dolini? Čas se baran če to sunce ma gret za me jude... ke mesta na svetu nimajo, ko glas je zabranjen, ko duša je zadaujena,... koi miso od ukou je!!! Jauravi škanjavi namulinani tej Bogou lok, maha ni danjo, človeka ziz biside najadajo... ma ta krij zgubjenà, zapuščiena sama tuu uojska, se preliua. zakoj Bratar ni znà šviga bratra!!! Meje, trne za urate, je mu na-redel... zakoj je se bal sve since, na tej zemjè... Bug moj, človeka ziz pametjen si naredil živi glas od srca si mu dal... zemjo za usečistu jude, si naredil... Človek moj, sama podeba od tvi-ga mesta, sama ziujosti od tve zamjè... Bug moj stuu miarjou čas... se baran... če te sunce ma gret za me jude?,.. Silvana Paletti sončna jesenska nedelja r 'ir Drag/ otroci, že nekaj časa ni bilo v našem listu Minimatajurja. To pa ne pomeni, da smo pozabili na vas, saj smo precej prostora posvetili bodisi natečaju Moja vas, bodisi kul-turno-rekreacijskemu letovanju Mlada brieza, kjer ste vi sami sodelovali. In prav na natečaj Moja vas se tokrat vračamo in objavljamo lepo in smešno «pravco», ki jo je napisal Davide Clodig iz Srednjega. Ilustracije so pa Alessia Petrič ič a. Kuo Max se je naučil ribe lovit Davide Clodig An krat je bla na družina: ocia, mat an dva snuova, brat an sestra. Brat ki je bil teve-lik se je zmieram hvalu, de zna ribe lovit an tedrus so pravli, de je malo vriedan. An dan: Mat — Ki bomo za vi-čerio? Max — Na skarbita! Loži-ta gor za pulento; ist grem pa ribe lovit. Priet, ki bo pulen-ta kuhana ist parnesem ribe za use! Marica — Ja ti, sa na vieš še ka so ribe! Max — Muč ti, ki na nič zastopeš! Ocia — Naco bomo lepuo spal! Mat — Zaki? Ocia — Zak puojmo spat brez vičerie! Max — Vidrus mi na vie-rieta, van že ist pokažem. » An ries, je uzeu palco, se je nabasu go na «furgon» an šu. Je lovil an par ur pa nie nič ujeu. Takuo je pomislu iti ih kupavat za na prit damu s praznimi rokami an je šu doh Francu, ki redi ribe doma. Franc — Ka nies nič ujeu? Max — More bit šele pre-vič mras, se nečejo lovit! Franc — Maš pru, nie lahko ih uiet. Max — A so ti ki zrasle toje? Franc — Pui, pui ti ih pokažem. Max — Oh, kuo so ti rata-le velike, če sam bil viedu sam bil paršu tle ih lovit. Franc — Nies bil ujeu obedne, so previč site. Max — Pa če za tarnak sam bil parpeu deset taužint se je bla šigurno ujela kaka. Franc — Pravi, more bit se ti ujame. Max — Na stuoime po rit parjemat, dost čes za štier velike? Franc — Pet taužint kilo če ložem «timbro». Max — An brez niega? Franc — Eh! Brez niega korio mank deset tisoč. Max — Ben nu nai bo, dai-mih ne štier. Franc — Čes velike al mai-hane. Max — Te narbuj velike ki imaš, pa na stuoi obednemu pravt. Franc — Sa na znajo guorit! Max — Pa ti znaš an še previč, al ti bo zadost še deset za se odvast guorit? Franc — Bo, bo, greš na glih? Max — Ja, ja, bon pozan za vičerio. Takua je nabasu ribe tu «furgon» an šu naglo damu. Po pot se je sam sabo smejau, kier je že vidu kake debele oči bojo imiel doma, kar in pokaže kake velike ribe. Takua, kar je paršu damu, je začeu klicat vse nai pridio gledat ribe. Max — Puita gledat kake so! Mat — Kas ujeu ki? Ocia — Ah, paš ja. Marica — Ben nu odper «furgon», de bomo videl... Max — Daita, pogleita! Marica — Ja tle nie nič! Max — Kuo nie nič na vi-deš kuo so velike, maš potrie-bo ocialu? Marica — Ne, ti ih maš po-triebo! Ocia — Sam vam pravu ist, anta nas še eie pariemat za norce. Mat — An pulento, kan ložmo? Max — Ki guorta, niesta mai takih rib iedli. Marica — Preklet kaštron, glih naco bomo brez vičerie, zak furgon je prazan. Max — Kua, kua ih nia, takua dragua san ih placiu, kan so šle? Marica — Kas dragua placiu? Max — A nič, nič, kan so šle finiavat? Marica — Dai tale v tisti jam, je niek rep. Max — Jama!?! Orpo jama ja, glih po tisti jam so muorle uteč! Ocia — Ka si ih žive vargu tu «furgon»? Max — Ja, zak je jau Franc de ostanejo «freške». Ocia — Ah! Franc, takuo znaš lovit ribe, te je Buog štrafu, je pru de so ti utekle. Takuo je Max za ries se začeu učit ribe lovit, an ratu an velik ribič. Quando è apparso l’uomo dalle nostre parti? Da dove è venuto? Come vivevano gli abitatori primitivi di queste vallate? Sarete curiosi anche voi, ragazzi, di saperne qualcosa. Erano cu- SCHEDA STORICA Nell’età della pietra la prima fabbrica in Val Natisone SPETER BARNAS MOST Tu so se naselili prvi prebivalci Nadiških dolin. INVENZIONE DELLA SCRITTURA PREISTORIA STORIA A PALEOLITICO MESOLITICO NEOLITICO riosi anche alcuni ricercatori, che hanno scoperto tracce e resti di insediamenti cioè luoghi abitati, preistorici. I resti più antichi sono stati trovati vicino a S. Pietro al Natisone, nella zona compresa fra il monte Barda e la confluenza dell’Albero-ne con il Natisone, nella pianura chiamata Duola. In questa zona i ricercatori hanno raccolto centinaia di manufatti, cioè oggetti lavorati a mano, di pietra scheggiata. Ciò significa che la zona era abitata già nell’età della pietra scheggiata, nel periodo chiamato paleolitico. Perciò gli oggetti trovati potrebbero essere vecchi di perlomeno quindicimila anni. Nel 1970 questi ricercatori raccolsero più di settecento oggetti di pietra: 348 erano attrezzi lavorati, gli altri o nuclei o schegge appena lavorati, oppure semplici scarti. Nell’età della pietra c’era dunque sulla collina di Barda e la pianura di Duola una vera e propria fabbrica: la prima industria delle Valli del Natisone. La materia prima era la pietra che abbondava lungo il Natisone, la lavorazione consisteva nella scheggiatura a mano, la produzione forniva strumenti ed attrezzi di uso comune, grattatoi, raschiatoi, punte a forma di foglia, non più lunghi di 4 - 5 centimetri. Questi attrezzi servivano a cacciare, tagliare le pelli, lavorare il legno. Di questa gente non sappiamo altro. Furono certamente attratti dalle nostre parti dalla presenza di corsi ricchi di acqua, dalla folta vegetazione piena di frutti selvatici e dalla presenza di alture che riparavano dai venti. Forse si convinsero a stanziare, cioè fermarsi a vivere qui anche per la presenza di comode caverne, come la Velika Jama di Savogna e la Landarska Jama di Tarcetta'. Qui si potevano riparare nei freddi inverni e nelle glaciazioni, durante le quali quasi tutti morivano. In tutto il Friuli nessuno ha ancora trovato reperti archeologici, cioè resti ed oggetti preistorici, così antichi come quelli di Barda e di Duola: essi sono stati fabbricati dall 'homo sapiens, l’uomo sapiente, che sapeva lavorare e viveva in tribù. Nella prossima puntata: Nell’età del bronzo i primi allevamenti in cooperativa. Per la lettura: S. Rutar - Beneška Slovenija -Ljubljana, 1899. SFF - Val Natisone - Udine, 1972. A. Ribard - La prodigiosa storia dell'umanità - Einaudi, 1957. O. Marinelli - Guida alle Prealpi Giulie - S.A.F., 1912. L. Bosio - Cividale del Friuli - Casamassima, 1977. Predmeti iz kamna, ki so jih našli v Hordah in Duolah. Koliko ljudi je bilo v tem svetu v prazgodovini nome del periodo menerò desìi individui Un milione di anni fa Centomila anni fa Trentamila anni fa paleolitico (della pietra scheggiata 10 - 20.000 20 - 30.000 1.000.000 Quindicimila anni fa mesolitico 3.000.000 Settemila anni fa neolitico (della pietra levigata) 10.000.000 Valentej - Teoria della popolazione, Mosca, 1974. novi ma ta jur Ti je ušeč plesat? w Stopni v Beneško folklorno skupino Zivanit Polietne počitnice so paršle h koncu za vse an takuo tudi za nas plesalce Beneške folklorne skupine Živanit, ki po zadnjem nastopu v Gorenjim Tarbju (Srednje) na prazniku karvodajalcev (donatori di sangue) se niesmo vič srečal za vaje (prove). Seda se ušafamo vsi. kupe v Centru v Špietre v petak 27. setemberja, ob 7 an pu zvičer za se luošt spet na dielo. V teli skupini, ki diela že malomanj pet liet, nie malo težav. Malo plesalcev (čudno, sa v Benečiji vsi radi plešemo); učiteljca, ki muora parhajat daj taz Tarsta (Breda Pahor, ki pleše v terža-ški folklorni skupini Stu ledi an ki že vič liet študja naše stare plese); težave za adne prit daj du Špietar za se učit. Ma za tiste, ki smo v nji je zlo važno iti napri. Škoda, če plesi naših te starih se zgubjo, zak če je glih ohranit naš jezik, je glih ohranit an našo kulturo an kultura je an tu plesu. Ples je an veseje, bi na bluo težkuo prit an par ur na tie-dan v Špietar, se navast kieki takuo zanimivega za potle pokazat okuole. Kar smo šli okuole — bli smo tudi v Belgiji, Žviceri, na Koroškem an v Sloveniji — judje so nas nimar veselo sparjel. Vič nas bo kupe, vič bo lepuo an veselo. Vas čakamo. POGUARJALI SMO SE S PIJAM KONSORJOV1M Muoj materin jezik an viero na zapustim dok bom živ _ ___________________________________________________________________________ Beneška folklorna skupina «Živanit» je parvikrat zaplesala pred publiko na Dnevu emigranta lieta 1981. AVVISO Avvisiamo le amministrazioni comunali, gli enti pubblici, i circoli e le associazioni che desiderassero veder pubblicati i propri comunicati stampa sul nostro giornale, di presentarli alla nostra redazione entro le ore 16 di ogni giovedì. OBVESTILO Obveščamo občinske uprave, javne ustanove, društva in organizacije, ki želijo objaviti v našem časopisu svoje komunikeje, da morajo le-te poslati na naše uredništvo do 16. ure vsakega četrtka. n ~ i Je šlo mimo že tri miesce, odkar je biu Senjam beneške piesmi na I Liesah. Novih piesmi lietošnjega senjama pa nismo še pozabil, saj je i kulturno društvo Rečan napravlo no kaseto an tisti, ki jo imajo jo radi poslušajo. Tek pa jo niema se zatuo lahko obarne na društvo. I Če se dobro zmisleta so na senjamu votai narlieuš piesam vsi tisti, | ki so bli u telovadnici na Liesah. Ker pa na parvo mesto pride lahko \ samuo adna, more bit, de kajšan misle, de je kaka druga piesam bila lieuš. Al pa u telih miescih, ko je piesmi vičkrat poslušu se je premi- I slu. Zatuo je kulturno društvo Rečan napravlo konkorš. Beneška hit parade An sada poviejta pa vi Kuo se partecipa? Je zadost, de napišeta tle zdol naslov piesmi, ki vam je narbuj všeč, vaše ime, preimak an naslov. Potle veriežeta an pošljeta na Novi Matajur, via De Rubeis 20, Cividale. Za me parva piesam je__________________________ \ „ | Preimak Naslov Pohitita! Pruot koncu novemberja Rečan parpravi spet Kulturno \ jesen in takrat bo «premiacjon» tiste piesmi, ki ponese narvič vaših | votu. Med tistimi, ki bojo pisal bojo sortegiane imena an... na bojo . . manjkale «sorprese». L---------------------------------------------------->41 Saint Agnan v Franciji «Šu sem u Kanado ko sem imeu 21 liet, dvaanpetdesetega lieta. Tenčas je tle od nas vse šlo po sviet; samuo iz naših dolin nas je šlo tja kupe oku 50. Štu-dieru sem ostat tam njih par liet an potle se pa uarnit. Po 33 liet sem šele tam». Takuo nam je poviedou Pio Vogrig - Konsorju iz Lies, ki smo ga sreejal tele dni go par Hlocje. Parve dni miesca se je uarnu damu za pogledat njega vas, za pozdravit žlahto an parjatelje pa tud ker je delegat seejona Zveze beneških emigrantou iz Vancouver j a na deželni konferenci o emigraciji, ki bo od 27. do 29. setemberja v Gradu an na kongresu ZBI, ki bo subit potle v Reziji. «Šli smo z ladjo (navezan smo se uo-zil 6 dni, potle pa še dva s trenam do Halifaxa, kjer se je začelo moje nove življenje u drugem svietii, pravi Pio. Narpriet šem dielou ta na ferovi, potle — ko puno druzih tle od nas — u gozdu, u hosti. Sada pa dielam, kjer espor-tavajo ušenico. Kuo je tiste, de se niste uarnu? Pru za pru sem mislu prit nazaj lieta 1961, ko je biu ocja šele živ. Polte sem imeu nieke probleme an... cajt gre hitro napriej. Po drugi strani se dobro ušafam. Dielo imam lahnuo, saj nam pomagajo makine, kompiuterji an še blizu miesta Vancouverja sem. Varnu pa sem se vičkrat, vic al manj vsake tri lieta. Vi ste president seciona Zveze beneških izseljencev v Vancouverju. Kako je vaše dielo, kaj delate? Zvezo smo ustanovil ni dugo od tega. Lieta 1979 je začeu Tomaž Paule-tig goz Seuca zbierat kupe nas Slovien-je. Na začetku nie bluo lahko an zak so adni, ki imajo šele stare, šleutaste pameta an ti porčejo, de zak guoriš po sloviensko si za Jugoslavijo. Narvic pa vasica svetovnih rekordov mi rekordi. Tri leta zaporedoma, so napravli taj-šno omlet, kot ji pravijo oni, da so muorali parpejat posebno ponev (padello) na posebnem kamionu, v spremstvu cestne policije. Italijani kličejo omlet «frittata», mi, beneški Slovenci pa čvarčja. U veliki padeli so, namesto z vile, mešali čvarčjo z debelimi hlodi: u podeli je bluo par kvintalu Špeha in dvanajst tavžent jajc! Za tajšno veliko čvarčjo jih ni preomagu še obedan na svjetu! Pa mala bourgunjska vas, kjer je tudi sedež komuna, je znana doma in po svetu tudi po dobrih peršutih (Jambon), kakor vsa Bourgunja. U vasi djela že vič ljet skupina zbranih ljudi - komitàt za praznike, ki ga oni imenujejo Comité des Fètes. V komitatu so ljudje vsi dobre volje in dobre, velike fantazije. Kadar so udobili trikrat svetovni rekord za omelt, za čvarčjo, so pomislili, da lahko čvarčja štufa in so pogruntal za udo-bit nov rekord, u drugi specialiteti. Udobili so ga letos, u nedeljo 7. julija. Napravli so takuo veliko torto, da svjet jo ni še videu take «La plus haute pièce montée au monde» so pisali francoski žornali. Velika torta je bla zazidana od deset tavžent bonbonov, napravjenih iz kreme, u formi artičjokov (carciofini in crema) plus de 10.000 choux à la crème), je bilo uradno sporočilo. Za jo zazidat, so potrebovali ljesen-ca, luojtra, saj je bla visoka na štiri metre. Kadar srna jo gledala od zdol na vzgor z mojim kunjadam, ki ima ofi-čino in distributor bencine v teli vasi, srna debelo gledala u sladki turam. «Pujd, grema proč, Ernesto, čene se nam tle kaj hudega zgodi ! » sem ga prosu. «Kaj naj se nam zgodi, sa nas ne bojo bombardai!» je jezno odgovoriu. Majhan buj ku jest, je bulu u tole veliko kopo sladčine. Potem so začel torto klesat, tacat, rjezat, pulit, lizat 2500 ljudi! «Kunjad, svak, sem ti rješu življenje!» sem mu jau. «Zaki?». «Zato, kjer je bla takuo velika torta, da če bi bla padla na te, bi te bli muorli reševat dva dni iz sladke kreme s pakero» sem mu jau. Biu je dakordo z mano in šla srna na Borgundec. Bla je lepa fešta. Iz srca pozdravjam vse naše rojake, ki žive v Bourgonji in celi Franciji, lep in prisrčen pozdrav vsem Francozam, posebno tistim, ki živijo v simpatični vasi St. Agnan. Doric bi še italijanski izik. An še tuolega na morem zastopit zaki, se zaničava naš izik. Saj če bi se ga učil tu šuol bi lahko paršli go do Rusije, do Vladivostoka, ne da nič na valja. Potle smo se s Pijam še o puno drugih reči pogovarjal, o tem kak je Ka-nadà, kaka je njega ekonomija kuo lahko žive kupe Francuozi an Angleži. Zviedel smo tud de Pio Vogrig rad potuje, hode po svietu. Biu je že tu Avstraliji, na Tahiti, na Novi Zelandi, v Ameriki, Messicu, Franciji, Rusiji. Guori pa lepuo po angleško, španjuol-sko, francuosko, italijansko, sevieda sloviensko an «...po rusko, kar se zau-ženem», nam je jau. Na koncu nam je poviedu še no miseu. FJodit po sviete puno pomaga, se puno navadiš, ker vidiš kuo druz ljudje žive, ker spoznaš njih kulturo, u adni besiedi se ti pamet odpre. (jn) Tisti od Novega Matajurja smo imeli letos mjesca avgusta več cajta za pohajat, saj namesto štirih Novih Matajurju, ste dobili dve številki: eno v parvih dneh, drugo pa v zadnjih dneh avgusta. Tudi mi, kot drugi imamo pravico do počitka, do «ferji». Pa kadar gremo na odpočitek, na ferje po svetu, ne gremo samuo za počivat. Zmjeraj, saldu gledamo, iščemo videt kaj novega, da bi potem napisali za naše brauce. Po pravici povjedano, jest sem šeu na pot že parve dni julija. Po poti sem obiskal nekaj bralcev — naročnikov in paršu u vas St. Agnan na viljo velikega praznika. Mojstar je te pri vrhu in torta je pripravljena za 2.500 ust. St. Agnan je majhana vas v središku Bourgogne, v Franciji. Okraj (depar-tement) Saòne et Loire. Vas je podobna naši Ažli, z razliko, diferenco, daje puno buj bogata. Ljudje so kot v Ažli - radodarni, veselega karakterja, dobrega sarca. Leži na brežini ob rjeki Loire, kot Ažla ob rjeki Nediži. Glavno mesto Departmaja je Macon (87 km), Dijon (150 km), Višy (75 km). Po poti skozi St. Agnan, se pelješ naravnost v Pariz (350 km). Če želijo ljudje iti na trg, kakor mi v Čedad, imajo 9 km oddaljeno mesto Di-goine, kjer jih prav tako muzejo, kot rojake iz naših dolin v Čedadu. Pa v zadnjih letih so se ljudje iz male vasi St. Agnan dvignili nad vse Francoze in nad vse ljudi sveta, s posebni- je takih, ki mislijo de materin izik, tisti izik, ki jih je navadla mat se na smie, je grieh zapustit. Muoj materin izik, vjera an use kar so nas naš te star navadli, na zapustim dok bom žiu. Če se varnemo na Zvezo emigrantov, muoram poviedat, de sada se začenjajo organizavat an u Nanaimo, kjer je zelo aktiven Luigi Sturam iz Tarčeta. Mi u Vancouverju se sreejavamo usak miesac po hišah an se pomenamo, ka-kuo an ki dielat tudi s pomočjo zveze an dažele. Napravjamo po dvje velike fešte na lieto an dva pic-nika. Posebno takrat se zbere puno judi... Priet se nièsmo ušafaval ko kar je kar umru, na pogrebih. Pa te maldi? Prihajajo an oni na naše srečanja, še posebno kadar imamo kak praznik. Sigurno, de če bi videl Benečijo an bi poznal kraje od koder so paršli njih starši bi se buj interešal an bi marsikaj vic za-stopil. Narvic je takih, ki so guoril po sloviensko kar so bli majhani pa tud italijansko. Potle so začel guorit samuo angleško. Sada jih je malo, ki bi znal guorit po našim, an ko spreguore po sloviensko se jim izik zaplieta. Pa s Furlani al imata kake stike? Se vje de jih marnò, se pomagamo an se sreejavamo kupe. Dielamo kup tudi z drugimi klubi, recimo z Niemci, saj se neejemo zapriet an tiščat sami med sabo. Kuo gledate na Benečijo, kaj se je spremenilo od kar ste šu proč? Dost reči. Po mojim, kar videm, ni vic ljubezni. Ljudje so sovražniki med sabo an še med bratri je huduo. Druga rieč je, de kar prideš tle se ti zdi de si u drugi deželi. Pogledmo samuo, kar se je zgodilo s kulturo. Tle par nas je ratala amerikanska kolonija. Odprem radio an čujem glih tiste muzike an piesmi, ki jih poslušam tu Kanadà. Po sloviensko, po laško nie nič. Odpreš gior-nal an začneš brat... Saj je pu po angleško. Če puojde takuo napriej se zgu- TUTTOSPORT * CALENDARIO 3a CATEGORIA GIRONE F AUTOMOBILISMO Ritorna dopo 17 anni la Cividale - Castelmonte Adriano Stulin - Audace. L’Audace sconfitta a Pradamano L’Audace a Pradama io poteva fare il colpaccfo invece pure giocando bene ed essendo priva di St ilin e Chiabai, dopo aver avuto Tocca ione d’oro per passare in vantaggio, è stata castigata dai giallorossi. Il secondo gol dei padroni di casa è stato ottenuto mentre i ragazzi di Chiuch stavano producendo il maggiore sforzo per raddrizzare il risultato. Il tempo per cancellare questa immeritata sconfitta c’è già da domenica prossima. A Scrutto scenderà la Sangiorgina di Udine una delle candidate alla promozione in prima categoria, ma sappiamo che la grinta e l’orgoglio degli azzurri in queste gare vengono a galla e fare punti a Scrutto è difficile per tutti. Drecogna e Gervasio escono imbattuti da Savogna Curioso epilogo del calcio: sulla panchina del Lauzacco Franco Gervasio, su quella della Savognese Claudio Cer-noia (nel 1976 giocatore alle dipendenze del primo) un match concluso in parità e ricco di reti. La squadra del presidente Qualizza è l’unica che ha incamerato un punto, tra le formazioni delle Valli. Domenica prossima è attesa a confermare a Dolegnano tutto quello che di buono è riuscita a fare contro gli arancione. ravetto, Tornesello, Specogna Roberto, Bardus, Floreancig Fabrizio, Mo-reale Giovanni, Trinco Stefano; centrocampisti: Vidotti, Dorbolò, Urli, Ter-licher, Mlinz, Osgnach, Meneghin, Domeniš; attaccanti: Barbiani, Dugaro, Moreale Renato, Coceano, Coren, Pe-tricig Valter, Liberale, Vogrig Stefano. Costaperaria Guido - difensore Valnatisone. no dettagli questi che possono essere corretti in quanto siamo solo agli inizi del campionato. La Valnatisone è scesa in campo nella seguente formazione: Venica, Costaperaria, Sfiligoi, Mar-cuzzi (Specogna), Zogani, Zilli, Stacco, Chiacig (Orgnacco), Sedi, Vosca, Simonelig. In panchina: Corredig, Urli, Nadalutti. Domenica alle ore 15 a S. Pietro Valnatisone - Bressa, che dovrà segnare il pronto riscatto della formazione azzurra. Gli esordienti «derubati» a tempo largamente scaduto a Premariacco La Valnatisone sconfitta di misura ad Osoppo Sul terreno di Osoppo la Valnatisone ha incontrato la Maianese in quanto il proprio terreno era impraticabile. La cosa ha portato bene ai colori gial-loblù maianesi. Nel primo tempo c’è stata la supremazia dei ragazzi di Angelo Specogna che sono andati vicini al successo su una conclusione di Simonelig, deviata dall’esperto Pighin di un soffio a lato. La stessa musica si è avuta nella ripresa: un atterramento in area di Simonelig ignorato dal sig. Rossi e due spinte ai danni di Sedi e Orgnacco hanno impedito prima il successo e poi il meritato pari. I padroni di casa sono passati in vantaggio al 25° del secondo tempo su azione classica di contropiede. Della gara odierna per la Valnatisone si è potuto notare un grande lavoro a centrocampo, buono il comportamento degli attaccanti, una nota un po’ stonata per i difensori che per la loro esuberanza si spingono troppo in avanti, favorendo così i contropiedi avversari, ma so- Le partite di calcio degli «Esordienti» hanno la durata di venti minuti per tempo, ma a Premariacco, nell’incontro diretto dal locale dirigente arbitro sono durati 22 e 25 minuti. Ciò ha permesso alla propria squadra di concludere l’incontro in parità, ma la formazione di Vida ha dimostrato nonostante il furto subito di essere la vincitrice morale. Passati in vantaggio nel primo tempo con una rete di Osgnach Michele, i sanpietrini sono stati sempre dominatori in campo sfiorando in diverse occasioni la seconda segnatura. Sabato 28 alle ore 15.00 a S. Pietro Valnatisone - Azzurra Remanzacco. Carlo Liberale, attaccante della Valnatisone, vincitore del Trofeo Grassi Sport 1985. Riprende il torneo Grassi Sport Visto il successo delle passate annate, anche quest’anno la redazione sportiva del nostro giornale metterà in palio il trofeo Grassi Sport per i marcatori delle varie categorie dei giocatori che praticano il calcio con società delle Valli. È stato istituito anche il trofeo Grassi Sport che verrà assegnato ad un giocatore delle Valli che si distinguerà non tanto per le qualità tecniche, ma per l’attaccamento ai colori sociali, e qualità morali. Inoltre verranno premiati i migliori giovani delle Valli, la difesa meno perforata ecc. L’augurio è per tutti di buon lavoro e che vincano i meritevoli. Domenica a Udine ritorna Pierino Fanna! Trinco Gianni - Valnatistone Esordienti. Valnatisone - Azzurra giovanissimi rinviata a giovedì 26 alle 16.30 La gara fra le formazioni dei giovanissimi è stata rinviata per cause di forza maggiore e verrà prontamente recuperata giovedì 26 sul campo di S. Pietro al Natisone. Mentre sabato 28 trasferta a Ziracco per l’incontro Linea Zeta - Valnatisone. Dorbolò Michele - centrocampista, Under 18. Pierino Fanna torna a Udine domenica prossima con la maglia dell’Inter. I fans interisti sono in fermento e quelli dell’Udinese sono in allarme. Lo scorso campionato Pierino Fanna ha vinto lo scudetto con il Verona, ma quest’estate è passato all’Inter di Milano che ha tutte le intenzioni di vincere lo scudetto che ormai insegue da diversi anni senza successo. Se l’Udinese schiererà Paolo Miano ci saranno in campo due rappresentanti delle nostre Valli. Gli «Under 18» al via a Pradamano È scattata l’ora dell’inizio del campionato per la formazione dell’Under 18 della Valnatisone che sarà impegnata a Pradamano contro la formazione della Serenissima. Per questa difficile trasferta la formazione dovrebbe essere al completo. Per il campionato ci si aspetta di vedere all’opera un gran numero di ragazzi delle nostre valli, certamente non dovrebbero mancare soddisfazioni per i dirigenti, il tecnico, il pubblico e a loro stessi. La rosa della squadra: portieri: Specogna Andrea, Fasano; difensori: Sca- Rossi Cristian - Giovanissimi Valnatisone 1 GIORNATA 29 settembre Aurora - Sangiorgina Serenissima - Valnatisone Percoto - Corno Passons - Azzurra Lavarianese - Pozzuolo Chiavris - Rizzi rip: Nuova Udine 2 GIORNATA 6 ottobre Rizzi - Nuova Udine Pozzuolo - Chiavris Azzurra - Lavarianese Corno - Passons Valnalisone - Percolo Sangiorgina - Serenissima rip: Aurora 3 GIORNATA 13 ottobre Serenissima - Aurora Percolo - Sangiorgina Passons - Valnalisone Lavarianese • Corno Chiavris - Azzurra Nuova Udine - Pozzuolo rip: Rizzi 4 GIORNATA 20 ottobre Pozzuolo - Rizzi Azzurra - Nuova Udine Corno - Chiavris Valnalisone - Lavarianese Sangiorgina - Passons Aurora ■ Percoto rip: Serenissima 5 GIORNATA 27 ottobre Percolo - Serenissima Passons - Aurora Lavarianese - Sangiorgina Chiavris - Valnatisone Nuova Udine - Corno Rizzi - Azzurra rip: Pozzuolo 6 GIORNATA 3 novembre Azzurra - Pozzuolo Corno - Rizzi ' • Valnalisone - Nuova Udine Sangiorgina - Chiavris Aurora - Lavarianese Serenissima - Passons rip: Percolo 7 GIORNATA 10 novembre Passons - Percoto Lavarianese - Serenissima Chiavris - Aurora Nuova Udine - Sangiorgina Rizzi - Valnalisone Pozzuolo - Corno rip: Azzurra 8 GIORNATA 17 novembre Corno - Azzurra Valnalisone - Pozzuolo Sangiorgina - Rizzi Aurora - Nuova Udine Serenissima - Chiavris Percoto - Lavarianese rip: Passons 9 GIORNATA 24 novembre Lavarianese - Passons Chiavris - Percoto Nuova Udine - Serenissima Rizzi - Aurora Pozzuolo - Sangirogina Azzurra • Valnatisone rip: Corno 10 GIORNATA I dicembre Valnatisone - Como Sangiorgina - Azzurra Aurora - Pozzuolo Serenissima - Rizzi Percoto - Nuova Udine Passons - Chiavris rip: Lavarianese 11 GIORNATA 8 dicembre Chiavris - Lavarianese Nuova Udine - Passons Rizzi - Percoto Pozzuolo - Serenissima Azzurra - Aurora Corno - Sangiorgina rip: Valnatisone 12 GIORNATA 15 dicembre Sangiorgina - Valnatisone Aurora - Corno Serenissima - Azzurra Percoto - Pozzuolo Passons - Rizzi Lavarianese - Nuova Udine rip: Chiavris 13 GIORNATA 22 dicembre Nuova Udine - Chiavris Rizzi - Lavarianese Pozzuolo * Passons Azzurra - Percoto Corno - Serenissima Valnatisone - Aurora rip: Sangiorgina ORARIO GARE TUTTE LE GARE AVRANNO INIZIO ALLE ORE 10.30 Per chi fare il tifo? Domenica 29, con inizio alle ore 10, prende il via la prima manche dell’8a Cividale - Castelmonte, ripresa dopo 17 anni di inattività. Alla competizione parteciperanno numerosi esponenti delle Valli. Interessante sarà senz’altro la gara di Cornelio Giuliano su VW Scirocco, attualmente secondo in classifica per il campionato italiano velocità in salita GR. 2; ci saranno inoltre: Cernoia su 127 GR. A, Corredig Pietro su Ritmo 130 GR.N., Duriavig Graziano su Ritmo 105 GR. N e Venturini Adriano su Ritmo 105 GR. A. Indicazioni utili Per seguire la gara sarà buona norma tener presente quanto segue: ore 9 chiusura al traffico della strada; al percorso si può accedere solo a piedi dalla località Mezzomonte o dal piazzale di Castelmonte. Per motivi di sicurezza, la direzione di gara invita il pubblico ad osservare e far osservare rigidamente le norme di sicurezza e le indicazioni degli addetti al percorso. E pertanto assolutamente vietato sostare nelle zone vietate al pubblico e attraversare la carreggiata durante lo svolgimento della gara. Una particolare raccomandazione infine a rispettare la proprietà e l’ambiente. Buon divertimento! Pietro Corredig. Cornelio Giuliano 'm'mn KANALSKA DOLINA Zbralo se je 50 petdesetletnikov iz naših dolin Žabnice Vaški praznik Svetega lina Z vaškim praznikom Svetega lina ali po domače z Žegnom se nekako zaključi poletje in se tudi letoviščari vrnejo nazaj v svoje domove, kakor lastovke, ki se prve dni septembra zberejo in odletijo v toplejše kraje. Letošnje vaško žegnanje je privabilo v Žabnice precej ljudi, saj je žabni-ški žegen po svoje zanimiv. Glavno farno mašo je imel msgr. Franc Močnik iz Gorice in po zelo stari navadi je bila procesija okrog cerkve. V starih časih je bila procesija okrog cerkve od Telovega do Zegna, torej tako dolgo, kot je stala maja ob cerkvi. Vedno znova pa je zanimivo in privlačno petje pod lipo. Potem kot odzvoni poldne se stari in mladi možki posta-vejo v okrog pod lipo in tam zapojejo zelo staro žabniško žegnansko pesem, ki se poje samo za žegen pod lipo in za to pesem so Žabničani zelo ljubosumni. Po tej obredni pesmi žabniškega žegna pa se mladi Žabničani zapojejo še pesem v nemščini in v furlanščini. Popravljajo cerkev Svetega Egidija Po dolgih letih čakanja so v prvi polovici septembra le začeli s popravili župnijske cerkve Svetega Egidija, ki je utrpela precejšnjo škodo ob sunkih potresa leta 1976. Sredi poletja pa je gospod Mario Gariup postavil pokojnemu žabniškemu župniku Mariu Černetu nagrobni spomenik, kakor tudi gospodu Jožefu Simizu, ki je bil njegov predhodnik. Spomenik je preprost in napis je v italijanščini in slovenščini, v jezikih, ki sta v rabi v Žabnicah. Oddaje radia Trst A Po vaseh Kanalske doline se je do nedavnega dalo slišati radijske oddaje Dopo la prova del Trofeo Friuli, disputatasi lo scorso maggio e la prova di campionato italiano Enduro dello scorso agosto, la pista di motocross di Clenia ripropone una manifestazione motociclistica di rilievo. È la 5a prova del Trofeo Friuli a rimettere in moto la macchina organizzativa del M.C. Valli del Natisone, condotta con maestria dal presidente To-masetig con il valido supporto di soci, sostenitori e soprattutto giovani disinteressati, intenzionati a far vivere nelle valli qualcosa di diverso. È domenica 15 settembre e sul pianeggiante ma tecnico e selettivo circuito di Clenia si danno appuntamento i migliori esponenti del motocross regionale. In mattinata si saggia la consistenza del fondo e si danno gli ultimi ritocchi alla meccanica dei mezzi che nel pomeriggio verranno sottoposti ad un severo collaudo in ogni loro parte. 2 manches di qualificazione e la fi- Claudio Scuderin in una acrobatica evolu itone durante la gara. Rai-Radio Trst A. Od Velikega šmarna, T^wgSsttTdatjrpa se program Radija Trst A v slovenščini po Kanalski dolini sploh ne sliši več. V teku enega meseca je bil sedež Rai v Trstu večkrat obveščen o neslišnosti slovenskih radijskih programov, kljub temu se do 23. septembra ni nič spremenilo. Na valovni dolžini tržaške postaje še bolj ropota. Nihče se ni zganil, da bi okvaro popravil. Pri tem je še treba poudariti, da so oddaje Rai v italijanščini vedno slišne in da se morebitne okvare takoj, najkasneje pa v dveh dneh, popravijo. Sprašujemo se torej zakaj taka brezbrižnost do slišnosti slovenske postaje v okviru Rai? Podobnih prekinitev je bilo v preteklosti že več, tudi večmesečnih. Sprašujemo se torej, kakio dolgo bo še trajalo tako nenormalno stanje in zanimivo bi bilo tudi vedeti, kdo je konkretno kriv, da se okvare tudi po enem mesecu ne popravijo, ne glede na večkratna opozorila? Svete Višarje Po skorajšnjem enoletnem premoru so se v prvi polovici septembra končno le obnovila dela za postavitev nove naie per la classe 125 cc. e due batterie di finale per la classe 250 cc. daranno l’esito della classifica. Sono le 14,30 e si stanno allineando alla sbarra di partenza i concorrenti della prima batteria di qualificazione della classe 125 cc. 30 secondi, 5 secondi, via. Incomincia la danza che vede uomini e mezzi impegnati nei passi più difficili e spericolati di fronte ad un pubblico che sà apprezzare e seguire con interesse la spettacolarità e l’alto agonismo che caratterizza questa disciplina sportiva. Nessun nome da seguire con particolare interesse nella classe 125 seppure le presenze qualificate non manchino (tra questi va segnalato lo junior nazionale Battig). Nella classe 250 invece è nutrita la rappresentanza del MC Valli del Natisone. Sono schierati Francesco Dal Bo, Loris Favero, Giuseppe Man-tineo, Claudio Piussi e Claudio Scuderin. Assenti Paolo Venturini «Zato» e žičnice na Svete Višarje. Kdaj bo nova začela obratovati, je zelo težko povedati, kajti že mnogo je bilo predvidenih terminov in zato ni mogoče predvidevati nič točnega. Z vedno movimi zavlačevanji pa se v glavnem škoduje krajevnemu turizmu, pa tudi trgovini. Višarska Božija pot je le privabljala letno nad 70.000 romarjev in turistov, da ne govorimo o zimski smučariji, zato zgoraj omenjena številka za krajevno ekonomijo le ni majhna in brezpomembna. Božija potna cerkev pa je v letošnji letni sezoni bila oskrbovana le prve tri tedne v mesecu avgustu. Za Veliki šmaren je bila v Svetišču redna služba božja. Glavno slovesno mašo je ob somaševanju še dveh duhovnikov imel župnijski upravitel gospod Mario Gariup. Peli pa so tržaški pevci, člani raznih cerkvenih pevskih zborov, ki so tiste dni imeli svoj pevski seminar v Žabnicah. Tega dne je bilo na Svetih Višar-jah nad 600 ljudi in večina je prišla na goro peš kot so skozi stoletja delali naši predniki. Giuseppe Zanini, infortunati in precedenti manifestazioni. Parte la prima batteria di finale e subito è in evidenza tra i portacolori del MC Valli del Natisone Piussi che, riconoscibile per la sua sgargiante tenuta «canarino», tiene degnamente testa ai primi e nonostante una caduta r— per fortuna senza conseguenze — è terzo nella prima batteria e quarto poi nella seconda con un conseguente ottimo terzo posto finale. Buon piazzamento anche per Scuderin e Dal Bo che entrano in classifica rispettivamente al 10 e 12 posto. A fine gara, tra i commenti e le considerazioni su quanto fatto e visto, si parla anche della possibilità di realizzare una nuova pista nella vicina zona collinosa oltre il fiume. Progetto questo che presenta senz’altro logiche difficoltà di attuazione ma che potrebbe dare un’impianto in grado di ospitare competizioni a carattere nazionale ed internazionale, considerata la partico- Petdeset let! To pomeni, da prideš na varh šteng in potlé se začneš spuščat na drugi strani navzdol in če nečjes sam iti, te pa cajt potiska. Takuo so pravli tisti od klaše 1935, ki so se zbrali iz vseh naših dolin, da bi kupe praznovali (festegial) njih 50 Ijet življenja: bluo jih je parbližno 50. U soboto 14. septembra zjutra jih je odpeju avtobus iz Čedada. Najprej so šli do Sv. Antona u Padovo in ga prosili vsak tri gnade. Ta parva je bla tista, de jim ustavi staruost, druge dve U Lombaju in Obrankih spet teče voda Po dugem pomanjkanju spet ščuri voda po lijakih Lombajskih in Obran-skih hišah. Biu je tist faler, o katerem smo mi pisali u zadnji številki Novega Matajurja, pred tednom dni... Skoraj vsa voda se je zgubjala v Obrankih in je napravla nov studenac pod vasjo. Paršu je mojstar, Lodovico Bergnach, ki djela tudi za komun in mu ni bluo težkuo ugotovit (konštatat), kje pušča lor. Skopal so velik« ja«'« j« odkril luknjo na loru. Iz nje je ščurjela voda dva metra visoko. Lodovico je zame-niu tubo in zdaj so vsi veseli, voda teče po hišah, nov studenec pod vasjo pa je usahnu. Mi grejemo vse Laške! Zapuščenost, neobdelovanje našega sveta, naših senožet je le parnesla določen zaslužak in dobiček za ljudi. Za jagre so paršli te duji prasci, za hostarje pa so se pokrili breguovi in senožeta z goščavo. Se ne more govoriti o pravih, visoko vrednih hosteh, so pa le dobre drva, s katerimi se Lahi radi grejejo. Ljudje, ki imajo svoje hiše ob glavnih cestah naših dolin, vidijo voziti pro- lare conformazione geologica dell’area adatta a questo fine e considerato che la buona volontà non manca... Le classifiche 125 cc. 1° Pertosi Luca - MC Nordest 2° Battig Giorgio - MC Alabarda 3° Querin Livio - MC Pedemontano 4° Salvi Gualtiero - MC Alabarda 5° Picili Egidio - MC E1 Cai 250 cc. 1° Della Marte Mino - MC Morena 2° Nadalutti Massimo - MC Morena 3° Piussi Claudio - MC Valli del Nat. 4° Martinis Aurelio - MC E1 Cai 5° Tomasini Mauro - MC Demanteno 10° Scuderin Claudio - MC Valli del Nat. 12° Dal Bo Francesco - MC Valli del Nat. Sili Claudio Piussi «sempre più iti alto». pa ostanejo skrivnost za vsakega od njih. Od Svetega Antona so se spustili do rjeke Brenta. Gor an dol po teli rjeki so se vozili z «battelam», povečerjali in prespali. U nedeljo 15. septembra so se veseli parpejali u hotel 2000 h Lipi nad Špietrom, kjer so zaključili z večerjo svoje praznovanje. Sklenili so, da se bojo srečevali vsako lieto. Želimo jim puno zdravja, dugo, veselo in srečno življenje. Še kaj vič povemo, kadar nam pošljejo fotografije. ti Furlaniji velike kamione lesa in drvi, pravzaprav več drvi kot gradbenega lesa. Vsak dan izvozijo iz Benečije na Laške na stotine tonelat drvi. Zaslužak za tistega, ki jih posječe, še več pa za voznike in prekupčevalce. Ljudje po mestih se zmeraj buj radi grejejo z drvi, ker je buj zdravo pa tudi manj košta. In vse zgleda, da nam ne bojo drva takuo hitro zmanjkale. Bratu Jošketu ob 10 letnici smrti V mali vasi sredi doline ti je tiha tekla zibelka v revni bajti ti mati zlata slovenske pesmi pevala. Ni zvezda bila tebi mila ni preko življenja srečno te vozila, krvava zvezda dvajstega stoletja trplenja polno ti je naklonila. Ni zvezda bila tebi mila mladeniča pognala te je v tujina s potom služil vsakdajni kruh v srcu hranil tvojih pradedov čut. Tujina ni te spremenila Slovenec zvest ostal si ti, hrepeneči Duh po domotožju v rojstni zemlji sedaj miren živi. Gaberšček Angela Pismo iz Avstralije Egregio signor direttore, le saremmo molto grate se volesse pubblicare sul suo giornale quanto sotto. La ringraziamo ed auguriamo a lei ed ai suoi collaboratori ogni bene. Distinti saluti. Tommasini Maria e Natalia Australia «Vorremmo tramite il Novi Matajur, esprimere una lode ed un ringraziamento alla mamma Teresa Bucovaz-Pekna di Sverinaz, morta alla vigilia del suo 94° compleanno e alla nostra sorella Lea. Tu, mamma, sei stata la nostra gioia, la nostra guida, la maestra che, con l’esempio, ci ha insegnato ad accettare gli inevitabili dolori della vita, sei stata l’Angelo della nostra famiglia. Chiudendo i tuoi occhi per sempre hai spezzato i nostri cuori, ma la Fede che ci hai inculcata ci fa sperare di ritrovarci là dove non ci sono più dolori, ma solo amore e pace. Grazie, mamma, per tutti questi anni che hai diviso con noi: sarai sempre viva nei nostri cuori, perchè ti abbiamo amata tanto». Maria, Natalia e Lea «A te, Lea, il nostro grazie affettuoso per tutto ciò che hai fatto per la Mamma, sei stata meravigliosa. Per anni ti sei sacrificata per fare, anche per me e Natalia, quello che la lontananza ha impedito facessimo noi. Non sappiamo come esprimerti tutta la nostra ri-conoscenza, ma non ti dimenticheremo mai. Per noi rimarrai sempre il modello di figlia e sorella. Ti vogliamo tanto bene». Maria e Natalia Salvatore Venosi \\ \\%ll ti /I */nt \\ tviv« K /' \'r 7 Motocross - 3 - 2 - 1 ... via alla 2a pista! Per ora è solo un sogno, però... SPETER Kamu je bila na pot Klenje Rodiu se je «Sap» junior Čakal so ga za konac miesca vošta, on pa nie takuo nagu, kot je njega tata, kar lieta na «rally» an takuo se je rodiu šele v pandiejak 9. setemberja. Guormo o liepem puobčju Andrea, parvi otrok mladega para, ki živi v naši vasi: njega tata je Adriano Venturini — Sap za parjatelje — iz Ažle, njega mama pa Luisa Bevilacqua iz Klenji. Andrea je parnesu puno veseja cieli družini an tudi parjateljam. Njemu žel-mo vse, kar je narbuojšega na telim svietu, Luisi an Adrianu pa čestitamo. Špeter Dva purtona za dva para novičev Tisti, ki žive v «Via della Cooperazione», ta za Špietram, kjer so vse deste nove hiše, so imiel te drugi tiedan zaries velike diela: napravli so dva purtona, dan blizu druzega, za lepuo spar-iet v njih družbo dvie nove družine, ki Hi/o nara so paršle živet v njin uncu. ,----------- novičev, ki sta se poročila le tisti dan, v saboto 14. setemberja. V cierkvici v Sarženti sta jala «ja» Miriam Dorbolò an Orazio Spagnut, obadva iz Saržente. Vasnjani so jim napravli nič manj, ku tri purtone! Dan ta pred hišo od noviče, te drug ta pred hišo od noviča an te treči pa kjer se gre (F8AZ.lt S. PIFTfiB At BATISSli) T JAG PE Ložli so jo domač judje, ostala je gor 3 dni an potle jo nie bluo vič. v cierkvico. Napravli so jim tudi lepo fešto an vse tuole, zak Sarženčanji so bli pru radi, da so se poročili med sabo dva vasnjana. V cierkvici go par Lipi sta se poroči- — ' .. T«r. la pa Nadia Cencig an Uiantraucu •... ranova iz Špietra. Takuo, ki smo že napisal, obadva para bota živiela v «Via della Cooperazione» v Špietre. Miriam, Oraziu, Nadi an Gianfran-cu želmo veselo an srečno skupno ži-vlienje. » ■J / 4 S. Pietro al Natisone Si è spento giovedì 12 settembre, nell’ospedale di Cividale, il cavaliere di Vittorio Veneto, Ernesto Caffi. Non lo • a^romn niù sfrecciare velocemente per VLUlViiiw ---- le strade di Vernasso cori la sua inseparabile amica di viaggio, la bicicletta; eppure la sua vitalità era paragonabile a quella di un ragazzino. Lentamente, ma inesorabilmente il male aveva intac- i cato la sua forte fibra, che neppure la grande guerra e gli anni passati a lavorare nella vicina cava dell’Italcementi erano riusciti a scalfire. Questa è l’immagine che ha lasciato dietro di sè, a chi non lo conosceva bene, Ernesto. Dopo oltre sessanta anni di vita in comune, lascia nel dolore la sua insepe-rabile Augusta Simonig, (che ha diviso con lui, gioie, fatiche, ansie e dolori della vita quotidiana); i figli, la nuova, il genero ed i nipoti. Alla moglie ed ai familiari tutti vadano le nostre più sentite condolianze. Mali oglasi Piccoli annunci Pred kratkim so v Livku pri Kobaridu odprli gostišče «Mojca». Nova uprava. Odlična domača kuhinja. Možnost prenočišča. Tel. 065-85110. È stato aperto di recente a Luic: co di Caporetto l’albergo «Mojca». Nuova gestione1. Ottima cucina casalinga e possibilità di pernottamento. Tel. 065-85110. 18. vošta sta se poročila Daniela Lauretig -Lenkčjova il Cernec an Massimo Pagon i Sauodnjega. Fotografijo pa so nam parne-sli šele seda. De bi bla mimar takua srečna an vesela, ku tisti dan, ki sta se vzela! Mario Zuodar: Zima in žbrinčja Zgodbo, ki jo je spoetiziral naš sodelavec, Mario Zuodar ni zgodba, pač pa resnica, ki se je zgodila pred puno, puno liet nieko zimo na Zverincu, vas, ki spada pod garmiški kamun. Ko so ženske predle vuno na kolovratih, drugi ob ognjišču pravli stare pravljice in zgodbe, je resni gospodar začeu runati žbrinčjo pa ni zmieru ne oken ne vrat in kadar je bila žbrinčja dokončana, jo ni mogeu spravit iz hiše. To resnično zgodbo, kot povedano, jo je Mario Zuodar spoetiziral in preberimo kakuo. v h\ euiyiv z* BUtftiRjq A k Huda je bla zima veliko snega ljudje niso djelal so čakal pomlad. Kostanj so pekli in mošt so pii pogovarjal so se ob vse sort stvari. En gospodar pa od ljudi se je loči! v glavo se je del da bo žbrinčjo nardil. Nobenega nič vprašal nobenega ni gledu, kol mravlja v mravljišču celo zimo je pledu Žbrinčja je končana, že prišla je pomlad on jo gor vzdigne in nese do vrat. Nalo pa se sliša prav strašno zavpit: «Kdor vrata je runou ga ni ko za ubil». 33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak an petak ob 13.30. Pacuh: v sriedo ob 12.00. Trinko: v torak an petak ob 14.00. GARMAK 1 doh. Lucio Quargnolo . Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00. ' do 16.00. v sriedo an četartak od 11.00. o 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. doh. Renato Trainiti Hlocje: pandiejak, sriedo an saboto ob 14.00. PODBUNIESAC doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka od 9.30. do 12.30. popudan od 15.30. do 17.30. Črnivrh: v saboto od 10.00. do 12.00. doh. Giuseppe Ferretti Podbuniesac: od pandiejka do petka od 13.00. do 14.00. SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00. do 12.00. v sriedo od 16.00. do 18.00. v četartak od 9.00. do 10.00. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9,30. do 12.00. v sriedo od 16,00. do 18.00. doh. Pietro Pellegritti Gor. Barnas: v četartak od 10.15. do 12.00. Špietar: v sriedo od 11.00. do 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00. do 12.00. v sriedo od 13.00. do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. Gor. Tarbi: v sriedo ob 14.30. doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00. do 15.00. Gor. Tarbi: v četartak od 15.00. do 16.00. SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa: v pandiejak an torak od 17.00. do 18.00. v sriedo an četartak od 9.30. do 11.00. petak od 10.30. do 12.00. v saboto od 11,00. do 12.00. doh. Renato Trainiti Škrutove: od pandiejka do sabote od 9.00. do 12.00. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od. 28. septembra do 4. oktobra Sv. Lenart tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra ou p«n-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četartak od U. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 - venerdì 10.00-11.00. San Pietro al Natisone: lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, sabato 8-9.30. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Stregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. Pulfero: giovedì 8-9.30. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 11. do 16. ure. Telefoni utili Telefoni utili: ospedale civile di Udine 4991, ospedale civile di Cividale del Friuli 730791 ; questura 113; carabinieri 112; vigili del fuoco (soccorso) 22222; vigili del fuoco (incendi) 212020; pronto soccorso 7300Q0; per chi viaggia; aeroporto di Ronchi informazioni 0481/777001; stazione ferroviaria Udine informazioni 208969, dalle 8 alle 12 e dalle 15 alle 19; stazione ferroviaria Cividale 731021; stazione autocorriere Udine informazioni 203941; stazione auto-corriere Cividale 731046.