227. Htevilk«.
Msoljasa v sredo 4 oktobra 1905
XXXVIII. leto.
Iffcsja vsak aan zvaotr, taiml) uacalja in »rasuta«, t«r v«ya po posli prejamaa aa avstro-ogrske a«i«l« aa ih tata 16 K, aa aai Sata lt K, sa Satrt lata 6 K 60 h, aa an meiea t K SO h.   Za LJubljano ■ pošiljanjeia na dom aa rta ? a *4 K,  aa pol leU 1% K, sa čatrt laU 6 K, aa oo uumoo t K. Raor hodi aaxa ponj, plača aa oaa loto 21 K, aa pot lota 11 K, aa fiotrt lata 6 K 60 h, aa on aoaoa 1 K 90 h. — Za tuj« doiolo toliko vtč, kolikor anaSa poštnina. ) St a&ročbo broi istodobna vpoSttjatve naročnin« s« no »sira. — Za oznanila sa plačajo od potoroitopno petlt-vrsto po IS a, oo aa aa oananilo tiska ankrat, po 10 h, ča sa dvakrat, in po 8 h, čo so  tiska trikrat ali   večkrat. — Dopisi ssj %m tarole frankovati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo hi upravnlatvc jo v Knaflovih alioab it. 6, m rleat arodniitvo v I. nadstropja, apravništve pa ▼ pritličja. — TJpravništvn naj so blagovolijo pošiljati naročnino, roklamaoijo,
oananila, t j. administrativna stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34, Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85.
Rudarska shoda v Idriji
Skrajno slabe gmotne razmere idrijskega eraričnega delavstva silijo delavstvo k intenzivnejšemu delu in boju za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Starejši za delavsko gibanje v Idriji velezaslužni rudarji so zapričeli novo gibanje s tem, da so naprosili odbor pol. društva „Enakopravnost", da prevzame vodstvo te akcije. Odbor se je takoj in radovoljno odzval temu pozivu. Sklical je več odborovih sej ter k tem povabljal tudi prvo imenovane rudarje, in dne 9. m. m. tudi zaupni sbod. Pri teh posvetovanjih se je temeljito razpravljalo o gmotnih razmerah idrijskega delavstva in kot rezultat sestavila resolucija zahteve za izboljšanje gmotnega stanja idrijskega delavstva.
Taka po stvarnem razmotrivanju sestavljena resolucija se je šele predložila širšemu krogu delavstva. Kot predpripravo za to je sklical podpredsednik „Eoakopravnosti", Bonča, shod po § 2. zbor. zak., ki se je vršil v soboto 23. m. m. zvečer v prostorih delavskega bralnega društva ob mnogoštevilni udeležbi rudarjev. V velikem številu so bili zastopani posebno mladeniči sprejeti že na podlagi novega plačilnega opravilnika v rudarsko delo in zategadelj s plačo brez naturalne doki ade. Vsi govorniki rudarji so podajali verno sliko žalostnega, nevzdržnega gmotnega stanja idrijskih rudarjev in krepko zagovarjali v resoluciji stavljene zahteve. Iz strankarskih ozirov so nasprotovali resoluciji samo navzoči soc. demokrati, a pri končnem glasovanju se je sprejela resolucija skoro soglasno, saj proti nji ni nihče glasoval. Rudar Urban Gantar priporoča še, naj se mladeniči sami izjavijo, ali so za naturalno doklado ali za doklado v gotovini, da se na merodajnem mestu ne poreče, da ni to zahteva prizadetih. Ko da predsednik zadevno vprašanje na glasovanje, se vsi navzoči mladeniči soglasno in odločno izjavijo za naturalno doklado, za doklado v gotovini nobeden ne glasuje. Pri prvem glasovanju se Čujejo klici: „Mi hočemo žito n drva!"  „Zato smo prišli na shod!"
idr. Ko še rudar Ivan Pivk priporoča navzočim rudarjem edinstvo v boju za izboljšanje svojega gmotnega stanja in po odgovoru soc. demokratom zaključi predsednik Bonča shod s vabilom, da se navzoči jutrišnjega javnega rudarskega shoda polnoŠtevilno udeleže.
Drugi dan v nedeljo 24. m. m. se je vršil javen rudarski shod, sklican po odboru pol. društva „Enakopravnost" v pivarni pri „Črnem orlu." Zbralo se je nad 400 rudarjev, med temi so bili v pretežni večini socijalni demokrati. Pred otvoritvijo shoda se vname prepir radi predsedstva shodu, da je Že bilo misliti, da se shod mirno ne izvrši. Ko pa vidi voditelj soc. - demokratov gosp. Anton Kristan, kako ogorčenje se po-lašča rudarjev radi njegovega postopanja in ko mu predsednik Bonča jamči za popolno svobodo govora, pripuste soc.-demokrati, da se vrši shod pod predsedstvom odbora „Enakoprav-nosti." Prvi dobi besedo rudar Jakob Kristan, ki v svojem govoru razvije predvsem pomen in pričetek sedanjega gibanja za izboljšanje gmotnega stanja idrijskega delavstva. Poudarja posebno, da na eni strani postajajo draginske razmere vedno večje, na drugi strani pa rudar dobiva eno in isto plačo, ne vpraša se, ali zadošča najskromnejšim življenskim zahtevam. Prav v zadnjem času so se življenske razmere spremenile v Idriji zdatno na slabše, v tem pogledu ne zaostaje Idrija za večjimi mesti. V Ljubljani n. pr. je dobiti krompir cenejše, kakor v Idriji. V tej skrbi za svoj obstanek so nekateri rudarji, ker so videli, da se drugod nihče ne zgane, stopili v zvezo z odborom pol. društva „Enakopravnost", da si pridobe tako potrebne prostore za svoja zborovanja. In društvo je na to prevzelo vodstvo te akcije, ki ni političnega značaja, saj zadeva enako vse idrijsko delavstvo. Nato pojasnuje in utemeljuje posamezne zahteve resolucije. Prva zahteva je, da se odpravi peti plačilni razred s sramotno nizko mezdo 60 odnosno 80 stotink za deseturno delo. Druga popolnoma opravičena zahteva je, da se po določenem številu službenih let pomika w»e delavstvo v višje pla-
čilne razrede. Naturalna doklada naj se pripozna do sedaj in v prihodnje na novo sprejetim delavcem. Pogodbeno delo naj se plačuje najmanj za 20% povišano mezdo delavca višjega plačilnega razreda.
Drugi govornik Urban Gantar slika v jasnih barvah bedo idrijskega delavstva. Zavzema se posebno toplo za naturalne doklade, ki so naravnost življenskega vprašanja za idrijskega rudarja. Idrijski rudniški erar, ki izplača na leto delavcem na 700.000 K zaslužka, ima še vedno nad milijon kron čistega dobička. Lahko se tedaj terja od njega, da ustreže opravičenim delavskim zahtevam.
Zattm prečita diuHveni tajnik Novak resolucijo, ki se glasi:
Javni shod rudarjev o. kr. rudnika v Idriji, zborujoč pod predsed stvom političnega društva »Jednako-pravnost« v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji dne 24 septembra 1905 sprejema sledečo resoiucijo:
Plačilni opravilaik za delavce eraričnega rudoika v Idriji naj se premeni v sledečih točkah:
I. Opusti n&j se V. plučilni razred z dnevno plačo 60, 02. 80 st.
II. a) Premesčenje 12 spodnje stopnje plačilnega razreda v višjo stopnjo istega plačilnega razreda so naj vrši po v spodnji plačilni stopnji dovršeni dveletni breigrajni m zadovoljivi s'uibi.
b) Povišanje 11 višje stopnje kakega razreda v nižio st pnjo bližnjega višjega razreda se naj vrsi po triletnem brezgrajnem in zadovoljivem službovanju v višji stopnji.
Po teh premenah bi slazi! de-
lavec idrijskega eraričnega rudnika v
IV. b razredu 2 leti s plačo 1 K — v
IV. a »      3 leta d     »    1 » 20 »
III. b o      2 leti a     »   1 a 40 »
III. a »      3 leta a     s    1 . 60 »
II. b a      2 leti »     v    1 • 80»
II. a »      3 leta »     »    2 • — »
I b »      2 leti a     a   2 » 20 a
I. a »     nadalje*     »    2 s 40 o
III. Naturalne dekiade k gotovinski plači naj se določijo tudi do
sadaj in v prihodnje nanovo spre* jetim delavoem.
IV. Pogodbena dela se naj pri prevzetju vedno iimarijo najmanj v visokosti za 20% povišane normalne dnine delavca z višjo plačo.
Predsedstvu shoda se naroča, da to resolucijo z na shodu izraženimi utemeljevanji podprto predloži okrajnemu odboru rudarske zadruge v Idriji, ki naj rešitev stavljenih za-httv kakor hitro mogoče reši in o tem delavstvu poroča.
Proti resoluciji se oglašajo soc. demokrati, na čelu jim ravnatelj g. Kristan, predvsem radi tega, ker je reaoluoija izšla iz političnega društva »Jednakopravnost«. Kakor so rudarji, zagovorniki resolucije, edino umestno storili, da so prezrli neosnovana sumničenja scc. demokratičnih govornikov, se tudi mi obširneje ne bavimo i njimi, ker srna tramo tadevo zrn preresno in pre važao. Konštatujemo le, da so so-eialnodemokratični govorniki rudarji stvarnejše razpravljali o resoluciji, kakor gosp Kristan, kojemu e Diia m- ne vsaka droga neseđa »liberalci«, »liberalno« in fraza »f»■ 0 n.e ljudstva« in pri tem vlačil svojo cr-ganiziojo^na trg, kakor to dela usi Ijivi ž d Spominjamo ga pi na izrek »da se dobro blago samo hv&li«. Če je sooialnodemokr&tiČna organizacija za delavstvo debra, oprijelo se bo te delavstvo brez hrupne reklame, če pa delavstvo vidi, da nima od nje koristi, ga pa tudi kričanje K ista novo ne privabi v nje krog Za iz obraŽenega moža, in za takega hoče gesp. Kristan veljati, pa gotovo ni častno, ds, če nima drugega razlega, pa označuje zadevo kot liberalno in lategidelj od početka ponesrečeno. V Idriji so namreč sooialnodemokra-tični agitatorji zoali izraz »libaralen« po svoje ljudstvu raztolmačiti in so označili vse pristaše prostomiselnosti kot ljudstvu najbolj sovražne ljudi. In končno se nam zdi za višek ironije, če g. Kristan pravi o zapričetem delu, da je farbanje ljudska. K*ko naj vendar lačni idrijski rudar farba
sameg& sebe! Po ostrih in dolgih debatah je shod končno sprejel Kristanov predlog, da se odstopi resolucija predsedniku krajevnega odbora socialnodemokratične stranke z naročilom, da odredi o resoluciji posvetovanje, h kojemu ima povabiti zastopnike organizacij idrijskih delavcev ne gl^de na njihovo politično mišljenje. Nato je zaključil predsednik BonČa shod, ki je trajal nad dve uri. Stvar je torej prešla v druge roke in razume s~, da bomo pizno sledili tej akciji in jo najkrepkejše podpirali.
Odbcr pol. društva »Jednako-pravnest« pa naj se poprime medtem še kakega drugega dela v dobrobit idrijskega delavstva, ker s tem izvršuje najbolje društveni namen, ki je: a) delovati za politični, gmotni in duševni, stanovski in narodni napredek sosebno delavskega in kmetske ga stanu; b) zakonitim potem vzbujati narodno in stanovsko zavednost ter slasti se potezati sa uatavno zagotovljeno narodno enakopravnost.
Državni zbor.
Na Dunaju, 3. oktobra. Ker je bila današnja seja posvečena skoraj izključno b r n s k i m dogodkom se ni mogla končati debata o vladni izjavi, temuč bodeta generalna govornika govorila šele jutri. Potem se bodo razpravljale g r a-jalne afere zaradi ialjenj v današnji seji in potem pridejo na vrsto nujni predlogi.
Posl. baron Morse 7, ki je za-mogel govoriti šele potem, ko je predsednik zagotovil, da bo minister grof Bviandt-Rheidt še v današnji seji odgovoril na češke interpelacije zaradi Brna, je razpravljal o razmerju z Ogrsko. Naglašal je, da brez drugih narodnosti na Ogrskem ni mogoče revidirati nagodbenih zakonov iz leta 186 7. Pragmatično sankcijo fo hrvaški stanovi popolnoma neodvisno deset let poprej dogovorili s krono
LISTEK
Zakaj sem potoval in kako?
(Datfe.)
Naslednjega dne sva imela počitek jaz in kolo. Ker sem hotel skozi GradeŽ v Trst, sem se vozil s paroikom. Bil je po svoji zunanjosti bolj podeben stari škatlji. Ker je pa biia vožnja na njem poceni, zato sem bil čislo zadovoljen. Počasi se je pomikal naprej; od začetka po kanalu, potem pa med lagunami po natančno določeni poti, s katere ne fme kreniti, da ne obtiči v blatu in pesku. Prekrasen panorama se je kazal molim morja nenavajenim očem: nizka, z južnim zelenjem obrasla obal, sinje morje, majhni lagunski otoki, na njih iz bičja in slame spletene kolibe ribičev, nad nami pa ažurno nebo. Ko fio se pa oči naveličale zreti v daljavo, obrnil sem pogled v svoj vis-^"b, italijansko krasotioo, kakršnih Sem §e malo videl.  Ne samo njena
iu a:j;03t je bila n-*dvae lepa, tudi n^n glas je bil tako ljubkomil, da mi še danes zveni po ušesih. Bila je Agatina sreča, da se na njo nisem pri tej priliki spomnil; kajti ko bi se bil in bi jo bil primerjal z imeno vano krasotioo, bi b.lo samo Agati v kvar.
V poldrugi uri Brno se pripeljali v Gradež Mesto leži na otoka in je približno tako, kakršna bo vsa mala italijanska mesta. Vendar se mu vidi na prvi pogled, da prihaja sem mnogo tujoev, ki puščajo tukaj veliko denarja. Ulice so snažne, gostilne in kavarne udobne in videti je vač novih in lepih poslopij Med tujci, ki prihajajo v Gradež zaradi morskih kopeli, je sicer res mnogo bolnih, pa ne motim se, če trdim, da še več jih prihaja, ker je moderno.
Seveda me je najbolj zanimalo šotorišče kopalcev in življenje v njem. Kake pol ure hoda na peščeni obali ni drugega videti ko šotor pri šo toru, kjer se razpravljajo in opravljajo. Zunaj šotorov se pa peko na solncj in valjajo po drobnem pesku in črnem blatu ter se sagrebajo vanj.
Ko so se dovoli napekli in namazali, gredo v morje. V nekaterih dneh se tako opečejo, da se jim olupi koža in so bolj podobni Kanibalom ko Evropejcem.
Tudi jaz sem hotel okusiti sladkosti morske kopeli. Ker pa nisem vtčkrat utegnil, hotel Sčm vsaj enkrat kopel tembolje izrabiti. Iabral Bam si prostor, kjer je bilo blata uaj bolj na debelo. Vanj sem se zaril in ga nametal nase, da sem imel samo nos in oči proste. V tej pozituri sem pustil učinkovati blato na svoj organizem Ko me je začela mora tlačiti, izkobacal sem se iz njega ter se preobračal po soincu, kakor se janec suče na ražnju. Nato pa sem skočil v morje, ki je ob obali podobno mla-kuži; po vodi elegantno se vrteč in krožeč, kakor da bi plesal češko besedo, zagledam naenkrat dolgo in suho postavo, katera slokoat me je spomnila žalibog prerano izumrle grške črke digame. Takoj sem sačel razmišljati o tej elegantni črki, o kateri mislim v kratkem spisati daljšo in tako korenito raspravo, da bo učeni svet strmel.  Pri tem sem se
pa tako uglobil v svojo meditacijo, da sem pozabil sebe in kraja, kjer sem se nahajal. Ko sem odprl usta, da bi poskusil določiti glas, s katerim so stari Grki izgovarjali digamo, mi bruhne morska voda v goltanes. Neznansko zoperni okus grenkosti in slanosti mi iasili najprej pošteno slovensko kletvico, prvo slovensko besedo, ki stm jo izgovoril po preteku oseminštirideset ur, kar sem bival med Lahi. Takoj sem uvidel, da tukaj ni mesta za jezikoslovna rasmišljevanja. Zaradi tega sem sačel prav tako brezmiselno brosgati po vodi kakor drugi, dokler ni prišel čas za obedovanje.
Po kosilu vprašam natakarja, v kateri gradeški gostilni se toči najboljše vino. Storil pa nisem tega, kakor da bi bil kak požeruh ali vinski bratec, ampak it dveh čisto drugih vsrokov: prvič sem se hotel s pomočjo vina iznebiti grenkega in sla* nega okusa prisiljeno ispite morske vode, drugič pa, da bi se sešel s svojimi ljubljanskimi znanci, de je mogoče kateri v Gradela; kajti moja večletna skušnja me je poučila, da
najdem svoje znance, kedar jih iščem, najbolj gotovo tam, kjer se toči dobro vino, bodisi potem na planem ali na gori, na suhem ali na morju.
Ia res, ko vstopim v od natakarja mi zaznamovano gostilno, krii božji! koga vidim? Onega suhina in dolgina, ki sem ga zgoraj primerjal z venzonskimi mumijami, v družbi a nekim mladeničem, katerega omeniti sem že tudi imel priliko. Pa kakšen pozdrav je bil to! Jas sicer sem se vljudno priklonil, kakor je to moja navada, in rekel: »Dober dan, gospoda!« Pa onadva! O kaki vljudnosti niti govora. Najprej mi je »odzdravil« dolgin rekoč: »I, kaj iščeš pa ti v Gradežu? Zdravja ali pameti!« Nato jas še vedno ponižno: »Zdravja ne, ker sem bolj zdrav ko ti, dasi tudi tebi nič ni,« potem sem pa nadaljeval še nekoliko bolj reiko: »Ko bi pa pameti isksl, ne hodil bi v tvojo družbo«
Ta sadnji del mojega odgovora ga je nekoliko pogrel, polrl je slino in umolknil. Pa kmalu me je začel vnovič sbadati. Spodtikal se je nad mojimi lepo zvenečimi in meni mnogo
bati jutri pri pogrebu žrtve. Nemci, ki bo bili v nedeljo ie tako bojeviti, bo dobili velik str* h Župan je izdal oklic v obeh jesikih, a Nemci bo telefonirali svojim poslancem na Dunaj, naj i s p o s 1 u j e j o izjemno stanje za Brno. To je nem A ko junaštvo!
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 3 oktobra. Cesar je naprosil barona Fejervarvja, naj OBtane za nsdaljne dispozicije na Dunaju. Tudi ministra Krištofi y in L a n y i ostaneta do jutri na Dunaju. Nocoj so ti trije ministri sestavljali program. Is cesarjevega vedenja je upati, da pritrdi volilni reformi ter je sploh ved upanja na rešitev krize. — Sestavo novega ministrstva se skoraj gotovo poveri baronu Fejervarvju, ki bo v jutršnji avdijenci oredisgal cesarju, naj se ogrski državni zbor razpusti.
Budimpešta, 3. oktobra. Neodvisna stranka je imala danes sejo ter prott štovala zoper opetovano odgoditev parlamenta. Zahtevala je nadalje, naj vladar odgovori na spomenice, ki mu jo je predložila svoje-časno stranka.
Poljaki proti „gospodarstven naji dumi",
Varšava 3 oktobra. Poljska socialistična stranka je izdala oklic v mnogo tiso: iivoi h, katerega konec se glasi: »Gospodarstvennaja duma« izrablja narodove pravice ter priznava pravice le mali skupini posadujnčih. Kdor se bo tedaj udeležil volitev v dumo, je sovražnik ljudstva in svobode.
Dopisi.
Z Vrhpolja pri Št. Jerneju.
V »Slovencu« z dne 23 septembra odgovarja naš župnik na dopis v »Slov. Narodu« glede ustanovitve naše šole. Takoj v pr Četku odgovora se spozna, fcako se mu je moral razlili žolč, ko je Čital ta pregrešni list. On si šieje pod častjo odgovarjati na naše popolnoma resnične podatke ter jih imenuje lažnjive. Gotovo se je moral sam zelo potiti, ko je poskusil izpodbiti naše trditve in jim pritisniti pečat laži. pa zvedo čitatelji v dS.ov. Narodu« za razloge, vsled katerih je imenovani postal za klet sovražnik naši šoli, hočemo jih v kratkem po?asmii. V odgovoru se opira na iziavo nekega šolskega referenta, češ, da se sme šteti ie 10% a^iodolžnih otrok na prebivalstvo ter d* je v t^m oziru v župniji s poukom d^bro preskrbljeno. Pripomamo, da za Št. Jernej in bližnjo csolico, a jako slabo za nas oddaljene. Vidi se, da g. dopibnUu ni znan § 59 drž. so skega zakong, akpr&vnu je bil on prt-d prihodom v St J-rnej Zisilni učitt-lj. V naši okolici \e t> d 120 šoiodoižnih otrck, kt hodijo nad 4 km daleč v šolo, Česar nam n a more nihče oporekati, g^i je uradno dokazano Šolska oblast je vsleđ :tga že pred leti spoznala za nujno potrebo ustanovitev nove šole v naši vasi. G »spod župnik pa spozna to za nepotrebno in sicer iz »tvarnih ra£ lcgov. Kattri pa »o ti? — Denar, k*j  ne!   Porabil  bi  se  bolje za zi-
danje nepotrebnih Župnijskih hlevov Mi se zavedamo svojih pravio, zat -rej hočemo biti tudi deležni onih ugodnosti, katero uživajo drugi davkoplačevalci že leta in leta. Ako smo mi sa Aentjernejsko šolo prispevali* sakaj bi nam tudi oni ne pomagali? — Občina ima skoraj najmanjšo ob" činsko doklado na Kranjskem in bi lahko pomagala svojim soobčanom Nadalje trdi dopisnik, da se mu je očitala napoved občinskih potreb v cerkvi. Mi smo le navedli, da se je to vršilo na dan komisije, t. j. 5. pr m. Saj gospod Župnik v odgovoru sam pripozna, da je nosil zvonec Tudi ni res, da bi kdo trdil, da ja občinski sluga sedaj okrog na biral podp sov proti ustanovitvi nače šole. Nabiral jih ie torej pred Šarim* leti po izjavi g. župnika in sicer po nalogu občinskega odbora, kjer ima on prvo besedo. Ali j« bilo to takrat lepo in umestno?! Taki so torej pn jatelji Sole. L ž je tudi, da je r*i Vrhpolie le pol ure oddaljena od Š'. Jerneja, ko vendar vsak pameten človek te da se porabi «a pot eno uro. Z&kaj pa gospod Župnik zahteva, da se pride z vozom po njeg*, ko hodi v druge bližnje vasi vedno peš. Proti sklepu svojega ugovora pa trd>, da je bit neki trgovec iz naše vasi kaznovau v preteklem letu radi z&-nikarnega pošiljanja svojih otrok v šolo s globo 15 K To je podlo obrekovanje in nesramna laž! Niti po-svarjen ni bil nikoli, toliko manj kdaj kaznovan. G »spod župriik kot predsednik in nadzornik krajnega šolskega sveta mora torej to dobro vedeti ter je namenoma objavil neresnico. Čitateljem pa sedaj prepuščamo sodbo, kdo je lažnjivi Kljukec.
Četvorica.
Obč. svet ljubljanski.
Ljubljana, 3. okt. 1905.
Predsedoval je Župan Ivan Hribar. Za overovatelja zapisnika je imenoval občinska svetnika Franchet-tija in Šabica. Med došlimi dopisi je prečital pismo slov. pisatelja prof. Stritarja, ki se v presrčnih besed*h zahvaljuje za podeljeno častno meščanstvo.
Odmev Prešernove sla % našli.
Nadalje je prečital sledeče pismo krakovske akademije znanosti in umetnosti. (Academia literarum Cracoviensis).
Preblagorodni gospod!
Pismo cenjenega odbora za postavitev spomenika slavnemu slovenskemu poetu Prešernu s povabilom na tukajšnjo akademijo umetnosti k odkritju imenovanega spomenika, je dospelo v Akademijo dne 4. avgusta t. 1., pa že v takem času, ko iz zavoda Akademije nikogar več tukaj ni bilo, ko člani tega zavoda v avgustu in septembru med vakancijami ne uradujejo in navadno ostavljajo Krakov že koncem julija.
Tako je bila ta okolnost za nas nezakrivljen in pretehten razlog, da Akademija na krasuo slavnost odgalitve 1 spomenika dne 10. septembra ni bila poslala nobenega svojega zastopnika v | Ljubljano ter se je tudi drugače ni udeležila.
Vendar bodite, preblagorodni gospod, prepričani, da nam je slavnost sama, o kateri smo izvedeli iz dnevnikov, napravila veliko veselje in da se vsi Člani Akademije z vsem srcem pridružujejo vznesenim počeščenjem, s katerimi so bili .sprejeti udeležniki te slavnosti in katerim so spomina vrednega dne dali na krasen način svoj izraz.
Saj pa Poljaki tudi dobro vedo, kakšna Čast se spodobi možem, kateri so nesmrtnimi deli svojega genija največ pripomogli k razvoju in povzdigu svojega naroda. Tak mož je bil posebno dr. France Prešeren, čigar slava sega daleč čez meje njegove domovine.
Naj se mu izkazuje čimdalje večja Čast in slava med vsemi slovanskimi plemeni.
V imenu Akademije umetnosti za odsotnega predsednika
dr. Z o 1 (?), vice-prezes. Podraženje mleka.
Končno je prečital anonimno pismo „združenih kmetovalcev ljubljanske okolice". Pripomnil je, da bi moral sicer brezimno pismo vreči v koš, toda pismo je preznačilno, ako je tudi podpis pretiran, zakaj znano je, da se je polovica mlekaric že odrekla agitatorjem ter daje mleko po znižani ceni. Ako se je na nedeljskem shodu v Marijanišču res tako sklepalo, kakor pravi ta poslanica, je ljubljanskemu meščanstvu Je čestitati, da se je akcija pospešila. Zupan je pripomnil, da se je občinstvo lepo odzvalo pozivu, naj nastopi proti umetni agitaciji solidarno, posebno večji zavodi, ki potrebujejo mnogo mleka, so odpovedali podraženo mleko ter dajejo svojim varovancem prežgauko za zajtrk, iu zadovoljni bodo vsekakor bolj, kakor z mlekom, o katerem je kmečki poziv sam priznal, da je pokvarjeno. Sicer pa, kakor rečeno, je dobra polovica mlekaric izjavila, da je mleko z 8 krajcarji za liter popolnoma zadostno plačano. Naglašal je, da je skrajna nehvaležnost tozadevne agitacije, ker mesto vendar odkupuje okoličanom za drag denar vse pridelke. Tem grša je ta agitacija, ako „združeni kmetovalci„ kljubujejo ter hočejo s silo primorati delavce in sploh nižje sloje za podraženje najpotrebnejšega živila. Posebno grda je ta igra, ker je dokazano, da so mlekarji izjavili, da bodo večjim odjemalcem, t. j. premožnejšim slojem dajali mleko po stari ceni, podražili pa ga bodo le malim odjemalcem. Brezvestni agitatorji slepijo kmete z izmišljotino, da zahteva podraženje ljubljansko županstvo, ko je vendar notorično znano, da si občinski svet prizadeva varovati v tem oziru posebno nižje sloje. Zupan je apeliral na občinstvo, naj sprejme to predrzno izzivanje z vso odločnostjo ter zavrne solidarno prejemanje podra-ženega mleka. Posebno naj vztrajajo tudi večji odjemalci, dokler se zavrne nevarnost od manjših odjemalcev.
Občinski svetnik Velkavrh je naznanil, da je zvedel, da bodo prihodnji četrtek okoliški agitatorji zaprli vsem mlekaricam, ki niso podražile mleka, dohod v mesto.
Župan je odgovoril, da je tudi slišal o tem ter le želi, da bi se uresničilo.
Občinski svetnik Žužek je vprašal, kaj misli ukreniti Župan glede agitacije proti kmetijski družbi,-
Župan je pojasnil, da je neki Časnik napačno poročal, da misli župan ustanoviti mestno mlekarno, doČiru v resnici misli le na mlečno trgovino. Na Zužkovo interpelacijo je odgovoril, da je odposlal predsedstvu kmetijske družbe sledeče pismo:
„V poslednjem času se je razvnela na umeten  način  v okolici deželnega stolnega mesta Ljubljane jako živahna j agitacija  za povsem neosnovano hipno j podraženje mleka, kar se ga dovaža v mesto. Iz časniskih poročil in zasebnih virov je  poizvedel  podpisani   mestni ! magistrat, da sta zasnovala in da stojita na čelu tej agitaciji dva orgaua c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.
Ker je doslej slavna c. kr. kmetij, ska družba za Kranjsko vedno umeia varovati dobro razmerje med njo iu mestno občino ljubljansko na esi, k*, kor tudi med meščanskim prebivalstvom mesta ljubljanskega in kmečkim prebi valstvom okolice ljubljanske na dr strani, podpisani magistrat ne more verovati, da sta omenjena organa c. kr. kmetijske družbe začela to neosnovano agitacijo, ki globoko razburja mestno prebivalstvo, z vednostjo predsedstva c. kr. kmetijske družbe.
Podpisani mestni magistrat tedaj prosi, da mu slavno predsedstvo bla; voli pojasniti, ali omenjena organa delata po naroČilu iu z vednostjo c. kr. kmetijske družbe; v slučaju, da se pa to godi iz njune lastne inicijative, naj blagovoli slavno predsedstvo ukreniti vse korake, da se prepreči tako samo. lastno postopanje, ki utegne imeti ne doglednih posledic, in ki se morebiti maščuje nad okoličanskimi producenti samimi, ki so seveda lahko pristopni raznim demagoškim obetanjem."
Razen tega da nabiti prihodnje dni Župan sledeči razglas :
Na vozovih in vozičkih, na katerih se dovažajo mleko in druga živila v Ljubljano, mora biti pritrjena tablica, na kateri mora biti razločno napisano ime in popolni naslov dotiČnega gospo darja. Ta naredba stopa v veljavnost z dnem 15. oktobra 1905 ter se od tega dneva počenši vozovi in vozički brez naslovnih tablic ne bodo več pripuščali v mesto ali na trg.
Sfcontracija mestne blagajne.
Občinski svetnik S vete k je naznanil, da je bila dne 3. avgusta t. ]. nepričakovana skontracija mestne blagajne. Vsi zapisniki so bili praviluo zaključeni ter je izkazovalo premoženje mestnih zakladov 36.905 K, posojilo mestne loterije pa 4G.944 K. Našlo je le manje v gotovini 10 K, ki jih ni bilo mogoče najti. Konštatovalo pa se je, da so v blagajniških prostorih tako slaba tla, da lahko izgine v njih drobiž, ako pade slučajno blagajniku na tla. Zato se je sklenilo, tla popra viti. Primanjkujoči znesek je blagajnik takoj založil. Se je vzelo na znanje.
Prošnji A. Rudovih d* d i če v  za  pev šek  ž-» dovoljene podpore za zgradbo vrtne ograje v Te-B&rsksb ulicah s-> ni ugodita   (P i č=»v»*leo odč. s*etnik Svete k). Prodaja smrek v Tiiolskern gozdu.
O tem predmetu  je por^čt! poročevalec, ki je prećiUi Žup^n pismo, naj se sraznst&ajejo star., du r*ste arar-*ke brt?z vrbov> da se pr , d*ja V*eii tak»h ?n tfk \* 334 Oglasili so b«* štiri« kupol. Najug dnejlo ponudno 12 800 K ie stavil lesni trgovec Josip Goijevšček iz Gonge. Ker   pa  se   slis ,o   prošnje,  naj bi snoreke ostale v sr±s gozda, predlaga fiaančni odsek, naj se zadeva odst p olepševalnemu odseku, da nasvetu k&tere smreke se naj posekajo. Mestni magistrat  je  za  posekanje,   ter je treba podturnski  goad sploh pomladiti z napravo novih ograjen h goid r.ih p&r#el.  Sprejet je bil predlog I finančnega odseka.
Prispevek, kmetijskemu ke-miikemu preskudevališču.
Poročal  je  p džup»n  dr vitel B!eiweis Že pred 1*-ti je bilo sk? njeno, da odp'.ŠIje občinski sv*t ?ega zastopnika v ta kuratorii ter sa dovoli letni prispevek 400 K. Zadeva pa  je  zaspal*.   Letos       imen >?«n kuratorij zopet  pisal  ter vpraša!, s Raum   zne^om   bi bila mestna ob čt'.nak   vc'jiiii   podpirat?   kur»t< rj z
flflP*" Bati«* v pp»slc»ai.
kakor ogrski stanovi. Pri tem je bilo tudi dogovorjeno, da mora nositelj krone bivati v Gislitvaniji in obenem biti vladar Kranjske, Štajerske in Koroške
Prva izjava ministra B y 1 a n d t -Rheidta glede brnskih dogodkov ni zadovoljila cehov.
Posl. G ho o je strastno napadal moravskega namestnika grofa Z i e-rotina ter končno zahteval prevrat v celi upravi in ustavi na demokratični podlagi.
Posl. DT Elvert je govoril o dogodkih v Brna s skrajno strankarskega nemškega stališča ter pred vsem zagovarjal brnsko policijo. Češki poslanoi so mu z medklici opetovano dokazali neresnico.
Ko pa je dobil nato besedo posl. dr. Stranskv, so se Nemci tako zbali resnice, da so zapustili dvorano. Govornik je zelo ostro po lemizov&l s predgovernikom, navajal, da je Brno za dve tretjini češko mesto, ki postane v doglednom času enojezično češko. Kar se je v Brnu zgodilo, priČa o skrajni nemški predrznosti in p o d lo s t i. Župan je v javnem oklicu, črno ideče-ru-meno obrobljenem, češko prebivalstvo Brna na najsramnejši način zasrsmoval Neirci so mogli le s pomočjo barbarično besne, cd njih odvisne policije in pod zaščito vojaštva demonstrirati za nemški značaj mesta.
Končno je minister Bvlandt Rheidt še enkrat govoril, obžaloval vse žrtve, obetal strogo, nepristransko preiskavo eventualno tudi podržavljenje   brnske policije.
Po seji se je konstituiral grajal ni odsek proti poslancu A 1-breehtu, ki je klical Koudeii: »Lažnjiveo!«
Jutri popoldne je zopet seja.
Krvavi izgredi v Brnu.
Brno, 3 oktobra. Brutalno nemško izrivanje povodom nedeljskega shoda je zbudilo pri večini Češkega prebivalstva ljut odpor, ki je prikipel do vrhunca, ko je zvedelo, da bo nemški vojaki pred »Češko besede« z bajoneti zaklali popolnoma mirno stoječega čeha Pavli ka. Od dveh bajonetov prehoden se je zgrudil na tla, a 191etni kadet Tomann je še na tleh ležečega udaril s sabljo. Če hov se je lotila nepopisna razburjenost. RuzobeBili so na »Besedi« črne zastave ter priredili velikanske demonstracije. Orožniki in policaji jim niso megli zastaviti peta. Demon 8trantje so razbili nemško knjigarno Winecker in zbirališče nemških razgrajačev, kavarno »Thonethof«. Poklicana je bila cela vojaška posadka. Vojaki so z bajoneti naskočili demonstrante. Pri cerkvi S ?. Jakoba so orožniki strel j ali ter nekega demonetrants nevarno ranili. Obenem so bili v predmestjih veliki izgredi, da je moralo vojaštvo hireti tja. Položaj je skrajno kritičen. Najhujših isgr-dov seje
nesočioii naslovi, ooividno zato, ker jih sam nima in gA jezi, da ga kličemo le z njegovim kme avzarakim krstnim imenom. Nato pripomni, ali nisem vzel seboj hišne, ki bi mi pomagala kolo tiščati. Jaz sem bil še vedno miren. Ko pa začne gobezdati v žargonu in tonu Ž*neta is Ljubljane, venomer me dražeč in to in ono mi podtikajoč, tedaj me je minila moja stoiška mirnost. Saj pa tudi ni, da bi si motal daiti vse dopasti, jaz, ki živim samo za znanost, dasi bi lahko živel tudi za kaj drugega, ker sem (leten fant, in odkar me je odslovila Agata, tudi popolnoma prost. V eveti jezi mu rečem in pravim: »Kaj boš ti, ki!« sem rekel. Kar sem pa nadalje rekel, pa iz usmiljenja do njega in iz ozira na javnost nočem povedati. Rskel sem mu pa nekaj takega, kar bi moral po Kraflt Ebingovi metodi povedati v latinskem jezika. Sicer si pa čitatelji, ki poznajo dejanje in nehanje tega proslulega N;rorcd», sami lahko mislijo, kaj.
(Konec prih.)
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.)
V dvorani je zavladale tihota. Poznalo se je, da se je bil črni Peter toliko streznil, da je mogel ohraniti oblast nad svojimi tovariši. Razbojniki so se hipoma nklonili poglavarjevi avtoriteti ; obšla jih je iznova zavest, da morajo biti ž njim solidarni v vseh slu čajih in ta spoznanje jih je spravilo tudi do tega, da so v Jurju videli zopet samo svojega smrtnega sovražnika. Tudi Komolja, ki se je prej po smehoval pijanemu poglavarju, je postal resen in se je odmaknil na stran, kakor bi se hotel odpovedati vodstvu „obravnave," ter je prepustiti črnemu Petru.
Juri ni izgubil samozavesti, ali ko se je ozrl po dvorani, je spoznal, da tu ne najde pomoči in da je nemogoče pobegniti, kakor je nemogoč vsak boj. Obšla ga je slutnja, da je ugasnilo zadnje upanje na rešitev, da je vse izgubljeno.
Črni Peter se je bil med tem zo-
pet usedel na svoj stol. Vtaknil je nož za pas in potem osorno ukazal, pripe-Ijati pred njega Jurja. Štirje razbojniki so nemudoma izpolnili ta ukaz. Popadli so Jurja in ga pahnili pred stol svojega poglavarja. Tedaj je bil Juri prepričan, da ne uteč estraŠni smrti.
Vnovič se je ozrl s plašnimi pogledi po dvorani in zdaj so se njegove oči srečale z očmi meniha, ki je mirno in ponosno slonel ob zidu. Menih pa se ni zganil. Jurjevi pogledi so begali dalje; iskal je kako orožje, kak po-moček za obrambo, iskal je kako misel, ki mu naj vsak hip pomaga, a našel ni ničesar. Srce se mu je krčilo v prsih in jezno je stiskal pesti, ne zaradi tega, da bo moral umreti, marveč zaradi tega, ker ne bo umrl v junaškem boju. Začel je razmišljevati, če bi ne bilo najbolje, da napade črnega Petra sredi med njegovimi razbojniki, upal je, da planejo nanj naenkrat vsi razbojniki in ga ubijejo.
V tem trenotku se je začul izpred grada glas rogu, ki je vzbudil občno pozornost ter tudi črnega Petra spravil zopet na noge.
nllasan je piišel," sije mislil Juri
in obšlo ga je sladko upanje, da morda vendar še uteče strašni smrti.
Drugič se je oglasil rog. Juri je zapazil, da je postal Komolja bled kakor smrt in da so se mu tresle roke, kakor bi imel mrzlico.
„Hasan je," je s srečnim usmevom na ustnih mislil Juri in se pripravil, da se vsaj toliko časa braui, da vdero re šitelji v dvorano.
Razbojniki   so   bili  kar iz sebe.
„Izdani smo,u je zdaj zakričal Komolja. „Izdani smo! Nihče ne sme iz dvorane; tovariši, pripravite se za boj.u
Obenem je Komolja z očmi na mignil Jurju, naj stopi k Vidalu, ki je bil med tem prišel k zavesti in mr-mraje blazne besede sedel na stolu. Juri je instinktivno stopil za Vidalov stol iu nihče mu ni branil.
„Najprej ubijte jetnike! Ubijte de-vinskega vladarja - je kričal Črni Peter in planil pokonci. Razbojniki so se vsuli proti Jurju, a predno je kdo udaril, je Že zakričal Komolja, ki je bil skočil na stol:
„Tovariši -— izdani smo, sovražniki so že v gradu; ali ne Čujete, da
so vlomili vrata. Na boj — vsi k vratom I**
Razbojniki so se obrnili k vratom. Zdaj se je čul glas rogov že z dvorišča, čulo se je votlo vpitje.
„Ubijte najprej devinskega vladarja," je kričal črni Peter. Zagnal se je bil že parkrat proti Jurju, a zadeti ga ni mogel, ker se je Juri vedno sukal okrog Vidalovega stola. Ulazni pevec je kričal na ves glas.
Toda razbojniki niso več slušali svojega poglavarja nego hiteli iskat svoje orožje. Črni Peter jim ni sledil. Ni se zmenil za nevarnost, ni se zmenil za sovražnika.
„Tvojo kri hočem piti, Juri Devinski," je kričal s hreščeČim glasom in so z nožem v roki noviČ pognal na Jurja. Juri je skočil na stran, a zadel je ob Vidalov stol in padel na tla. Črni Peter je zarjul kakor lev in ko je bil pri Jurju, je zavihtel svoj nož. V tem trenotku je Komolja udaril Petra po roki, da mu je omahnila, ga vrgel vznak na tla in mu zabodel nož v srce. Črni Peter bo je Še nekajkrat zganil in potem izdihnil.
Juri in menih sta bila tako prese-
Priloga „Slovenskomu" Narodu" št. 227, dne 4. oktobra 1905.
slučaj, da dobi dovoljenje ministrstva ta preiskovanje živil. Župan je predlagal, da se postavi za ta slučaj v proračua 500 K letnega prispevka.
Sprejeto.
Resolucija strokovnega društva tekstilnih delavcev in delavk.
Poročevalec podžupan dr. vites Bleiweis. Na nekem shodu je sklenilo društvo in posialo občanskemu svetu resolueijo, v kateri se zahteva,
da se preteupcom pred 11. uro ne dovoli prekupovanje, da prodajalci maščobe in mesnatih tvsrin ne ra bijo starih Č&aopisov, knjfg in zvezkov ia savijanje, ker se je tega papirja prijemalo že na stotine rok in da se dado delavskim otrokom brezplačno šolske potrebščine Poročevalec je odgovarjal, da je glede zabranjenega prekupovanja do 10. ure dopoldne časa dovolj, da se gospodinje preskrbe s potrebnimi živili, pač pa &q naj prekuoovanje še strožje nadzoruje, zato pa je treba več tržnih stražnikov. Branjevke in kmetske prodajalke naj bi eo na trgu ločile, da vedo zanje kupovalci. Glede nesnažnega ovojnega papirja pa je poraba itak po zakonu prepovedane. Strbeti bo treba, da se rabi res samo ensžm papir. Zato pa nsj skrbe tudi stranke same ter naj jemljejo s seboj same snažni papir, ker jim gs sšcer prodajalci zaračunjo pri blagu. Glede brezplačnih šoiskih potrebščin pa mestna občina že itak stori svojo dolžnost, k?r ima v proračunu za ta namen 1844 K Želeti pa je, da se v tem oziru še vtč stori, kolikor je sploh mogoče.
Župan je poudarjal, da se ta resolucija hvalevredno razlikuje oJ sklepov na pcdobnih shodih ter se je vzela tudi z veseljem v razpravo. In del resolucije se je že izvrši), ker bodo že od jutri naprej branjevke in kmetske prodajalke ločene na trgu.
Obč. svetnik Predovič je proti 3. točki, češ, kaj pomaga prodajalkam snažni papir, ko pride dež z blatom, vrhu tč ga pa še vrane in kavke na drevju nad prodajalkami. — OoČinski svetnik Veik&vrh je predlagal, naj si kupovalke vnamejo snažno posodo za maščobe. — Obč. svetnik Predovič je poudarjal, da se bo tem neprilike m dale cdpomoči le s tržnico — ObČ. svetnik Lenče: »Ali bo potem ceneje?« — Župan: »Da, ker se bodo dale csce regulirati, sedaj nam jih poljubno  ntstavijajo prodajalke.
Resolucija seje sprejela v poročevalčevem smislu.
Elizabetna ustanova.
Za učenke višjih strokovnih *oi na Dunaju s-j ie oddala Elizabeta ustanova prosilki Mariji Rak ove c. (Poročevalec obč. svetnik Dimnik)
Združenje mestnih pripravljalnih tečajev.
Mestne nadaljevalna šole treh deških mestnih šol se združijo s takim tečajem na ces. kr. realki pod vodstvom realčnega ravnatelja. Mestna občina skrbi za prostore, kurjavo ia primerni prispevek. (Poročevalec obč. svetnik Dimnik) Poprava koles uslužbencem elektrarne in vodovoda.
V ta namen se je dovolilo 260 kron. (Poročevalec občinski svetni* Senekovič)
Sredstva proti koleri.
Župan je nujno poročal, nej se v bolnici is silo nakupijo potrebne posode. Za slučaj kolere bi bili v to bolnico sprejeti tudi vojaki, sa kar da vojaška oblast zdravnika in potrebno osobje. Dovolilo se je 250 K.
Razsvetljava Vegovih ulio.
Obč. svetnik Svete k je inter paliral sar»di pomanjkljive razsvetljave v Vegovih ulicah na strani »Glasbene Matice«, kjer so naprav iieni novi parki. Bati se je, da nastane iz tega parka »Seufserallee«, kar bi neugodno vplivalo posebno na učence in učenke dramatične iole. Župan je obljubil, da se napravijo potrebne svetilke.
Ostale točke so se rešile v tsjni
seji
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. oktobra
— Novi deželni predsednik g. Schwspz je že v Ljubljani in je prišel danes na magistrat na obisk župana. Ker ni dobil župana, je govoril z m agi st ratnim ravnateljem g. V o n Či no.
— Zadnja beseda. »Slovenec«  bi II klavrnega shoda slovenske sokolske zveze rad denar koval. Zasukal je Cdlo  atv&r  tsko,  da je bilo nspejeno vse proti dr. Tavčarju D i bode Si* fe v svojem glasilu celo zadeve tako zasukal, se  je vedelo naprej. Dr Tavčar je sicer že dolgo časa mrtev« če 89 pa še erkrat pobije, nič ne škoduje!   In Šefe je z omenjenim shodom Tavčarja še enkrat in korenito pobil!   Pri tem ga nič ne moti, da dr. Tavčar že nekaj let moh in prosi ljubljanske Sokole, da naj ga ne volijo za starosto. Pri tem ga nič ne meti, da je dr. Tavčar takoj od pričetka izjavil, da bi za nobeno ceno ne mogel in ne ho tel previeti st&rostva pri Slovenski so« kolski zvezi!   Pri tem ga tudi ne moti, da je pri shodu dr. Treo izGorice, ki je bil glavni »einpeitsoher«   za dr. R a v -niharja, slovesno se izrazil, da bi tadiobmejnikidr. Tavčarja volili, če bi ho tel kandidirati. Končno ga nič ne moti, da izvoljeni starosta ni pripadnik kake klerikalne struje, in da se je dosedaj  vedno  prišteval naprednjakom. Jeli Slovenski sokolski zvezi na čelu liberalec Tavčar,alipanapre d* njak   R&vnihar,   to  bi moralo     »Slovencu« prekli cano vseeno biti!   Ali slovenska sokolska zveza, v kateri imajo večino  t&koimenovani  obmejni Sokoli, ki so se vsekdar pred duhovščino tresli, Ur se še danes junaško tresejo pred njo, je dr. Tavčarja po bil«!   To  stoji,  ker to nezmotljivi Stefe v »Sovenou« trdi! Dr. Tavčar je toraj mrtev in mi zd hujemo nad novo zasutim grobom: requiesoat in pace! V tem oziru se s »Slovencem« ne bodemo dalje pričkali;  pripoz- i-vamo, da ima prav:   Dr. Tavčar je mrtav; dr. Treo, dr. Karlovšek in dr. Benkovič so ga zaklali na zadnj' m shodu Slovenske sokolske zveze! O tem bodi  konec  vsaki  daljši polemiki!   Drugo vprašanje pa je, kako stoje sedaj razmere v ljubljanskem S.kolu? Će je že tako poklerikaljen, kakor upa »Slovenec«, potem bo na|-
Čena, da še ziniti nista mogla. Komolja je mirno pristopil k Jurju in ga vprašal:
„Ali me poznaš, Juri Devinski.u Juri je ogledoval svojega rešitelja; zdelo se mu je, da je že nekdaj videl ta obraz,  ali spomniti se ni mogel ničesar.
Komolja je zdaj vzel iz suknje majhno sliko in jo pokazal Jurju.
„Ali poznaš to podobo ?"
Jurju je zastala kri in ves prepa-den je vzkliknil: „moj Bog, moja —."
rMolči Juri," mu je segel v besedo Komolja in potem je tiho vprašal: »Ali mi daš svojo Častno besedo, da mi boš v Ogleju pomagal, kakor sem ti danes pomagal jaz?u
„Na mojo čast — pomagal ti bom."
„In jaz ti ukazujem, da te besede ne smeš držati," se je  oglasil menih.
Juri jc meniha pahnil od sebe in sledil Komolji.
„Ti nesi Vidala in jaz nesem Ga-lengana," je rekel Komolja in odpil skrita vrata, odfcoder so tajne stopnice vodile iz grada. Menih jima je molče sledil, držeč v roki s stene sneto bakljo.
.Bojim se zate, Komolja," je me-
nil Jari. »Prijeli te bodo, da si nam pomagal pobeguiti."
„Ne boj se," je odvrnil Komolja; „pomešam se med druge razbojnike, ki branijo grad in nihče ne bo slutil, kaj se je zgodilo."
„A našli bodo mrtvega Petra."
„In jaz bom povedal, da si ga ubil, ker nas je izdal."
„Kaj praviš?"
„V Ogleju se vse pojasni."
Prišli so na prosto. Iz grada se je slišalo vpitje. Boj se je bil torej vnel. Juri in Komolja sta se naglo poslovila.
„Ncsi Galengana," je rekel Juri menihu, „jaz bom nesel Vidala".
„GalengaDO je proklet in kdor mu pomaga, je tudi proklet," je odvrnil menih in sel svojo pot.
Juri bi ga bil najraje pobil, a skrbelo ga je za Vidala in Galengana. Vzlic svoji utrujenosti je oba nesel po stezi nizdol, dokler ni prišel na ravno. Tam je zažvižgal na prste in nekaj trenotkov potem je priskakala k njemu Vihra, kateri je hitro sledil Hasan. Molče je Juri stisnil Hasanu roko. Vzela sta eden Galengana drugi Vidala na svoja konja in odjezdila v temno noč. — (Dalje prih.)
bolje, da na) brat Stefe kandidira za starosto. Bo doživel vsaj velikansko zadoščenje, ker je bil svoj Čas s svojo zahtevo, da bi se sprejel v društvo, sramotno odklonjen! Morda poskusi iznova, morda se mu po sreči; potem bo imel zopet priliko, dr. Tavčarja če enkrat ubiti, tako da bo končno vendar enkrat parkr&t mrtev! Nazdar!
— „Slovenec11 naglasa z veliko zadovoljnostjo, da se je demonstracije, kojo 80 socijalei v bratski svesi s krščansko - socijalei priredili pred Tavčarjevo hišo, udeležilo tudi narodno-radikalno dijaštvo. Mogoče, da je bilo tako. Vsekakor nimamo poklica, da bi v tem pogledu k*i preiekavali. Nekaj pa moramo škofovemu glasilu v spomin poklicati: z omenjenim dijaštvom mu prav čisto nič pomagano ni! Na shodu v Trutu se je govorilo toliko ostr h besed priti duhovščini, kakor še ne kmalo na kakem shodu! Tavčar je proglasil načelo, da se slovenski nsred ne sme iiroč t na milost in nemilo-] politikujočim popom. To rače V. prodira in že danes se l-iiKo trdi, da bodo omenjeni po^i tudi v bodoči stali pod ostro kontrolo. T i s t i č a s >, ko so Črni ti poštenjaki sesali in molili ter vso slovensko javnost zastrupljali,soza vedno pretekli in nikdar se več ne povrnejo! Dr. Tavčar danes še stoji, jutri lahko pade! To je istina, ali to ničesar ne pomenja. Oaebe pridejo ter zopet izginejo! Gi&vua stvar je, da je padlo seme, katero so sejale, na dobro zemljo. Zatorej je čisto brez vsakega pomena, kdo je pri zadnji demonstraciji na Bregu Žvižgal in piakal. Kogar kaj takega veseli, temu daje dr. Tavčar prost.r pred svojo hišo vsekdar na razpolago! Samo, da tisti, ki žvižgajo — popov ne marajo, kakor jih dr. I - -čar ne mara. Potem je dobro vse!
— Nekaj za Jegliča. Tržaški škof Nagi je „Slovencu" vedno vzor-škof. Ker se ljubljanski škof rad proslavlja z raznimi srednjeveškimi odredbami, bo gotovo tudi nemškega škofa Nagla posnemal v vsem, ker ima enake cilje kot politika Jegličeva. Ad simpli cem usum naj porabi tale recept, ki ga je Nagi izdal za Lokve, kjer je bila pred kratkim birma. Botrom je bilo za-Žugano, da ne sme nihče pristopiti k birmancu ako se ne more izkazati z listom velikonočne spovedi, potem oni, kdor pleše, kdor ljubi dekle, oziroma fanta in kdor rad pije rujno vince. Pri nas na Kranjskem vsaj v zadnjem oziru vladajo bolj „liberalne" razmere, seveda s tem Še ni povedano, da jih ne spremeni modrost premilostnega škofa Jegliča.
— Socijal.-demokratična revolucija. Ljubljančani, delavci in meščani, vsi morate stopiti „na noge" da se manifestira „silna" volja, ki jo ima Korelček Linhart „za" enakopravnost. Pridite torej v „ogromnem" številu in „brez ozira na politično strau-karstvo" na shod, se glasi v izdanem vabilu. Torej, ker lastne moči manjka, naj bi Šli drugi „ŠtafaŽo" delat. Po-gruntali ste jo dobro, ali bilo je zastonj. Na shod so zbobnali do 300 oseb, od teh polovica ni vedela, zakaj da gre. Ljubljančani, delavci in meščani so sicer tudi v soboto stopili „na noge", ali ža-libog ne za to, da bi šli „gledat v areno" kako se repenci „veliki tribun" Korelček. Vzlic veliki agitaciji izpadla je torej ta „velikanska iu silna mani festacija" tako klavrno, kakor je izpadla „akcija" v parlamentu. Revolucija jc bila tudi tam napovedana, a nastalo je brezpomembno kričanje. —
— Šolska vest. Namesto obolele učiteljice gdč. Ivane Zoro v HotiČu pri Litiji je imenovana kot suplentinja gdč. Marija Žonta v Šmartnem pod Šmarno goro.
— Podraženje mleka. Odločni odpor ljubljanskega prebivalstva zoper podraženje mleka je imel uspeh. Večina mlekaric je pripoznala, da je stara cena primerna in da bi bilo vsako zvišanje cene krivično oderuštvo. Vdale bi se tudi še druge mlekarice, ali „Slovenec", ta prijatelj siromakov, je tako pridno Ščuval in hujskal okoli-čanske kmetovalce, da hočejo s silo in z grožnjami preprečiti, da bi se mleko prodajalo po stari ceni. V ljubljanski okolici so kleri-
kalni župani, ki groze mleka ricam, da jih bodo kaznovali, če bi dajale mleko po stari ceni. Noben župan nima pravice, kaj takega storiti. Župan, ki grozi mleka ricam s kaznimi, Če bi prodajale mleko po stari ceni, stori hudodelstvo krive rabe uradne oblasti v smislu § 101. k a z. zakona, katero hudodelstvo se kaznuje s težko ječo od enega do petih let. Pozivljemo državna oblastva, naj izpolnijo svojo dolžnost in naj take hudodelske župane brez par dona primejo za ušesa in jih vtaknejo v luknjo. Dalje tožijo mlekarice, da jim p r e t e različni kmetovalci, da jim bodo v četrtek vozičke razbili in mleko razlili, če bodo mleko da jale po stari ceni. Vsi ti kmetje so že s tem pretenjem storili hudodelstvo izsiljevanja v smislu § 9 8. kaz. z a k o u a katero hudodelstvo se kaz nuje s težko ječo od šest mesecev do enega leta. Opozarjamo okrajno glavarstvo na to preteoje, na ta komplot; orožnikov ima dovolj na razpolaganje, da obvaruje poštene ljudi pred nasilnostmi Mleko se v Ljubljani ne bc podražilo, to stoji, in pri tem ostane, naj velja, kar hoče.
Bojkot in oderuštvo — privilegij baronov in ktspita-5*«aiow?   L>uOijana  se  m uk.1oqi1a nearamuemu atentatu, ki se je upri zoni s podraženjem mleka. Odločni odpor ljubljanskega prebivalstva je pomagal; večina mlek»ric se je vdala in nosi mleko po stari ceni. Toda huškanje »Slovenca« in lakomnost nekaterih baronov in kapital stov v ljubljanski okolici je vzrok, da se bo boj začel iznova. Zdaj hočejo kmetje iz  okolice Ljubljano iz stradati.   V to svrho pripravljajo bojkot.   Izdano je povelje, da se od jutrišnjega dneva naprej ne sme več voziti   mleko v v   Ljubljano   po   stari oeni. Kmetje groze mlekaricam, da jim vse  raz bi je jo,   de  bodo peljale mleko  po  stari  ceni  v Ljubljano Razbijati znajo tudi Ljuljan ča ni.   Včeraj popoldne je hodil na ron G ode Hi po barju in se je drz mi  prepovedovati mlekariosm, da ue smejo spravljati mleka v meeto, dokler ga Ljubljen čani ne bodo plačevali po 10 krajcarjev liter.   Takisto delajo različni drugi požrešni kapitalisti v ljubljanski  okolici.   Oderuštvo z živili je že tako nepopisno; dra ginja v Ljubljani je taka, da mnogo ljudi strada, v ljubljanski okolioi pa nosijo kravje dekle svilene robce in so moški noč in dan pijani. Pri praviti se je treba, da nekaj dni ne bo mleka v Ljubljano. V teh dneh se odloči, ali zmsgajo oderuhi in izkoriščevalci ali pravica in poštenje.   č<* bodo ljubljanske gospodinje trdne, če ne bodo plačevale mleka po novi ceni, bodo v nekaj dneh mlekarice še prosile, naj se mleko kupuje po stari ceni.   En teden se da izhajati tudi brez mleka, posebno lahko še  brez  Utega siabtga, vodenega mleka, kakršno se prodaja v Ljubljani, medtem pa poskrbi magistrat mleko od dzugod.   Vprašati pa mo ramo   državna   oblastva: Aii imajo baroni in kapitalisti privilegij,  da  smejo  uprizarjati bojkote v oderuške namen e? Mlekarice bi rade dajale mleko po stari ceni, nosile so ga že vse te dni, zdai pa se jih terori sira, da ne smejo več dajati po stari ceni.   Čemu pa so državne oblastnije, če ne-čejo   vršiti   svoje dolžnosti proti  ljudem,  ki  sčujejo na bojkot  ljubljanskega prebivalstva, če držtvne oblastnije ne-čejo storiti svoje dolžnosti, si bo prebivalstvo samo pomagalo
— Klerikalci imajo svoje ljudi za norca.   Zd»j, so se je bil boj zaradi pndraienja mleka, se je pokazalo v *s svetlobi klerikalno hinavstvo   T.sti ljudje, ki vedno zavijajo oči iu genljivo pripovedujejo, kako jim je pri srcu blagor delav sfcega ljudstva in sploh vseh revne) š h  ljudi, so  pri   podraženju mleka pokazali, da s svojimi frazami ljudi aamo varajo in |ih imajo ta norca. MUkaric) sam* priznavajo, da je po draženje   mleka   krivično  — samo klerikalci z a g o v a rj a j o p o d r a ž e n j e™< n ščuiejo bogate kmete ljubljanske okolice na podraženje mleka in na vojsko zoper delavstvo in splchnepre-možne   prebivalce ljubljanske.   Obenem  pa skušajo varati ljubljansko delavstvo. To se je poka zalo dne 28 septembra.  Ta dsn je bilo v hotelu »Union« klerikalno iborovanie.  Na Um zborovanju je  Miha  M oš ker o grmel zoper piidr*ž nie mleka in obetal, da skli-čejo klerikalci shod, ki naj orga nizira   odpor   zoper   podrt, že nj«-. Seveda jo bilo to le varanje ljudi. MoŠkerc je  dobro vedel,  kaj hoč?; hotel je ljudem  vcepiti uan •.•:>.e, da so tudi kler ikalci protipodra-ienju mleka — dočim so v r^s niei ščuvali kmete na podraženje.
Tako goljufajo klerikalci ljubljanske lahkoverne ljudi, ki če niso spoznali klerikalne binavičine. — Se nekaj moramo omaniti. Mlekarice bo razdajale po hišah listke, s katerimi so naslanjale podraženje mleka. Klerikalci so rsitrosili med ljudmi govorico, da je mestni magistrat izdal te listke in da hoče mestni magistrat podražiti mleko. Kako naj se označi tako početje? Ali ni vse to jasen dokaz, da imajo klerikalci svoje ljudi za n oroa?
— OskrbniStvo graščine barona Codellija nam z osirom na včerajšnjo našo notico, da kopu|e mleko (d kmetov po 12 vin., poroča, da, če je katerikrat valed večjih nepričakovanih naročil moralo kdaj mleko kupovati, ga je vselej plače valo po 16 do 18 vin. liter, prodajalo ga pa do 1 oktoora po 16 vin, torej v iegubo. — Kdor verjame, da |e baron G delli delal z izgubo, zasluži časten a**d-ž v nebesih!
— Slovensko gledališče.
Iz „Dramatičnega d,uštva1 se nam piše: V četrtek dne 5. oktobra se po navija v torek izborno uspeli komična opera „Car in tesar". V tej operi nastopa v vlogi angleškega poslanika mladi nadebudni pevec basist g. B e t e 11 o, ki je letos angažovan za solista. — Opera nudi občinstvu izreden užitek in mnogo razvedrila, ter napolni gledališke prostore gotovo do zadnjega prostora.
— Slovenska opera. Noviteta „Car in tesar". Komična opera v 3 dejanjih. Besedilo in godba Alb. Lortzinga. Po skoro TOletnem potovanju po vseh večjih odrih se je snoči tudi slovenskemu občinstvu predstavil Lort-zing, mojster melodijozue, dražestne in vedre, Še bolj pa humoristične glasbe, Čigar poglavitna dela 10 v stalnem re-pertoirju vseh večjih gledišč. Njegove opere so polne melodij, večjih in manjših arij, ki bo radi svoje krasote že izvečine postale narodna last njegovih rojakov. Tudi „Car in tesar", ena izmed njegovih najlepših oper, ki ga je naredila slavnega daleč na okrog, je tako smehljajoče iu razposajeno delo, polno posebnih točk, ki  omogočajo vsakemu pevcu, da pokaže svoje zmožnosti v lahkem žanru. — Sentimentalno vzvišenega  carja in tesarja je pel gospod O u redni k.  O g. Oufednika pevskih kvalitetah govoriti se nam zdi odveč. Tolike milote in toliko srčnih akcentov more imeti le rojeni pevec-umetnik. Da je bilo vse gledišče pozorno na slovito carjevo pesem „Le z žezlom m krono", temu se ni čuditi, saj je ta pesem baš radi svoje krasote postala med Nemci Že narodna last.  G. Oufednik je pel tako neskončno lepo, da mu je publika ob odprtem odru napravila veliko ova-cijo in ga prisilila, da je dodal še tretjo, pač najpresrčnejšo kitico. Nič manj dovršeno je dovršil v pevskem oziru vso ostalo svojo hvaležno partijo. — V mi-mičnem oziru bi si pač Želeli malo več gibčnosti. — Vse gledišče je bilo veselo očarano in se srčno smehljalo izbruhom vedno ljubosumnega tesarja Ivanova, ki ga je pel in igral g. Oržel-s ki z vsem temperamentom in z vso hueso, ki jo poznamo na njem že dobro vrsto let. DraŽestno in drastično komičen je bil prizor z Marijo v tretjem dejanju, ki je vzbudil mnogo srčnega smeha. Gdč. Rindova (Marija) mu je bila vredna soigralka. Nič se ne Čudimo, da ga je Marija vsega očarala, kajti očarala je ta dražestna premetenka vse občinstvo. O njeni pevski zmožnosti obsebi umevuo Še nimamo sklepne sodbe, kajti v to je bila njena včerajšua vloga premalo obsežna Zelo ugajala je njena arieta o ljubosumnosti. Kolikor moremo danes soditi, moramo dejati, da se nam vidi, da si je ž njo pridobila naša opera odlično moč.  Njen glas je poln in zelo prikupljiv, njena igra pa naravnost imenitna.   Obetamo  si velikega užitka. —  Središče vsega humorja to opere je seveda bebasti župan van Bett, ki ga vse vodi za nos,  dasi se ima sam za premeteno glavo.   Tega sar-damskega Salomona nam je kreiral g. Rauek s pretresljivim, zdravim, mestoma drastičnim humorjem, kakorŠnega zahteva vloga.  To vam je skakal, pa padal na trebuh, zlezel pod mizo, mahal z rokami in nogami, vrtil oči, pre-tezal obraz, vse v vedno novih niansah, in spuščal iz svojega krepkega grla vse   mogoče in   nemogoče glasove. Bil je nepreko8ljiv butTo. Njegov glas je bliže baritonu nego basu iu je obsežen, polu in zvonek. V globoke nižine sicer ne sega, a za lažje basovske partije bo zadostoval v popolni meri Tudi g. Ranek je žel obilo pohvale in imenitno pel  svojo  nastopno   arijo: ,0 saneta iustitia", samega sebe pa je prekosil v drastičnosti, tako v pevskem kakor v igralskem oziru, pri kantati v tretjem dejanju.  Nekaj malega. Tekst zahteva, da pride bebasti župan v 2. dejanju precej vinjen na oder. Tega treba, da je drastična komika bolje opravičeua.   G. Rauek je to nianso to pot prezrl Sicer moramo njemu kakor operi na njegovi pridobitvi čestitati. — G. Z a c h je pel lirično partijo francoskega poslanika.   Njegov organ ni po-
aebno obsežen, ima nekaj nagalnega tinibra, pa ni neprikupljiv. Lepo je pel pesem „Flandsko dekle" in tudi v sekstetu ga je bilo lepo diskretno slišati. G. Zach se bo gotovo še dobro razvijal. — Tudi ostalo partije so bile v dobrih rokah. (Lefort — g. Bukšek, Svndhan — g. Betetto, vdova Brown
— gdč. S t o 1 z o v a). Moški zbor je bil začetkoma precej nesiguren, a pozneje, posebno skupno z ženskim zborom popolnoma zadovoljiv. Izrecno pohvaliti je treba Ženski zbor. Imenitna je bila kantata v 3. dejanju, v 2. dejanju bi pa želeli od obojega zbora malo več živahnosti v igri. — Orkester je izvajal ouverturo slabo, prvi violini se skoro niste mogli najti. Vse te nedostatke hočemo zapisati na rovaš prvi predstavi in premieri. — Bilo je splošno prav lepo, samo hitrejšega tempa treba. Opera buffa ne trpi počasne igre, to mora iti hitro, skoro kakor v opereti, ki ji je ta opera zelo blizu. Pozabiti ne smem g. kapelnika Beniška, za našo opero velezaslužnega moža, ki mu gre i to pot vsa hvala. — Tudi v sceničnem oziru smo bili zadovoljni. Naše razmere pač ne pripuščajo večjega aparata. Kostumi so bili zelo lepi. — Da je prevod, ki ga je oskrbel gospod Funtek, klasičen, to je ob sebi umevno.
— Gledišče je bilo kot na predvečer godu Nj. Veličanstva slavnostno razsvetljeno, in občinstvo, ki je bilo gledišče napolnilo, je stoje poslušalo cesarsko himno. V vladni loži smo opazili dvornega svetnika g. dr. Schaf-gotseha in okr. glavarja g. Haasa. — Občinstvo se je imenitno zabavalo in ponovno tako ob odprti sceni kakor ob koncu dejanj navdušeno dajalo duška svoji zadovoljnosti. Odprla se nam je glede naše letošnje opere lepa perspektiva. F—1.
— Umrli. Danes zjutraj je v starosti 76 let umrl tukajšnji odvetnik, bivši predsednik odvetniške zbornice in svoječasni deželni poslanec nemške stranke, g. dr. Anton Pfetferer. — V Trebnjem je umrl v starosti 81 let g. Josip Kosem, bivši poštar v Radni.
— V Ljubljani je umrla gospa Klementina Š i v i c, soproga okrajnega tajnika pri dež. vladi, g. Antona Šivica. N. v m. p.!
— Knjige „Slava Prešernu!11 so nadalje naročili: Krajni šolski svet v Gerknioi 20 izvodov in krajni šolski svet vPetrovčah še dva vezana izvoda. — Prosimo vse rodoljubno slovensko učiteljstvo, da poskrbi, da ne bo niti enega krajnega šolskega sveta na Slovenskem, ki bi ne naročil vsaj nekaj takih knjižio!
— Sestanek članov trgovskega bolniškega in podpornega društva se vrši v petek dne 6 t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih slovenskega trgovskega društva »Merkur« (Narodni dom). Na sestanku bode poročal odbornik tega društva gosp. Pavel Magdič o pre-membi pravil, ki je na dnevnem redu izrednega občnega občnega zbora bolniške blagajne, kateri se vrši v nedeljo dne 8. t. m. Gg. člane poživljamo, da se tega revažnega sestanka v prav obilnem številu udeleže.
— Slovensko bralno društvo V Kranju vprizori koncem tega meseca žaloigra »M 1 i n a r in njegova hči«.
— Litijska podružnica »Slovenskega planinskega društva" napravi ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 8. t. m. izlet na Primskovo pri Litiji. Odhod iz L'tije po dohodu mešanega vlaka iz Ljubljane t. j. ob pol 8 uri Jajutraj. Pot na imenovani hrib je jako zlo žna in tudi okolica v tem vinorodnem kraju zelo zan miva. Za jed in pijačo bode preskrbljeno. Tega izleta se udeleži tudi več odbornikov in članov osrednjega društva iz Ljub ljane. Le-ti pridejo zjutraj z mešanim vlakom v Litijo, vračajo pa se s Primskovega na Radohovo vas in od tam z dolenjsko železnico v Ljubljano.
— Pevsko društvo „Kum" v Radečah pri Zidanem mostu izleti v nedeljo dne 8. vinotoka v Boštanj pri Sevnici. Ker je zbor jako dobro izvežban, je pričakovati obilo gostov iz sosednjih krajev.
— Zborovanje učiteljskega društva za sežanski Šolski okraj bo v Komnu dne 12. t. m. ob 10. uri dop.
— Zopet tatvina na posti. Na onem delu pošte, kjer je bilo pred kratkim pokradenih več vrednostih stvari za več tisočakov, so pogrešili znova okoli 1000 K. Tat je dozdaj še neznan.
—Mednarodna panorama. Ta teden imamo razstavljeno a v -strijsko mornarico, vojno brodovje in velike manevre tega brodovja blizu Pulja. Ogledamo si podrobno vse sledeče vojne ladje, kakor »Skida«, »Aspern«, »BudspeBt«, »Babenberg« itd. — To so zanimivosti tudi za lajiks, ki ima tem redkejšo priliko videti našo morsko mod, ki požre  leto na leto toliko
milijonov. Z ladij se nam kaše tudi pogled na Trst, Pulj itd. Rasen manevriranja ladij pa je kaj lanimivo ogledovanje morske gladine, ki je sedaj mirna kot zroalo, zopet pa pe neče razburkana. Ia ravno glede ta kih svetlobnih efektov je mednarodna panorama umetniški zavod, ki ga vedo primerno čislati po celem svetu. — Prihodnji teden obiščemo nemška severna kopališča B o r k u m, Nordernev, II elgoland,Am-r u m itd.
— Panorama koomorama na Dvornem trgu pod »Narodno ka varno« ima ta teden razstavljene Norveško. Velikansko mesto Kri-stijsnija nam prikazuje med drugimi zanimivostimi mnogo spomenikov, kakor lose no v, Bj&rnsonov, Karo! Ivanov. Jako lepi in slikoviti so tudi Stavanger v raznih delih, Skien, Flek kefjord in Frederiksheld. Na ljubitelje naravnih krasot pa napravijo prekrasni slapovi kot RjukanfosB, Labrcfjss, Honefoss naravnost mamljiv učinek. Serija je v resnici izborna.
— Trebuh je začel boleti
predvčerajšnjim v nekem izkuha na Sv. Petra cesti dninarja Antona Ka stelics, ko je bilo treba plačati za užitek. Možic je preje kolovrati! po mestu s praznim žepem, a pred ir. kuhem naslikane klobase, žemlje in kava so ga tako premotile, da je pozabil na »sušo« in stopil v lokal, kjer so mu z veseljem postregli. Ko se je »uaručal«, mu je začelo po glavi rojiti, kako bi jo odnesel. A vse za stonj. Vsako njegovo kretnjo so mati izkuharioa pazljivo metrili in vedno bolj vroče je začelo postajati ubogemu Kastelicu. Slednjič mu je prišla v glavo zadnja rešilna misel, ki se mu je pa tudi ponesrečila. Hpoma se mož prime za trebuh, se začne zvijati in stokati, kako grozovito ga kolje po trebuhu, misleč si, da jo bode med tem odkuri), ko bode šla mati izkuharioa v čumnato po »tega dobrega«, v katerega bode še nasula popra, kar mu bo dala potem pouiit;, da ga neha klanje po trebuhu. Toda sam vr»g mu je bil isti dan za botra. Materi izkuharici se je »bolnik« smilil, toda ni ga izpustita izpred oči in mu slednjič tudi povedala račun, ki je klanje po trebuhu hitrejše ozdravil kakor »ta dobri«. Razburjen skoči Kastelic pokonci in materi izkuharioi bi se bila preklicano slaba godila, ko bi ne bila skočila na ulico in pokli cala na pomoč stražnika, ki je »rekonvalescenta« povabil seboj na magistrat, kjer so ga obdarili s neka kimi urami in ga poučili, da klanje po trebuha Še ne izključuje plače zaužitka in če ima pa človek »trganje« po žepu, se sploh ne sme dati zapeljati po slikanih klobasah in zemljah.
— Vojaka na straži pri prisilni delavnici sta včeraj nadlegovala Karel Močnik in Lovrenc Kočar. V pijanosti sta mu toliko časa nagajala, da je prišel po oba policijski stražnik ter ju cdvedel v zapor.
— Z vilami Je udaril včeraj po glavi na dvorišču pri »Figovou« delavec Fran Ivan svojega prjstelja Franceta Zajca. Navedenca sta se bila nekaj sprla, a se je Ivan tako razkačil, da je zgrabil za gnojne vile in z njimi Zajca telebnil p glavi. Zisjoa bo obvezali na policijski stražnici, Ivan je pa šel pod ključ
— Iz preiskovalnega zapora V Metliki je ušel 17ietni Alojzij Rogel. Navedenec je bosonog, noBi črn klobuk, svetel suknjič in barŽunaste hlače. Namenjen je baje v Ameriko.
— Surov berač. Včeraj zvečer se je peljal po Radeokega ceBti 131etni Jakob LampiČ iz Bizovika. Nasproti je pa pripeljal ročni voziček berač Pavel Janežič. Ker se je dečkov konj začel plašiti, je ta berača opo-■oril, naj se nekolko umakne, česar pa ni hotel storiti in je vsltd tega Lampič zadel z vozom v JanežiČevo kolo. To je berača t 10 pograbilo, da je potegnil dečka za ušesa z voza, ga vrgel na tla in teptal po njem. Iztrgai mu je pri tem tudi iz ušesa uhan. Surovega berača je pregnal šele neki delavec, ko je videl cel prizor.
— ijDie VVacht am Rhein"
je popevala snoČi petorica Nemcev po Rimski cesti, ki se sme pač srečna štet«, da ni dobila tega, kar je tudi zaslužila s t- ni izzivanjem če se to zgodi še enkrat, povemo njihova imena javnost' ki posebno enemu izmed teh ne bode prav.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov, 60 Slovencev in 20 Črnogorcev, nazaj je pa prišlo 20 Ogrov V Heb je šlo 25 Hrvatov, v Inomost 19, v Meran pa 17. — 30 Kočevarjev je šlo na Dunaj k stanj peč, 25 Slovencev in 25 Hrvatov je Blo v Hrušioo.
— Izgubljene in najdene reči. Perica Karolina Dornikova je našla srednjo vsoto denarja in ga oddala na magistratu.   Tudi sobo-
sdratnikova soproga Hermina Pai-ohlova je našla nekaj denarja.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Llovd« (St. Petra cesta) društveni konoert ia slane, začetek ob 8. uri. Vstopnina sa slane prosta,  nečlani  plačajo 40 vin.
— Zaklalo se je v mestni klavniei v Ljubljani od 18 do vštetega 22 sept. t. 1. 75 volov, 2 kravi, 5 bikov, 2 konja, 179 prašičev, 193 telet, 36 koštrunov in kozlov in 1 koslič, vpeljali pa so se 3 prašiči, 11 telet in 452 kg mesa.
* Najnovejše  novice. —
Nezgoda na železnici. Med Ra tiborom in   Katovtaem   je zdrknil osebni vlsk s tira. Štirje sprevodniki so bili ubiti, 17 oseb  je bilo hudo ranjenih.
— Zgorela so  velika vo jaška skladišča v Hirošimi (Japonska)   Zgorelo je 27 poslopij. Skoda je velikanska. Zažgali so baje zarotniki.
— Truplo generala Kon-dratenka so pripeljali i velikimi svečanostmi v Odeso, odkoder so ga odpeljali v Petrograd.   Pri pogrebu
• bo ravzoč tudi oar.
— Najnovejšo   dramo M. 'io.'ega »O rooi  solnoa«, je cenzura prepu.?dala, ker privede 4. de janje ljudsko vstajo na oder.
— Zaradi nesrečne ljubezni sta se ustrelila v nekem dunajskem hotelu 161etna koutoristinja AnaWitt-mann in 211etni konja* Fr. Srb.
— Kubelik, znani češki virtuoz na gosli, odpotuje še letos v Ameriko, kjer priredi 80 do 100 koncertov, za kar dobi najmanj 1 milijon K. Iz Amerike potuje v Avstralijo, kjer priredi 42 koncertov ter dobi 320.000 K.
— Kolera. Predvčerajšnjim sta na Pruskem zopet zboleli dve in umrli dve osebi za kolero.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4. oktobra. Vest, da je bil minister notranjih del grof Bylandt - Rheidt poklican k cesarju, da poroča o dogodkih v Brnu, je neresnična. Pri cesarju je bil v drugih zadevah vodja naučnega ministrstva baron Bie-nerth.
Dunaj 4. oktobra. Prepirna zadeva med poslancema Kou-delo in Albrechtom, zaradi katere je bil izvoljen grajalni odsek, je jizlepa poravnana s tem, da je Albrecht prosil odpuščanja.
Dunaj 4. oktobra. Socijalno politični odsek je danes sprejel zakonski načrt o zavarovanju privatnih uradnikov in je določil poslanca dr. Fo*ta za poročevalca.
Dunaj 4. oktobra. Ogrska ministra Kristoffv in Lanyi sta že odpotovala v Budimpešto; Fe-jervarv je še tu inje bil danes v posebni  avdijenci  pri cesarju.
V tej avdijenci je imel Fejervarv nalogo, pojasniti cesarju, da njegovi pomisleki proti volilni reformi in proti Fejervarvjevemu akcijskemu programu niso utemeljeni. Če se je to Fejervarvju posrečilo, bo njegovo ministrstvo jutri reaktivirano, za kateri slučaj se napo vedujej o velika presenečenja.
Brno 4 oktobra. Opustošenja, ki so se zgodila pri s n o č-njih velikanskih izgredih,so dosti večja, nego se poroča. Danes vlada mir; kaj se zgodi zvečer, ne ve nihče.
Reka 4. oktobra. Shod hrvatskih poslancev se je danes ponoči po burni razpravi zedinil na resolucijo, ki izreka, da skupni interesi Hrvatov in Madjarov zahtevajo v sedanjem zgodovinskem tre-notku skupnega dela. Shod pozdravlja s simpatijami boj Madjarov ter želi, naj se poseben odsek dogovori z zastopniki Madjarov za skupen boj za neodvisnost
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca septembra 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 976 strank 439 760 K 91 h, 773 strank pa dvignilo 381904 K 06 h.
V III. četrtletju 1905 dovolilo se je 111 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 1,628 550 K, 6 pro^
šenj za skupni snesek 186500 K pa se je odklonilo radi nedostatnoga pokritja.
— Mestna hranilnica v Kranju« V mesecu septemnru 1905 je 314 strank vložilo 83.220 K 67 h, 299 strank dvignilo 73.354 K 34 h, 10 strankam se je izplačalo posojil 18 460 K, stanje hranilnih vlog 3,829 790 K 31 h, stanje posojil 2,114.328 K 25 h, denarni promet 325.346 K 65 h.
— Mestna hranilnica v Kamniku« V mesecu septembru 1905 je 156 strank vložilo 62 232 K 95 h, 100 strank vzdignilo 37442 K — h, 9 strankam se je izplačalo hipo-tečnih posojil 11.260 K. Stanje hranilnih vlog 1348.824 K 68 b, stanje hipotečnih posojil 971.552 K 41 b. Denarni promet 163.829 K 68 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septemoru 1905 je 234 strank vložilo 79.128 K 39 h, 223 strank vzdignilo 75.685 K 72 h, 25 strankam se je izplačalo posojil 21. 700 K, denarni promet 250.698 K 93 h.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof J i Loki. Me
seca septembra 1905 |e 92 strank vložilo 17 665 K 32 h, 82 strank dvig niio 20 813 K 69 h, 3 strankam se je izplačalo posojil 2 640 K, stanje hranilnih vloar 632 921 K 72 h, stanje posojil 569 048 K 24 h, denarni promet 57 078 K 53 h.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembru 1905 je 208 strank vložilo 60.504 K 98 h, 216 strank vzdignilo 60530 K 13 h, torej manj vložilo 25 K 15 h, 23 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 47.740 K, 197 menic se je eskomptovalo za 57.224 K, stanje vlog 2,741.174 K 41 h, denarni promet 339.181 K 99 h. Vseh strank je bilo 930.
Poslano.*)
Napram neosnovanemu očitanju v seji občinskega sveta dne 3. t. m., da zlasti jaz agitiram in ščajem kmete glede podraženja mleka, izjavim tem potom, da se je tozadevno gibanje pričelo že meseca junija t. 1., ne da bi se ga jaz na katerikoli način udeleževal.
Šele shoda 17. sept. pri „Lloyduu sem se udeležil na večstransko zahte-vanje in je bil to moj prvi korak v tej zadevi. Na tem shodu sem stal pred dejstvom, da je podraženje mleka že sklenjena stvar. Na shodu sem odkritosrčno povedal, da uajdem podraženje mleka popolnoma opravičeno, in rekel sem, da ima Ljubljana najcenejše, a tudi najslabše mleko. Predlagal sem volitev odbora, ki naj vse gibanje vodi. Predlog je bil sprejet, voljen sem bil tudi jaz v odbor in drugi dan sem pri seji tega odbora zastopal mnenje, da vsa zadeva še ni godna in da je zato rok za podražeDje mleka 1. oktobra prekratek. Moje mnenje ni prodrlo.
Za 1. oktobra sem sklical poučni shod v gospodinjsko Solo, kateremu je" bila poglavitna naloga mlekarski pouk. Po svojem uvodnem govoru sem se odstranil in sem Šele drugi dan izvedel za medsebojne dogovore kmetov, na katere dogovore pa nisem jaz v nobenem oziru vplival.
Kar se je zgodilo, bi se bilo zgodilo brez mene!
S tem zavrnem izmišljena očitanja, sicer pa izjavim, da stojim neustrašno na strani kmetov.
Odpotujem v inozemstvo, ko se vrnem, pojasnim temeljito vso zadevo.
V Ljubljani, 4. oktobra 1905.
Gustav Pire, 1. r. 3189 ravnatelj c kr. kmetijske družbe kranjske.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj«« priznana
i Miora
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakoD.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,MollovegaSeidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta praSek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 7—14
Rogaški Jempel-vrelec
nareja apetit, povspešuje pre-i bavljanje in ureja odvajanje.
Darila.
UpravniStvu naSega lista so poslali:
Družbi sv. Cirila in Metoda: Gospića Julka Prosenčeva iz Ljubljane je nabrala 6 42 K pri sokolskom omizju v „Narodni kavarni.44 — Skupaj 6 42 K. Hvala lepa. Živela!
Za Učiteljski konvikt: Gospod dr Viktor Gregorič iz Sežane poslal 10 K, nabranih med rodoljubi v Bazovici pri Trstu ob priliki izleta. — GoBpod dr. Dovljan iz Črnomlja poslal 10 K kot vplačane globe od gosp Janeza Adlesiča. — Skupaj 20 K. — Srčna hvala. Živeli darovalci! — Vsoto smo izročili gospodu Dimniku.
katera okrepeuje lasi are, odatra« njuj« luske in preprreuj« Izpadanja las.
t Mlfkleniru z navodom 1 M.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Risljeva cista it. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožefevega
jubd. mostu. 21— 40
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. septembra: Vida Pogačnik, urad nikova hči, 7 ur, Krojaške nlice 1, življenska slabost.
Dne 30. sepiembra: Bogdan VerovSek, magistr. uradnika sin, S mes, Dunajska cesta 16, driska. Anton Kovačič, delavčev sin, 18 dni, Vožarski pot 5, življenska slabost.
Dne X. oktobra: Klementina Šivic, okr. tajnika žena 44 let, Vegove ulice 12, otrpnenje srca. — Josip Prek, delavec, 47 let, Je bil mrtev najden na Mirju — od kapi zadet.
V deželni bolnici:
Dne 28. septembra: Ferdinand iStarm, sluga, 27 let, Meningitis. - - Franja Lenič, šivilja, 18 let, jetika.
Dne 29. septembra: Valentin Nabtigal kajžarjev sin, 4 leta, Nephritis.
Borzna poročila.
Ljubljanska ,:(roditna banka" v LJubljani.
Uradni kura! dun. bora« 3. oktobra 1906.
STmlošberal papirji.
&°/a majeva renta.....
srebrna renta . . . . . V- r »tstr. kronska renta . . i'/, „ alata , . . 4° odrska kronska ■ • • • »•/, „ alata ... 4° ; posojilo dežela K ran lak o . I1 i'o posojilo mesta Splet . »V/. > i Zadar . t' V o bos.-here. iel. pos. 1902 4e c češka, dei. banka k. a. .
*Vo ■ ■ »*•••■ 41/,0/. ait pisma gal. d. hip. b. tVi°/o P«*t.   kom.   k.   o. a.
10°/0 pr.......
i1/,0/« aaat. pisma lan era t. hr. t V/.    ■      •    egrske cen.
dež. hr.......
t'/V/o P«- °aT« hiP- b*n« • 4' j 5 obl.  ogr.  lokalnih is
lesni« d. dr.....
4' 3° 0 obl. češke ind. banka . 4*'0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
; /   prior. dol. žel.....
I*/, 9 juž. žel. kap. »/i1/, . t'V/o •▼•t- P°a- ** PO..
Srečke, lrečke od L 1860- t .   .   . .
.     .  • 1864 .....
, tizske.....
v    tem. kred. I. emisije .
„    egr. hip. banke .   . . ,    srbske a trs. 100 — turske ......
sre&o .   . .
JasUika
•Kreditne a . . .
Inomoške a . . .
irakovsk« , . . .
C^jabljantka a ,
lrst rud. križa » . . .
9*rr-    a     • m . • •
3udolfove » • . •
Salebarške » • . .
3mnajtke kom. » - . •
Delale«. /aŽne železnice .... Državne želeaniee    .   . . ■.▼str.-ogrske bančne delniee avstr. kreditno banke   . . 3grske     s       •      • • Glvnostenske        B       . . Praicogokop t Mostu (Br&z) A. Ip Laske montan .... Praške žel. tndr. dr. .   . . l*:os-Mnranyi   ,   .   .   . . rrbovUske prem. družbe a.rstr. orožne tovr. družbe c 5eake sladkorne družbe . •
Valnte.
J, kr. eekin .....
tO franki.......
10 mark«.......
3avereigns
tarke ........
.is. ki bank o vel.....
InbMI ......   i •
-r.*........
100-45 100-46 100-65 119 40
96 36 U4-9J.
60*99 100*60 IGO-— 100-60 100 25 100*25 100 86
108-5r< 100-60
100- — 100 —
100'— 100*76 99*90 99-50 319 60
101- 46
160*50 *9b 76 165 — »02 — 302 50 167-103 — 147 BS
26-475-—
78 -
93--
65
54 50
34 76
62-
74 — 635-
10« 50 •81 —
UM — «79 2b 788'— 247-60 6U — 542 —
1775 -560 — 310 — 686 — 165 —
U-36
ino
2347 l»-96
117-45 96 50
154 — 4-84
RUgO
100-6",
100- 65 100*75 119 SO
96-65 116*15 101-
101- 60 100-— 101 60
100- 5U ICO 35
101- 80
107-65 101-60
100- 43
101 —
101- — 101*76
100-
32150
102 43
162 60 297 75 1«7-$12 -311 -174 -110 60 14825
28 -484-50
83-
99
70 50 66-60 36 rio 66 — 78--646 - -
107 60 «82 —
1661 — 680-25 789 -249 — 688 — 543 —
2785— 651'-313 — 590 -159--
1140 |«>U tS 55 14*04
117 6 95 70
164*50 6--
Žitno cene v Budimpeitl.
Dne 4. oktobra 1905. «leain.
•Menica aa oktober
Pieulea . april 1906
h , oktober .
feruaa . maj 1906
Oves . oktober .
. aa 100 kg. K l5 90
•   ■   100  . „ 16 68
.   .   100  . , 129S
.   .   100  , , 1330
.   ,  100 . . II 6i
EftVRtlv.
10 vin. višje.
Sf eteorologično poročilo
'UIxl» umA modam 806-1.   Bred«)! mini Uek 78f0 m
Oktober	Oaa opazovanja	Stanje barometra v m tu	—. -»— I* §g	Vetrovi	Nebo
3	B. *v.	730 3	66	«1 s vzhod	akoro jas
4	7.r).	733 8	42	bresvetr	megla
t	&• pup.	733 7	10 4	ar.evahod	jaano
Srednja včerajšnja temperatura: 68". oonnate: 12 5'. — Padavina v vm 19.
Kranjska odvetniška zbornioa
naznanja tužno Test, da je njen Član in bivši predsednik, gospod
dr. Anton Pfefferer
odvetnik v Ljubljani
dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer umrl.
Pogreb bo v četrtek. 5. t. m, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti št. 10 v Dalmatinov h ulicah.
V Ljubljani, 4. oktobra 19o:>.
3190   Kranjska odvetniška zbornica.
Bog Vsegamogočni je poklical včeraj našo ljubljeno soprogo, dobro mamico, oziroma hčer, sestro, teto in svakinjo, gospo
Amalijo Poišak roj. Gerin
po kratkem hudem trpljenju, previđeno s sv. zakramenti popolnoma vdano v božjo voljo v ćv). letu k sebi v boljše življenje.
Pogreb nam toliko drage bo v četrtek, dne 5. t. m. na farnem pokopališča v Siveriču v Dalmaciji.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Siverič-Dalmacija, Ljubljana - Zagorje, dne 4. oktobra 1906. SI87
Franjo Pol Mak, rudniški blagajnik, soprog. — lijublea in Ve-rtra, otroka. — Joalp Čerln, nadučitelj v p., .11 arij« Čeri ti, starši. — lir. JoMlp Čerln-^vojaški kapelnik, Ferdinand Cirili, uradnik bosenskih železnic, Karel Čeri bi, kaplan, bratje. — Harfja omož. IMfttar. Julija omož. ČrnagjoJ, Ludmila Čeri n. sestre. — Fran ČrnajjroJ, mestni nadučitelj, Janko Likar, mestni učitelj, Leopoldina Čeri h. Ana Čerln, svaka in svakinji.
Zahvala.
Za mnoga sočutja v bolezni in ob smrti naše ljube tete, gospe
Katarine Plešnar
roj. Rudolf
in za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku izrekamo prisrčno zahval□ m?lim sorodnikom in prijateljem. Enako slav. občinskemu odboru, alav. gasilnemu društvu, šolski mladini, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat za-djno čast nepozabni pokojnici.
Črni vrh, dne 2 oktobra 1905.
3180
Rodbina Rudolf.
Šivilje
88
za belo in ažurno delo in začetnice za na dom in zunaj doma sprejme atelier
Markus & Miiller
na Poljanskem nasipu štev. 14.
Kompletna, povsem nova
]
Kje —
Naroda"
e proda.
pove upravništvo „Slov.
3i81 1
Spretnih zastopnikov §
za prodajanje šivalnih etrojev išče prota visoki proviziji J. Klimoš, vele-eksport v Pragi — Smlchov 294.
3125-2
|Ženitna f I ponudba.
*n C. kr. državni uslužbenec, «? samec, s pravico do pokojnine, ?k se želi seznaniti z gospodično J ali vdovo brez otrok, od 20 do 3g 35 let staro ter z nekaj tisoč kronami premoženja.
Resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod ..Prihodnost", poste restante, Strassoldo pri Červinjanu. 3i82—1
Sprejem« aavarovanja ćloveAkega irr-ljenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zznanjBujočimi ae vplačili.
Voak član ima po preteku petin tet pravico do dividende.
T^za^mna zavarovalna oanka v Rei. fondi: 31,865.386*80 KL Izplačan« odškodnina in kapitaMja: 82,737 159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a VHmliOBl ztovaiiftlto • aar«»dno upravo. 5—115
V m pojaanila daj«
&s»ner*slni zaetop v LJubljani, logar pisarne so v i~*u\*\ b*n«n«j hia>
a««w,
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najknlantneje O&va najboljši sloves, koder poslale
Dovoliaje iz čistega dobička izdatne uodiKire * narodne m občnokoristne uamene
O
Izvir moči za vse,
ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
Sanatogen
ki ga 16 sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela.
dobiva se po lekarnah in drogerijah. Brošure pošilja gratis io franko Bauer & Cie, Berlin S W. 48 Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, I. Fleischmarkt 1.
O
C5
Dt lunn Orožen, zdravnik v Uubljanl
opozarja na svoj
Razpis službe.
Na c. kr. rudniški ljudski soli w Idriji je izpraznjeno
s prejemki 4. plačilnega razreda, to je z letno plačo 1000 kron, z dejalnostno doklado 200 kron in s pravico do 6 petletnic po 100 kron.
Prosilci naj vlože svoje prošnje z dokazilom sposobnosti za deli nitivnega učitelja in z zdravniškim i z priče valom predpisanim potom
do dne 1. novembra 1905
pri rudniškem ravnateljstvu "v Idriji.
Ces. kralj, rudniško ravnateljstvo v Idriji
dne 2. oktobra 1905. 3179
Ravnokar je izšla zzzzz   v zalogi
J. Blasnika nasl. v Ljubljani
VELIKA
za navadno leto 1908,
ki ima 365 dni.
ortopedično-zdravilni zavod
v katerem se zdravi: raasnovriitii© ikrivljenj« hrbtenice, Iz-boern hrtirt. neenake rame, ne«*n»U» ledja itd.
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. oražna, ki daje pojas nila ob svojth ordinacljsklh urah od 9. do IO. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne, v VVoifovih ulicah št  12, I. nadat. 2772 10
1.
a-
Etablissement za moško obleko po meri In zaood za uniformiranje =
• lavjniMf
Velika zaloga elegantno izvršene moške 3087-3       in deške konfekcije.
Bogato izbrana zaloga izrecno angleškega blaga.
Za  dituke znižane
4'
cene.
—I-
S^f*  Blasnikova „Velika Pratifc.a'% ktero
je izdajala c. kr. kmetijska družba nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna ,,f»ratifca4% ktero je mnogo let skrbno urejal rajni pr oorltelj Slovencev, dr. Janez Bleivveis in v.č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv.'.Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Bla.^nikovo „Veliko -Pratiko", vsako dru
„Vel. Pratika" stane 24 v.
zavrnite kot nepravo ! ! ! „Vei. Pratika" stane 24 v.
1
tri "'-'M
/ * • ••••••••
Ernest Hammerschmidta nasledniki 84 4—45
WrJTSCHEE & Ki o.
trgovina železnln In kovin
Valvazorj8v trg št. 6 — Izubijana — Prešernove ulice št. 50.
Vela zaloga Mnjsta orodja in hišne oprave.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Zaskoči lz -rozr^egra recLou
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m ponofil osobi i «lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Selzthal v Aussec, Solnograd, cez Klein-Reifling v  Steyr, v Line, na Dunaj   via Amstetten.
— Ob 7. uri 6 a tjntrpj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Maraa, Mauterndorf\ Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selztna) v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v 5teyer v Line, Bndeievice, Plzen, Marijiue vare, Heb, Francove vare, Prago, LipskoT čez Amstetten oa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne otobn; vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glod-nitz, miu1)do, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curich Zere va, Pariz, čez Anstetten na Dunaj. — Ob 3. ari 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž Šmohor, Beljak, Celovec/ Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Klein Reifling v Steyr' Line, Budej3?ice, Pisen, Marijine vara, Heb, Francove vare, Karlove vare, PragOj (v Prago direktni voz I. in II. razr.i Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osoba) vlak v Trbiž, Beljak, Franiensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17* m zjutraj osebni vlak * Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 6 m pop. istotako
— Ob 7. uri 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje.  — PRIHOD V LJUBLJANO juž koli PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak ■ Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. voz 1.,   II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd   Lino, Stejr, I§1 Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža!
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja ces Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni vos I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen, Budejevice, Line, Steyr, Pariz Ženeva, Curin, Bregeno, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29-m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, Inomost«, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 ss zvečer osobni vlas s Dunaja, Ljubna, Beljaka Moraua, Malega G Ki dni ca, Celovca, Pontabla, ces Selzthal od Inomosta in Solnograda, cez Klein-Reifiirg iz Steyra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov, Prago. Lipnkega. - PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni Vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta i* Kočevja, ob 2. uri 82 m popoldne is Straše, Toplic, Novega mosta. Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 ss zjutraj, ob 1. uri 5 m popoldne, ob T. uri 10 m zvečer — Ob 10 uri 46 m ponoft samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRI. HOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki; Ob f, uri 49 ss ajutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob #. uri tO m sveoer Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah r praznikih in lo v oktobru. — Srednjeevropski čas le za 2 min. pred krajevnim časom v Loublj p i. «7»
o o *
is "
Zaradi ogromne
zaloge blaga se bo že pred priSetkosn sezije prodajalo blago
= pod lastno ceno. —
Največja izbira
moških oblek In športnih oblek, površnikov, športnih sukenj In zimskih sukenj, paletotov, pelerin in havelokov, deških oblek in otroških kostumov, najfinejše izvršenih damskih kostumov, jopic, paletotov, raglanov, plaš&ev, ovratnikov, kril In mičnih bluz. Najnovejši ševiotnl ali double poldolgi paletoti se prodajajo brez konkurence
od 6 gld. naprej. 3199-4
Obleka po meri iz anglešk. ali francosk. blaga se najhitrejše in najfinejše izvrši na Dunaju
,An$ltiko skladišče oblek' Ljubljana, Mestni trg šl. 5.
MX
„Na mnogaja ljeta"
kliče ob pri'iVi *'rocnda^n BToi«*»ii pređ-sedu'kn gospodu
FRANU ŠTUR IVI tJ 3i85       omizje „Jcdnota"
v Černetovi gostilni v Trnovem.
rjlobus -
Učenec
OJ
Gospodična
poućuje klavir in muzikalno teorijo.
K|e — pove upravništvo „Slov. Naroda"._3135 2
Stanovanje
na Kongresnem trgu At. I3f
v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za novemberski ali februvarski termin. 1442— 25
Vrč se izve pri hišnika istotam ali v pisarni ravnateljstva uzitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
4»
Zeniina ponudba.
Premoren posestnik* vdovec, star 40 let, %i sina dijaka, se je//
seznaniti y inteligentno gospico, staro nad 30 let, ali vdovo brej otrok, /(i bi jnala pridno gospodinjiti in bi imela 3—5000 %ron gotovine.
jfesne ponudbe, če mogoče s sliko, je pošiljati pod šifro „J(. jj." poste restante, Gorica. 3163—3
se odda v najem za novembrski termin.
Pojasnila se dobe v gostilni na Resljevi cesti št. 22. 3151-2
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2581 13
IO.
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
drogeriji Anton Kane
v Ljubljani, Šelenbu-gove ulice 3. Mesto bi rad premenil izprašan
spreten strojnik
zmožen italijanščine, nemščine in zadostno slovenščine, vajen ključavničarskih del in popravil, montiranja in del pri elektr. razsvetljavi. Ponudbe uprav. „Slov. Nar." pod „št. 3079". 5
Ljubljana, Pogačarjev trg. — Ta teden razstavljeno: =
Zanimiv obisk kopališč v nemškem Severnem morju:
Sortam, Ncrderney, Helgoland, An, Wyk, Westsrlasi
najboljši čaj na svetu,
3'33 4
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Triest.
		
-».	LJA.	
	O	
	<	
		
	w	
	z	
		
.1		
''JU	<	
		
m	<	
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
ff
3163
Akademija"
Ijudsko-izobraževalno društvo v Ljubljani
sklicuje svoj
redni oMni zbor
na dan 18. vinotoka 1905
ob 8. uri zvečer*
v hotelu „Ilirija"
8 sledečim dnevnim redom :
1. Pozdrav predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Poročilo pregledovalcev računov.
5. Volitev odbora.
6. Slučajnosti.
3186-1 ODBOR.
SLIK/IRSKI PAPIR k PL/iTNO, COPltC
N/UFINEJ5E MRVE ZA UflCTNIKE
DRfl. SCKOEfirTLO* A KO. V DGSSCLDORfCJ
FINE OUHdTE BflRYE ZA
(PUŠK« jo mi - MEChLfl,
ftPflRflTE, BflRVE iN PREDLOGE Zfl
Ž<MLNO SLIKANJE
VELIKO IZBIRO
LESENIH IZDELKOV
N
W J
■N
S C*
IN VSE DRUQC
POTREBŠČINE    Zfl VŽIGflMJE IN POSUKflfOC imatp
DRdTrl EDERL
TOVORNA OUNRTIH BARV, LAKOV IN FtRNEŽEV
niKL05lCEYfl CESTd 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
2 O N
m
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.: RotLOvnjaei, uglasbil Viktor Parma, kom p let ii u K 10 70.
Pos amezno:
1. Ouvertnra za klavir    .   .   K 2 60
2. Knplet za moBki glas s
klavirjem......„ 1*—
3. Zora vstaja, za sopran 8
klavirjem......„ 1 —
4. Cvetočih deklic prsa bela,
samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-ljevacja klavirja    .   .   . „2-
5. Mladi vojaki, k-: račnica za
klavir in petje   .   .   .   .   „ 1'20
0. a Oj zlata vinska kaplja j
ti, Bamospev z mofikim zborom. „ 3 —
b) Povsod me poznajo, samospev iz , Zdravic i
Govekar  Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno IC 11-20. Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem
za sopran s klavirjem   .   K l 20
2. V petju oglasimo, mo&ki
zbor s klavirjem   .   .   .   „ 180
3 Knplet za moški glas s
klavirjem......„ !•—
4 Romanra, samospev (tenor)
z moškim zborom i b sprem lje vanj u klavirja   .   „ 1 80
5. Ptička, pesem za sopran
s klavirjem.....„ 120
6. Skoz  vas,  koračnica Po
besedah J Stritarja. Za .clavir (s petjem adlinitum) „ T2C
7. Sezidal sem si vinski hram,
samospev z moSkim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic".....„ 3 —
Dalje: S868-4P
Viktor Parma:  Mladi vojaki, koračnica 8 petjem ad libitum. Že J. iz daja.........K 1*90
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre    .   .      .   .   .   .   „ 1' —
Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpouri po slovanskih napevih   .   .   .   .   „ 260
Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih rapevih.......„ 2&
Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.....„ 3 —
Žirovnik Janko: Narodne pesmi
z nape vi,  L zvezek K 1 20 po
posti K 1 30. Žirovnik Janko :  Narodne pesmi
z napevi, II. zvezek K r po
po5ti K 1 10.
Največja zaloga mnzikalij v Ljnbljnu Katalogi gratis in franko.
Izposojevalnica mnzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s premijami.
Razpošilja tndi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z mnzikalijami v Ljnbljani.
I Brata RUS
I Ljubljana Emonska cesta 2 Ljubljana
1        naznanjata slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sta ot/orila
I trsouino z žitom, moko, dežt 1 I  nimi pridelki in drumi MM,
ter se vljudno priporočata za cenjena naročila.
Učenca
CN
CD CQ
krepkega,  iz dobre hiše, veščega slovenščine  in nemščine, sprejme takoj
trgov na z usnjem v Ljubljani
Jurčiče« trg št. 2.
Pariška svetovna razstava 1900.
«1
1
Dobro biašo in nizke cene!
Ljubljana x ^pital^ke ulice 7 x Ljubljana
priporoča 3166—1
novosti
v konfekciji za dame in deklice
bluze, delke obleke, medno blage za dame in gospode, tirol^kj leden, barljent, Šerpe, žepne robce, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in i>s«koi>rstne preproge. Vzorci na zahtevanjt poilnin« prosto.
Nova tovarniška zaloga suknenega, platnenega, perilnega in modnega blaga
Jos- Petkosig
tacS
Ljubljana
se priporoča za jesensko in zimsko sezono.
Vzorci se na zahtevo dopo&ljejo.   Cene nizke. 2H26—7
I«
Patentovano na Avstrijskem pod št. 4290.
19
Grossot
Patent uradno zabeleži n pod št. 750.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 1445—45
odvajalna
l LEKARJA PICCOLI-JA
\t vLJUBLJANI
F pospešuje prebavo in odpcrfjc ^ telesa.      Ce»fk bnzptecno.
I steklenica 20 vinarjev.
22 Naročila proti povzetju. 1521
za stare in nove strehe iz lepenke (Papp-dacher) kakor tudi za pločevinaste strehe (Blechdacher) najbolje krijoči in najtrpež-nejši plesk sedanjega časa.
(•VA^CJe vla^IlusIa pieskalua tvanim za stare m nove |)UrVd5UI     strehe iz lepenke, katera pri največji vročini
ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična. Vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z nGrossol-omu za več let absol. zgoditi
jjCrOSSOl^ M vpoiablja mrzlo in se ne potresa s peskom.
j^CfOSSOl** ne teče iu ue kaplja.
„Grossolu
2881—8
se ne trga iu ne poka. Z „Grosaol-oui'- se maže le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Goreuje lastnosti so nam potrdili često mnogi s priznal-nimi pismi in prima spričevali.
Pripravne krtače za mazanje se dobe pri nas.
Tržiška (Monfalkone) tovarna oljnatih mazil ga vozove in kemičnih produktov KOLLAR * BREITNER
tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol
Tržič (Jilonfalkone pri Trstu.
ajajT Varujte se pred slično se glasečlm a manjvrednim ponarejanjem.
*
f
i
Izdajatelj tu odgovorni mrednik: Dr. Ivan Taiiar.
Laaouua in tlak „ti*rodne tiakarD«".
85
C0-C