ozdarsk~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 1, Ljubljana 1993 LJubljana Slowenija UDK 630*1/9 IISSN 0017-2723 LETO 1993 o LETNIK 51 o ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar i 993 VSEBINA - CONTENTS 1 Uvodnik 2 Frenk Prelc Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Forest Protection in the Kras Forest Enterprise Region 18 Marko Udovič Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-19i1 An Attempt of the Evaluation of Costs for Reforesta- tion of Kras in the Carniola Reg ion from 1886-i 911 27 Andrej Dobre Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodar- jenja z gozdom Traffic Loading of Aoads in the Forest, resulting from Forest Management 42 Milan Šinko Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganje v gozdove The Proposal of the System of Subsidies for the lnvestments in Fofests 53 Sporočilo slovenski gozdarski javnosti 55 Iz tujega tiska 56 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: Marjan Močivnik: Ivje SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY tJstanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mqg. Živan Veselič Odgovorni 4rednik -Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go~ zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list AS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne~ nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Leto 1993 je tudi leto spomina na Josefa Ressla Kras. Simbol trdih življenjskih razmer, boja za preživetje .- rastlinstva, živali in človeka. Simbol uničene pokrajine. Pa tudi simbol iskanja in zmage - uspeha gozdarjev pri ponovni ogozditvi oga/ele pokrajine; ter simbol zgodovin- ske izkušnje ljudi, da (tudi) gozd resnično cenimo šele tedaj, ko ga nimamo več. V letu 1993 se slovenski gozdarji spominjamo človeka, gozdarja, ki je neločljivo povezan z usodo slovenskega Krasa- Josefa Ressla (1793-1857). Čeprav tujega rodu, je kot bor globoko pognal korenine v naš kraški svet in zrasel z njim - v prizadevanjih, da mu vrne življenje. 200-/etnico rojstva velikega moža, ki se je s srcem in znanjem nadvse uspešno posvečal dvema zelo različnima ljubeznima- tehniki in naravi, slovenski gozdarji razumemo kot priložnost in obvezo, da se z dolžnim spoštovanjem in hvaležnostjo poklonimo njegovemu spominu. Zlasti spo- minu njegovih prizadevanj za ponovno ozelenitev sloven- skega Krasa. ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije bo v septembru 1993 organizirala mednarodno posvetovanje, posvečeno delu in življenju Josefa Ressla, pa tudi eno od spomladan- skih številk naše revije bomo posvetili njegovemu spominu. Nekako bo leto 1993 za slovensko gozdarstvo Resslovo leto. Lahko ga s ponosom imenujemo tako. Urednik GozdV 51, 1993 1 GDK: 43:42:443:453:(497.12 Kras) Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Forest Protection in the Kras Forest Enterprise Region Frenk PRELC* Izvleček Prelc F.: Varstvo gozdov na kraškem gozdno~ gospodarskem območju. Gozdarski vestnik, št. 1/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 26. Članek obravnava škodljive dejavnike (abiotske in biotske), ki so prizadevali gozdove slovenskega Krasa v obdobju 196&-1989. Navaja tudi ukrepe, ki jih je organizacija, ki gospodari s kraškimi gozdovi, izvajala, da je preprečila še večje škode, ter predloge, kako še učinkoviteje varovati kraške gozdove. Ključne besede: poškodbe gozdov, ukrepi varstva gozdov, Kras 1. UVOD IN NAMEN RAZISKAVE 1. INTRODUCTION AND THE PURPOSE OF THE RESEARCH Kraško gozdnogospodarsko območje zavzema jugozahodni del Slovenije. V ob- močju prevladujejo degradirani in pionirski gozdovi. Razprostira se od morja do višine 1 000 m - na Vremščici in Slavniku. Okoli 60% območja pokriva lahko topna, pre- težno kredno apnenčasta podlaga, drugo so fliš in fluvialni nanosi. Razvijajoča se obmorska mesta, pred- vsem pa gradnja ladij, so v preteklosti zahtevali velike količine lesa. Pritisk na gozdove v zaledju se je povečal in sprožil degradacijo gozdov. Vrzelaste gozdove so ogrožali še burja in požari. V ozkem pasu ob morju je bil gozd uničen že v začetku tega tisočletja. Pritisk na druge gozdove v območju -s sečnjo in pašo- se je stopnje- val po 16. stoletju. Vrhunec je dosegel v 19. stoletju, ko je bil ta prostor izrazito prenaseljen. Površina gozdov se je močno * F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 2 GozdV 51, 1993 Synopsis Prelc, F.: Forest Protection in the Kras Forest Enterprise Aegion. Gozdarski vestnik, No. 1/ 1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 26. The article deals with the harmful factors (abio~ tie and biotic ones), which affected the forests of the Slovenian Kras in the period from 1966 to 1989. The measures which were carried out by the organization managing the karst forests in order to prevent even greater damage are also stated as well as the suggestions as regards evan more effective protection of karst forests. Key words: forest damage, forest protection measures, Kras zmanjšala. Na ogolelo pokrajino so razdi- ralno delovale naravne sile in povzročile zakrasitev precejšnjega dela kraškega ob- močja. Gozd je na Krasu odločilen naravni in gospodarski dejavnik. Je najboljši zaščitnik kraškega sveta pred degradacijo, ustvarja tla, oblikuje podnebje, zbira in hrani taina in zračno vlago, varuje tudi rodovitnost obdelovalnih površin. Splošnokoristne vloge gozdov so tu precej pomembnejše kot njihova lesnoproizvodna vloga. To spo- znanje je vodilo k ponovnemu snovanju gozda na Krasu. Prvi uspeli poskus je bil nasad črnega bora pri Bazovici, ki ga je leta 1 859 osnoval Josip Koller. V obdobju od leta 1 859 do 1914 so s črnim barom pogozditi 1 0.842 ha kraških goličav. Uspeh ogozditve nazorno pokaže podatek, da je bila gozdnatost leta 1875 14%, leta 1980 pa že 41%. Trend zaraščanja v območju je takšen, da je pričakovati leta 2000 že 60% gozdnatost. Varstvo gozdov ima v kraškem območju pomembno vlogo. Za prvi ukrep varstva gozdov lahko štejemo določilo iz statuta mesta Trst iz leta 1150. Z njim so prepove- Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem obmoeju dali vzgojo koz. Isti statut tudi prvič imenuje gozdne čuvaje (Sevnik, Žagar 1963). Sledili so številni gozdni redi in drugi predpisi, ki naj bi gozdove zavarovali pred pretiranimi sečnjami, krčenjem v kmetijske namene in pašo domačih živali. Najpomembnejši so: - gozdni red za Primorsko iz leta 1522; - gozdni red za Istro, Furlanijo in Kras iz leta 1551; - prepoved obglavljanja drevja, paše koz in ovc, košnje trave v gozdu in požiga- nje gozdov, ki jo je leta 1732 izdal cesar Karel VI.; - gozdni red vojvodine Kranjske, izdan leta 1771. V povojnem obdobju je bila posvečena posebna skrb nasadom črnega bora. Leta 1950 je bil sprejet odlok o prepovedi paše koz v gozdu. V tem obdobju ni nobena bolezen ali škodljivec bistveno prizadel se- slojev črnega bora. Večje motnje v delova- nju kraškega gozda so povzročile le na- ravne ujme in gozdni požari. Požari so prav gotovo najhujši uničevalec gozdov na kra- škem območju, še zlasti borovih. S to raziskavo so obravnavani škodljivi dejavniki, ki so prizadevali kraške gozdove v letih od 1966 do 1989. Namen raziskave je bil predvsem: - ugotoviti območja pojavljanja posame- znih škodljivih dejavnikov, njihovo pogo- stost in intenzivnost ter škodo, ki jo povzro- čajo; - predstaviti gozdno-varstvene ukrepe, ki jih je kraško gozdno gospodarstvo izva- jalo ali jih danes izvaja za obvladovanje škodljivih dejavnikov; - nakazati poti integralnega varstva kra- ških gozdov v prihodnosti. 2. METODA DELA 2. WORKING METHODS Informacije o škodljiv.lh dejavnikih in ško- dah sem zbral v arhivu Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa v Sežani. Edini vir, ki je sistematično obravnaval pojavljanje škodljivih dejavnikov in vrste nastale škode po letih, za daljše obdobje so bila .. poročila o pojavu škod zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev ter elementarnih nesreč v go- zdarstvu na območju Slovenije«. Zajela so obdobja od leta 1966 do 1982. Poročila je sestavljal Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in jih kot povratno informacijo pošiljal posameznim gozdnogo- spodarskim organizacijam. Za obdobje od leta 1983 do leta 1989 sem uporabljal izvirna poročila, ki jih je Zavod pošiljal na Republiški komite, kajti v teh letih slednji ni več pripravljal tovrstnih zbirnih poročil za območje Slovenije. Na podlagi teh podatkov sem izdelal pregledno tabelo, iz katere je bilo mogoče ugotoviti frekvenco pojavljanja posameznih poškodb in škod. Na ta način sem se dokopal tudi do najpomembnejših škodljivih dejavnikov, ki jim je v prihodnje pri varstvu gozdov na kraškem območju treba posvetiti še več pozornosti. Splošne podatke sem pridobil v Gozdno- gospodarskih načrtih za kraško območje za obdobje od 1971 do 1980 in od 1981 do 1990 ter v publikaciji .. Kraško gozdnogojit- veno območje«, pripravljeni ob 18. kon- gresu IUFRO leta 1986. 3. ZNAČILNOSTI KRAŠKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA 3. THE CHARACTERISTICS OF THE KARST FOREST ENTERPRISE REGION 3.1. Naravni dejavniki 3.1. Natural Factors Podnebje Climate Kraško območje ima značilno prehodno podnebje, ki kaže značilnosti sredozemske in alpske klime. Območje pokrivala dva klimatska pasova (Miklavžič 1963): - Modificiran! mediteranski klimatski pas Obsega ozko obalno območje, ki sega nekaj deset kilometrov v notranjost kopne- · ga. Ta predel je temperaturno homogen, saj morje blaži ekstrerne. Srednja januarska temperatura se giblje v intervalu 4-5 oc, srednja julijska je 23 oc, medtem ko je GazdV 51, 1993 3 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju srednja letna temperatura 13 'G. Letna množina padavin se giblje od 1000 do 1500mm. - Prehodni klimatski pas Obsega območje Krasa, Senožeških hri- bov do Brkinov, Čičarije in vznožja Snežni- ških gozdov. Svet je tu orografsko izredno raznolik. Srednja januarska temperatura niha tu med 0-4 'C, srednja julijska se giblje v intervalu 17-22'C, medtem ko je srednja letna temperatura med 8-13'C. Množina padavin se giblje od 1500 do 2500 mm. Močni vetrovi nastopajo predvsem v hladni polovici leta, kot posledica baričnih situacij. To sta predvsem burja, ki piha s celine na morje, in jugo, ki ima obratno smer. Burja piha v sunkih, ki dosežejo hitrost celo 150 km/h. Povzroča erozijo tal, lomi in celo ruva drevje. Njeno moč je močno ublažil novonastali gozd, tako da prave orkanske burje ni več. Jugo prinaša blagodejne padavine in s tem ugodno vpliva na vegetacijo. Sušnost je v območju pogosta. število dni z maksimalno sušnostjo se giblje od 33 do 50. Matična podlaga in tla Parent Rock and Soil Večji del matične podlage območja tvorijo kredni in jurski apnenci ter dolomiti. Pre- ostali del (40 %) zavzema fliš, nastal v eocenu ali oligocenu. Sestava fliša je različna. Glede na to, da se je ob obali odlagal bolj debelozrnat material, na globljih mestih pa glina z mnogo kalcija, se pojavljajo tri vrste fliša: kremenasti, glinasti in lapornati. V varstvenem pogledu so problematična predvsem tla na apnencu. Velika prepust- nost teh tal za vodo, zlasti rendzin, pov- zroča močno osušitev v sušnih obdobjih. Vegetaciji zaradi pomanjkanja vode opeša vitalnost. Gozdove na suhi apnenčasti pod- lagi tudi močno ogrožajo požari. Vegetacija Vegetation Apnenčaste predele pokriva heliotermo- kserofilno rastje, ki je prilagojeno na hudo 4 GozdV 51, 1993 vročino in sušo. Flišna zemljišča porašča mezofilno-higrofilna vegetacija, ki zahteva !alno vlago in zmernejše temperature. Območje leži v glavnem v pasu submedi- teranskega kraškega gozda, ki ga sestav- ljajo puhasti hrast, cer, beli gaber, mali jesen ter druge toploljubne in svetloljubne rastline. Na flišu, čeprav leži v istem pasu, srečujemo bukov gozd ali gradnovo-gabrov gozd z mnogimi sencodržnimi in vlagoljub- nimi rastlinami. Na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju se pojavljajo naslednje gozdne združbe (Karta gozdnih združb kraškega območja): - Seslerio autumnalis-Quercetum pu- bescentis Združbo najdemo v pasu od morja do prelomnice s kraškim svetom, ki poteka po črti Osp, Črni Kal, Hrastovlje. Sega do nadmorske višine 200-250 m. - Seslerio autumnalis-Quercetum pe- trasa Združba se prepleta s prejšnjo, le da je pomaknjena tudi v višje lege in severna pobočja. Oblikujejo jo manj ekstremne kse- rofilne vrste; puhasti hrast izginja, pojavlja se cer. - Seslerio-Ostryetum Je glavna združba kraških planot, ki se razprostirajo v nadmorski višini od 200 do 600 m. Na južnih obronkih hribov (Slavnik) se povzpne tudi do 900 m visoko. - Querco-Luzulo-Fagetum Združba zavzema flišna območja širšega dela Brkinov, del Senožeškega hribovja in dolino reke Reke. Pojavlja se v več oblikah. Na severnih pobočjih in vlažnejših legah najdemo bukove sestoje z redko primesjo gorskega javorja, gorskega bresta, ostro- listnega javorja in divje češnje. Na drugih legah se bukvi pridruži graden, ki se na globljih tleh pojavlja tudi sam. Sušnejša tla porašča cer. - Melampyro vulgati-Quercetum Prepleta se z združbo Querco-Luzulo-Fa- getum. Zavzema južna flišna pobočja. Pre- vladuje termofilna vegetacija. Med dreves- nimi vrstami najdemo predvsem cer, puha- sti hrast, mali jesen in beli gaber. - Seslerio autumnalis-Fagetum Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraSkem gozdnogospodarskem obmo~ju Pojavlja se na apnenčasti podlagi. Po- kriva hladnejša in vlažnejša rastišča. V florističnem pogledu pomeni prehod med submediteranskim in kontinentalnim buko- vim gozdom. Na manjših površinah so zastopane na kraškem območju še združbe: Fagetum submontanum var. geogr. se- slerio autumnalis, Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum, Lamio orvalae-Fagetum. Glavne drevesne vrste v kraškem ob- močju so graden, ki ga je 27%, bor (24 %) in bukev (13%). 3.2. Gospodarski dejavniki 3.2. Economic Factors Ozelenitev Krasa je kot biološki problem v glavnem obvladan. V ospredje prihaja reševanje ekonomske problematike gozd- ne proizvodnje in varovanje gozdov. Pogozdovanja in melioracije so do za- četka šestdesetih let v glavnem izvajali na apnenčastih tleh. Flišnim površinam, ki so neprimerno plodnejše, pa ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. V območju je 64.000 ha gozdov, od tega 13.800 ha družbenih in 50.200 ha zasebnih. Gozdnih posestnikov je 33.380. Povprečna gozdna posest meri 1 ,3 ha. Gospodarsko zanimivih je 55% gozdov. Med temi je 31 % gozdov na flišu in 24% gozdov na apnen cu (nasadi črnega bora). Prevladujejo mlajše razvojne faze pionirskih gozdov, ki nasta- jajo na opuščenih kmečkih zemljiščih. Ve- čina gozdov ima slabo sestojno zasnovo. Boljšo imajo le borovi sestoji in del meliori- ranih površin na flišu. Med listavci prevladu- jejo panjevci. V gozdnogospodarskem in ekonomskem pogledu je kraško območje izrazito pasivno, saj gospodari z· degradiranimi gozdovi. Glavna naloga Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa je melioracija degradira- nih gozdov in postopna premena le-teh v trajne, biološko in mehansko stabilne ter gospodarsko donosne mešane gozdove. Veliko skrb posveča varstvu gozdov, saj so gozdovi na Krasu ogroženi z biotskimi in še zlasti z abiotskimi dejavniki tj. s požari in ujmami, med katerimi izstopata žled in suša. Zavod vseh gozdnogospodarskih dejav- nosti ne more sam financirati. Deležen je pomoči drugih gozdnogospodarskih organi- zacij in širše družbene skupnosti. 4. ŠKODLJIVI VPLIVI NA GOZDOVE KRAŠKEGA GOZDNO- GOSPODARSKEGA OBMOČJA 4. HARMFUL INFLUENCES ON THE FORESTS OF THE KARST FOREST MANAGING REGION Iz letnih poročil »Pojav škod zaradi rast- linskih bolezni in škodljivcev ter elementar- nih nesreč v gozdarstvu(( je razvidno, da so se od leta 1966 do leta 1989 pojavljali na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju naslednji škodljivi dejavniki (str. 6): 4.1. Abiotski vplivi 4.1. Abiotic Factors Največji škodljivi dejavnik na kraškem gozdnogospodarskem območju je požar. Požar smo uvrstili med abiotske dejavnike, vendar bi ga lahko tudi med antropogene, saj povzroči človek več kot 95 % požarov. Žled se pojavlja redkeje, vendar pov- zroča veliko gospodarsko škodo. 4.1.1. Požari 4.1.1. Fires Kraško gozdnogospodarsko območje je požarno najbolj ogroženo v Sloveniji. Na območju je (Čehovin 1986): 14.800 ha požarno močno ogroženih gozdov 31.900 ha požarno ogroženih gozdov 9.500 ha požarno manj ogroženih gozdov 7.800 ha požarno neogroženih gozdov Močno ogrožene so borove kulture na apnenčasti podlagi. Neogroženi. so gozdovi na flišu (Brkini, dolina Reke). Največ požarov je v mesecu februarju, marcu in aprilu. Količina padavin je takrat najmanjša, tla pa so pokrita s suhimi tra- vami in suhim opadom. Drugi maksimum požarov beležimo v poznem poletju, ko nastopi sušno obdobje in se vegetacija, zlasti trave, osušijo. Tedaj dobi pokrajina značilno rjava baiVo. GozdV 51, 1993 5 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju ABIOTSKI DEJAVNIKI - Požari -Žled - Veter - Sneg - Pozni mraz - Toča BIOTSKI DEJAVNIKI - Sodoprsti kopitarji: Srna Jelen - Glodalci: Zajec Miš Polh -Žuželke: Borovi grizlici Borov zavijač Borovi podlubnik! Borov sprevod ni prelec Gobar Hrastov zavijač Poljski in rjavi gozdni hrošč Veliki zmrzlikar Uš zelenega bora Macesnov molj Brestova beljavarja Mali zmrzlikar Smrekova Jubadarja Bukova listna uš Hrastov krasnik - Glive Kostanjev rak Sušica borovih vej Osip borovih iglic Bela trohnoba Holandska brestova bolezen Pepel nica na brestu Odmiranje topoiovega lubja Topolov škrlub Diplodia pinea Scleorophoma pityophila (Capreolus capreolus) (Cervus elaphus) (Lepus europeus) (Apodemus silvaticus) (Giis glis) (Diprion pini, Neodiprion sertifer) (Evetria buoliana) (Biastophagus piniperda, B. mi nor, !ps acuminatus, Pityogenes sp., Pityophthorus sp., !ps sexdentatus) (Thaumatopoea pytiocampa) (Lymantria dispar) (Tortrix viridana) (Melolontha melolontha, M. hippocastani) (Erannis defoliaria) (Pine us strobi) (Coleophora laricella) (Scolytus scolytus, S. multistriatus) (Operophthera bru mata) (!ps typographus, Pityogenes chalcographus) (Phylaphis fagi) (Coraebus bifasciatus) (Cryphonectria parasitica) (Cenangium ferruginosum) (Lophodermium pinastri) (Armillaria mellea) (Cerastomella-Ophiostoma ul mi) (Mycrosphoera alphitoides) (Dothichiza popu lea) (Venturia populi na) Potencialna nevarnost je burja, ki pripo- more k bliskovitemu širjenju ognja. borovja, ki zavzemajo 24% gozdov; med njimi najbolj mlade kulture bora, ki rastejo v gostem sklopu. Glede na vegetacijo so najbolj ogrožena R GozdV 51, 1993 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Tabela 1: Pojavljanje požarov v mesecih (v%) (Z ega 1986): Table 1: The Frequency of Forest Fires in Months (in %) (Zega 1986) Januar 2,9 Februar 12,8 Marec 38,4 April 19,2 M~ 1,2 Junij 0,8 Julij 4,4 Avgust 9,6 September 2,6 Oktober 1,2 November 1 ,2 December 5,7 Na Krasu se gozdne in kmetijske po- vršine prepletajo. Nekontroliran ogenj, ki izbruhne na kmetijski površini, se predvsem ob burji lahko hitro razširi v gozd. Na ta način nastane dobra tretjina gozdnih poža- rov. Prek kraškega sveta se vije 150 km že- lezniških prog. Nevarnost izbruha požara ob njih je velika, saj se pri zaviranju vlaka često sproščajo iskre. Na območju je 1135 km cest, 5 večjih mest ter okoli 300 vasi in zaselkov. Za požarno varnost je to na eni strani negativno, ker veča možnost požara, na drugi strani pa pozitivno, ker je tako več preprek (ceste, kolovozi, proge), ki lahko preprečijo širjenje požara (tiebenik 1969). Tabela 2: Poglavitni povzročitelji požarov v obdobju 1971-1989 Table 2: The Main Fire lnducers in the Period 1971-1989 Povzročitelj število % lnducers Number Železnica 85 8 Railway Požig trave po čiščenju zemljišč 344 32 The burning of the grass in order Vaje JLA 46 4 Manoeuvres ofthe JLA Strele ob nevihtah 38 4 Strokes of lightning Otroci 16 2 Chi/dren Sumljivi, namerni požigi 67 6 Suspicious, deliberate arsons Druge dejavnosti 91 9 Other activities Neznan vzrok 376 35 Unknown cause Skupaj 1063 100 Total Grafikon 1: Pojavljanje požarov podnevi (15- letno povprečje kraškega območja) Graph 1: Fire occurence through the Day (a 15-Year Average of the l(arst Region) 25 " 10 5 PGŽI.RI !%} F!ros [~] - - ll 2 4 6 6 ro 12 1~ 16 18 20 21. 2~ URA J.lour tltevilo požarov in površina pogorelih go- zdov variirata iz leta v leto in nista predvid- ljivi. Odvisni sta predvsem od specifičnih klimatskih razmer v posameznem letu. Izsledki so osupljivi, saj vsota površin pogorišč v 24 letih znaša kar 20% gozdne površine v območju. Na leto je povprečno pogorelo 663 ha gozdov in grmišč. Pov- prečno je bilo na leto 56 požarov. V vsakem požaru· je pogorelo povprečno 11,7 ha go- zdov in grmišč. 4.1.2. tted 4.1.2. lce-Break Žled se na kraškem območju pojavlja v neenakomernih intervalih in zajame raz- lično velika obmoČja. V povojnem obdobju je povzročil večjo gospodarsko škodo tri- krat. · - Leta 1952 je bil žled na območju Seža- ne, Dutovelj in Kamna. Iz poškodovanih gozdov so takrat spravili 42.000 m3 borovi- ne. Mladje je bilo poškodovano na površini 700ha. - Leta 1975 je žled znatno prizadel idrij- ske gozdove in gozdove postojnskega gozdnogospodarskega območja ter zajel tudi območje Senožeškega hribovja in Ko- šane. Zaradi poškodb drevja po žledu je bilo treba iz gozda spraviti 480m3 lesa. - Največjo škodo je žled povzročil leta 1980. Zajel je velik del Brkinov in segel v GozdV 51, 1993 7 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Tabela 3: ~tevilo in površina požarov po letih Table 3: The Number of Fires and Fire Affected Area by Years "' g:~ ~ "'-·ar lil N m,_Oiii' .Q. ~ .5 .~ ti:! ;S_ Leto s > ~ ·~g_@Q) Year o o~ o ti:!.!::; ~ ·- :c: eu~ Q.G:lQ)-..;:; .:.::~(?~ >N~ ro c OJQ:) oo cm~Q. ~;S ti:! c., •u•u Ql ·-·-o o~ ~!~~:§ ·~ ~ =s~ ro~ c. o ~ >>N (1) > "'~ 6: 8..q; ~~ ~ g_~~ >iil<: 1966 139 11 12,6 1967 1.022 41 24,9 1968 928 66 14,1 1969 1.071 81 13,2 1970 188 16 11,8 1971 2.081 84 11,3 1972 1.107 68 16,3 1973 827 89 9,3 1974 193 24 8,0 1975 1.128 67 16,8 1976 1.055 136 7,8 1977 293 28 10,5 1978 210 29 7,2 1979 180 43 4,2 1980 584 81 7,2 1981 360 44 8,2 1982 1.409 77 18,3 1983 444 47 9,5 1984 934 53 17,6 1985 523 44 11 ,9 1986 515 43 11 ,9 1987 393 27 14,5 1988 199 42 4,7 1989 120 11 10,9 Skupaj 15.903 1.352 11,7 Total V površini pogorišč so poleg gozdov zajeti tudi grmišča in zaraščajoči pašniki. The area of fire sites includes besides torests also shrub areas and overgrowing pastures. območje Čičarije in Vremščice. Poškodoval je gozdove na površini 12.500 ha. Na 860 ha so bili sestoji popolnoma uničeni, na 2140 ha so bili poškodovani 70 %, na 2300 ha pa so bili poškodovani med 50 in 70 %. Najmanj je bilo prizadeto mladje, najbolj pa so bili poškodovani letvenjaki in drogovnjaki. Med drevesnimi vrstami je bila najbolj prizadeta bukev. Bukovi sestoji poraščajo predvsem severne lege in tiste nadmorske višine, kjer je bilo žledenje najmočnejše. 8 GozdV 51, 1993 Bukev je bila pretežno v lazi letvenjaka in drogovnjaka. Veliko odpornost so pokazali sestoji gradna. Posamezna gradnova drevesa so imela odlomljene vrhove in veje, vendar njihova regeneracija ni bila ogrožena. Let- venjaki in mlajši drogovnjaki iglavcev (smreka, macesen, rdeči in črni bor) so imeli večinoma odlomljene vrhove. Neposrednim škodam so sledile še po- sredne. V poškodovanih borovih sestojih se je pojavil lubadar. Zelo se je razmnožil v tretjem letu po žledenju. Takrat so morali poleg poškodovanih dreves sekati tudi bo- re, ki jih je napadel lubadar. Splošna značilnost predelov, najbolj ogroženih po žledu, je, da se v njih še odraža neposreden vpliv morja. Na tem ozemlju subtropske zračne mase pogosto izpodrivajo subpolarno fronto hladnega zraka in obratno. V takšnih razmerah naj- večkrat prihaja do žledenja (Hočevar 1976). 4.1.3. Veter 4.1.3. Wind V kraškem območju prevladujeta dva, po smeri nasprotna vetra, burja ter blagi in vlažni jugo. Pihala ob vsakem letnem času, vendar je burja poleti redkejša, pogostejša in silovitejša pa je od jeseni do spomladi; takrat je mrzla in zelo ohladi ozračje. Burja deluje mehansko in fiziološko ne- ugodno na tla in vegetacijo. Na brezgozdnih kraških planjavah odnaša prst in pesek. To pospešuje degradacijo kraških tal in proces zakrasevanja. Nič manj škodljivo ni fiziolo- ško delovanje burje v smislu izsuševanja tal in vegetacije, kar povečuje učinek spo- mladanskih in poletnih suš (Wraber 1954). Burja tudi pospešuje hitrost širjenja poža- rov. S sistematično ogozditvijo ogolelih kra- ških planjav se je močno zmanjšal učinek burje. Večje gospodarske škode zaradi burje so po celotnem območju nastale v letih 1976 in 1978. Zadnja močnejša burja je pihala leta 1983. Takrat je bilo izruvanih in polomljenih 300m3 dreves na območju občine Postojna, 400m3 v občini Ilirska Bistrica in 250m3 v občini Sežana. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Kot posebnost velja omeniti vihar, ki je leta 1965 divjal od zahoda proti vzhodu in polomil na območju Križa, Tomaja, štorij in Senožeč za 7000 m3 bo rovih dreves. 4.1.4. Sneg 4.1.4. Snow Odklon klime v zadnjem desetletju od dolgoletnega povprečja je vplival, da tudi višje ležeči predeli kraškega območja niso imeli obilnih snežnih padavin že več kot deset let. Manjšo škodo je povzročil sneg leta 1979. teksture, izgorele organske snovi ter zna- čilne črne barve pogorišča. 4.1.6. Mraz 4.1.6. Frost Za kraško območje so značilni predvsem pozni mrazovi. Posebno so izpostavljene severne lege Brkinov, Čičarije in Primorja. AV1ohtona vegetacija in bor dobro prena- šajo pozne mrazove, precej bolj pa so občjutljive druge alohtone vrste. Leta 1981 je pozni rnraz uničil 24.500 sadik Pinus radiata in Cupressus lanebertina na ob- Tabela 4: Škoda zaradi žleda, vetra in snega v obdobju 1966-1989 Table 4: Damage Caused by /ce·Break, wind and Snow for the Period 1966-1989 Leto Škodljiv pojava dejavnik The Year Damage of Occurrence Factor 1968 sneg/snow 1970 sneg/snow 1975 žled/ice·break •1976 veter/Wind sneg/snow 1977 veter/wind 1978 sneg/snow 1979 sneg/snow škoda (m3) Damage 100 400 480 245 1.200 50 60 100 1980 žled/ice-break 490.554 1983 veter/wind 950 Skupna škoda po: Total damage by: - žledu 1 ice·break = 491,034 m3 - snegu 1 snow 1 ,860m3 - vetru 1 wind 1 ,245 m3 4.1.5. Suša 4.1.5. Drought Sušna obdobja so reden pojav na kra- škem gozdnogospodarskem območju. Daljša sušna obdobja v zadnjih petindvaj- setih letih, ki so povzročila tudi gospodar- sko škodo, so bila leta 1967, 1971, 1973, 1979, 1983, 1985 in 1988. Pojavljajo se v povprečju vsaka štiri leta. Sušna obdobja se pojavljajo v spomla- danskih in poletnih mesecih. Obdobje brez padavin lahko traja tudi do 50 dni. Veliko gospodarsko škodo povzroča suša v mladih nasadih. Najbolj so prizadeti nasadi na pogoriščih. Tla se tu hitreje izsušijo zaradi spremenjene strukture in Območje povzročene škode The Reg ion of the Damage Caused Volče, Košana Komen, Tomačevica, Kobjeglava, Skopo, Štanjel, Škrbina, Ribnica, Narin Volče, Senožeče, Laze, Gabrče Kopriva, Štjak, Gabrje, Dutovlje, Volčji grad, Komen Košana, Volče, Senožeče, Laže, Gabrče celotno kraško g. g. območje občine Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana Gabrče, Laže, Dolenja vas, Senožeče Brki ni, Košansko-Senožeško hribovje, del Čičarije celotno kraško g. g. območje močju občine Izola. AV1ohtono vegetacijo je zadni"ič v večjem obsegu prizadel pozni mraz v marcu ter maju 1981. Napravil je škodo v gozdovih listavcev na celotnem območju Brkinov. Pomrznila in posušila se je večina mladih poganjkov. 4.2. Biotski vplivi 4.2. Biotic Factors Med biotskimi vplivi so v gospodarskem pogledu pomembni le škod ljivci in patogene glive, ki se pojavljajo na boru. V zadnjem desetletju sta povzročili obsežno sušenje bora glivi Diplodia pinea in Cenangium ferruginosum. Med drugimi drevesnimi vrstami je zlasti prizadet domači kostanj, ki ga je gliva Cryphonectria parasitica skoraj popolnoma iztrebila. GozdV 51, 1993 9 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju v manjšem obsegu dela škodo divjad, tu in tam pa tudi gledalci. 4.2.1. Sodoprsti kopitarji in gloda/ci 4.2.1. Even·Hoofed Ungulates and Rodents Pomembnejša škodo dela srnjad le v umetno zasnovanih mladjih. Srnjad objeda predvsem nasade smreke, macesna, ja- vorja in velikega jesena. Jelena srečamo v Brkinih, Košansko-Se- nožeškem hribovju in na območju občine Ilirska Bistrica. Manjšo gospodarsko škodo povzroča z objedanjem mladja in z drgnje- njem debel v nasadih iglavcev. Gledalci ne povzročajo pomembnejših gospodarskih škod. Manjšo škodo so v obdobju od leta 1966 do leta 1989 povzročili zajec, gozdna miš in polh. 4.2.2. tuže/ke 4.2.2. /nsects Kraški gozdovi nudijo ugodne ekološke pogoje za življenje in razvoj žuželk. Neka- tere žuželke se lahko v kratkem času zelo razmnožijo in povzročijo pomembno gospo- darsko škodo, saj sta hitrost in trajanje razvoja insektov v funkcijski odvisnosti od temperature. Občutne škode povzročajo: borovi pod- lubniki, obe borovi grizlici in borov zavijač. Borov sprevodni prelec ne povzroča večjih škod, precej pa vpliva na estetski videz gozdov. Podlubniki Podlubniki se v kraškem območju pojav- ljajo v večjem številu predvsem: - na sečiščih in krliščih ob gozdnih ce- stah -kot posledica nezadovoljivega gozd- nega reda in slabe organizacije spravila lesa iz gozda, zlasti v zasebnih gozdovih; - v borovih sestojih, ki jih nepoučeni delavci sekajo pri gradnji elektrovodov in cest; - v sestojih, kjer se po požaru prepočasi opravi sečnja in spravilo ožganega lesa; - v predelih snegolomov, vetrolomov in žledolomov - zaradi slabe organizacije spravila poškodovanega drevja po žleda- lomu leta 1980 so se na območju Kala zelo razmnožili dvanajsterozobi borov lubadar ter veliki in mali strženar; 10 GozdV51,1993 - v borovih sestojih, po glivičnih boleznih (Diplodia pinea, Cenangium ferruginosum), ko postane drevje dovzetnejše za napade podlubnikov - v takih primerih so se doslej pojavili predvsem: šesterozobi borov luba- dar, krivozobi borov lubadar in mali borov strženar. Borovi grizlici Obe vrsti grizlic se pojavljata predvsem na Komenskem Krasu, v okolici Sežane vse do Ospa in Dekanov. Napadata sestoje črnega bora v nadmorskih višinah od 1 OO do 500 m. Ogrožala zlasti borova mladja in gošče. V poročilih o škodah niso bile škode prikazane ločeno za vsako vrsto posebej, temveč skupaj. Borovo grizlico so prvič opazili na ob- močju Krasa leta 1952 v okolici Dutovelj, štanjela in Kamna. Zadnji močnejši napadi grizlice so bili v letih 1975 in 1977. Leta 1975 je povzročila golobrst na 6 ha borovih sestoj ev v okolici Sežane. Takrat so jo tudi kemično zatirali. Leta 1977 je obrstila borov gozd (50 ha) na območju Divače, Daljnjih Ležeč, štorij in Senadol. Grizlica je bila v zadnjem desetletju opazna predvsem na Komenskem Krasu, vendar ni povzročila bistvenih poškodb. Borov zavijač Zavijač je tehnični škodljivec. Škodo pov- zročajo gosenice, ki se zavrtajo v termi- nalne poganjke. Ti običajno odmrejo. Po- sledice napada se kažejo v značilnih »bajo- netastih« in »Hrastih« oblikah borovih debel. Taka borova debla so tehnično močno razvrednotena. Škodljivca najdemo po celotnem kra- škem območju. Pogosteje se pojavlja na območju Ospa, Dekanov, Kubeda ter na območju Sežane. Napada rdeči in črni bor. Škodo dela na 6- do 12-letnih borih. Borov sprevodni prelec Borovega sprevodnega prelca zasledimo v vseh borovjih na nizkem Krasu in v Primorju. Kraško območje je razen priobalnega pasu na robu areala borovega sprevodnega prelca, zato so njegove gradacije bolj izjem- Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju ne; pojavljajo se lokalno in kratkotrajno na zavetrnih in eksponiranih rastiščih. Iz raziskave, ki je bila zastavljena v vseh borovih sestojih kraškega območja in je potekala od leta 1968 do leta 1984, lahko razberemo, da je številčno populacija prelca v posameznih letih nihala, predvsem pod vplivom klime. Naraščala je v sušnih letih. Sestoji so bili močneje napadeni na območju Socerba, Ospa in črnega Kala. Gobar Gobar se na kraškem območju pojavlja v listnatih gozdovih na območju Nove Gori- ce, Sežane in Primorja, v glavnem v nad- morskih višinah do 500 m. V zadnjih petindvajsetih letih se je gobar močneje namnožil v letih 1973, 1974 in 1975. Najmočnejši napad je bil leta 1973. Zajel je območje občin Nova Gorica in Sežana. Napadenih je bilo 500 ha gozdov. Obrščeno je bilo le posamezno drevje. Gobar se na kraškem območju pojavlja v listnatih gozdovih, ki so gospodarsko manj zanimivi, zato ne povzroča večje go- spodarske škode. Populacije gobarja moramo nadzorovati . in ob prevelikih namnožitvah ga moramo uničevati, predvsem v delih gozdov, ki me- jijo na sadovnjake. Tu namreč obstaja ne- varnost, da se gobar ob namnožitvi v gozdu razširi tudi na sadno drevje in povzroči znatno gospodarsko škodo. 4.2.3. Glive 4.2.3. Fungi Med glivami so v obravnavanem obdobju največjo gospodarsko škodo na kraškem območju povzročile: Diplodia pinea, Cenan- gium lerruginossum in Cryphonectria para- sitica. Prvi dve sta povzročili sušenje rde- čega in črnega bora na precejšnjem delu Krasa, najmočneje v gozdovih, izpostavlje- nih suši. Kostanjev rak pa je skoraj že uničil ves domači kostanj. Diplodia pinea Gliva je bila v epilitociji leta 1968 na območju Komenskega Krasa. Okuženih je bilo 500 ha sestojev črnega bora. Suši la so se najprej posamezna drevesa, pozneje pa skupine dreves vseh starosti. Zaradi suše- nja so posekali okrog 1300 ha okuženih dreves. Sušenje je prenehalo šele po 3 letih. Sušenje vej in krošenj je bilo močnejše leta 1983. Sušenje se je pojavilo v vseh sestojih črnega bora na območju občine Nova Gorica in Sežana, podobno na suš- nejših in siromašnejših rastiščih. Omeniti velja, da je bilo leto 1983 izredno sušno, kar je dodatno prispevalo k fiziološki slabitvi bora. V letu 1984 se je sušenje stopnjevala, tako da so morali v občini Nova Gorica na območju Branika posekati 1477 suhih dre- ves črnega bora, v občini Sežana na ob- močju Komenskega Krasa pa 6600 močno okuženih dreves. Sušenje se je nadaljevalo na istem prostoru tudi leta 1985. Posame- zna drevesa in manjše skupine okuženega drevja so se pojavile na območju občin Postojna, Ilirska Bistrica in Koper. Gliva je sekundarnega značaja. Okuži predvsem nevitalno drevje (Hočevar, Jurc 1983). Sušica borovih vej Sušica borovih vej je sekundarna bole- zen. Leta 1986 je nastopila v epilitotični obliki. Okužila je borove sestoje na območju Sežane in Komenskega Krasa. Najmoč­ nejše okužbe so bile v okolici Sežane, Brestovica in na Fajtnem hribu. Kostanjev rak Rak na kostanju se je pojavil prvic v Sloveniji leta 1950 v Panovcu pri Novi Gorici. Prenesen je bil iz Italije. Kmalu se je razširil po Krasu in končno zajel celotni areal domačega kostanja v Sloveniji. 5. PREVENTIVNI, PROFILAKTIČNI IN REPRESIVNI UKREPI ZOPER POSAMEZNE ŠKODLJIVE VPLIVE 5. PREVENTIVE, PROPHYLACTIC AND REPRESSIVE MEASURES AGAINST INDIVIDUAL HARMFUL INFLUENCES 5.1. Ukrepi proti požarom: 5.1. Measures against Fires Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa izvaja vse potrebne preventivne in kurativna ukrepe v borbi proti požarom. GozdV 51, 1993 11 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Omenimo le nekatere. 1. V požarno ogroženih gozdovih so po- stavljene table, ki opozarjajo na nevarnost izbruha požara. 2. Delavci Zavoda v osnovnih šolah po celotnem kraškem območju predavajo o nevarnosti požara v naravi. 3. Izdelana je karta požarno ogroženih gozdov, določena so mesta protipožarnih opazovalnic. 4. Gradijo in vzdržujejo protipožarne pre- seks in zidove. V obdobju od leta 1986 do 1989 je bilo zgrajenih 103km protipožarnih presek, obnovljenih 49 km proti požarnih zi- dov in 305 km presek. Vlogo protipožarnih presek opravljajo tudi ceste. V sušnih obdobjih Zavod prek informativ- nih medijev razglasi veliko požarno nevar- nost in prepove kurjenje ognja v naravi. Na vnaprej določena mesta razmestijo protipo- žarne opazovalnice. Ti imajo stalno zvezo z dežurno službo Zavoda, ta pa je pove- zana z gasilskimi društvi. Predlogi za uspešnejša protipožarno zaščito Protipožarna zaščita na kraškem ob- močju je dobra. Več dela bi morali delavci Zavoda posvetiti osveščanju ljudi, pred- vsem kmetov, ki še vedno požigajo travišča z namenom izboljšati pašo. Železniško gospodarstvo bi moralo redno odstranjevati vnetij ivi material ob železniški progi. 5.2. Ukrepi proti podlubnikom 5.2. Measures against Scolytidae Za zadrževanje gostote populacije pod- lubnikov pod pragom latence je bil izdelan program postavljanja kontrolno-lovnih na- stav. Lovne nastave se postavljajo tam, kjer je bilo v prejšnjih dveh letih žarišče podlubnikov. Napadene nastave nato ke- mično obdelajo. Kontrolno-lovne nastave postavljajo de- lavci Zavoda vedno tudi ob pogoriščih in v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme. Pojav prenamnožitve podlubnikov skušajo pre- prečiti s strogim izvajanjem gozdnega reda in rednim spravil om lesa iz gozda. V zaseb- nih gozdovih se gozdni red in beljenje debel iglavcev izvaja nezadovoljivo. 12 GozdV 51, 1993 V letu 1989 je bilo na kraškem območju postavljenih 147 kontrolno-lovnih dreves in 56 kontrolno-lovnih kupov. Napadenost je bila 59%. V letu 1988 je bilo postavljenih 271 kon- trolno-lovnih dreves in 52 kontrolno-lovnih kupov. Napad enost je bila 56%. Da bi v prihodnje preprečili gradacije podlubnikov, je potrebno predvsem poostriti nadzor nad zdravstvenim stanjem gozdov ter dosledneje izvajati gozdni red. 5.3. Obvladovanje borovega sprevodnega prelca 5.3. The Mastering of the Thaumatopaea pytiocampa Največja akcija zatiranja borovega spre- vodnega prelca v Slovenskem primorju je bila leta 1950. Tedaj so prelca zatirali s kemičnimi sredstvi z zameglevanjem iz le- tal. Uporabili so PANTAKAN P-15. Ekološki in biološki vplivi preprečujejo, da bi se na kraškem gozdnogospodarskem območju borov sprevodni prelec preveč razmnožil. Možne so prostorsko omejene, časovno krajše in blage zgostitve škodljivca znotraj 22. izoterme. Zato je potrebno na celotnem območju nadzorovati njegovo go- stoto populacije. V primeru resnejšega na- pada in ob prognozi nadaljnje rasti popula- cije lahko uporabimo za njegovo redukcijo enega od bioloških insekticidov. Krka iz Novega mesta je osvojila tehnologijo izde- lave učinkovitega preparata DIPEL. Aktivna komponenta fitofarmacevtskega pripravka DIPEL so spore in toksini Bacillus thurin- giensis. Biološki insekticidi, kot je npr. DIPEL, ne delujejo fitotoksično. Pomembno je tudi, da ne delujejo škodljivo na parazite in preda- terje škodljivca. S tem se ohranja biološko ravnotežje v naravi. Iz estetskih, pa tudi iz zdravstvenih razlo- gov (strupene dlačice), bi bilo treba zatirati borov prelec v bližini naselij, predvsem pa v parkih, kampih in v okolici turistično-re­ kreacijskih točk. Zatiranje naj bi temeljila na bioloških insekticidih. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju 5.4. Obvladovanje gobarja 5.4. The Mastering of the Lymantria dispar Gobarja se v kraškem območju zadnjih 25 let ni zatirala. V območju se pojavlja, vendar se resneje namnoži le na manjših površinah in poredkoma. V kraškem ob- močju napada listnate gozdove, ki so go- spodarsko manj zanimivi. Kljub temu je priporočljivo kontrolirati nje- govo številčno stanje in po potrebi ukrepati, predvsem v vrednejših sestojih in v gozdo- vih, ki mejijo na sadovnjake. Od kemičnih sredstev pride v poštev biološki insekticid DIPEL. V novejšem času je mogoče go- barja kontrolirati in zatirati tudi s pomočjo sintetičnega seksualnega feromona GY- PLUR-a. Posredno se proti gobarju borimo s pove- čevanjem števila ptic in z oblikovanjem mešanih gozdov. 5.5. Ukrepi proti grizlicam 5.5. The Measures against Tenthredinidae Prvič so grizlico zatirali na kraškem ob- močju leta 1954 na Komenskem Krasu. Uporabili so tekoči DOT preparat, z njim so škropi li bore z motornimi škropilnicami. Leta 1975 je bilo zadnjič izvedeno zatiranje gri- zlice s kemičnimi sredstvi (Uitracidom) v nasadih bora nad Sežano. Da bi zmanjšali škodo zaradi grizlic, je potrebno v prihodnje na celotnem območju, kjer se pojavlja grizlica, sistematično spremljati njeno številčnost. Ob nevarnosti, da bi grizlica prestopila prag latence, bi morali pravočasno ukrepati, še zlasti v gospodarsko vrednejših sestojih. Zatiralni ukrep naj bi izvajali samo v predelih, kjer je populacija najštevilčnejša. Tu bi uporabili enega od bioloških insektici· dav, ki deluje na pagosenice. Eden takšnih insekticidov je DIMILIN, ki ga izdeluje nor· veška tovarna DAPHAR. Z njegovo upo· rabo bi pomagali naravnim sovražnikom, da bi v krajšem času uničili povečano populacijo grizlice; s tem bi preprečili more- bitno gradacijo. Dolgoročen ukrep zaščite je prav gotovo povečevanje deleža listavcev v kraških go- zdovih. 5.6. Ukrepi proti borovemu zavijaču 5.6. ~he Measures against the Evetria buoliana Zatiranju zavijača so precej pozornosti posvetili, ko so borove sestoje obnavljali urnetno. Takrat je bil vsak bor pomemben. Za zatiranje so uporabljali kontaktne insek- ticide na podlagi DOT, s katerimi so uniče­ vali metulje. Danes se borovega zavijača ne zatira več. Bor se danes pomlajuje naravno, mla- dje je večinoma precej gosto, zato se proti tehničnemu razvrednotenju borovih debel borijo tako, da z zavijačem poškodovane bore odstranijo že do faze letvenjaka. Pri zavijaču nastopa problem zatiranja z biološkimi insekticidi. Gosenica namreč preživi večji del svojega življenja prikrita v poganjku, na površini rastline pa se pojavi le za kratek čas - ob prehodu iz stranskih v terminalne poganjke. Čas prehoda je odvisen od spleta ekoloških razmer, ki se spreminjajo tudi glede na lego in nadmor- sko višino, zato je praktično nemogoče napovedati čas prehoda gosenic. Zapredek borovega sprevodnega prelca (foto.: Marko Kmecl) GozdV 51, 1993 13 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju V primeru nevarnosti gradacije kaže upo- rabiti klasične kontaktne insekticide, vendar moramo biti pri njihovi uporabi zelo previd- ni, da ne bi po nepotrebnem ogrožali okolja. 5.7. Ukrepi proti konstanjevemu raku 5.7. The Measures against Chestnut blight Na kraškem območju so takoj po pojavu bolezni, leta 1950, začeli obsežno akcijo za njeno zatiranje. Predpisani so bili strogi karantenski ukrepi: takojšen posek vseh okuženih dreves, lupljenje debel, sežiganje okuženih vej in lubja, preprečevanje odga- njanja kostanja iz panja, razkuževanje se- mena in lesa. Ti ukrepi, žal, niso zaustavili napredovanja te bolezni. Rak je bil že leta 1956 razširjen po vsem slovenskem Pri- morju. Vse do leta 1988 so vsak kostanj, ki je kazal znake bolezni, odstranili iz sestaja. Leta 1988 so na priporočilo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (mag. Dušan Jurc) prešli na nov način gospodarjenja s kostanjem. Ugotovilo se je, da je gliva Cryphonectria parasitica okužena z virusi in zato postaja manj nevarna. Taka gliva se razvija le v zunanjih plasteh skorje, ne uniči kambija, zato ne povzroč'i sušen ja kostanja. GI iva je postala hipovirulentna. V Sloveniji so našli vsa značilna znamenja hipovirulence na Goriškem, na Krasu in na Koprskem. Pri redčenju izločajo samo starejša drevesa z virulentnim kostanjevim rakom. Mlajša dre- vesa, ki kažejo manjše znake raka, pustijo. Hipovirulentne glive se v sestoju širijo z nespolnimi trosi in le veliko število teh trosov zagotavlja, da se bo hipovirulentna gliva v sestoju širila. Na kraškem območju se je po pojavu hipovirulentne glive in po spremembi gospodarjenja propadanje do- mačega kostanja že upočasnilo. 5.8. Ukrepi proti glivi Diplodia pinea 5.8. The Measures against the Diplodia pinea Gliva se je pojavila v letih od 1983 do 1985 na območju občin Nova Gorica in Sežana. Po pregledu okuženega področja so strokovnjaki svetovali posek močno oku- ženih dreves, posebno tistih, ki so že imela 14 GozdV 51, 1993 suhe vrhe. S tem naj bi omejili širjenje bolezni in preprečili napad sekundarnih škodljivcev. Delavci Zavoda so sečnje okuženega drevja začeli izvajati leta 1984. V občini Nova Gorica so posekali 500m3 borovine, v občini Sežana pa 1800 m3. Ker je bilo pričakovati pojav sekundarnih škodljivcev, posebno podlubnikov, so v območju suše- nja bora postavili kontrolno-lovne nastave. Poleg neposrednega ukrepa - posek močno okuženih dreves - je potrebno na kraškem območju izvajati tudi posebne ukrepe. Nega mladih sestojev naj bo inten- Burja mu ne da, da bi se vzravnal (foto: Špela Habič) Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju zivnejša. Vsa skrb naj bo usmerjena v zagotavljanje ugodnih razmer za rast črnega bora, predvsem je potrebno pravo- časno redčenje. Novi sestoji naj se ne snujejo v bližini starih, okuženih sestojev črnega bora. 5.9. Ukrepi proti glivi Cenangium ferruginosum 5.9. The Measures against the Cenangium ferriginosum Pojav sušenja črnega bora je bil nena- den, nepričakovan in izjemno obsežen. De- lavci Zavoda so o pojavu obvestili Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Strokov- njaki Inštituta so svetovali takojšen posek močneje prizadetega drevja. Napovedovanje pojava bolezni je skoraj nemogoče. Možnosti neposrednih preven- tivnih ukrepov proti glivi ni. Skrbeti moramo, da so sestoji negovani in v prihodnosti spremenjeni v mešane sestoje listavcev in iglavcev. S tem bomo zmanjšali možnost širjenja glive in ustvarili biološko odpornejše sestoje. Možnosti zatiranja so skromne. V primeru epifitocije poskušamo preprečiti širjenje bo- lezni - s posekom močno poškodovanih dreves (80% in več krošnje suhe). Vse veje, tanjše od 7 cm, zažgemo. Če sežig ni mogoč, poškropimo v kupe zložene veje s karbolinejem (Jurc 1986). 6. POVZETEK Kraško gozdnogospodarsko območje zavzema jugozahodni del Slovenije. V območju prevladu- jejo degradirani in pionirski gozdovi. Razprostira se od morja do višine 1000 m- na Vremščici in Slavniku. Okoli 60% območja pokriva lahko topna apnenčasta podlaga, drugo so fliš in rečni nanosi. Območje leži v glavnem V pasu submediteran- skega kraškega gozda, ki ga sestavljajo puhasti hrast, cer, beli gaber, mali jesen ter druge toplo- ljubne in svetloljubne rastline. Na flišu, čeprav leži v istem pasu, srečujemo bukov gozd ali gradnov- gabrov gozd z mnogimi sencozdržnimi in vlago- ljubnimi rastlinami. Zaradi potreb po lesu so bili v ozkem pasu ob morju gozdovi uničeni že v začetku tega tisočletja. Pritisk na druge gozdove na Krasu se je stopnje- val po 16. stoletju. Vrhunec je dosegel v 19. sto~etju, ko je bil ta prostor izrazito prenaseljen. Ozelenitev Krasa je kot biološki problem v glavnem obvladan. Gozdnatost na kraškem goz- dnogospodarskem območju je danes že blizu 50%. Prevladujejo pa gospodarsko manj zanimivi pionirski gozdovi, ki ne dajejo dovolj finančnih sredstev za izvajanje potrebnih gozdnogospodar- skih del. V ospredje zato prihaja reševanje eko- nomske problematike gospodarjenja s temi go- zdovi. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Kra- sa, ki gospodari z gozdovi na Krasu, vseh gozdno~ gospodarskih dejavnosti sam ne more financirati. Deležen je pomoči drugih gozdnogospodarskih organizacij in vse družbene skupnosti. Primarna funkcija teh gozdov je še vedno varovalna. Optimalno zagotavljanje proizvodne in splošnokoristnih funkcij gozdov je odvisno od vitalnosti gozdov, ki se ohranja tudi z intenzivnim varstvom gozdov. Pomembnejši destruktivni dejavniki so požar, žled, suša, borovi škodljivci (borovi podlubniki, borovi grizlici, borov zavijač, borov sprevodni prelec) in glivi Diplodia pinea in Cenangium ferru- ginosum. Največji škodljivi dejavnik je požar. Za preven- tivne protipožarne ukrepe se porabi okoli tri četr­ tine vseh denarnih sredstev, namenjenih varstvu gozdov. Požarno najbolj ogroženi so borovi sesto- ji. Glavni povzročitelj požarov je človek. Največ (32 %) jih izbruhne kot posledica nepazljivosti pri požiganju organskih ostankov na poljih in traviš- čih. Preprečevanje in obvladovanje gozdnih poža- rov je na kraškem območju dobro organizirano. V prihodnje bo potrebno v požarno močno ogro- ženih območjih sistematično dograjevati sistem protipožarnih pregrad. · Žled se pojavlja v daljših časovnih razmikih, ko pa se pojavi, povzroči veliko gospodarsko škodo. Med biotskimi škodljivimi dejavniki so pomemb- ni predvsem tisti, ki so vezani na bor. Mnoge žuželke imajo v kraških gozdovih ugodne ekolo- ške pogoje za življenje, zato se lahko hitro preveč namnožijo. Najnevarnejši so borovi podlubniki. Pojavljajo se v gozdovih, ki jim je zaradi daljših sušnih obdobij ali glivičnih bolezni upadla vitalnost, na sečiščih s pomanjkljivim gozdnim redom in na krliščih, če je odvoz lesa slabo organiziran. Pri zatiranju podlubnikov je treba ravnati celovito. Borovi grizlici, borov zavijač in borov sprevodni prelec boru ne strežejo po življenju. Večinoma povzročajo fiziološke motnje, oziroma spremenijo habitus tako rdečemu kot črnemu boru. Kljub temu pa kaže sistematično kontrolirati populacije naštetih insektov, da bi mogli pravočasno s profi- laktičnimi ukrepi preprečiti morebitno preveliko namnožitev. Profilaktični ukrepi morajo temeljiti na bioloških in biotehniških osnovah (bioinsekti- cidi in inhibitorji razvoja). Preventivnih ukrepov proti glivam Diplodia pi- nea in Cenangium ferruginosum še ne poznamo. Širjenje bolezni skušamo preprečiti z odstranj~:va­ njem močneje okuženih dreves. GozdV 51, 1993 15 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Biološko škodljive vplive bomo posredno zmanjšali s snovanjem mešanih listnato-iglastih gozdov, s čimer bomo zmanjšali možnost širjenja teh dejavnikov na večje površine. FOREST PROTECTION IN THE KRAS FOREST ENTERPRISE REGION Summary The Kras forest enterprise region occupies the south-western part of Slovenia. Degraded and pioneer forests prevail in this region. It stretches from the sea to the altitude of 1000 m - on the Vremščica and Slavnik. About 60% of the reg ion is covered by easy soluble limestone bed rock, the rest is flysch and river sediments. The region is mainly situated in the submediter- ranean karst Zone, which mainly consists of the Quercus pubescens, Quercus cerris L., Carpinus betulus L., Fraxinus ornus as well as otherwarmth and light demanding tree species. Although it is situated in the same zone, the flysch soil is overgrown by beech forests or Quercus petraea- Carpinus betulus forests with numerous shade-to- lerant and hydrophilic plants. Due to timber demand, forests were already destroyed in a narrow zone at the seaside at the beginning of this millennium. The pressure ol) other forests in the Kras region was increased after the 16th century. It reached its peak in the 19th century when this area was highly overpopu- lated. The reforestation of Kras region as a biological problem has gene rally been mastered. The forest density in the Kras forest enterprise reg ion almost amounts to 50% nowadays. Yet the pioneer forests, which are less interesting from the econo- mic point of view and do not yield enough financial means to enable the performing of the necessary forest managing work, are prevalent. The solving of economic problems as regards the managing of these forests has come to the tore. The institution for the reforestation an'd melioration of Kras, which manages the Kras forests, cannot provide means for all forest managing activities by itself. It is aided by 9ther forest economy organizations and the entire social community. The pri mary function of these forests is stili that of protection. The optima! securing of production and the function of general interest of forests depend on the vitality of forests, which is also preserved through intensive forest protection. The most important destructive factors are fire, ice-break, drought, pine tree pests (Biastophagus piniperda, Tenthredinidae, Evetria buoliana, Thaumetopoea pytiocampa) and the Diplodia pi- nea and Cer;tangium ferruginosum fungi. Fire is the most harmful factor. About three fourths of all financial means intended for forest protection are spent for preventive fire fighting 16 GozdV 51, 1993 measures. The pine tree forest stands are those which are the most jeopardized by the fire. It is most often caused by the man. The most of them (32 %) break out as the consequence of careles- sness when organic rests are being burned in fields and meadows. The prevention and master- inQ of forest fires have been well organized in the Karst region. A systematic improvement of fire fighting partition-wall system in the regions which are highly endangered by the fire will be neces- sary in the future. lce-break occurs in longer time intervals. How- ever, when it occurs, it causes great economic damage. Primarily those among biotic harmful factors which are connected with the pine tree are of great significance. Many pests have favourable ecologic living conditions in Kras forests, so the transition to gradation is enabled. The most dangerous are pine lpidae. They emerge in the forests whose vitality has declined due to longer drought periods or fungus ailments, in cutting places with insufficient forest order and in log dumps where the organization of timber transportation is bad. The extermination of the lpidae has to be carried out on a broad basis. Tenthredinidae, the Evetria buoliana and the Thaumetopoea pinifora do not endanger the vita- lity of a pine tree. They usually cause physiologi- cal troubles and change the habitus of the Pinus silvestris and the Pinus nigra. ln spite of this, a systematic control of the population of the above stated pests has proved worthwhile so that timely intervening would be possible and a possible set in of gradation would be prevented by means of prophylactic measures. Prophylactic measures have to be based on biologic and biotechnical bases (bioinsecticides and development's inhibi- tors). Preventive measures against the Diplodia pi- nea and Cenangium ferruginosum have not been known yet. The spreading of the disease tries to be prevented by the removing of highly infected trees. Biologically harmful influences are indirectly going to be decreased by the founding of mixed deciduous-coniferous forests and the possibility of the spreading of these factors on broader areas will be decreased in this way. 7. LITERATURA 1. Azarov, E., 1988: Debelinska rast in učinek žleda na panjevce bukve in hrasta. Zbornik go- zdarstva in lesarstva, 31, str. 39-52. 2. BjegoviC, P., Kovačevič, ž., VasiC, K., 19?0: Suzbijanje gubara. Mala poljoprivredna biblioteka, Beograd. 3. Čehovin, S., 1986: Kraško gozdnogospo- darsko območje. Zavod za pogozdovanje in me- lioracijo krasa, Sežana. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju 4. Funkl, L, 1975: Gozdovi na Slovenskem. V: Gozdnogospodarska območja, str. 212-273. Založba Borec, Ljubljana. 5. Hočevar, A., 1976: Požled- za gozdarstvo in številne druge gospodarske panoge škodljiv meteorološki pojav. Gozdarski vestnik, 34, str. 105-110. 6. Hočevar, A., Jurc, D., 1983: Poročilo o ugotavljanju vzrokov sušenja črnega bora in hra- sta. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. 7. Jurc, D., 1988: Kaj bo s kostanjem pri nas. Kmečki glas, 4, str. 11. 8. Jurc, D., 1988: Kaj bo s kostanjem pri nas. Kmečki glas, 5, str. 1 O. 9. Jurc, D., 1986: Predhodno poročilo o ugo- tavljanju vzrokov sušenja črnega bora na Gori- škem krasu v letu 1986. Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. ~ 10. Jurhar, F., Miklavžič, J., Sevnik, F., Zagar, B., 1963: Gozd na krasu Slovenskega primorja. Publikacije Tehniškega muzeja Slovenije, Ljublja- na. 11. MaksimoviC, M., 1961: Suzbijanje borovog zavijača. Biblioteka Jugoslovenskog savetodav- nog centra za poljoprivredu i šum arstva, Beograd. 12. Miklavžič, J., 1963: Gozdno melioracijski projekt za kras Slovenskega primorja. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljublja- na. 13. Šavelj, M., 1961: Mehansko-biološki način borbe proti borove mu zavijaču. Gozdarski vestnik, 3, str. ?5-80~· 14. Sibenik, M., 1970: Današnja problematika pri gospodarjenju z gozdovi na Slovenskem kra- su. Gozdarski vestnik, 7-8. 15. Šibenik, M., 1969: Varstvo gozdov pred požari. V: Stanje in problemi zaščite gozdov proti požarom na krasu. Društvo za zaščito materiala SR Slovenije, Sežana. 16. Titovšek, J., 1988: Podlubniki (Scolytidae) Slovenije- obvladovanje podlubnikov. Zveza dru- štev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Gozdarska založba Ljubljana. 17. Vajda, Z., 1974: Nauka o zaštiti šuma. Škalska knjiga, Zagreb. 18. Wraber, M., 1954: Glavne vegetacijske združbe slovenskega krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske razmere in melioracijske možnosti. Gozdarski vestnik, 9-10, str. 282-295. 19. Wraber, M., 1954: Splošna ekološka in vegetacijska oznaka slovenskega krasa. Gozdar- ski vestnik, 9-10, str. 269-282. 20. Zega, A., 1986: Ogroženost gozdov zaradi požarov. Prirejeno po 18. kongresu IUFRO, Ljub- ljana. 21. ŽivojinoviC, S., 1958: Zaštita šuma. Naučna knjiga, Beograd. 22. 1980: Gozdnogospodarski načrt za kraško območje za obdobje 1971-1980. Zavod za pogo- zdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 23. 1980: Gozdnogospodarski načrt za kraško območje za obdobje 1981-1990. Zavod za pogo- zdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 24. 1975: Pravilnik o varstvu pred požarom. Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 25. 1981: Žled v Brkinskih gozdovih leta 1980 -škode in sanacija. Gozdarski vestnik, posebna izdaja. _ 26. 1984: Zled v Brkinskih gozdovih leta 1980 - sanacija. Gozdarski vestnik, posebna izdaja. Bori (foto: mag. Bojan Počkar) GozdV 51, 1993 17 GDK: 902:(497.12 Kras):233 Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-1911 An Attempt of the Evaluation of Costs for Reforestation of Kras in the Carniola Region from 1886-1911 Marko UDOVIČ* Izvleček Udovič, M.: Poskus ovrednotenja stroškov oga~ zditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-1911. Gozdarski vestnik, št. 1/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 3. V prispevku avtor opisuje pogozdovanje Krasa na prehodu 19. in 20. stol v upravnem (zakon- skem), organizacijskem in finančnem pogledu. Na osnovi ohranjenih podatkov o pogozdovanju kraških goličav na Kranjskem je izračunal skupne stroške opravljenih pogozdovalnih del v tej deželi. Ključne besede: pogozdovanje, črni bor, Kras O. UVOD O. INTRODUCTION O ponovni ogozditvi Krasa je bilo že marsikaj napisanega, vendar nikjer nisem zasledil, koliko je ta akcija stala. Po sreč­ nem naključju mi je prišla v roke knjižica, ki je bila izdana leta 1912 v Ljubljani ob 25-letnici zakonske ureditve ponovne ogo- zditve Krasa na Kranjskem. V njej je natančno popisano, kako je akcija pogo- zdovanja tekla, kako je bila organizirana in predvsem, koliko je stala. Na osnovi teh podatkov lahko zdaj dokaj realno ocenimo, kolikšen je bil takrat, po današnjih cenah, strošek osnovanja novega gozda na Krasu. Preden preidemo na podrobnosti, ne mo- remo mimo opisa razmer, ki so pripeljale do ponovne ogozditve Krasa. Sredi preteklega stoletja je slovenski Kras nudil žalostno podobo. Takratno sta- nje je Herman Guttemberg, gozdarski svet- * M. U., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 18 GozdV 51, 1993 Synopsis Udovič, M.: An Attempt of the Evaluation of Costs for Reforestation of Kras in the Carniola Region from 1886-1911. Gozdarski vestnik, No. 1/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 3. The article gives a description of the reforesta- tion of Kras in the transition period from the 19th to the 20th century as regards the administrative (legal), organizational and financial aspect. Based on the data preserved on the reforestation of the Kras treeless !and in Carniola total costs of the reforestation work in this region have been calcu- lated. Key words: reforestation, Pinus nigra, Kras nik v Trstu, opisal takole: "Kdor je v sredini našega stoletja (19. stoletje- op. p.) poto- val po železnici od Postojne proti Trstu, Reki ali Gorici, po Krasu, je imel v nedogled žalosten pogled, povsod kamnite površine, brez vegetacije, iz katerih so podobno kot v puščavi, le tu in tam izstopale male zelene oaze.« Nekaj podobnega lahko zdaj vidimo le še v Dalmaciji in Hercegovini. Da je tako stanje posledica prekomerne paše in sečnje lesa v gozdovih, je bilo že dolgo znano. Prav tako je bilo znano, da v tako razgaljeni pokrajini, v kateri je pozimi gospodarila orkanska burja, poleti pa suša in sončna pripeka, ni mogoče pričakovati napredka kmetijstva, ki je bilo v preteklem stoletju na Krasu glavni vir dohodka. Konec preteklega stoletja se je s kmetijstvom ukvarjalo prek 80% vsega kraškega prebi- valstva. Brez bistvenega izboljšanja ekolo- ških pogojev za kmetijsko pridelavo ni bilo nobenega upanja za izboljšanje življenjske ravni takratnega prebivalstva. Zato je imela ponovna ogozditev Krasa izjemen gospo- darski in kulturni pomen. Saj kot je zapisal Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem takratni deželni gozdarski inšpektor Vence- slav Goli: »Ni gozda brez kulture in ne kulture brez gozda.« Prva pogozdovanja na Krasu, ki so bila opravljena v prvi poloviqi 19. stoletja samo z avtohtonimi listavci, so bila strokovno slabo org~nizirana, nepoVezana med seboj, nesistematična in niso uspela. Ne smemo pozabiti, da je bil takrat slovenski Kras razdeljen na dežele Kranjsko, Goriško, Istro in Trst. Vsaka dežela je problem ponovne ogozditve Krasa reševala po svoje, vendar v istih smereh. Poiskati drevesne vrsto in način ponovne ogozditve, ki bi zagotavljal uspeh v tako ekstremnih temperaturnih in talnih razmerah, ter zagotoviti sistematično financiranje te akcije. Po naštetih poskusih sadnje in setve avtohtonih listavcev, ki so vsi propadli, gre Josipu Kollerju priznanje, da je prvi ugotovil, da je ogozditev Krasa najuspešnejša s sadnjo črnega bora. V literaturi se navaja, da je prvi nasad črnega bora na Krasu osnoval Koller leta 1859 pri Bazovici, ven- dar je tu Koller uporabil samo svoje izku- šnje, ki jih je pridobil s sadnjo črnega bora v državnih gozdovih Corneria pri Bujah v Istri (Rubbia 1912), kjer je prej služboval. Sistem.atično in trajno urejeno financira- nje ogozditve Krasa je bilo zagotovljeno s sprejetjem ustreznih zakonov. Ti zakoni so bili sprejeti za območje Trsta leta 1881, Goriške leta 1883, Kranjske leta 1885 in Istre leta 1886. Na podlagi teh zakonov je pogozdovanje steklo hitro in zelo uspešno. 1. ZAKONSKA UREDITEV OGOZDITVE KRASA NA KRANJSKEM 1. LEGAL REGULATION OF THE KRAS REFORESTATION IN CARNIOLA Dežela Kranjska je obsegala 9956 km2, od tega je odpadlo 75% na kraško ozemlje. Vendar je Zakon o pogozdovanju Krasa veljal le za postojnski. in logaški okraj. Praktično se je izvajal le v postojnskem okraju, zato, ker se je izkazalo, da je večino ogolelih površin v logaškem okraju možno ogozditi po naravni poti. Postojnski okraj je obsegal 89.81 O ha in je imel leta 191 O 43.200 prebivalcev. Vanj so spadale skoraj celotne današnje občine Postojna in Ilirska Bistrica, ter deli občin Sežana in Ajdovščina. Leta 1880 je bila gozdnatost okraja 26% in je bila manjša od gozdnatosti Kranjske dežele, ki je takrat znašala 36%. Ekstenzivnih pašnikov in ne- rodovitnega zemljišča je bilo 29% površine okraja .. Za izvajanje omenjenega zakona sta bili ustanovljeni dve pogozdovalni komisiji, de- žalna in okrajna. Deželna pogozdovalna komisija se je ukvarjala s finančno platjo akcije, z globalno organizacijo (nabava sadik, strokovni ka- der), poleg tega je na predlog okrajne pogozdovalne komisije potrjevala vpis po- vršin v pogozdovalni kataster, to je površin, ki se bodo pogozdile. Finančna sredstva, namenjena za ogozditev, so se zbirala v t. i. pogozdoval nem zakladu. Okrajna pogozdovalna komisija je imela za nalogo fizično izpeljavo pogozdovanja na terenu in pripravo predlogov za vpis površin v pogozdovalni kataster. Po zakonu so se lahko pogozdile sarno tiste površine, ki nikakor niso bile več primerne za kmetij- sko obdelavo (najbolj ekstenzivni pašniki) in jih ni bilo mogoče ogozditi po naravni poti, ter tiste površine ob železniški progi, ki jih je bilo potrebno pogozditi zaradi za- ščite proge pred snežnimi zameti. Ko je bila površina vpisana v pogozdovalni kataster, so na njej ugasnila vse dotedanje pravice lastnikov, razen lastništva, in to brez od- škodnine. Omeniti moram, da je več kot 71 % površin, ki so se pogozdile po tem zakonu, pripadal vaškim skupnostim, ki so na teh površinah izgubile možnost paše. Zakon je predvideval tudi razlastitev, če bi se lastniki izrecno upirali pogozditvi. Vendar v vsem obdobju ni bila potrebna niti ena, kar gre v prvi vrsti pripisati izjemni uspešnosti okrajne pogozdovalne komisije, ki je lastnike zemljišč uspela prepričati, da so koristi od pogozdenih površin večje kot od ekstenzivne paše na teh površinah. Problem v zvezi s !ern nikakor ni bil majhen, saj je bilo pogozdeno posameznim vaškim skupnostim tudi več 100 ha pašnikov. To se je odrazilo v radikalnem zmanjšanju ovčereje in kozjereje v postojnskem okraju. GozdV 51, 1993 19 Marko UDOVlt: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem število ovc se je med leti 18gQ-1g1 o več kot prepolovilo, koze pa so praktično izgini- le. Nasprotno se je v istem obdobju pove- čalo število konj, govedi predvsem pa pra- šičev. 2. IZVEDBA POGOZDOVANJA 2. REFORESTATION EXECUTION Zakon o pogozdovanju Krasa na Kranj- skem je bil sprejet leta 1885 in prva pogo- zdovanja po tem zakonu so bila opravljena leta 188g, Do konca leta 1g11 je bilo v pogozdoval ni kataster vpisano 3888,37 ha, od tega je bilo do konca leta 1g11 pogozde- n ih 2657,06 ha, kar je predstavljalo 3% površine postojnskega okraja. Za osnovno sadnjo omenjenih 2657,06 ha je bilo porabljenih natanko 26,043.270 sadik ali g.801 sadik/ha. Osnovni cilj ponovne ogozditve Krasa je bila zaščita tal. Ta je bila tem prej doseže- na, čim prej so se krošnje drevesc v nasadu sklenile. Da je bil ta cilj čim prej dosežen, je bila potrebna gosta sadnja, zato so prvotno sadili 1 0.000 sadik/ha. Vendar se je kmalu pokazala negativna plat tako goste sadnje. Zaradi gostega sklepa so drevesca imela majhno krošnjo, tenko debelce in težišče je bilo premaknjeno navzgor. Danes bi rekli, da so imela drevesca neugoden stabilnostni koeficient. Zaradi tega so se že v 15-20-letnih nasadih začeli pojavljati sne- golomi. Da bi povečali mehansko stabilnost mladih nasadov, so se po letu 1g05 odločili za sadnjo 6000-7000 sadik/ha. Zaradi poletne suše se je normalno v prvem letu po sad nji posušilo okrog 25% posajenih sadik. Nekaj je k temu prispeval tudi način sadnje. Običajno se je sadilo dveletne semenke, po takratnih navodilih takole. Jamice so morale biti 30 cm široke in globoke. Zaradi skalovitih tal je bilo pravilo, da so vsaki sadiki prinesli zemljo. Zatem so obvezno posajena sadika obložili s kamenjem, ki naj bi zadrževala vlago. Na južni strani so postavili še večji kamen ali kos ruše, ki naj bi sadiki nudil senco. Na pobočju nad sadika so zložiti manjši kup kamenja, ki naj bi sadika varoval pred 20 GozdV 51, 1993 padajočim gruščem. Ker je bila tako nežna sadika popolnoma obdana s kamenjem, ki je v poletni pripeki delovalo kot pečica, je omenjeni »izpad« pravzaprav majhen. Da je bila sad nja opravljena točno po navodilih, ne gre dvomiti, saj so jo strogo nadzirali. Zaradi takega načina sadnje je bilo po- trebno veliko časa za sadnjo ene sadike. To je vplivalo na dnevni učinek sadnje, ki je bil majhen. Ko smo že pri tem, še drobna zanimivost. Delavci, ki so sadili, so na delo in z njega prihajali lahko samo prek nepo- gozdene površine, da pri hoji ne bi poško- dovali sadik in vsega tistega kamenja, zlo- ženega okrog njih. V ekstremnih sušah so se posušili celotni nasadi, stari celo 5 let. Vse .. izpade« so spopolnili in v obdobju 188g-1gg1 je bilo v ta namen porabljenih še 18.4g1.440 sadik, oziroma 5g5g sadik/ha, kar znese 71 % sadik, porabljenih pri osnovni sadnji. V starejših nasadih, povsod tam, kjer so talne razmere dopuščale in je bil sklep sestaja razrahljan (snegolomi), so opravili podsadnjo ali podsetev, predvsem avtohto- nih .,žlahtnih« drevesnih vrst Gelka, listav- ci). V ta namen so porabili še 1,176.017 sadik in 3234,5 kg semen gozdnega drevja. Podsadili in podsejali so do konca leta 1g11 47g,13ha. . Skupaj je bilo tako porabljenih 45,710.727 sadik ali 17.203 sadike/ha. Ker so bile porabljene dejansko v 23 letih, pomeni to okroglo 2 milijona sadik na leto. Toliko sadik se zdaj približno porabi na leto v zasebnih gozdovih v celi Sloveniji. Več kot gg% porabljenih sadik je bilo sadik iglavcev, med temi je prevladoval črni bor z več kot g1 %. Večkrat se sliši, tudi v gozdarskih krogih, da se je pri ogozditvi Krasa pretiralo s sadnjo črnega bora, oziro- ma, da so ustvarili borove monokulture. To je samo na videz res. Kot sem že večkrat omenil je bil osnovni namen ogozditve v okoljetvorni - varovalni vlogi gozda in ne v produkciji lesa. Uspešno ogozditev je v prvotni fazi zagotavljal samo črni bor. Ve- čino borovih nasadov so imeli za začasne, da ustvarijo ustrezne ekološke pogoje za razvoj avtohtonih drevesnih vrst (Rubbia 1g12). Da je to res, da niso mislili osnovati • Marko UDOVU~: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem monokultur, se vidi iz porabljenih sadik pri podsadnji. Praktično vsi posajeni listavci so bili posajeni pri podsadnji in so predstavljali 33,5% vseh porabljenih sadik pri podsadnji. Pri podsadnji je bila porabljena tudi vsa jelka, kar znese dodatnih 39,0% sadik. Žal takrat niso vedeli, da so to predvsem bu- kova rastišča, zato bukve pri podsadnji niso sadili. Zelo zanimiva in poučna je drevesna sestava porabljenih sadik. Navajam jo v celoti: - črni bor 41,810.110 sadik ali 91.467% - rdeči bor 356.000 sadik ali 0,779% - korziški bor 344.000 sadik ali 0,752% - gladki bor 75.780 sadik ali 0,166% bori skupaj 42,585.890 sadik ali 93,164% smreka 2,14.550 sadik ali 4,626% -jelka 458.680 sadik ali 1,003% - macesen 155.340 sadik all 0,340% - drugi iglavci 1.760 sadik ali 0,004% iglavci skupaj 45,316.220 sadik ali 99,137% - hrast 147.130 sadik ali 0,322% - črna jelša 142.850 sadik ali 0,312% - veliki jesen 57.600 sadik ali 0,126% - javor 29.11 O sadik ali 0,063% - beli gaber 7.300 sadik ali .0,016% - akacija - robinija 3.000 sadik all 0,006% - domači kostanj 350 sadik ali 0,001% - drugi listavci 7.167 sadik ali 0,016% listavci skupaj 394.507 sadik ali · 0,863% SKUPAJ 45,710.727 sadik ali 100,000% Za podsetev so uporabili seme naslednjih drevesnih vrst: jelka 1.777,0kg ali 54,94% - smreka 242,0 kg ali 7,48% - črni bor 144,0kg ali 4,45% - macesen B,Okg ali 0,25% - rdeči bor 3,5kgali 0,11% - hrast 1.060,0kg ali 32,77% SKUPAJ 3.234,5kg ali 100,00% Več kot 96,6% porabljenih sadik je prišlo iz državnih drevesnic, predvsem iz dreves- nice v Gradišču pri Ljubljani. Iz te dreves- nice je prišlo več kot 95% vseh sadik, ki so jih porabili pri ogozditvi krasa na Kranj- skem. Po zakonu so morale te drevesnice pogozdovalni komisiji prepustiti razpolož- ljive sadike brezplačno, oziroma po mini- malni režijski oceni. Le-ta se je gibala okrog Sadike so dobavljale naslednje dreves- nice: - državne dreves- nice na Kranjskem 43,679.620 sadik ali 95,56% - državne dreves- nice iz drugih dežel - lastne drevesnice - druge drevesnice 500.757 sadik ali 1,10% 545.650 sadik ali 1,19% 984.700 sadik ali 2,15°./o SKUPAJ 45,710.727 sadik ali 100,00% 1 avstrijske krone (dalje krona) za 1000 sadik. Manjkajoče sadike je komisija naba- vila v drugih (zasebnih) drevesnicah, ven- dar jih je morala plačati po tržni ceni, ki je znašala okrog 8,60 krone za 1000 sadik. V lastnih drevesnicah je komisija vzgojila le manjše število potrebnih sadik, in to pred- vsem sadike, ki jih v drugih drevesnicah ni bilo na razpolago Oelka, listavci). Te sadike so bile najdražje, saj so se pri njih gibali stroški od 1 0-24 kron za 1000 sadik. Avstro-ogrska Južna železnica je vse sadike pripeljala brezplačno do najbližje postaje, kjer je bil pogozdovalni objekt, kot ekspresno.blago. Vendar se.moramo kljub temu zamisliti, kako usklajena in brezhibna je morala biti organizacija transporta sadik. po železrici in nadaljnji razvoz sadik na objekt, kar je bilo opravljeno v živinsko vprego, da se sadike niso izsušile. Pri osnovanju teh·gozdov (sadnji, spopol- nitvah in podsadnji skupaj) je med leti 1889-1911 sodelovalo 56.835 ljudi, ki so opravili 289.440 dnin. Povprečno je na leto sodelovalo 2471 ljudi, to je več kot polovica trenutno zaposlenih v gozdarstvu v Sloveni- ji, in bilo je opravljeno 12.584 dnin. Torej je bilo za ta dela povprečno porabljenih 108,9 dnine/ha, oziroma je bilo pri teh delih povprečno posajenih okrog 158 sadik/ dnino. V povprečju je sodelovalo na leto pri pogozdovanju 5,8% vseh prebivalcev po- stojnskega okraja, v posameznih letih pa tudi več kot 1 O%. Ker so pri sad nji dejansko sodelovali samo tisti prebivalci, ki so lahko na pogozdovalni objekt prišli pravočasno, na dan se je sadi lo od 8-1 O ur, je pri sad nji GozdV 51, 1993 21 Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem sodelovalo vse za delo zmožno lokalno prebivalstvo. Ceprav so bili zaslužki majhni, je pomenila ta akcija veliko javno delo, ki se je redno odvijalo daljše časovno obdobje in so ljudje nanj računali. Državna in de- želna oblast sta večkrat poskušali, da bi se pri sadnji uporabila tuja delovna sila ozi- roma kaznjenci. Tem poskusom se je lo- kalno prebivalstvo, s podporo deželne in okrajne pogozdovalne komisije, odločno uprla. Zanimivo je, da pri sad nji kaznjencev niso uporabili zato, ker je deželni pogozdo- valni komisiji uspelo dokazati, da bi skupaj z nastanitvijo in hrano bili znatno dražji kot je lokalno prebivalstvo. 3. STROŠKI POGOZDOVANJA 3. REFORESTATION COSTS Skupni stroški te akcije naj bi med leti 1886-1911 znašali 648.129,90 krone, ozi- roma 243,93 krone/ha. Dejansko so bili stroški pogozdovanja višji. Omenil sem že, da je bilo iz državnih drevesnic prejeto prek 96,6% sadik po minimalni ceni. Razliko do polne cene je tem drevesnicam pokrila država iz svojega proračuna. Ta razlika je znašala okrog 350.000 kron. Poleg tega je prevoz sadik po železnici opravila železnica večinoma brezplačno, na svoje stroške, in ta strošek je znašal dodatnih 35.000 kron. Tako je dejansko ogozditev krasa na Kranj- skem· med leti 1886-1911 stala okrog 1 ,033.000 kron, oziroma 389 kron/ha. Od te vsote odpade na stroške, povezane· s .samim osnovanjem in vzdrževanjem nasa- dov (sadike, sadnja, vzdrževanje in varstvo nasadov), 84% stroškov, na stroške rež ije (nadzor sad nje in delo komisij) pa 16% stroškov. Zdaj si težko predstavljamo, koliko je to. Za lažjo predstavo tole. Delavec pri sadnji je v povprečju takrat zaslužil 1 ,25 krone/ dan. i!>e nekaj drugih cen s konca pretek- lega stoletja, ki so veljale na kočevskem (Žagar 1976): cene lesa na pan ju: javor (furnir) 30-36 kron/ms; jelova hlodovina: (1. ki.) 8-9 kron/ms, (11. ki.) 5:-7 kron/ms, (111. ki.) 2--4 krone/ms; bukova hlodovina: (1. ki.) 3--4 krone/ms, (11. ki.) 2-3 krone/ms; sečnja in obdelava iglavcev 0,64 krone/ms; izde- 22 GozdV 51, 1993 lava drv 0,60--{), 70 krone/prm; prevoz hlo- dovine na žago 3 krone/ms; bukova drva pri prodajalcu 4,30 krone/prm, bel kruh 0,08--{), 1 O krone/kg, vino O, 16--{),20 krone/1, goveje meso O, 16--{),20 krone/ kg, sladkor 0,28--{),30 krone/kg, par moških čevljev 6 kron, moška obleka 20-24 kron. Še bolj zanimivi so podatki o zaslužkih gozdnih >>čuvajev<< ki so nadzirali sadnjo. Vsak čuvaj je moral nadzirati 50o--aoo ha nasadov. Njihova osnovna letna plača je znašala 600 kron. Z dodatkom za "minulo delo«, ki torej ni izum naše polpretekle ureditve, je po 25 letih službovanja narasla na 900 kron. V dnevih, ko so sadili, je bil upravičen do dnevnice v višini 2,40 krone, če je sadnjo nadziral v svojem okolišu, oziroma 3,00 krone, če je sadnjo nadziral zunaj svojega okoliša. Poleg tega je bil upravičen še do 0,16 krone/km "popotni- ne(( za prihod na delovišče in odhod z njega. Ko vse to seštejemo, dobimo, da je bil čuvaj 4-6-krat bolje plačan kot v pov- prečju delavec pri sadnji. Za nameček je čuvaj dobil vsako leto poletno, vsako drugo leto pa ustrezno zimsko obleko in čevlje. Vendar se navaja (Rubbia 1912), daje bila plača teh čuvajev premajhna za delo, ki so ga opravljali, saj je čuvaj v povprečju pri sadnji nadziral več kot 400 ljudi. 4. FINANCIRANJE OGOZDITVE 4. REFORESTATION FINANCING Zakon je v osnovi predvideval, da bi država financirala 1/2, dežela 1/3 in okraj 1/6 vseh stroškov. Vendar je na koncu bilo tako, da je država prispevala tako ali dru- gače 76% sredstev, dežela 13% sredstev, na razne druge dohodke pa je odpadlo 11 %. Med temi dohodki velja omeniti pro- stovoljne prispevke Južne železnice, ki so znašali čez 4% prihodkov, in globe za gozdne prestopke, ki so tudi znašali več kot 4% prihodkov pogozdoval nega zakla- da. Zanimivo je, da so v posameznih letih prihodki od glob znašali več, kot je prispe- vala dežela v pogozdovalni zaklad. Po Zakonu o pogozdovanju Krasa so se za prihodek pogozdovalnega zaklada štele Marko UDOVIČ: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem vse globe za gozdne prekrške v teh nasa- dih, največkrat je bila to paša, in vse globe za gozdne prekrške, nastale v drugih go- zdovih v postojnskem in logaškem okraju. Ne vemo, kako pogosti so bili ti prestopki, vendar je bila nedvomno kaznovalna poli- tika izredno stroga. Na predlog deželne pogozdovalne komisije so globe znatno povečali in uvedli celo zaporne kazni. 5. SEDANJA VREDNOST (TEDANJIH) STROŠKOV OSNOV ANJA GOZDOV 5. ACTUEL VALUE OF (THE THEN) COSTS OF FORESTS' FOUNDING Da lahko ocenimo sedanjo vrednost ta- krat osnovanih nasadov, moramo najprej vedeti, kolikšna je bila začetna investicija. Ta bi bila za enak obseg dela takale: - sadike (osnovna cena + prevoz); 17.203 sadik/ha x 25 SIT/sadiko še, da takrat ni bila potrebna priprava tal za pogozdovanje, saj so sadili na pašniške površine, kakor tudi ne negovalna dela razen redčenj. če upoštevamo ta dejstva, je bilo osnovanje novega gozda takrat 6-8- krat dražje kot zdaj. Vendar to ni vse. To je samo osnovna investicija, ki mora tako ali drugače povrniti vložena sredstva, in to z dobičkom. Za gozdarstvo je to 3% na leto. Če predposta- vimo, da so bili v povprečju nasadi osnova ni okrog leta 1900 (pred 92 leti), dobimo, da je v tej dobi vrednost vloženih sredstev v osnovanje 1 ha gozda narasla na 14,000.000 SIT, oziroma v tej dobi je moral ta gozd prinesti toliko koristi. To je trenutno 4--5-kratna vrednost produkcije lesa na pa- nju v teh gozdovih v tem obdobju. že pri osnovanju gozda so dobro vedeli, da s - pogozdovanje (sadnja, spopolnitve in podsadnja); 108,9 dnine/ha x 2943 81T/dnino = 430.000 SIT/ha = 320.000 SIT/ha - režija in drugi stroški (55% od stroškov pogozdovanja); 320.000 SIT/ha x 0,55 = 176.000 SIT/ha SKUPAJ Za ceno dnine sadnje sem uporabil osnovni, čisti, dnevni bruto zaslužek de- lavca pri sad nji, kot je veljal v oktobru 1992 pri GG Postojna. Skoraj identičen rezultat dobimo tudi na tale način. Omenil sem, da je znašala povprečna nakupna cena sadik 8,60 krone za 1000 sadik. Ta cena trenutno (oktober 1992) znaša okrog 20.000 SIT za 1 000 sadik. Torej je razmerje krona : SIT = 1 : 2326. če vzamemo, da je takrat pri sadnji povprečna dnina znašala 1,25 krone, zdaj pa 2943 SIT, dobimo razmerje krona : SIT = 1 : 2354. Če vzamemo povprečno raz- merje 1 krona = 2350 SIT in upoštevamo, da je v povprečju osnovanje 1 ha gozda stalo 389 kron, dobimo vsoto 914.000 S IT/ha. Po sedanjih cenah je takratno osnovanje gozda stalo več kot 900.000 SIT/ha, kar je v primerjavi s sedanjimi razmerami približno 2-3-krat več kot stane osnovanje 1 ha go- zda zdaj z vsemi potrebnimi negovalnimi in varstvenimi deli skupaj. Upoštevati moramo - 926.000 SIT/ha produkcijo lesa v teh nasadih ne bodo mogli povrniti vloženih sredstev. Je bila investicija pogozdovanja upravi- čena tudi v finančnem pogledu? Navaja se (Rubbia 1912), da je bila avstro-ogrska Južna železnica na odseku proge med Postojno in Trstom pozimi več­ krat, in to daljše obdobje, neprevozna za- radi snežnih zametov. Poleg tega je žele- znica porabila znatna sredstva za odstra- njevanje snežnih zametov. Po letu 1895 je bilo teh zastojev manj, po letu 1900 jih praktično ni bilo več. Pa tudi odstranjevanje snežnih zametov ni bilo več potrebno. Zato je samo Južna železnica na tem odseku proge v obdobju 1895-1911 prihranila več kot 2 milijona kron zaradi zmanjšanja stro- škov odstranjevanja snežnih zametov. Tu ni upoštevan povečan dohodek železnice zaradi zmanjšanja zastojev. Upoštevati mo- ramo, da je bila proga Trst-Postojna-Ljub- ljana-Dunaj ena najpomembnejših komuni- kacij v takratni Avstro-Ogrski. že samo to je 2-krat več kot so znašala vsa vložena GozdV 51, 1993 23 Marko UDOVIČ:: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem sredstva v nasade in ta sredstva so se povrnila, še preden je bila celotna akcija ogozditve končana. Pa ne samo to. Iz pričujočih fotografij, ki so nastale v času pogozdovanja Krasa (Rubbia 1912, Gašperšič, Winkler 1986) je razvidno, da so bila to gola, kamnita tla. Zdaj v teh sestojih praktično ni več površin- ske skalovitosti. Torej je na teh površinah, po osnov anju gozda, nastala vsaj 5 cm debela plast humusa-prsti. Vsak naj si kar sam izračuna, koliko je te prsti nastalo na 2657 ha takrat osnovanih gozdov. Poleg tega nismo omenili koristi zaradi zmanjša- nja erozije vetra na kmetijskih površinah, izboljšanja ekoloških pogojev za kmetijsko pridelavo, izboljšanja vodnega režima in še bi lahko naštevali. Vse te koristi je težko ovrednotiti, kadar jih gozd nemoteno oprav- lja. Pravo težo dobijo takrat, ko gozda ni. Ko vse to seštejemo, ugotovimo, da so bili stroški osnovan ja gozda na Krasu že zdav- naj večkratno povrnjeni. Danes, ko je Kras spet ogozden, ko je eden najbolj gozdnatih predelov Slovenije, je za večino ljudi samoumevno, da je tako že od nekdaj, da gozd tu in drugje po Ruj odene jeseni Kras v rdeče (foto: Špela Habič) 24 GozdV 51, 1993 Skoraj že po_?abljamo, da je lahko Kras tudi takšen (foto: Spela Habič) Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem Sloveniji opravlja vse svoje funkcije in da lahko počno z gozdovi, kar se jim zljubi. Ne zavedajo se, kako hitro se gozd lahko uniči in kako težko ga je obnoviti in koliko sred- stev zahteva ponovna ogozditev razgalja- nih površin. Žalostno je, da dejstva, kako drago je osnovanje uničenih gozdov, dolo- čen krog naših današnjih politikov nikakor ne ve ali noče ve'deti, kljub priseganju na ekološko in ne vem še kakšno osveščenost. Celo nasprotno. Ti ·politiki podpirajo in raz- pihujejo anarhijo v gozdovih, ki vodi v devastacijo in uničenje gozdov. Da bo iro- nija še večja, so pred sto in več leti prav politiki iz podobne sredine odločilno prispe- vali, da je bila ogozditev Krasa uspešno izpeljana. Povzetek Sredi 19. stoletja je bila podoba slovenskega Krasa zelo žalostna. Zaradi pretiranih sečenj in paše v preteklih stoletjih je bilo večina sloven- skega Krasa golega, le tu in tam so bile posamez- ne zelene oaze. Po neštetih poskusih sad nje in setve avtohtonih listavcev, ki so vsi propadli, gre Jožefu Kollerju zasluga za spoznanje, da je za pogozdovanje goličav Krasa zelo primerna drevesna vrsta črni bor. Sledilo je zelo dobro organizirano in nadvse uspešno izvedeno ozelenjevanje Krasa s sadnjo črnega bora. Na osnovi ohranjenih podatkov o pogozdovanju kraških goličav v deželi Kranjski v obdobju 1886-1911 smo poskusili oceniti stroške tedanjih pogozdovalnih del. Sistematično in trajno urejeno financiranje ogozditve Krasa je bilo zagotovljeno s sprejetjem ustreznih zakonov. Ti zakoni so bili sprejeti za območje Trsta leta 1881, Goriške leta 1883, Kranjske leta 1885 in Istre leta 1886. V deželi Kranjski se je črni bor sadilo praktično le v postojnskem okraju, saj je bilo drugje možno ogolele površine ogozditi po naravni poti. V po- stojnski okraj so spadale skoraj celotne današnje občine Postojna in Ilirska Bistrica ter deli občin Sežana in Ajdovščina. Leta 1880 je bila gozdna- ~·*~·~~ ' Prva pogozdovanja so bila na Kranjskem izve- dena v letu 1889, do leta 1911 paje bilo pogozde- n ih 2657,06 ha. Ker je bil temeljni cilj ogozditve Krasa zaščita tal, so sadili zelo na gosto- najprej 10.000 sadik/ha, pozneje pa zaradi večje stabilno- sti sestojev, zlasti proti snegu, 600D-7000 sadik/ ha. Za osnovno sadnjo omenjenih 2657,06 ha je bilo porabljenih 26.043.270 sadik ali 9801 sadik/ ha. Zaradi poletnih suš se je v letu sadnje v povprečju posušilo približno 25% posajenih sadik - kljub temu, da so zaradi skalovitih tal v sadilne jamice v večini primerov prinesli zemljo. V hudih sušah so se posušili celi nasadi, stari tudi do pet let. Vse posušene sadike so nadomestili z drugimi in za to v obdobju 1889-1991 porabili še 18,491.440 sadik ali 6.959 sadik/ha, kar pomeni 71 % sadik, porabljenih pri osnovni sadnji. Za podsadnjo in podsetev zelo razgrajenih sestojev so porabili še 1,176.017 sadik in 3234,5 kg semen gozdnega drevja. Skupaj je bilo v obravnavanem obdobju za ogozditev Krasa na Kranjskem torej porabljenih 45,710.727 sadik ali 17.203 sadike/ha. Ker so sadike dejansko posadili v 231etih, so tedaj vsako leto posadili približno 2 milijona sadik. Več kot 99% je bilo sadik iglavcev, 91 % črnega bora. Običajno se je sadiJo dveletne borove semenke. Pri osnovanju gozdov (sadnji, spopolnitvah, podsadnji) je v obdobju 1889-1911 sodelovalo 56.835 ljudi, ki so delali vsega skupaj 289.440 delovnih dni, 12.584 delovnih dni vsako leto. Skupni stroški vse akcije so znašali 648.129,90 krone ali 243,93 krone/ha. Dejansko so bili stroški pogozdovanja višji, saj so bile iz državnih dreves- nic (96,6% sadik) sadike dobavljene po minimalni ceni, železnica pa je ves prevoz sadik opravila brezplačno. Realno je ogozditev Krasa na Kranj- skem v obdobju 1886-1911 stala okrog 1,033.000 kron ali 389 kron/ha. (Za lažjo predstavo o teh stroških nekaj podatkov o cenah iz tistepa časa: sečnja in izdelava iglavcev 0,64 krone/m , bukova drva pri prodajalcu 4,30 krone/prm, kg belega kruha 0,08-Q, 1 O krone, kg sladkorja 0,28-0,30 krone, par moških čevljev 6 kron; čuvaj pri sadnji, ki je nadzoroval soo-soo ha nasadov, je letno zaslužil 600 kron, z dodatkom na delovno dobo pri 25 letih službovanja pa 900 kron.) Po sedanjih cenah je takratno osnovanje gozda stalo več kot 900.000 SIT/ha. Zakon je predvideval, da bi država financirala polovico, dežela tretjino in okraj šestino vseh stroškov, vendar je na koncu izpadlo tako, da je tako ali drugače država prispevala kar 76% vseh sredstev za ogozditev Krasa na Kranjskem. AN ATTEMPT OF THE EVALUATION OF COSTS FOR REFORESTATION OF KRAS IN THE CARNIOLA REGION FROM 1886-1911 Summary Jn the middle of the 19th century the image of the Slovenian Kras was very sad. Due to exces- sive cuttings and pasture in the preceding centu- ries most of the Slovenian Kras was treeless, only here and there there were individual green oases. After numerous attempts of the planting and seeding of autochthonous deciduous trees, which all turned out to be a failure, Josip Koller came to the idea that Pinus nigra was a very suitable GozdV 51, 1993 25 Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem tree species for the reforestation of treeless karst areas. A period of welt organized and successfully carried out reforestation of Kras by the planting of the Pinus nigra fotlowed. Based on the data preseJVed as to the reforestation of the karst treeless areas in Carniola between 1886 and 1911 an attempt of the evaluation of the costs for the then reforestation work has been tried to be made. Systematic and permanently regulated financ- ing of Kras reforestation was enabled by the passing of corresponding laws. These laws were passed for the Triest area in 1881, for the Gorizia area in 1883, for Carniola in 1885 and for lstria in 1886. As to Carniola, Pinus nigra was being planted only in the Postojna region because it was possib- le to carry out the reforestation of treeless areas in other regions by natural ways. The Postojna district almost occupied the entire area of the present Postojna Commune and Ilirska Bistrica Commune as well as parts of the Sežana and Ajdovščina Communes. ln 1880 the forest density of the district totaled 26 %. ln Carniola, the first reforestation work was carried out in 1889 and until1991 2657,06 hecta- res were planted with trees. Because the basic gaal of reforestation of Kras was the protection of the soil, the planting was very dense -at first 10.000 seedlings per hectare and tater in order to secure greater stability of stands, first of all against snow, 6.000-7.000 seedlings per hectare. For the basic planting of the above mentioned 2657,06 hectares 26.043.270 seedlings or 9.801 seedlings per hectare were used. Due to summer droughts, on the average about 25% of the seedlings planted dried in the planta- tion year- in spite of the fact that in most of the cases plantation hales were supplied with soil due to rocky ground. When droughts were extre- mely severe entire plantations withered, even those which were up to 5 years old. All the shriveled seedlings were replaced by new ones in the period from 1889 to 191 t , for wich additio- nal18.491.440 seedlings or 6.959 seedlings per hectare were used. This represented 71 % of seedlings used in the primary plantation. For interplantation and intereseeding of highly degra- ded forest stands additional 1.176.017 seedlings and 3.234,5 kg of forest tree seeds were used. ln total 45.710.727 seedlings or 17.203 seed- lings per hectare were used in the process of 26 GozdV 51, 1993 reforestation of Kras in Carniola in the period stated. Due to the fact that the seedlings were planted in 23 years, every year approximately 2 millions of seadlings were planted. More than 99% wera seedlings of coniferous trees and 91 % of them were those of Pinus nigra. Usually bien- nium Pinus nigra seedlings were planted. With forest foundation (plantation, complemen- tation, interplanting) 56.835 people participated in the period from 1889-1991, who worked on 289.440 working days and 12.584 working days a year. Total costs of the entire activity amounted to 648.129,90 crowns or 243,93 crowns/ha. Actual afforestation costs were higher because the seed- lings were supplied from state tree nurseries (96,6 %) at a minimum price and the railway company carried out free transportation of all the seedlings. The actual costs of the reforestation of Kras in Carniola from 1886-1911 amounted to approximately 1.033.000 crowns or 389 crowns/ ha. (ln order to get a better picture of these costs here are some data on the prices of that time: cuting and preparation of coniferous trees 0,64 crown/m3, beech tree fire wood with a dealer 4,30 crowns/stacked cubic metre, one kilo of white bread 0,08-0,10 crown, one kilo of sugar 0,28- 0,30 crown, a pair of man's shoes 6 crowns; a plantation guard who supervised 50D-800 hecta- res of plantations had an annual income of 600 crowns, with a working years' allowance at 25 years of working period 900 crowns.) According to the present estimatlons the then forest founda- tion cost more then 900.000 SIT/ha. It was determined by the law that half of all the means be provided for by the state, one third by the province and one sixth by the district. Yet the final result was that the state supplied as much as 76% of all the means for the reforestation of Kras in Carniola. VIRI 1. Rubbia K.: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem, Ljubljana 1912. 2. Gašperšič F ., Winkler l.: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega krasat. Gozdarski vestnik, 4/1986. 3. Zagar J.: Gozdno in lesno gospodarstvo kočevske, Kočevje 1976, tipkopis na IGLG. \ GDK: 383:375.4/.5 Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom Traffic Loading of Roads in the Forest, resulting from Forest Management Andrej DOBRE* Izvleček Dobre, A.: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom. Gozdarski vest- nik, št. 1/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Po cestah v gozdu poteka promet, ki izhaja iz gozdarskih in negozdarskih dejavnosti. V razpravi je obravnavan promet, ki ga zahteva gospodarje- nje z gozdom. Prometna obremenitev določene ceste je odvisna predvsem od površine gozda, ki ga cesta odpira. Na obseg in strukturo prometa vpliva tudi lastništvo in donosnost gozda. Na gozdnih cestah prevladuje osebni promet, obseg tovornega prometa se zmanjšuje, narašča pa prometna obtežba cest pri posamični vožnji tovor- nega vozila. Ključne besede: cesta, obseg prometa, struk- tura prometa, prometna obremenitev 1. UVOD 1. INTRODUCTION Osnovna značilnost gozda je njegova prostorska razprostranjenost. Za obvlado- vanje gozdnega prostora, za gospodarjenje z gozdom, izrabo njegovih mnogovrstnih dobrin je treba v gozdu zgraditi prometnice različnih vrst in kakovosti. Osnovno pro- metno omrežje v gozdnem prostoru je cest- no omrežje, na katerega se navezujejo prometnice nižje stopnje, kot so gozdne poti, vlake, na strmih terenih pa tudi linije različnih žičnic. v tem sestavku bomo s prometnega vidika obravnavali le cestno omrežje. Cesta obremenjuje gozdni prostor na dva načina - kot infrastrukturni objekt, ki gozdu od- vzema določeno površino, ter posredno s * Mag. A. 0., dipL inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO Synopsis Dobre, A.: Traffic Loading of Roads in the Forest, resulting from Forest Management. Go- zdarski vestnik, No. 1/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. Not all the traffic on roads in the forest results from forest management, yet in this article only the traffic deriving from forest management is discussed. The traffic loading of a certain road depends on the area of forest, which is made accessible by this very road. The ownership and yield of forest influence upon the frequency and structure of traffic as well. On forest roads, the personal traffic is much more frequent than the truck traffic. ln fact the truck traffic decreases gradually, yet the loading of a road by a single truck ride is increased. Key words: road, frequency of traffic, structure of traffic, traffic loading prometom, ki poteka po tej prometnici. Poznavanje obsega, strukture in časovne dinamike prometa omogoča pravilno načr­ tovanje posamezne ceste, pa tudi presojo vplivov prometa na okolico ceste. Na pod- lagi podatkov o predvidenem obsegu in strukturi prometa se odločamo o izboru tehničnih elementov ceste, potrebni utrditvi zgornjega ustroja ceste, kakovosti izvedbe posameznih del, ureditvi cestnega telesa po izgradnji itd. če poznamo prometno obremenitev ceste, lahko tudi stvarneje ocenjujemo predvidene stroške za vzdrže- vanje prometnice, saj je promet poleg pada- vinske vode glavni povzročitelj poškodb na voziščih. Iz podatkov o prometu lahko sklepamo o jakosti vplivov prometa na okolico promet- nice. Ti vplivi so žal bolj ali manj le negativ- ni. Naj jih omenimo le nekaj: - ropot, ki v gozdu vznemirja živali, pa tudi ljudi, kadar v gozd prihajajo zaradi želje po miru; GozdV 51, 1993 27 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom - izpušni plini, ki z neprijetnim vonjem in škodljivimi sestavinami neugodno učinku­ jejo na okolico; - prah, ki se dviga pri vožnji po gramozni cesti ter nadležno onesnažuje okolico pro- metnice; - motenje naravnega gibanja živali itd.; - prometne nezgode (udeležene živali ali ljudje). Pri upoštevanju vplivov prometa na kako- vost ceste in okolje moramo poznati celotni obseg prometa, ki poteka oziroma je priča­ kovan na določeni cesti. V našem sestav ku bomo obravnavali le promet, ki ga zahteva neposredno gospodarjenje z gozdom, ne pa tistega, ki je povezan z drugimi dejav- nostmi v gozdu (lovstvo, rekreacija itd.). Prav tako ne bomo proučevali prometa, ki ni neposredno povezan z gozdnim prosto- rom, npr. lokalnega. Na določeni cesti v gozdnem cestnem omrežju je promet za- radi negozdarskih dejavnosti lahko zelo velik, vendar tega ne moremo posplošiti, pač pa to lahko upoštevamo pri obravnavi konkretne ceste. Struktura prometa zaradi gospodarjenja._ z gozdom se seveda skozi daljše obdobje spreminja. čeprav so v določenem gozdu potrebna ista opravila in gozd vsako leto daje približno enako količino lesa, se način dela v gozdu spreminja zaradi tehničnega razvoja, spreminjajo pa se tudi prometna sredstva in s tem možnosti za prihajanje na delo v gozd in odvoz lesa iz njega. Podatki o strukturi prometa na cestnem omrežju v določenem predelu in v določe­ nem časovnem obdobju imajo tudi doku- mentacijski pomen, saj prometni tokovi na- kazujejo tehnični in organizacijski razvoj marsikatere dejavnosti. 2. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV O PROMETU 2. THE METHODS OF DATA GATHERING 2.1. Zbiranje podatkov o prometu na javnih cestah 2.1. Gathering of the Data Concerning the Traffic on Public Roads Zbiranje podatkov o prometni obremeni- tvi cest je bilo najprej potrebno pri načrtova- 28 GozdV 51~ 1993 nju pomembnejših javnih cest. V Sloveniji posebna cestna služba že od leta 1954 načrtno zbira podatke o prometu na republi- škem cestnem omrežju. Podatke o cestnem prometu dobijo s štetjem prometa na dolo- čenih mestih in v določenem časovnem zaporedju. štetje prometa poteka ročno, v novejšem času pa vse več tudi z avtomat- skimi števci. Prometno obremenitev odseka ceste izkazujejo s številom vozil, ki v enem dnevu prevozijo odsek ceste, in sicer pov- prečno v enem letu. Iz zbranih podatkov je mogoče ugotoviti obseg in strukturo prome- ta, časovna nihanja prometa, stopnjo rasti in druge podatke o prometnih tokovih. Po- jem obseg prometa pomeni število vozil v prometu (običajno dnevno povprečje), struktura prometa pa pomeni razmerje po- sameznih vrst vozil v prometu. 2.2. Zbiranje podatkov o prometu zaradi gospodarjenja z gozdom 2.2. Gathering of the Data concerning the Traffic resulting from Forest Management Promet na gozdnih cestah poteka precej drugače kot na javnih cestah. Značilno je, da se obseg prometa precej enakomerno zmanjšuje od začetka gozdnega cestnega omrežja proti njegovemu koncu. To je pose- bej očitno v zaprtem gorskem predelu s številnimi dolinami, kjer je potek cestnega omrežja podoben poteku žil na spodnji strani hrastavega lista. S štetjem prorneta na gozdnih cestah bi vsekakor prišli do zanesljivejših podatkov o prometnih obremenitvah cest v gozdu, vendar bi bil takšen način zbiranja podatkov zelo zamuden in drag. Pri našem proučeva­ nju smo zato uporabili metodo anketnih vprašalnikov, s katerimi smo zbrali vse potrebne podatke za posredno ugotavljanje obsega in strukture prorneta, ki ga zahteva gospodarjenje z gozdorn. Podatke srno zbirali v štirih gozdnih obra- tih, ki gospodarijo z družbenimi gozdovi (skupna površina gozdov 25.800 ha) ter v štirih obratih, ki skrbijo za zasebne gozdove (skupna površina gozdov 59.700 ha). Dobili srno naslednje podatke: - število oseb na gozdnem obratu, kate- rih delo je povezano z odhajanjem v gozd. Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom Osebje smo razvrščali glede na vrsto opra- vil v gozdu in glede na način potovanja (uporabljeno prometno sredstvo). - Pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih smo ugotavljali tudi pogostost prihodov last- nikov v gozd, namen prihodov (vrsta opravil v gozdu) in uporabljena prometna sredstva. Pri tem smo upoštevali velikost gozdne posesti (več kot 3 ha) ter družbenoekonom- ski položaj lastnika. Z anketnimi vprašalniki smo zbrali po- datke o obsegu in strukturi prometa pri prevozu osebja zaradi dela ali drugih opra- vil v gozdu. Podatke o prometu zaradi odvoza lesa iz gozda smo uskladili s po- datki o vrsti tovornih vozil in o povprečni nosilnosti vozil, ki jih v Sloveniji najpogo- steje uporabljamo v gozdarstvu. Zaradi različne organiziranosti gozdarske službe, različnega načina prihajanja na delo v gozd in različnega načina odvoza lesa bomo posebej obravnavali cestni promet v družbenih, posebej pa v zasebnih gozdo- vih. 3. CESTNI PROMET ZARADI GOSPODARJENJA Z DRUŽBENIMI GOZDOVI 3. THE TRAFFIC, DERIVING FROM FOREST MANAGEMENT WITH PUBLIC FORESTS Obseg in strukturo cestnega prometa najbolj pregledno ugotavljamo tako, da ce- lotni promet razčlenimo glede na namen prihajanja vozil v gozd. Pri tem upoštevamo vsa vozila, ne glede na pripadnost gozdar- ski organizaciji. Glede na namen razlikujemo naslednje skupine prometa: - prevoz osebja zaradi dela v gozdu, - prevoz materiala, orodja in strojev, - odvoz lesa iz gozda. 3.1. Prevoz osebja zaradi dela v gozdu 3.1. Transport of People for the Work ln Forests Za prihod osebja v gozd zaradi dela (fizično delo, nadzor, načrtovanje itd.) upo- rabljajo prometna vozila, kot so osebni avto in kombi. Strokovno osebje (inženirji) in pretežni del tehniškega osebja (tehniki, de- lovodje) uporablja le osebne avtomobile, gozdni delavci pa prihajajo večinoma s kombijem in le deloma z osebnim avtomo- bilom. Ponekod delovodje razvažajo goz- dne delavce s kombiji. V začetku osemde- setih let so si nekateri gozdni obrati za prevoz gozdnih delavcev priskrbeli tudi manjše avtobuse, vendar so jih kasneje postopoma opuščali. število prihodov posameznih vrst vozil na določeno gozdno površino, povprečno v enem letu, smo iz podatkov anketnega vprašalnika izračunali po naslednjem obrazcu: N a · b ·k, pri čemer pomeni: s N - število prihodov iste vrste prometnih vozil za prevoz osebja, ki opravlja delo na določeni povrs1n1 (npr. 1000 ha) v enem letu, a - število oseb, ki opravlja delo na tej gozdni površini, b - povprečno število prihodov ene osebe v gozd v enem letu, k - količnik vpliva donosnosti gozda (z izrazom »donosnost gozda« bomo v tem sestavku označevali lastnost go- zda glede na količino odkazanega lesa, kar je v tesni povezavi z obse- gom živega dela in s tem s potrebo po prihajanju v gozd. Stopnja donos- nosti je izražena z letnim neto eta- tom), s - število oseb, ki se vozijo v istem vozilu. število prihodov vozil smo ugotavljali pri vsaki vrsti prometnega vozila posebej za vsako skupino osebja, vrsto opravil v go- zdu, obliko gozdne organizacije ter za raz- lične stopnje donosnosti gozda. Ugotovljeni podatki so prikazani v tabeli 1. Iz podatkov je razvidno, da je za izvršitev vseh del (razen odvoza lesaJ v gozdu srednje donosnosti (etat 4,0 m /ha) s po- vršino 1000 ha potrebnih 508 prihodov osebnih vozil na leto. V 81 % so to osebni avtomobili, v 19% pa kombiji. Seveda po- datki veljajo le kot povprečje, medtem ko GozdV 51, 1993 29 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom Tabela 1: Letno število prihodov vozil za prevoz osebja na delo v družbeni gozd (na 1000 ha gozda) Table 1: The annual number of arrivats of vehicles for transport of people to a public forest (per 1000 ha of forest) Gozdarska Vrsta vozila Donosnost gozda 1 Fore~t yield organizacija Skupine osebja Typeofa Forestry Teams of workers vehicle 2m3/ha 4m3/ha 6m3/ha organization skupna strokovno osebje osebni avto 6 7 8 gozdarska professionals car organizacija joint forestry delavci v osebni avto 62 81 99 organization gradbeništvu car construction workers kombi 6 8 10 van skupaj osebni avto 326 411 496 together car kombi 65 97 128 van skupaj osebna vozila 391 508 624 together pasenger vehicles je zaradi različnih razmer v posameznih gozdnih obratih dejansko stanje lahko pre- cej drugačno. prevoza. V določenih primerih pa so po- trebni posebni prevozi npr. za prevoz raz- streliva, opravljanje servisov, premeščanje večjih strojev z enega na drugo delovišče, ponekod tudi za dovoz tople hrane ipd. Posebni prevozi so potrebni tudi za vzdrže- vanje prometnic (sem spada tudi posipava- nje cest v zimskem času) ter vsa dela pri gradnji novih prometnic. 3.2. Prevoz materiala, orodja in strojev 3.2. Transport of Materials, Tools and Machinery Pri delu v gozdu uporabljajo različne stroje in orodje, nekatera opravila pa zahte- vajo tudi dovoz različnega materiala (npr. sadike, gorivo itd.). Pretežni del orodja in manjši del materiala v gozd pripeljejo sku- paj z osebjem, zato ne zahteva dodatnega Potrebno število prevozov na leto, razčle­ njeno glede na vrsto vozil ter stopnjo donos- nosti gozda s površino 1000 ha, je prika- zano na sliki 1. Slika 1: Letno število prihodov vozil za prevoz materiala (na 1000 tia gozda) Figure 1: The annual number of arrivals of vehicles for transport of material (per 1000ha of forest) 40 =~ 35 a i 30 > • ~ 'ts " '81 .c .• 20 1: • a."ts .2 ~ 15 ·- . : , 10 - < '"'~ 5 o 30 GozdV 51, 1993 traktor kombi kamion "'""" wn truck 1 D•>nc>snost gozda Forsstylefd Bm'/118. Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom 3.3. Odvoz lesa 3.3. Removal of Timber Najbolj nazoren rezultat gospodarjenja z gozdom, ki ga je mogoče tudi denarno ovrednotiti, je pridobljeni les, ki ga v obliki gozdnih lesnih sortimentov odvažamo iz gospodarskega gozda. Za odvoz lesa so se skozi zgodovinska obdobja uporabljala zelo različna prometna sredstva. Danes za odvoz lesa iz gozda uporabljajo kamione različnih vrst, le za odvoz manjše količine lesa, predvsem za domačo uporabo, pa tudi traktor s prikolico. Za odvoz lesa iz družbenih gozdov v Sloveniji uporabljajo le kamione (kamione s priklopnikom in brez njega). Nosilnost tovornih vozil (gre za koristno nosilnost) za odvoz lesa postopoma narašča, kar doka- zujejo podatki o stanju mehanizacije v goz- darstvu Slovenije (REMIC 1971, 1980, KO- ŠIR in sod. 1989), ki jih zbirajo vsaki dve leti. Povprečna nosilnost in delež posame- znih vrst tovornih vozil v zadnjem dvajse- tletnem obdobju je prikazana na slikah 2 in 3. če upoštevamo povprečno nosilnost ka- mionov, razmerja med vrstami vozil ter Slika 2: Povprečna nosilnost kamionov za odvoz lesa Figure 2: The average carrying capacity of trucks used for removal of timber 20 ~ 18 - kamion s prikolpnikom S:.t! 16 - truck with a tra/lsr iS ~ c 'O o 14 -·e ~ 12 - ~ 1 10 - -----------., - kamion ~ ·J - -8 - -- truck --- ~~ 6 - 4 - 2 - o 1 1 1 1970 1980 1990 Slika 3: Delež tovornih vozil pri odvozu lesa Figure 3: The share of trucks by the removal of timber 92% 1970 1980 1900 0 kamion 111 kamion s priklopnikom truck truck with a tral/er GozdV 51, 1993 31 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom donosnost gozda, lahko izračunamo število prihodov vozil v enem letu za odvoz lesa z določene gozdne površine. Za odvoz lesa iz gozda z etatom 4,0 m3/ha in površino 1000 ha je vsako leto potrebno 136 priho- dov kamionov z nosil nostjo 1 O t in 139 Slika 4: Delež prometa p·cr namenu Figure 4: The shares of traffic by its purpose 70 prihodov kamionov s priklopnikom (skupna nosilnost 19t), skupaj torej 275 tovornih vozil. S spreminjanjem donosnosti gozda se sorazmerno spreminja tudi število priho- dov tovornih vozil. ------- prevoz osebja " - ...... " -H b 40 - !J 30 -.. " ;!l~ " - " - 1 2 m'lha Slika 5: Delež prometa po strukturi Figure 5: The share s of traffic by its structure --------'""~ns".!p~ort. ofpaopfa 4m'Jha Donosnost gozda Forest yie/d odvoz lesa removaf of timber prevoz materiala transport. of matsria/ 1 6 m'lha w ,-----------------------------------, *"l 50 --.1!1~ 40 -.. -E-o o ~ " 30 - 0.~ """ Q) " ~~ 20 - 10 - o 32 GozdV 51, 1993 ---------::oseb.a~o car __ ------kamion- trock kombi ···--···--···--···--···--···van 1 traktor ' · · · · · · · · · · · · · · tractor 1 4 m'lha Donosnost gozda Forest yle/d 1 6 m'lha Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom 3.4. Razčlenitev prometa po namenu in strukturi 3.4. Analyse of Traffic by its Purpose and its Structure Na podlagi do zdaj ugotovljenih podatkov o številu potrebnih prihodov vozil za oprav- ljanje del v gozdu lahko izračunamo delež posameznih prihodov vozil glede na namen prometa, kar je prikazano na sliki 4. Iz prikaza na sliki 4 lahko zaključimo naslednje: - V okviru prometa, ki ga zahteva gospo- darjenje z družbenimi gozdovi, pretežni de- lež (okoli 60 %) odpade na prevoz osebja. Z večanjem donosnosti gozda ta delež sicer pada, število prihodov osebnih vozil pa se seveda povečuje. - Delež prometa zaradi odvoza lesa znaša okoli 30% in raste z večanjem do- nosnosti gozda. - Promet zaradi prevoza materiala in strojev je skromen (okoli 8 %). Na sliki 5 so prikazani deleži prometa glede na vrsto vozil in donosnost gozda. Ugotovitve so naslednje: - Osebni avto je v celotnem prometu udeležen s skoraj 50%, delež pada z veča­ njem donosnosti gozda. - Kombi je udeležen s 15%. - Skoraj dve tretjini prometa predstav- ljajo lahka vozila (osebni avtomobili in kom- biji). - Težka vozila (kamioni) predstavljajo tretjino prometa. Delež tovornih vozil v skupnem prometu narašča z večanjem do- nosnosti gozda. 4. CESTNI PROMET ZARADI GOSPODARJENJA Z ZASEBNIMI GOZDOVI 4. THE TRAFFIC DERIVING FROM FOREST MANAGEMENT WITH PRIVATE FORESTS V Sloveniji je pretežni del gozdov v za- sebni lasti (62,4 %). Z novimi družbenimi spremembami se bo ta delež še povečal. Struktura gozdne posesti je zelo pestra, zato je razumljivo, da je tudi promet, ki nastaja zaradi gospodarjenja z zasebnim gozdom, zelo raznolik. Naši izračuni in ugotovitve skušajo zajeti povprečje obsega in strukture prometa, zato podatki veljajo za povprečne razmere, ne pa za posa- mezne primere. V zasebni gozd z namenom gospodarje- nja z njim prihajajo lastnik gozda ter osebje gozdarske organizacije. Lastnik prihaja v svoj gozd zaradi opravljanja gozdnih del (od gojitvenih del do odvoza lesa) ter zaradi sodelovanja pri tistih delih, ki jih opravlja osebje gozdarske organizacije. Gozdarska organizacija opravlja dela, ki so povezana z načrtovanjem, gradnjo gozdnih cest (de- loma tudi vlak) ter tista dela, ki jih lastnik gozda ne opravi sam oziroma v lastni režiji. Delež teh opravil je odvisen od mnogih dejavnikov, predvsem pa od družbenoeko- nomskega položaja lastnika gozda. Za pri- hod v gozd lastnik kot prometno sredstvo uporablja osebni avto ali traktor, odvisno od vrste dela. V tabeli 2 so prikazani podatki o letnem obsegu prometa, ki ga zahteva gospodarje- nje s 1000 ha gozda v zasebni lastnini. Podatki so razčlenjeni glede na izvajalca del, vrsto opravil ter donosnost gozda. K tabeli 2 je treba dodati naslednje poja- snilo: - med gojitvena dela so všteta tudi vsa opravila, povezana z načrtovanjem v go- zdu; - med druga opravila je zajeto sodelova- nje lastnika gozda pri gradnji gozdnih pro- metnic; - pri odvozu lesa za domačo uporabo smo upoštevali kamion z zmogljivostjo 9m3 ter traktor s prikolico za 3,5 m3 lesa. Razčlenitev prometa glede na vrsto opra- vil v gozdu je prikazana na slikah 6 in 7. S slike 6 lahko razberemo število prihodov. vozil v enem letu za izvedbo posameznih opravil v gozdu s površino 1000 ha, in sicer glede na donosnost gozda. število prihodov za opravljanje gojitvenih del in drugih opra- vil je le malo odvisno od donosnosti gozda, medtem ko se število prihodov za opravlja- nje sečnje in spravila ter za odvoz lesa povečuje sorazmerno s povečanjem let- nega etata. Zanimiv je tudi prikaz razmerij rned obse- gom prometa, ki je potreben za opravljanje posameznih vrst opravil v gozdu (slika 7). GozdV 51, 19g3 33 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom Tabela 2: Letno število prihodov vozil v zasebni gozd (na 1000 ha gozda) Table 2: The annual number of arrivals of vehicles to a private forest (per 1000ha of forest) Izvajalec del Vrsta opravil Vrsta vozila Donosnost gozda 1 Forest yield The executant of work Type of work Type of a vehicfe 2m3/ha 4m3/ha 6m3/ha V režiji gojitvenadela osebni avto 86 86 86 lastnika silvicu/ture car gozda traktor 36 36 36 by the forest tractor owner sečnja in spravilo osebni avto 72 144 215 fefling and skidding car traktor 107 213 318 tra et or odvoz lesa traktor s prik. 81 162 243 removal of timber tractorwith tra. kamion 23 46 70 true k druga opravila osebni avto 3 3 4 other activities car traktor 3 3 4 tractor Gozdarska gojitvena dela osebni avto 115 157 182 organizacija sifvicufture car Forestry kombi 10 10 10 organisation van sečnja in spravilo osebni avto 9 17 26 fel/ing and skiddlng car kombi 13 25 38 van traktor 5 11 16 tractor odvoz lesa kamion 45 90 135 removal of timber true k kamion s prik. 46 92 137 truck with tra. gradnja in osebni avto 62 81 100 vzdrževanje prometnic car kombi 6 8 10 buildingand van maintenance of kamion 16 19 23 forest road true k V gozdu z majhnim etatom je največ cest- nega prometa zaradi gojitvenih del, kamor smo prišteli tudi vse prihode zaradi različnih .načrtovanj v gozdu. Na gozdnih cestah, ki odpirajo zasebne gozdove z večjim etatom, prevladuje promet zaradi sečnje in spravila lesa. Za cestni promet v zasebnih gozdovih je značilno, da je razmeroma veliko pro- meta namenjenega odvozu lesa. Treba je vedeti, da za odvoz lesa, predvsem za domačo uporabo, poleg kamiona v precejš- nji meri uporabljajo tudi traktor s prikolico. Delež tega prometa bi bil še večji, če ne bi upoštevali, da lastnik gozda deloma izkori- sti prihod v gozd zaradi drugih opravil tudi za odvoz lesa, predvsem drobnejšega. Podobno kot pri družbenih smo ugotav- ljali strukturo cestnega prometa tudi pri zasebnih gozdovih, kar je prikazano na sliki 8. V prometu prevladujejo vozila za osebni prevoz, med njimi je najmočneje zastopan osebni avto (okoli 40% celotnega prometa), razmeroma malo pa je kombijev. V primer- javi z razmerami v družbenih gozdovih je v cestnem prometu v zasebnih gozdovih dosti bolj uporabljan traktor, in to kot pre- vozno sredstvo za prihod v gozd za različne namene ali kot tovorno vozilo pri odvozu lesa. V celotnem prometu je okoli 20% kamionov, med katerimi jih je približno tre- tjina kamionov s priklopnikom. 34 GozdV 51, 1993 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom 5. PROMETNA OBREMENITEV CEST ZARADI GOSPODARJENJA Z GOZDOM 5. THE TRAFFIC LOADING OF FOREST ROADS, RESULTING FROM FOREST MANAGEMENT 5.1. Letna prometna obremenitev 5.1. The Annual Traffic Loading Ker je na gozdnih cestah v primerjavi z javnimi malo prometa, prometno obremeni- tev gozdnih cest prikazujemo s številom vozil, ki v enem letu prevozijo določen odsek ceste. Glede na potek gozdnega cestnega omrežja ter značaj cestnega pro- meta, ki nastane zaradi dela v gozdu, lahko na splošno sklepamo, da je prometna obre- menitev ceste zaradi gospodarjenja z go- zdom enaka dvakratnemu številu prihodov vozil v gozd. Iz predhodne obravnave cest- nega prometa v gozdu nam je znano število . prihodov vozil glede na donosnost in lastni- štvo gozda, zato je izračun prometne obre- menitve ceste zelo enostaven. Na sliki 9 je prikazana prometna obreme- nitev ceste, ki odpira 1000 ha gozda z etatom 4 m31ha. Prometna obremenitev je prikazana posebej za družbene in posebej za zasebne gozdove. Poleg skupne pro- metne obremenitve je razvidna tudi struk- tura prometa po posameznih vrstah vozil. Na podlagi slike 9 lahko ugotovimo še naslednje: - Skupna prometna obremenitev cest v zasebnih gozdovih je za 40% večja kot v družbenih. - Struktura prometa je v družbenih in zasebnih gozdovih precej različna. - Osebni avtomobili so v obeh sektorjih lastništva prevladujoče prometno vozilo. - V obeh sektorjih lastništva je prometna obremenitev cest s tovornimi vozili (kamio- ni) zelo podobna. Prikazi na sliki 9 veljajo le za cestni promet v gozdu, ki ima etat 4 m31ha. S spremembo donosnosti gozda se spremeni tudi prometna obremenitev ceste, ki tak gozd odpira. Med donosnostjo gozda in prometno obremenitvijo ceste obstaja li- nearna odvisnost, za kar veljajo naslednje enačbe: za družbene gozdove: Y = 272,5 x+ 621 za zasebne gozdove: Y = 457,5 x + 561 Slika 6: Letno število prihodov vozil glede na vrsto opravil Figure 6: The annual number of arrivals of vehicles with regard to the type of work gojitvena dela sečnja ln spravilo odvoz lasa s/Meu/ture fs/Jing and skfdding remavaf of limbar druga opmvlta othar s.ctlvitl&S GozdV 51, 1993 35 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospoda~enja z gozdom pri čemer pomeni: Y - povprečna letna prometna obremeni- tev ceste zaradi gospodarjenja z go- zdom x - donosnost gozda 5.2. Letna transportna količina 5.2. The Annual transported Quantity Za določanje potrebne ureditve ceste ter oceno vzdrževalnih stroškov ne zadostuje samo poznavanje obsega in strukture pro- Slika 7: Delež prometa glede na vrsto opravil Figure 7: The shares of traffic by the types of work "" sečnja ln spravno - 35 - lsiJng and sklddlng --. ~ ' _ - - - - -odv;z lesa ~ 30 - -- removal oltfmber t -_:..--:::~ -m -- ' 25 - ' E "" - - gojltvana dela .. -o 20 - • . _ J!Mcultut8 ~ e ' Cl. .l!! >N " 15 - "' ~ a; .... . . . . druga opravlla c 10 - . . . . " . ....... '?ftl~~adMt1es . . . . . . . ' - o T 1 1 2 m31ha 4 m"lha 6 m'lha Donosnost gozda Forsst yield Slika 8: Delež prometa glede na vrsto vozil Figure 8: The shares of traffic by the types of vehicles 50 45 - 40 - g~ 35 - .;~ oo- ~'5 25- a~ 20 ->N .. -i~ 15 - c 10 - ' - o 36 GozdV 51, 1993 --------- •osebni avto - "'" traktor ""'"" kamion /ruci< · · · · · · · • · · · · ·traktor s pr1kol. troctorwifhs. troiler kom bl --·--·--·--·--·--·--·--·-· van Donosnost gozda Forest yfe/d 1 6 m'lha Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom meta, izraženega s številom vozil, ampak moramo upoštevati tudi maso teh vozil skupaj s tovorom. Zanima nas torej trans- portna količina. V našem primeru pod poj- mom letna transportna količina razumemo seštevek mase tistih vozil (skupaj s tovo- rom), ki v enem letu peljejo po določenem odseku ceste v eno in drugo smer zaradi gospodarjenja z gozdom. Pri naših izračunih smo upoštevali značil­ nosti vozil, ki jih najpogosteje uporabljamo v gozdarstvu: a) masa vozila: osebni avto 0,9 t Slika 9: Prometna obremenitev ceste zaradi gospodarjenja z gozdom (1000ha, etat 4m3/ha) Fjgure 9: Traffic loading of a road, resulting from forest management (1 000 ha, forest yield of 4m3/ha) '. 2,600 0 drulboni pozdovi pub/lo forea [@] zasebni gozdovi pdvst• trxest -~ 2,000 1~ 1,600 'Ci !!~ l~ 1,000 ~ soo Slika 10: Letna transportna količina (1000 ha, etat 4m3/ha) Figure 10: The annua/ transported quantity (IOOOha, forest y/eld of 4m'lha) ' 16,000 s 14,000 !e: 12,000 ~~ 10,000 il 8,000 8,000 :g~ 1! 4,000 1- 2,000 o O drulboni gozdo~ publlcfarNI ~zasebni gozdovi mm prWet• rorm skupaj osebni avto kombi 1raktor traktor s priklop. kamion IOQttttor e~r r." naw tr.)ffth nw ltl/Ck GozdV 51, 1993 37 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom kombi kamion z opremo kamion s priklopnikom traktor traktor s prikolico b) masa drugih stvari: 1 m3 povpreč. lesa 1 oseba oprema delavca 1,5t 1 o, 1 t 12,9t 4,0t 4,3t. 1 ,o t 70kg 10 kg Pri izračunih smo tudi predpostavljali, da se vsa vozila vračajo iz gozda po cesti, po kateri so se peljala vanj. Povprečna letna transportna količina je predstavljena na sliki 1 O. Prikaz velja za cesto, ki odpira 1000 ha gozda z letnim etatom 4,0 m3/ha. Ugotovitve so naslednje: - Zaradi gospodarjenja s 1 000 ha gozda z etatom 4m3/ha nastane cestni promet, katerega letna transportna količina znaša v povprečju 12.000 do 14.000 t. - Letna transportna količina je pri gospo- darjenju z zasebnimi gozdovi za 13% večja kot pri družbenih. - Na gozdnih cestah k transportni koli- čini največ prispeva tovorni promet in sicer pri odvozu lesa. Tovorna vozila (kamioni) so med vsemi vozili, ki nastopajo v prometu na gozdni cesti, najtežja in to brez tovora ali s tovorom, saj npr. kamion s priklopni- kom, naložen z lesom, tehta kar 31 t. Vožnje tako težkih vozil zahtevajo solidno utrditev vozišča, na slabo utrjenih cestah ali v neugodnih vremenskih razmerah pa po- vzročajo hude poškodbe na vozišču. - Odvoz lesa iz družbenih gozdov z etatom 4m3/ha predstavlja kar 87 %, odvoz iz zasebnih gozdov pa 76% letne trans- portne količine. Ko obravnavamo cestni promet, ki ga zahteva gospodarjenje z gozdom, je treba upoštevati tudi sezonska nihanja prometa. Prav sezonska dinamika pa je precej dru- gačna v prometu na cestah, ki odpirajo družbene gozdove kot na tistih, ki odpirajo zasebne gozdove. V družbenih gozdov.ih poteka delo precej enakomerno vse leto, le v zimskem času se dejavnost zmanjša. V zasebnih gozdovih (to velja za delo lastni- kov gozdov), je sezonsko nihanje očitno, 38 GozdV 51, 1993 saj se kažeta dva izrazitejša maksimuma, in sicer spomladi od marca do konca maja ter jeseni od septembra do konca novem- bra. Z vidika varovanja prometnic je pove- čan promet neugoden v spomladanskih mesecih, ko so ceste, posebno slabše utrje- ne, zaradi razmočenosti slabo nosilne in v takih primerih lahko prihaja do nevarnih poškodb vozišča. 6. DIAGRAM PROMETNE OBREMENITVE CEST 6. THE DIAGRAM OF TRAFFIC LOADING OF FOREST ROADS Na podlagi dobljenih podatkov o obsegu in strukturi prometa, ki ga zahteva gospo- darjenje z gozdom, lahko izdelamo za po- samezno cesto v gozdu ali za celotno cestno omrežje diagram prometne obreme- nitve. Na sliki 11 je prikazan primer takega diagrama za cesto skozi gozd, na katero se priključi krajša .cesta kot stranski. krak. V koordinatnem "sistemu diagrama na abs- cisi pr~dstavimo tlorisno dolžino ceste, na ordinati pa seštevek tiste površine gozda, ki jo cesta odpira od konca ceste do točke (na primer točka A na sliki 11 ), na kateri ugotavljamo prometno obremenitev. Ko na kateri koli točki na cestnem omrežju po- znamo kumulativo površine gozda, lahko za izbrano točko ugotovimo prometno obre- menitev ceste, če poznamo obseg prometa, ki ga zahteva gospodarjenje na 1 ha gozda z znanim etatom in lastništvom. Prometna obremenitev ceste od konca ceste proti izhodu iz gozda (točka D na sliki 11) postopoma narašča, z vsakim priključ­ kom stranske ceste pa se skokoma poveča (točka C). Seveda diagram prometne obre- menitve ceste predstavlja le povprečne vrednosti v daljšem ča"sovnem obdobju, ki pa se lahka precej razlikujejo od dejanske obremenitve na posameznem odseku ceste in v krajšem časovnem obdobju. Na splošno lahko rečemo, da je pro- metna obremenitev cest zaradi gospodarje- nja z gozdom zelo majhna. Da bi jo lahko primerjali s prometno obremenitvijo javnih cest, smo podrobneje proučili gozdno cest- Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom no omrežje v gorskem predelu, za katerega veljajo naslednji podatki: - površina gozdov - dolžina cestnega omrežja - gostota cest - število cestnih odsekov - povprečna dolžina odseka - povprečna površina gozda, 1658 ha 32,5km 19,6m/ha 23 1413m ki ga odpira en odsek 72,1 ha - srednja kumulativna površina gozda v enem odseku 311,4 ha S predpostavka, da je v obravnavanem predelu 35% družbenih in 65% zasebnih gozdov (s 4,5 m3/ha in 3,3 m3/ha letnega etata, kot je veljalo v letu 1990 za pov- prečne razmere v Sloveniji), potem lahko na osnovi prejšnjih podatkov izračunamo povprečno (letno) prometno obremenitev gozdne ceste, ki znaša 621 vozil. Po poročilu Republiške uprave za ceste (Promet 90) je bila leta 1990 v Sloveniji povprečna (dnevna) prometna obremenitev regionalne ceste 1481 vozil. Prometna obremenitev je prikazana s povprečnim letnim dnevnim prometom (PLDP), izraže- nim s številom vozil. Prometne obremeni- tve lokalnih cest na republiški ravni žal ne ugotavljajo. Slika 11: Diagram prometne obremenitve ceste Figure 11: Diagram of the traffic loading of a road Primerjava prometa na regionalni in goz- dni cesti pokaže, da je povprečna prometna obremenitev gozdne ceste 870-krat manj- ša, če na njej upoštevamo Je promet zaradi gospodarjenja z gozdom. Ko proučujemo to vrsto prometa, ne smemo pozabiti, da se po daljšem obdobju spremenijo tako obseg in struktura kot teža vozil. Promet osebnih vozil (osebni avto, kombi) se je v preteklosti hitro povečeval, dosegel določeno stopnjo in bo v bodoče Je počasi naraščal. Pri tem je treba pojasniti, da takšen razvoj velja Je za promet, ki nastaja zaradi prihajanja na delo v gozd, ne velja pa za ves ostali osebni promet na gozdnih cestah, kajti ta se bo z dviganjem življenskega standarda, z več prostega časa in večjo potrebo po rekreaciji še nada- lje povečeval. Drugače je s tovornim prometom. Zaradi postopnega povečevanja nosilnosti tovor- nih vozil ob približno ustaljeni količini prepe- ljanega lesa število vozil že nekaj časa upada. Zmanjšuje pa se tudi letna trans- portna količina, saj enako količino lesa lahko odpelje manjše število kamionov z večjo nosi/nostjo. Seveda pa močno na- rašča obtežba cest pri posamični vožnji GozdV 51, 1993 39 Andrej DOBRE: Prometna Obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom zaradi povečevanja teže tovornih vozil, in sicer pri polni vožnji. Navedena dejstva ponazarjajo podatki, ki prikazujejo razmere v Sloveniji pri odvozu lesa iz družbenih gozdov v zadnjem dvajsetletnem obdobju: zaradi odvoza lesa. Iz gozda odpeljejo 66% lesa kam ioni s priklopnikom, 34% lesa pa kam ioni brez priklopnika. Zaradi gospodarjenja z družbe- nimi gozdovi v povprečju v enem letu pripel~e v gozd s površino 1000 ha in neto etatom 4 m /ha 856 vozil, od tega je 48% osebnih avtomobilov, 34% kamionov, 15% kombijev. Stanje leta 1970 1990 - Nosilnost povprečnega tovornega vozila za odvoz lesa iz gozda 7,1 t 27,11 423 15,51 39,91 194 54% 32% - Transportna količina pri eni prazni in polni vožnji povp. tovornega vozila - Letno število vozil pri odvozu lesa s 1000 ha z etatom 3m3/ha - Zmanjšanje obsega prometa pri odvozu lesa - Zmanjšanje letne transportne količine pri odvozu lesa - Povečanje transportne količine pri eni prazni in polni vožnji povprečnega tovornega vozila 47% - Povečanje prometne obtežbe ceste pri polni vožnji povprečnega tovornega vozila 62% Iz gornjih podatkov sledi, da se je v Sloveniji tovorni promet pri odvozu lesa iz družbenih gozdov v zadnjih dvajsetih letih po obsegu (številu vozil) zmanjšal za dobro polovico, po letni transportni količini pa za dobro tretjino. V naslednjem desetletnem obdobju ni pričakovati bistvenih sprememb pri obre- menitvah cest zaradi tovornega prometa pri odvozu lesa. Večje spremembe v pro- metu bodo verjetno nastale na posameznih cestnih omrežjih lokalnega značaja zaradi lastniških in tržnih sprememb. POVZETEK Za pravilno načrtovanje posamezne ceste, iz- biro najustreznejših tehničnih elementov promet- nice je potrebno poznati predvideni promet po njej, in to njegov obseg, strukturo in časovno dinamiko. Poznavanje prometa omogoča tudi pre- sojo vplivov prometa na okolico prometnice. V sestavku je obravnavan le cestni promet, ki ga zahteva neposredno gospodarjenje z gozdom. Podatke o prometu na javnih cestah zbirajo s štetjem prometa, v našem primeru smo do podat- kov prišli posredno z anketo v osmih gozdnih obratih. Zaradi različnega načina prihajanja na delo v gozd in različnega načina odvoza lesa smo posebej obravnavali cestni promet v družbenih in v zasebnih gozdovih. V družbenih gozdovih glede na namen prihoda v gozd ločimo tri vrste prometa: prevoz osebja, prevoz materiala in orodja ter odvoz lesa. Pri prevozu osebja prevladujejo osebni avtomobili, teh je okoli BO%, kombijev je okoli 20 '%. V celotnem prometu je okoli 60% osebnega prome- ta, 1 O% prevozov materiala in 30% prometa 40 Gozd V 51, 1993 V zasebnem gozdu je cestni promet precej drugačen kot v družbenih gozdovih, tako po obsegu kot po strukturi in časovni dinamiki. Last- nik gozda je v povprečju v cestnem prometu udeležen s 58%, gozdarske organizacije pa s 42%. V celotnem cestnem prometu prevladujejo osebni avtomobili (41 )podkupuje« določene skupine Zfl njihovo podporo); - uravnavanju konfliktov • (materialne spodbude v primerjavi z zapovedmi in pre- povedmi povzročajo manjše družbene kon- flikte, saj močnejše interesne ali politične skupine ne uveljavljajo zgolj politične pre- moči ampak prevzemajo tudi določene ma- terialne dolžnosti na interesnih področjih); - ustvarjanju splošnih pogojev za delo- vanje družbe (politični sistem naj bi pospe- ševal ugodne in zaviral za razvoj družbe neugodne razmere, predvsem nepopolnost trga, ki ne zagotavlja zadostne količine dobrin s pozitivnimi eksternimi učinki). 1.3. Sistem materialnih spodbud 1.3. The System of Subsidies Sistem materialnih spodbud lahko opre- delimo kot medsebojno delovanje: nepo- sredno prizadetih lastnikov gozdov, nosil- cev subvencijske politike in programa mate- rialnih spodbud. Sistem materialnih spodbud mora upo- števati celovitost povezav med posamez- nimi področji družbenega delovanja. Tako lahko na materialne spodbude v gozdarstvu zelo močno vplivajo materialne spodbude v kmetijstvu in interesi kmetijstva nasploh.' * Kmetijske subvencije v Evropski gospodarski skupnosti so zelo zmanjšale interese za subvenw cije v gozdarstvu, predvsem za pogozdovanje mejnih kmetijskih površin. Gozd V 51, 1993 45 Milan ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Prav tako je treba upoštevati specifičnost gozdnega dela ter velikopovršinski značaj gozdne proizvodnje, ki močno vpliva na socialno in ekonomsko moč določenih ob- močij, ki so mnogokrat manj razvita. Osnovni problem materialnih spodbud, kot državnih izdatkov, je njihova učinkovi­ tost. Proces, v katerem se določijo cilji spodbud, vrste in višine, mora odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja (HUM- MEL 1984): - ali so cilji materialnih spodbud dovolj jasno opredeljeni, - ali so določene prioritetne dejavnosti, - kakšne so možnosti za uspeh material- nih spodbud. Za uspešnost materialnih spodbud je treba ugotoviti: - kako je mogoče lastnike najučinkovi­ tejše usmeriti v določeno aktivnost, - katere materialne spodbude bodo naj- učinkovitejše v primerjavi s stroški, - katere materialne spodbude bodo vpli- vale na donosnost gozdov in gospodarsko uspešnost gozdarstva in s tem na postopno zmanjševanje odvisnosti od materialnih spodbud. Celoten sistem materialnih spodbud mora zagotoviti trajen interes lastnikov go- zdov, da izvajajo z gozdnogospodarskimi načrti opredeljene aktivnosti. Dolgoročni in- teres lastnikov se poveča, če tudi sami prispevajo (soudeležba) ali denar ali delo za določen projekt. Po končanem sofinan- ciranju lahko zagotovi lastnikov interes tudi ))nadzor(( nad projektom in svetovanje go- zdarske službe. Interes lastnikov lahko spodbudijo tudi neformalne oblike sodelo- vanja z lastniki, kot so npr. tekmovanja ali častna priznanja za uspešno nadaljevanje projektov. V gozdarstvu je težko izmeriti kratko- ročne in neposredne učinke materialnih spodbud. Zato je oblikovanje višine držav- nega proračuna, namenjenega materialnim spodbudam, predvsem rezultat političnega procesa oblikovanja proračunske in pose- bej gozdarske politike. V tem procesu na- stopajo kot nosilci političnega vpliva na področju materialnih spodbud (KROTI 1986): 46 GozdV 51, 1993 - politične stranke, - Uavna) gozdarska služba, - združenja lastnikov gozdov. Vsak izmed nosilcev na specifični način sodeluje v političnem procesu zagotavljanja ter razdeljevanja sredstev, pri čemer si prizadeva zadovoljiti svoje interese. Kome- njenim nosilcem lahko dodamo tudi druge organizacije, ki imajo interes sodelovati pri sistemu materialnih spodbud. Predvsem so to nevladne organizacije, kot so npr. zdru- ženja lesnopredelovalne industrije, okolje- varstvenih organizacij, kmetov, lovcev ipd. 1.4. Evropska gospodarska skupnost 1.4. European Economic Community Eden pomembnih, če ne najpomemb- nejši cilj držav Evropske gospodarske skup- nosti pri spodbujanju gozdarstva, je pove- čanje gozdne proizvodnje (BRANDL in drugi 1987), saj same ne morejo pokriti potreb po lesu z lastno proizvodnjo. Drugi cilji so dodatna delovna mesta, vzdrževanje lastniške strukture, rekreacijska vloga go- zdov, nega krajine in varstvo narave. Osnovni problem pri subvencioniranju v večini držav je, kako doseči z omejenimi sredstvi čim večje učinke pri doseganju ciljnih usmeritev. Skupne ugotovitve razi- skave o delovanju denarnih spodbud na podlagi r~oročil iz posameznih držav EGS so: - denarne spodbude so učinkovitejše, čim večja je lastniška enota (skupnost); - upoštevati je treba, da so gozdovi za večino lastnikov gozdov le rezerva kapitala; - na veliki posesti so stroški veliki, zato je tudi velik interes lastnikov gozdov, da gospodarijo s kapitalom; - poleg neposrednega financiranja je zelo pomembno tudi svetovanje; - spodbude na veliki posesti so uspeš- nejše, zato jim je treba dati prednost; - na manjši posesti kljub spodbudam ni mogoče doseči gospodarskega dobička; - neizogibna je kontrola države; - pri nenamenskr uporabi je potrebno vračanje sredstev; - potreben je diferenciran pristop glede na različne pogoje (vrsta lastnine, rastišč, skupne gospodarske pogoje ... ) ; Milan $!NKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove - premalo znanj o mehanizmu in vplivu spodbud na gospodarjenje z gozdovi. Na spodbude gozdarstvu pomembno vpliva stanje v kmetijstvu oziroma usmeri- tev kmetijske politike EGS. Politika EGS pri subvencioniranju je usmerjena predvsem v pospeševanje pro- dukcije lesa oziroma zmanjševanje (nado- meščanje) kmetijskih površin, ne upošteva pa drugih funkcij gozda in s tem izenačuje kmetijsko in gozdno proizvodnjo (MIE- GROT 1990). 2. MOŽNE REŠITVE POLITIKE MATERIALNIH SPODBUD ZA VLAGANJA V GOZDOVE V SLOVENIJI 2. POSSIBLE SOLUTIONS OF SUBSIDIES POLICY FOR THE INVESTMENTS IN FORESTS IN SLOVENIA S predvidenimi spremembami ureditve gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji bodo lastniki gozdov neposredno prevzeli odgo- vornost tudi za vlaganja v gozdove. Name- sto nekdanjega sistema vzajemnosti pri zbiranju sredstev za vlaganja v gozdove, bo po predlogu Zakona o gozdovih uveljav- ljena neposredna materialna odgovornost lastnikov gozdov za tovrstna vlaganja. Ker mnogi lastniki gozdov: - niso zainteresirani za redna vlaganja v gozdove, saj je njihova navezanost na gozd majhna; - nimajo denarja za vlaganja v gozdove; - niso usposobljeni za gozdno delo; država predvideva neposredno mate- rialno pomoč lastnikom zasebnih gozdov pri vlaganju v gozdove. Pri materialnih spodbudah za vlaganja v gozdove je treba upoštevati: - javni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov, zlasti pa njihovih ekoloških in socialnih funkcij; - potrebo, da država zasebnim lastni- kom gozdov vsaj deloma nadomesti omeji- tve, ki jim jih nalaga zaradi zavarovanja javnega interesa za gozdove; - interes države, da materialno pomaga določenim socialnoekonomskim skupinam· lastnikov gozdov. Ker nir:namo lastnih izkušenj, se je pri oblikovanju kriterijev za materialne spod- bude treba naslanjati na tuje. Poleg že prikazanih tujih izkušenj naj navedemo še nekatera izhodišča: - z ustreznimi pravnimi instrumenti je treba zagotoviti namensko porabo sred- stev, - potreben je diferenciran pristop glede na različne pogoje (vrsta lastnine, rastišč, skupne gospodarske pogoje ... ), - povečati je treba znanja o mehanizmu in vplivu spodbud na gospodarjenje z go- zdovi, - sistem materialnih spodbud naj bo do- ločen tudi v zakonu o gozdovih. Pri obliko- vanju pričujočega predloga sistema mate- rialnih spodbud v Sloveniji smo upoštevali določila predloga zakona o gozdovih (okto- ber 1992), ki se smiselno nanašajo na področje materialnih spodbud. Pri določanju višin materialnih spodbud nastopi temeljno nasprotje med zakonskimi določili in možnimi materialnimi spodbuda- mi, ki izhaja iz dejstva, da so s predvidenim gozdnogojitvenim načrtom predpisana vla- ganja v gozdove za lastnika obveznost. Zakaj potem sploh spodbujati nekaj, kar je predpisano? V takih razmerah lahko sistem materialnih spodbud opravičujemo pred- vsem s političnimi razlogi (zagotoviti spre- jemljivost omejitev in zahtev pri gospodarje- nju z zasebnimi gozdovi ter porazdelitev stroškov vlaganj v gozdove med vse člane družbe). Sistem in program materialnih spodbud se bo moral oblikovati v procesu oblikova- nja gozdarske politike. V tem procesu bi morali sodelovati vsi, ki imajo interes za kakovostno gospodarjenje z gozdovi (in so tudi pripravljeni žrtvovati materialna sred- stva), oziroma tisti, ki sodelujejo pri obliko- vanju družbeno verificiranih ciljev gospo- darjenja z gozdovi ter seveda neposredni izvajalci oziroma lastniki gozdov. Sodelova- nje pri oblikovanju gozdarske politike nam- reč ni zgolj pravica ampak tudi odgovor- nost. Za določanje višine materialnih spodbud bi bilo primerno določiti delež stroškov, ki jih pokrije država. Razlogi za tak način določanja materialnih spodbud so: hetero- GozdV 51, 1993 47 Milan SIN KO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Tabela 2: Predlo~ materialnih spodbud za vlaganja v gozdove v Sloveniji Table 2: The sugge tion of Subsidies for the lnvesting in Forests in Slovenia Značaj gozdov in poudarjenost funkcij The Forest Character and the Accentuation of Functions ·;; ·;; .c E o o :;; " ." ." • .c N 1:l N 1:l • ·~ ~ ·c ·a .E o o ~ o ~ ti O> ~ " ·;; o ·u o ·c OJ Ul ·c o ]i Vrsta del Ukrep ~ o~ -c o o ." o o ." -o- ~ o ~ Work type Measure g >'(3.2 g ·-··§Ul N~ .c o ;; ~ N2::::Jčtl NE ::::1 c o~ " o O>.'? E o '§ ·e =m-eE ·o ro-g2 o o 0..~ is..~ ·;:: c ·-..cc ID c..E o..= Cii2 > :=.;- ·.::- 8 Ul o o ii5"5 o ·ru.._ E >O o><.>• .gi 'tf aJ.§ CN.CO cE~;= 22 -cO'tr.iUJ NE(!)«! :::l~wo gJ ~.5:§ ~ o.§':§ ~·J: O_cQ~ o c: ..c!:: ...J..Ct--3 _JNt--3: C!J ou. «! o.. .2 t- .a 2 3 4 5 6 7 Obnova gozdov Forest regeneration D,M 30 50 100 100 40 Spopolnjevanje lnterplanting D,M 30 50 100 100 40 Nega mladja D 60 60 100 100 BO Tending of young trees Nega gošče D 60 60 100 100 BO Tending of saplings > Prvo redčenje D 60 60 100 100 BO First thinning Drugo redčenje PC-PS Second thinning Obžagovanje vej iglavcev The pruning of conifers' branches D 50 50 100 100 50 Varstvo gozdov Forest protection: D,M BO 90 100 100 90 preventivno varstvo gozdov preventive forest protection M varstvo gozdov pri izkoriščanju gozdov forest protection in M forest exploatation varstvo gozdov pred divjadjo M forest protection against the game mehansko M mechanical · kemično M 20 20 100 100 20 chemical Premene K,M 50 50 100 100 50 Conversions indirektna indirect direktna direct Sanacija gozdov The improving of forests' health condition poškodovanih zaradi emisij affected by emission D,M 90 90 100 100 90 poškodovanih zaradi divjadi affected by the game D,M 90 90 100 100 90 poškodovanih zaradi ujm affected by the weather D,M 70 70 100 100 70 48 GozdV 51, 1993 Mnan SJNKO; Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Nakup gozdu prilagojenih delovnih sredstev The purchase of working means adapted to the forest Vzdrževanje gozdnih cest Maintenance of forest roads Gradnja gozdnih cest Forest road construction Obnova pogorišč Reconstitulion of the are as dest roy ed by fire Sanitarne sečnje Sanitary cuttings Protierozijska zaščita Antierosion protection Okrajšave v tabeli: Abbreviations in the table: D - subvencija v denarju subvention in money M - subvencija v materialu subvention in kind K - kredit credit 2 K K D,M D D,M 3 4 5 6 7 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 NS - razlika med stroškom proizvodnje v normalnih in izrednih razmerah the difference between the production costs attained in normal and ubnormal production condition PC-PS- razlika med prodajno ceno in proizvodnimi stroški the diHerence between the set!ing price and production costs genost gozdov v Sloveniji in s tem stroškov, ki nastanejo pri posamezni vrsti del v go- zdovih ter tudi omejena proračunska sred- stva. Tak sistem pa bo potreboval inten- zivno sodelovanje javne gozdarske službe, ki pa se ne sme izroditi v nepotrebno administriranje. Sistem materialnih spod- bud mora biti pregleden in razumljiv. Oblikovan je lahko kot dvovhodna tabela z višinami subvencij, glede na vrsto del in značaj gozdov. Socialnoekonomski položaj lastnika ter velikost gozdne posesti je mo- goče uporabiti kot korektiv. Država bi subvencionirala z denarjem, v naravi ali s posojili. Davčne olajšave so zaradi specifičnega slovenskega davčnega sistema premalo učinkovit instrument. Posamezna oblika materialnih spodbud je odvisna od interesa države za izvedbo določenih del in značaja investicije glede na to, ali prinaša lastniku kratkoročne ozi- roma vsaj srednjeročne neposredne mate- rialne koristi. S posojili z različnimi obrest- nimi merami in odplačilnimi dobami bi sub- vencionirali dela, ki imajo neposredne eko- nomske koristi (redčenja, gozdne ceste ... ). Osnova za določitev višine subvencij so lahko celotni stroški ali nadstroški pr'1 tistih delih, ki prinašajo ekonomske koristi (npr. redčenja). Pri tem je treba raziskati, kakšen je vpliv materialnih spodbud na druge pa- noge (npr. lesnopredelovalno industrijo) in konkurenčnost slovenskega gozdnega (in lesnopredelovalnega) gospodarstva v med- narodni trgovini. Gospodarjenje z gozdovi je racionalnejše na večjih površinah, zato bi lahko država s posojili omogočala nakup gozdov zasebni- kom zaradi zaokroževanja gozdne posesti. V tabeli 2 je predstavljen predlog mate- rialnih spodbud za vlaganja v gozdove v Sloveniji, in sicer v obliki dvovhodne tabele, kjer je en vhod vrsta del, drugi pa značaj gozdov in poudarjenost funkcij. Poseben stolpec je namenjen določitvi oblike sub- vencije, ki je lahko v denarju, materialu ali posojilu, in sicer za določen delež celotnih stroškov oziroma razliko med proizvodnimi stroški ter prodajnimi cenami pridobljenih gozdnih sortimentov. GozdV 51, 1993 49 Milan SINIsa- mo(< 40-odstotnim subvencioniranjem zavi- rali težnje po umetni obnovi. Pri spopolnje- vanju bi veljali enaki deleži. Nega mladja in gošče je tesno povezana z umetno in naravno obnovo. Zaradi dolgo- ročnosti bi morali biti znani pogoji za sub- vencioniranje začetnih gojitvenih ukrepov že pri začetku umetne obnove. Tako bi v večini primerov obnovo in gojitvena dela v mladju in gošči obravnavali kot celoto. S tem bi bil poudarjen dolgoročen interes države za sodelovanje. Subvencije za nego mladja, gošče ter piVo redčenje bi znašale v gozdovih brez omejitev gospodarjenja 60% (v denarju) in 80% v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami. Razlika je posledica večjega interesa po kakovosti opravljenih del v go- zdovih s poudarjeni mi socialnimi funkcijami, ter tudi kot »Odškodnina« zaradi rabe go- zdov. Pri drugem redčenju že pričakujemo do- ločene količine gozdnih sortimentov, katerih cena pa je lahko nižja od proizvodnih stro- škov. Tako bi država pokrivala razliko med prodajno ceno in proizvodnimi stroški. Oboje bi bilo določeno s standardi na državni ravni, pri čemer bi bila možna odstopanja, npr. po območjih, če bi se ugotovile bistvene razlike tako med cenami kot proizvodnimi stroški. Varstvo gozdov je področje gospodarje- nja z gozdovi, kjer je potreben integralni pristop, kar zajema primerno velikost ter zaokroženost gozdnega območja. Tako lahko na večji površini varstvo gozdov izva- Milan ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove )aJO predvsem izvajalska podjetja, ki jih financira država neposredno na podlagi razpisov in dolgoročnih pogodb. S subven- cijami v denarju (npr. lupljenje iglavcev) in materialu (npr. lovne pasti za lubadarje) pa spodbuja tudi preventivno varstveno dejav- nost lastnikov gozdov. Za varstvo gozdov pri izkoriščanju gozdov bi spodbujala država uporabo varovalnih sredstev, ki pre- prečujejo poškodbe dreves pri· spravilu. Take pripomočke bi posredovali revirni go- zdarji lastnikom gozdov v brezplačno upo- rabo za določen čas. Varstvo gozdov pred divjadjo naj bi zago- tavljali predvsem tisti, ki imajo koristi od (previsokega) staleža divjadi. S subvencio- niranjem v materialu v višini 20% celotnih stroškov bi država spodbujala tudi vključe­ vanje lastnikov. Premene so gozdnogojitven! ukrep, s katerim zagotavljamo dolgoročno poveča­ nje gozdne proizvodnje z učinkovitejšo iz- rabo rastiščnih potencialov. Cilji premen so povezani predvsem s pričakovanim večjim donosom, tako v količinskih kot denarnih merilih. Pričakovane ekonomske koristi so razlog, da bi premene spodbujali s posojili ter subvencijami v materialu (sadike, gnoji- lo, zaščitna sredstva). Krediti bi bili dolgo- ročni ter obrestovan! s primerno (za kredi- tojemalca stimulativno) obrestno mero. Mo- žen bi bil odlog vračanja kredita v prvih letih po osnovanju novega sestaja zaradi soraz- merno poznih pričakovanih donosov. Kredi- tojemalec bi moral zagotoviti namensko rabo (npr. soudeležba lastnika v obliki kav- elje) in vračanje kredita (npr. hipoteka, za- varovanje) ter nadzor nad izvajanjem del. Pri sanaciji gozdov bi sodelovala država z denarjem in materialnimi sredstvi. Udele- žba države bi bila pri sanacijah zaradi emisij in divjadi poškodovanih gozdov so- razmerno visoka (do 90 %), kar je posledica objektivne odgovornosti celotne družbe pri nastanku za gozd negativnih razmer. Pri sanaciji gozdov, poškodovanih zaradi na- ravnih ujm, bi bila stopnja udeležbe države manjša zato, ker se pri ujmah pridobijo določene količine gozdnih sortimentov, ki jih je mogoče prodati in tako pridobiti del sredstev za obnovo gozdov. Vendar bi bila zato potrebna posebna dejavnost države za uravnavanje resnega trga (subvencije za stabiliziranje trga gozdnih sortimentov), da bi bila cena gozdnih sortimentov pri- merno visoka. Razlog za manjšo udeležbo države bi bilo tudi spodbujanje pričetka uporabe zavarovanja tudi v gozdarstvu. Nakup gozdu prilagojenih delovnih sred- stev bi pospeševala država s kreditiranjem tako zasebnih lastnikov gozdov kot izvajal- cev gozdnih del - izvajalska podjetja. Po- jem delovna sredstva se nanaša tako na delovna sredstva v izkoriščanju gozdov kot tudi gojen ju gozdov ter drugih delih v gozdu. Določanje primernosti za delo v gozdu bi bila naloga strokovne organizacije, ki bi podeljevala )>certifikate« delovnim sred- stvom za delo v gozdu. Prednost pri kredi- tiranju bi imeli izvajalci z zadostnim obse- gom zagotovljenega dela (tako po pogod- bah kot tudi v lastnem gozdu). Sredstva za gradnjo gozdnih cest bi za- gotavljala država v celoti v okviru programa odpiranja gozdov z gozdnimi cestami. Po- sameznim lastnikom (ali združenim lastni- kom), ki bi želeli pospešiti odpiranje svojih gozdov (gozdne ceste in tudi vlake) bi bili namenjeni krediti (do 60% investicijskih kreditov) s primernimi kreditnimi pogoji. Sredstva za obnovo pogorišč bi zagotav- ljala država, lastnikom pa bi nadomestila stroške obnove v celoti v potrebnem mate- rialu in denarju za opravljeno delo. Država bi pokrila nadstrešek pridobivanja gozdnih proizvodov iz sanitarnih sečenj. Nadstrešek nastane zaradi poseka manjše količine dreves, kot je potrebno za gospo- darno gozdno proizvodnjo. Pristojni organ bi določil normative za določanje nadstre- ška. Pri zagotavljanju sprotnega izvajanja sanitarnih sečenj z materialnimi spodbu- dami se zastavlja vprašanje, v kakšni meri tak pristop zmanjšuje interes lastnikov za preventivno dejavnost varstva gozdov. Protierozijsko zaščito in varstvo požarno ogroženih gozdov (protipožarna straža, ga- šenje požarov, gradnja in vzdrževanje pro- tipožarnih zidov, vzdrževanje protipožarnih presek, postavljanje opozorilnih tabel) prav tako uvrščamo med gozdnogospodarske dejavnosti, ki bi jih lastnikom v celoti sofi- GozdV 51, 1993 51 Mi!an ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove nancirala država. Sodelovanje države pri izvajanju protipožarnega varstva gozdov ne bi bilo usmerjeno neposredno k lastniku, ampak posredno - izvajanje varstva po- žarno ogroženih gozdov je lahko dejavnost zavoda. VIRI 1. Aalde, O., 1991. Tools of forest policies: legislation, financial and fiscal incentives. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Aevue forestier Francaise. Nancy, s. 145-154. 2. 1988. Forestry policies in Europe. FAO fore~ stry paper 86. Rim. 3. Glueck, P., 1988. Forst~ und Holzwirt~ schaftspolitik. Universitat fUr Bodenkultur. Dunaj. 4. Harou, P., Brandl, H., Steinlin, H., 1987. FOrderung der privaten Forstwirtschaft in den L8ndern der EG. Allg. Forst.~u. J.~Ztg., 158, 10, s. 183-186. 5. Hummel, F. C., 1984. Institution and admini- stration. v Forestry Policy (ed. Hummel, F. C.). Martinus Nijhoff/ D. W. Junk Publisher. Hague, s. 23(}--232. Foto: mag. Janez černač 52 GozdV 51, 1993 6. Krott, M., 1986. Grundfragen der forstlichen FOrderunspolitik. Cbl. ges. Forstwesen. 103, 4, s. 21 (}--227. 7. Miegrot, 1990. Die Europ8.ische Gemein~ schaft und die Forstpolitik. Gradivo s predavanja v Ljubljani. 8. Pardo, R. D., 1991. Formulating policies for sustainable forestry development. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Revue forestier Francaise. Nancy, s. 99-105. 9. Plochmann, R., 1982. FOrderung als forst~ politisches Instrument. Forstwissenschaft Cen~ tralblaH. 101, 4, s. 238. 1 O. 1990. Podlage za oblikovanje nacionalne gozdarske politike. BF. Vtozd za gozdarstvo. Ljubljana. 11. 1992. Predlog zakona o gozdovih. Poroče~ valec Skupščine Republike Slovenije, 15. 1 O. 1992. 12. Rop, T., 1992. Državni izdatki in gospodar~ ska rast. IB revija 1 ~2, Ljubljana, s. 3-1 O. 13. Schmithuesen, F., Montalambert, M. R., 1991: Current trends in forest policies. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Aevue forestier Francaise. Nancy, s. 9-18. 14. Spencer, M., 1977. Contemporary Micro- economics. Worth Pub!ishers, Inc. New York. GDK: 903 Sporočilo slovenski gozdarski javnosti Dne 9. 1. 1993 sta Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v časopisu DELO ob- javila svojo oceno dogajanj v odnosih poli- tike do gozdarske stroke v R Sloveniji. Ker gre za sporočilo z elementi strategije, sma- tramo, da mora biti slovenska gozdarska stroka seznanjena z avtentičnim besedilom te ocene, ki so jo uredniki sobotne priloge objavili v trač rubriki ''Pisma bralcev« (kar tudi potrjuje nekatere ugotovitve v tej oceni, ki pravijo, kako neustvarjalna je današnja slovenska družba v sinhronizaciji političnih in državnih interesov). Direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Marko Kmecl, dipl. ing. gozd., oec. ter Predstojnik Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete Prof. dr. Franc Gašperšič Slovenski javnosti, slovenskim kmetom, predvsem pa slovenski politiki V letu 1992 so se (predvsem) v sobotnih prilogah vrstila različna mnenja o gozdovih in gozdarstvu v Sloveniji. Posebna značil­ nost teh prispevkov je bilo brezglavo napa- danje gozdarjev, ki so jih nekateri veliki vodje današnje politike obravnavali največ­ krat kot rdeče oprode in izkoriščevalce slovenskih gozdov ter bolj ali manj uspešno samobranjenje napadanih gozdarjev. Res- nici na ljubo - kakšnih drugih udeležencev v teh razpravah skorajda ni bilo. Na glas in potihem so mnogi pričakovali pa tudi zahtevali mnenje slovenske gozdar- ske stroke z najvišjih mest - Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter Biotehni- ške fakultete, Oddelka za gozdarstvo. Slovenska gozdarska stroka se je po drugi svetovni vojni šele promovirala kot nacionalna gospodarska, socialna in druž- bena dejavnost. Zelo kmalu pa se je na osnovi svetovnih, zlasti pa evropskih stro- kovnih izkušenj uveljavila, kot absolutno nacionalno samostojna, na sodobnih teo- retskih podmenah uveljavljana aktivnost. Znana so izhodišča, ki so jih gozdarji branili in ubranili, tudi pred politiko in pred apetiti -lastnimi in lastnikov gozdov. (Mimogrede: slednji so obvladovali prek 50% slovenskih gozdov, kar je eden najvišjih lastninskih razmerij v korist zasebnih gozdov v Evropi sploh!) Ta izhodišča so sistemska: sona- ravnost v gospodarjenju z gozdovi, trajnost v donosih, multifunkcionalnost gozdov, v katerem sta lastnina in les sicer pomembna opredeljevalca strategije nacije do te nacio- nalne dobrine; nikakor pa ne najpomemb- nejša, in še - gozdno gospodarstvo je pomembna koherentna sestavina gospo- darskega podeželskega sistema, ki je v tako pestri ekosistemski in tako razdrobljeni podeželski gospodarski strukturi izjemnega pomena. Ta vloga gozdarstva je zlasti od- ločilna na področjih, kot so: Gorenjska, Pohorje, Savinjska dolina, Koroška, Kočev­ sko, Tolminsko, Kras itd. Gozdarstvo pri teh izhodiščih v preteklo- sti ni poklekalo niti pred politiko (slovensko, še manj jugoslovansko) niti pred stroko (nemško šolo najvišjih donosov). Tu si slo- venski gozdarji nimajo kaj očitati, še manj, da bi jim lahko drugi, še zlasti ne taki, ki so pridno izkoriščali vse ugodnosti prejš- njega sistema, tudi partijske - sedaj pa tožijo in sodijo. Inštitut in fakulteta se doslej nista oglaša- la, ker na pisanje politikov ni bilo mogoče odgovarjati. Njihova pisanja so bila tako zelo neurejena, sprenevedava, do absur~ dav spolitizirana in ideološko izključujoča, da je bil pogovor preprosto nemogoč. "Re- snice((' ki so jih ponujali v imenu demokra- GozdV 51, 1993 53 cije predvsem Zagožen, Podobnik in Oman, so ideološko izključevale vsakršen odgovor ali dogovor. Gre za preizkušeno metodo bolano politiziranih sistemov, ki so se je ti možje dobro naučili, saj so dosegli najvišje razumniške naslove prav v takšnem siste- mu. Te svoje ))resnice<< niso nikoli iskali na strokovnih policah, v knjigah gozdarske in drugih strok, iskali so jih le in samo v statutih svojih strank; mnogokrat pa tudi to ne, temveč gre izključno za njihov osebni politični ali kakšen drug interes. Sedaj, po dveh letih takšnega njihovega delovanja, lahko podkrepljeno trdimo, da gre za nerazumno in skrajno destruktivno politično sebično početje predvsem teh treh politikov, ki bo imelo katastrofalne posle- dice za razvojne potrebe in možnosti na- šega gozdarstva za lep čas. Zatrjujemo, da nihče od protagonistov te strani nikoli ni iskal nobenih podatkov, mnenj in ocen naših dveh strokovnih inštitucij. Zato se Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Foto: dr. Milan Ciglar 54 GozdV 51, 1993 Gozdarski oddelek na Biotehniški fai