Midu pljuhuia » ({»toTlnl. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cen* posamezni številki Dia 1*U. TRGOVSKI LIST - * ■ • ■' ' iis itj om | *a el > i. Časopis za fr?yovtif*o, Industrijo Irt obrt. štaroinina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Oredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XIII Telefon St. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 10. maja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 56. Dr. J. Basa j: O obrestni meri Če zadruga rji raagovarjamo o obcestni meri, bi morali najprej odgovorit na prvo vprašanje glede utemeljenosti in upravičenosti obrestne mere. To pa bi vodilo predaleč in ni namen tega razgovora razpravljati to široko in težavno vprašanje. Samo to ibi mogli glede upravičenosti obrestne mere omeniti, da je varčevanje •pri današnjem ustroju družbe in nje gospodarstva važna socialna in gospodarska funkcija. V obrestni meri vidimo zato le priznanje in plačilo tej funkciji, katera je za obstoj in na- tred ek gospodarstva ravno tako po-•ebna in pomembna, kot vsako drugo gospodarsko delo najsi bo telesno ali duševno. Zato se tudi krščansko zadružništvo pri obstoječih gospodarskih razmerah ne more postaviti na stališče, da bi zanikalo utemeljenost in upravičenost primernih obresti. sPopolnoma drugo jo seveda vprašanje, kakšne obresti so primerne, torej vprašanje o višini obrestne me-M In o tem hočemo v naslednjem nekoliko izpregovoriti, ker je to vprašanje treba pravilno raztolmačiti ena-feo vlagateljem, kakor posojilojemalcem, enako posojilnicam, kakor tudi tistim, tki se danes potegujejo za denar hranilnic in posojilnic. Višina obresti ni nekaj absolutnega, temveč se ravna v prvi vrsti po kulturnih, gospodarskih ih socialnih gospodarskih razmerah v državi. Navadno se vse te razmere reducirajo v razmerje ponudbe in povpraševanja po kapitalu, tako da se pri danih razmerah obrestna mera običajno pod-vrgava zakonu ponudbe in povpraševanja. Pa tudi pri enakih in istih kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah sta ponudba in povpraševanje odvisna še od drugih činiteljev, s katerimi mora gospodarstvo računati, ' Dočim je v Sloveniji oderuštvo vsled dobre organizacije ljudskih prihrankov, zlasti vsled goste mreže kreditnih zadrug dejansko prenehalo in bi že mogli reči, da naj o tem razpravlja le še zgodovina, sta v južnih pokrajinah zelenaštvo in lihvarstvo še'močno razvita in brez dvoma zelo ovirata, če ne naravnost onemogočata razvoj in napredek kmetijstva. (Ob priliki obiska srbskih kmetov v naši banovini so nam le-tl pripovedovali, da obrestna mera »kafu za banku« t. j. po en dinar obresti od 10 dinarjev glavnice mesečno ali 120% letno na jugu še vedno vlada.) Zato je razumljivo, da so ti ubogi kmetje z veseljem* sprejeli vest o Priviligovani agrarni banki in še z večjim veseljem sprejemajo njene 10 do 11% -ne kredite, dočim v Sloveniji Priviligovana agrana banka radi previsoke obrestne mere še ni prišla do posla, čeprav se je podpisovanja njenih delnic ravno slovensko zadružništvo prav lepo udeležilo. (Nadaljevanje prihodnjič.) * Poročilo ravnatelja Zadružne zveze gosp. dr. .J. Bačarja na občnem zboru Zveze dne 30 p. m. Glej poročilo o občnem zboru v Trg. listu z dne 1. t. m. OBČNI ZBOR »Društva industrijcev in veletrgovcev« v Ljubljani se vrši v sredo rine 14. maja 1930 ob pol 4. uri popoldan v posvetovalnici Zbornice z,a trgovino, obrt in ndustri-jo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo.tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo nadzorstva, 5. votitev društvenega odbora in nadzorstva, 6. pritožbe in nasveti. “ BEOGRAD SREDIŠČE ZRAČNEGA PROMETA. Na zemunskem letališču bodo izvedli v tekočem letu velika dela; zgradili bodo prostorne lope, reflektorske naprave, gostilne itd. Beograd postaja polagoma zračiioprametno središče za Balkan fii sosedne dežele JugovzftSdite' Evrope. Otvoritev novih zračnih prog (v Solmi, Sarajevo, Črno goro), nam to dokaauje. ZUNANJA TRGOVINA JUGOSLAVIJE JANUAR — MAREC 1930. Pravkar so izšli podatki o uvozu Jugoslavije v letošnjem marcu. Uvoz je znašal 99.133 ton v vrednosti ca 658 milijonov 472.000 Din proti 109.197 tonam v vrednosti 684,570.000 Din v ilanskem marcu. Letošnji marec izkazuje torej 9-22 odstotkov manj v teži in 3-81 odstotkov manj v vrednosti kot lanski marec. V prvem čettrtletju 1930 je pa splošno uvoz večji kot v 1. 1929; zvišal se je od 272.680 ton in 1.649,246.594 Din na 298 tisoč 360 ton in 1.740,454.649 Din; dvig znaša po teži 9-42 odstotkov, po vrednosti 5'53 odstotkov. Izvoz je znašal v prvem letošnjem četrtletju 1,170.000 ton v vrednosti 1606 milijonov Din, tako da preostane za prvo četrtletje pasi vnost ca 44 milij. Din, kar je pač neznatna vsota. — Oblikovanje uvorza v marcu ne kaže napram dosedanjim skušnjam nobene posebne izpremennlbe. Največ smo kupili bombaževe tkanine, za 76‘77 mil. Din, nato bombaževe preje, za 492 mil. Din itd. JUGOSLAVIJA IN RUMUNIJA. Pri bodočih trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in Rumunijo ter na zborovanju Male antante bo prišlo, kakor beremo, na razgovor tudi vprašanje o prevozu rumuniskega lesa skozi Jugoslavijo v dežeile Zahodne Evrope. Stvar postaja posebno delikatna zato, ker izvaža Jugoslavija sama velike množine lesa. Ru-mundja poudarja, da V9led drage tran-sitne tarife ne more v zadostni meri uporabljati svoje predvojne poti čez Reko in Trst. Rumuniji manjka redna izve-za z Zahodno Evropo in nova rumunska blagovna tarifa je visoka. To otežkoča zlasti izvoz v Francijo in Španijo. Zveza rumunskah trgovskih in industrijskih zbornic bo priredila Velik izlet trgovcev ih industrijcev v Jugoslavijo. Namen potovanja je dosega osebnih stikov in pospeševanje gospodarskih odnošajev med obema državama, zlasti gOede na vprašanja poljedelstva in trgovine s poljedelskimi produkti. Gospodarski stiki med obema državama postajajo čimdalje žl-' vahnojši. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence. Prva glava. Dejanje nelojalne konku- i r en c e. I. Dejanja v obče protivna dobrim obi- čajem v konkurenci. § 1. Kdor v trgovskem poslovanju radi konkurence stori, kar ni v skladu z dobrimi običaji in kar bi moglo oškodovati drugega konkurenta, se more obtožiti. Namen obtožbe je Zabratiiii taka dejanja, preprečiti s tem nastali nepravilni položaj in odškodovati za povzročeno škodo. Ta splošni predpis se more porabljati samo za dejanja nelojalne konkurence, ki ne spadajo pod prestopke, navedene v §§ 2—15 tega zakona. §2. II. Posebna dejanja nelojalne konku- rence. 1. Nelojalna reklama. (t) Kdor o prilikah svojega ali tujega podjetja objavi ali govori karkoli, kar bi moglo povzročiti omamo in s tem ustvari za to podjetje v konkurenci prednost na škodo drugih konkurentov, se more tožiti na zabrano take objave ali govorenja, na odstranitev s tem nastalega nepravilnega položaja in na povračilo povzročene škode. (2) Semkaj spadajo predvsem podatki o kakovosti in količini, o vrsti ali sestavi kakega blaga ali dela; o izvoru, o prodajnem tržišču in o prodajnih pogojih, o premoženju in kreditnih prilikah, o načinu proizvajanja ali o določanju cene za blago ali delo, o zaščiti blaga po patentu, vzorcu, modelu ali žigu, o metodi proizvajanja ali poslovanja, o osebidh prilikah, o trajanju ali obsegu podjetja, o povodu, vzroku ali namenu prodaje ali dela, o stanju zaloge in o odlikovanjih in prednostih. — Med ta odlikovanja in prednosti se šteje tudi poraba slike Nj. V. kralja ali kakega člana kraljevskega doma, državnega ali javnega grba, drugih državnih amblemov, uradnih znakov in žigov za garancijo blaga, znakov in na- ziva Rdečega križa, ako konkurent nima pravice za porabo. 2. Neresnična oanačba izvora, blaga. § 3- Za neresnično označbo izvora blaga se smatra vsako označenje, ki bi moglo v poslovnem prometu ustvariti napačno mnenje, da je blago, za katero gre, izdelano na posebnem mestu, v posebnem kraju ali v posebni državi. § 4. Za neresnično označbo izvora se smatra tudi, kadar proizvajalec nabavljene izdelke drugega proizvajalca opremi z označbo svoje firme, svojega imena ali žiga na način, ki utegne v trgovskem prometu povzročiti napačno mnenje, da ta izdelek izhaja iz njegovega podjetja. § 5. ' Ne smatra se za neresnično označbo izvora, če domači trgovec, ko oddaja v promet blago tujega izvora, opremi to blago s svojim imenom, naslovom ali s svojim žigom, ako tujega blaga ne pznači za domače in če pri industrijskih predmetih ne skrije eventuelno obstoječe označbe pravega izvora. § 6. Označba ali popis blaga v tujem jeziku se ne smatra za neresnično označbo izvora, če je pravi izvor blaga jasno in očividno naveden. § 7- (1) Za neresnično označenje se ne smatrajo podatki, ki po’ poslovnih običajih zainteresiranih krogov nimajo več v prometu izključno označenje izvora za to, ker so postali običajni kot označba vrste 'ali kakovosti posebnega blaga, razen če se tem podatkom prida še dodatek, kakor na primer: »pravit, »naravni«, »pristni«, »originalni«, ki bi utegnil povzročiti napačno mnenje o izvoru blaga. (2) Geografski naziv vinskih proizvodov, mineralnih voda in njihovih izdelkov se nikdar ne more smatrati za oznako te vrste ali kakovosti. Ta predpis se ne nanaša na nazive vinskih proizvodov, ki se porabljajo za poseb- no vrsto blaga, razen če za gotovo vr-stvo ministrstvo naredbenim potoni kaj drugega ne ukrene. (3) Načelo, navedeno v drugem odstavku, se more po naredbi pristojnega ministrstva porabljati tudi za nazive drugega blaga. § 8. (1) Z naredbo pristojnih ministrstev se morejo izdati predpisi o oznaki izvora blaga, ki se izdeluje v gotovih krajih, kojih klima ali zemljišče vpliva na lastnost blaga (nazivi krajev). (2) Inozemski nazivi krajev se morejo v primeru reciprocitete naredba-nim potom zaščititi. § 9. (1) Kdor neresnično označi izvor blaga, se more tožiti na prepoved tega označenja, na preprečitev s tem nastalega nepravilnega stanja in na povračilo povzročene škode. (2) Za neresnično označenje v smislu tega predpisa se more smatrati tudi dejanje, ki ni v skladu s predpisi naredfo, izdanih na osnovi §§ 7. in 8., ki se nanašajo na gotovo, predpisano označenje blaga. 3. Obrekovanje. § io. • (1) Kdor o kakšnem podjetju, o osebi podjetnika ali upravnika podjetja, o izdelkih ali sklenjenih kupčijah drugega radi konkurence širi ali prenaša vesti, ki morejo škodovati podjetju ali podjetniku, se more obsoditi, če ne dokaže njihove resnice. Z raa-sodbo se izreče prepoved širjenja in prenašanja takih vesti, odredba o njihovem preklicu in povračilo storjene škode. (2) Za vesti se smatrajo poleg ustnih, pismenih in tiskanih navedb tudi slike ali katerekoli priprave, ki so namenjene ali sposobne, da jih nadomestijo. (3) Ce gre za zaupna obvestila o drugem podjetju ali podjetniku, za katera ima oni, ki obvestilo poda ali oni, ki obvestilo prejme, upravičen interes, se more vložiti tožba samo v smislu 1. odstavka, če so obvestila neresnična. 4. Zloraba oznake tujega blaga. § 11. (1) Konkurent, ki porablja ime, firmo, poseben naziv gotovega podjetja ali obrata ali kako drugo zunanje znamenje na način, ki more povzročiti zmoto med kupci v imenu, firmi ali .posebnem nazivu podjetja ali obrta, katere običajno ali opravičeno porablja drugi konkurent, se more tožiti na prepoved take porabe, na odstranitev tako nastalega nepravilnega položaja in na povračilo nastale škode. (2) Ce konkurent porablja ime, firmo, poseben naziv, žig ali katero drugo zunanjo oznako kakega podjetja ali obrta na način, ki more zapeljati kon-zumenta v zmoto glede pravnega izvora blaga ali dela, se more vložiti v 1. odstavku omenjena tožba tudi proti lastniku podjetja in proti zapeljevanju v zmoto. Tožba se zavrne, če je pravi izvor na blagu samem dovoljno označen. § 12. Predpisi § 11. se porabljajo tudi za naslov in na zunanjo obliko naslovnega lista knjige in drugih tiskanih del, na naslov gledališkega, glasbenega ali kinemotografskega dela, katero porablja gotove osebe na način, ki more zapeljati odjemalce v zmoto z naslovom ali zunanjo obliko naslovnega lista, knjige ali katerega drugega tiskanega dela, z naslovom gledališkega, glasbenega ali kinematografskega dela, katerega opravičeno porablja drugi konkurent. 5. Podkupovanj«. § 13- (1) Kdor posredno ali neposredno nudi, daje ali obeta darilo ali kako drugo korist osebi, zaposleni v kakem podjetju ali osebi, ki posluje po nalogu kakega podjetja, z namenom, da z njegovim nedopustnim postopanjem doseže za sebe ali za drugega prednost v konkurenci na škodo kakega konkurenta, se more tožiti na prepoved takega postopanja in na povračilo s tem nastale škode. (2) Isto velja za zaposlenca ali za osebo, ki dela po nalogu gotovega podjetja, in katera v poslovnem prometu zahteva, prejema ali dovoljuje, da se mu posredno ali neposredno obeta darilo ali kaka druga korist z namenom, da s pomočjo njegovega nedopustnega poslovanja pripomore komu do prednosti v konkurenci na škodo svojega delodajalca ali drugih konkurentov. B. Zloraba in izkoriščanje tajnosti v produkciji in trgovini. § 14. (1) Oseba, zaposlena pri kakem podjetju, katera še, dokler je v službi, priobči brez pravice drugemu ali omogoči razkritje poslovne tajnosti v produkciji ali trgovini, ki se more porabiti v konkurenci, in za katero je zaznala v službi, se more tožili na ugotovitev ali zabrano težkega dejanja in na povračilo nastale škode. (2) Isto tako se more tožiti oseba, ki poslovno tajnost v produkciji ali trgovini z namenom konkurence brez pravice izda drugemu ali v svojem ali v drugem podjetju izkorišča, če je za to tajnost zaznala: a) s svojim ali tujim vohunstvom ali z drugim protizakonitim ali z dejanji, ki niso v skladu z dobrimi običaji ali b) iz tehničnih predlogov in predpisov, iz načrtov, modelov, šablon, receptov, klišejev, vzorcev ali zbirk vzorcev in iz seznama odjemalcev, ki je bil njemu posebno zaupan, c) ob priliki vršitve poslov, katere je izvršila po nalogu sodišča ali kake druge oblasti. (3) Ti predpisi se ne porabljajo, če znanje in sposobnost, katero si je zaposlenec pridobil z vednostjo delodajalca v njegovem podjetju tekom pravilno vršečih se poslov, izkorišča po končani zaposlenosti. 7. Nelojalna konkurenca, pomožnega § 15. (1) Kdor v lastnosti agenta, potnika ali zastopnika dela brez dovoljenja lastnika podjetja radi konkurence na 'korist drugega konkurenta, se more tožiti na prepoved takega dela in na povračilo nastale škode. (2) Ravno tako se more tožiti tudi konkurent, ki delo navedenih oseb izkorišča, dasi mu je bilo poznano razmerje teh oseb napram prvemu podjetju. (Nadaljevanje prih.) ŠOLSKA VODSTVA, POZOR! Letošnji ljubljanski jubilejni velesejem se vrši od 29. maja do 9. junija in še med šolskim letom. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša Uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogfle-dati tudi velesejem. Na velesejmu bo »brano vse, kar more zanimati tudi miladiino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večino razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega ■učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol velja znižana vsitop-nina po Din 3-—, spremljajoče učiteljstvo je vstopnine prosto. NOVI PODATKI 0 MOSTU PRI PRAHOVU. Pogajanja o gradbi jugoslovensko-rumunskega mostu pri Prahovu se nadaljujejo. Z deli hočejo pričeti v bodočem letu. Stroški so proračunjeni na 350 milijonov lejev. Most v dolžini 750 m bo prikrojen za pešce, voznike in za železnico. Stroške bosta nosili obe državi po enakih delih. Strokovna jugoslovansko-rumunska komisija je že dospela na lice mesta in je pričela s pripravljalnimi deli. 0 vprašanju izibere natančne točke bo komisija poročala delegacijam. Na drugem mestu poročamo, da gradijo iz Beograda v Prahovo železnico in da obstoji tudi načrt za gradbo nove modeme ceste med tema dvema krajema. S tem bi bilo Prahovo našemu želzniškemu omrežju bolj priključeno kot je sedaj, posebno še Beogradu. Gospodar in nastavi j enec. Posebne važnosti za razvoj .vsakega podjetja a'li trgovine je razmerje imed delodajalcem in delojemalcem. Ako sta drug z drugim zadovoljna, tedaj se lažje dela in napredek je bolj gotov. Nastavljenec se mora truditi, da zadovoljuje željam svojega delodajalca, da dela za njegove koristi z vseimi svojimi silami,da vestno izpolnjuje vse dolžnosti. Na drugi strani pa mora delodajalec svojemu sotrudniku biti naklonjen in blagohoten. Ako je bil tudi on svojčas polnočni k, spomin ja naj se,kako je vplivalo nanj postopanje prijaznega in dobrohotnega in kako postopanje sitnega in nikdar zadovoljnega gospodarja. Delodajalec in delojemalec sta drug od drugega odvisna. Trgovec ne anore biti brez sotrudnikov. Tega unora za sodelovanje tako nagraditi, da more živeti. Marsikateri gospodar je sam kriv, če našita vi jenci niso povsem zanesljivi. Sila je hujša od moralnega čuta. Pri (sprejemanju novih nastavljencev bodi počasen in previden. S početka mu daj rajši nekaj manij, pa pozneje primakni, če se izkaže, da je dober in porab Lji v. Nikakor ni ugodno za lirmo, če po-gostoma menja nastavljence. Odjemalci radi vidijo znane obraze v trgovini in jim tudi veliko bolj zaupajo. Istotako ne priporoča nastovljenca pogosto menjanje službe. Goste službe, redke suknje, pravi ljudski pregovor. Vsak gospodar mora gledati na to, da si ohrani dobre nastav-ijence. Slabejšemu im manj sposobnemu se sicer manj plača, pa zato tudi slabše dela. Prostovoljno povišanje je najboljša izpod;!) uda pri delavnih in sposobnih na-stavljencih. Nastavljencu se unora dodeliti toliko dela, kolikor ga zmore. Nikoli ne bodi neprijazen iz nastavljen-cem še manj ga pa grajaj pred odjemalci ali pred sonastavljenci. To je za sotrud- mu moraš kaj povedati, mu povej to v pisarni med štirimi očmi. Ako te nastavljene«; prosi razen 'svojega zakonito pripadajočega dopusta še kak dan za ureditev svojih zasebnih zadev itd., mu dovoli tak prosti dan in bodi prepričan, da bode hvaležen in te oškodoval z dobrim in vestnim delom. Navajaj svoje nastavljence, da bodo čitali strokovno časopisje in strokovne knjige. Delaš za svoje koristi, če nabavljaš strokovne knjige in jih daš čitati na-stavljencem. Večkrat se prepričaj, če so knjigo res prečitali. Navajaj svoje nastavljence na varčevanje. Dokazuj jim neizbežino potrebo varčevanja, in koristi, ki jim nastajajo z varčevanjem. Ako bodo varčevali, bodo manj zapravljali, manj potrošili za pijačo itd. in bodo bolj sposobni za delo. Omeniti moramo še nekaj, kar je jako važno. Dobijo se nastavljenci, ki niso povsem zanesljivi in pošteni. Nikoli se ne sme kratkomalo izreči suimnja, ker lahko se osumi koga po nedolžnem. Mora se previdno opazovati. Nekje je morala blagajničarka nadoknaditi vsaki primanjkljaj v blagajni, a višek je šel ■v korist gospodarja. Ni čuda, da je zamolčala višek. To treba previdno tako urediti, da se ne spravlja nastavljenca na pot nezanesljivosti. Z. PRAVA KOLINSKA CIKORIJA! j&4t>gtu Alpine Montan bo razdelila zopet dividendo 80 grošev. V Avstraliji bo švedski vžigalifni trust zgradil dve vaigalnični tovarni, da se izogne carinskim neprilikam. Na bodoči seji Mednarodne zveze surovega jekla bodo omejitev produkcije, kakor se poroča iz Berlina, zvišali od ca 12% na 20 do 25%. Vsletl bais.se v ceni platine se' je pričelo prizadevanje iza sporazum med Rusijo na eni strani ter Kanado in Južno Afriko na drugi strani. Upajo, da se bo sporazum dal doseči. Proti dvojnemu obdavčenju se obrača davčni odbor Mednarodne trgovske zbornice. Njegovo prizadevanje gre z roko v roki s prizadevanjem davčnega odbora -veze narodov. Zato upajo, da bo uspeh kmalu prišel. Francoska Fordova družba izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 34‘5 mil, fr. Dividenda znaša 7*60 in 8‘40 frankov. Mednarodna konferenca o pomorskem prometu se sestane 28. t. m. v Londonu. Zastopanih bo zelo veliko držav, med njimi tudi Jugoslavija. Produkcija sladkorja na Kubi je ipo uradni statistiki cenjena na 4,2413.000 ton. Izgledi za razvoj sladkornih cen na svetovnih trgih se po raznih znakih presojajo neugodno. V Evropi je pridelovalni prostor nekoliko večji kot je bil lani, v Rusiji je celo izdatno večji. Ameriške bančne zakone hočejo reformirati; tozadevna raziskovanja naj bodo do jeseni končana. Hmeljarji v češkoslovaški zahtevajo pomožnih državnih odredb in so poslali na vlado zadevno spomenico. Obtok bankovcev v Avstriji je bil izkazan v zadnjem poročilu Narodne banke z nekaj nad 982 milijoni šilingov in je bil vsled močnega dotoka deviz krit z več kot 76 odstotki. Devize so z zneskom 765 mil. šil. dosegle sikoraj najvišje svoje dosedanje stanje. i Sistem ekspertnih kreditov v Angliji je podaljšan do 31. maja 1935. Opozicije v parlamentu v tem oziru ni bilo; le konservativna stranka je zahtevala določitev najvišje izmere za eksportno zavarovanje pri dobavah v Rusijo, češ, Nemci bodo eksportne kredite za kupčije z Rusijo omejili in Nemčija je o položaju v Rusiji bolje orientirana kot Anglija. Tudi Federal Reserve Bank of Boston je ipo zgledu Newyorka obrestno mero znižala. Ceno bakra je znižal ameriški kartel na novo in sicer na 13 cents v domači prodaji in na 13-30 cents za eksport. Dalje beremo, da je padla cena v New Yoiiku že na 12'A cents in da bo v teh dneh morala Evropa slediti. 12'5 cent« odgovarja pariteti l,2-8 v evropskih pristaniščih. Dela v natiskal ni ci bankovcev v Beogradu se bližajo zaključku; treba je vstaviti in montirati samo še zadnje stroje. Najbrž se bo z natiskovanjem pričelo 1. julija t. 1. Producentom tobaka v Jugoslaviji se ho odmeril letos izdatno večji pridelovalni kontingent kot sicer, zlasti v Južni Srbiji in B osni -H ere ego vi n i. Glede Mednarodne trgovske zbornice stavijo skandinavski zastopniki predlog, naj se vrši kongres zbornice vsako tretje leto in naj se na novo uredi določitev krajev zborovanja. Načrt dogovora o mednarodnem trgovskem avtomobilnem prometu je izdelal odbor Mednarodne trgovske zbornice. Načrt bo razposlan članicam zbornice v razpravo in izjavo. Na sladkornem trgu v Newyorku je nastopila baisse, kakršne doslej še ni bilo; cene notirajo samo 50 odstotkov povprečnosti iz leta 1926. Konkurzov na Ogrskem je bilo v aprilu 48, prisilnih (poravnav 178, zasebnih 191; pasiva so znašala skupaj 9,600.000 pengo. Napram marcu je bil april veliko boljši. Petrolejsko najdišče pri Tusli, o katerem pišejo te dni dnevniki, je po mnenju strokovnjakov baje tako bogato, da bi moglo zalagati ves Balkan. Bi bilo za našo državo velikanskega pomena. osobja in njegovo izkoriščanje od strani drugega konkurenta. nika ponižujoče, mu jemlje veselje do firme a finejše stranke odibija, če pred njimi robantiš na svoje nastavljence. Ako CUmmm b IjKVI o. Priporočajte, prosim, svojim odjemalcem priljubljene NflfiGI1"" izdelke sa Juhe. RazpeCuJ« v hwHwW Jugoslaviji Fram Kaav. LaSnlk, Mariber, Cankarja Lahka prodaja! Dober zasluiek! A. Ogris: Zmisel trgovinske politike. (Konec.) Bralni ti vrhovni izvengospodarski cilji trgovinske politike seveda niso nikjer, oni niso edinstveni in včasih vse prej nego skladni; vse to za to, keT ni prebivalstvo, kar se vodilnih nazorov tiče, enotno. Socialistični ideail bodoče družbe, prihod katere naj se z danimi sredstvi pospeši, kaže v čisto drugo smer in dosledno narekuje drugačna sredstva, kakor prizadevanje, tudi z metodami trgovinske politike ohraniti v veljavi glavne tnamove gospodarskega Liberalizma. Katoliški nauk o namenu države in državljanov vodi, ako se izvaja dosledno, k drugačni izbiri pravcev in pripomočkov, kakor težnje versko indiferentnih političnih imperialistov in te ukazujejo nekaj drugega, kakor načela komunistične družbe. Trgovinska politika menja torej več ali manj, prej aiii slej cilje in sredstva, kakor dobivajo pripadniki! enega ali drugega nazora moč odločevanja v glavnih •državnih zadevah in jih skušajo zares urediti po svojem prepričanju. Stalno enotnost pa v demokratični državi ovira nadalje še stanovska zainteresiranost onih plasti, ki vsakokrat monopolno ali pretežno razpolagajo s zakonodajno močjo; ima li n. pr. v vladi agrarni del prebivalstva odločujočo besedo, je verjetno in skoraj samoumevno, da bo njegov interes trgovinico politiko usmeril malo drugače, kakor pa zastopniki delavskih -ertojev ali kapitalistične veleindustrije. Ako že gl ode višjih ciljev ni slogi*, tako da mora trgovinska politika skoraj zmiraj ubirati kompromisna pota in hoditi včasih po stranskih stezah, je je ravno tako malo, kadar mora med konkretnimi sredstvi storiti končnoveljavno izbiro ali določiti, v kakšnem vrstnem redu jih je vzeti v rabo. Tu se ne uveljavljajo samo raana načelna naziranja o tem, kam usmeriti razvoj gospodarstva in politike sploh, temveč še veliko bolj različna mnenja o večji ali manjši primernosti ter učinkovitosti posameznih sredstev. Razlike med mnenji so tim pestrejše, čim več bližjih ciljev (produkcijskih v raznih panogah in strokah, prebivalstvenih, valutnih, kreditnih itd.) zahteva skorajšnjo in vzporedno udejsitvitev, pa so konkretna sredstva posameznim ciljem in drugim škodljiva. Celo glede ene in liste dobrine si itrgovinsko-politični interesi po raznih stopnjah produkcije in raznih proizvajalnih oblikah lahko zelo nasprotujejo. Nadalje sporazum ne naletava na ovire samo zato, ker ni pri vseh prizadetih ali odločujočih mera političnega smisla, gospodarske preudarnosti, strokovne sposobnosti in lastnega vpogleda v gospodarstvi drugih dežel čisto enaka, trudi iz narave sredstev samih izvira obilo težav. Ista sredstva vodijo v raznih primerih, ako niso vse okol-scme povsem enake, lahko k zelo neenakim ucmakom. Ni zmiraj lahko presoditi, ali pohajajo gospodarski pojavi iz strukturnih sprememb go-9pod3rslv&j morda 1© konjunlk'" turnih valovanj alti pa iz vplivov tujine; morda so udeleženi vsi trije činitelji in je treba dognati, v kateri izmeri. Od pravilne presoje bo za-Visela pravilnost pri izberi sredstev. Ker je zamotane struge gospodarskih tendenc po medsebojnih zveznostih v raznih državah težko pregledati, ni tako lahko, lastno narodno gospodarstvo pravilno včleniti v svetovno gospodarstvo. Naj se Per-% sil« ter glede dobave 2000 kg svinjske masti. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 17. maja t. 1. pri’ Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 13.100 kg petroleja. — Dne 23. maja t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 30 tisoč kg fižola; dne 26. maja t. 1. glede dobave 270 ton avijonskega bencina in 30 ton bencoila; dne 27. maja t. 1. pa glede dobave 50.000 kg mila. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Razglas davčne uprave za mesto Ljubljana. |V smislu člena 116., odst. 1. in 2. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 ,(Ur. 1. št. 75/26 iz leta 1928) naznanjam, da so seznamki oseb, «a,vezanih pridobnini, katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1930 razpravljale pred davčnima odboroma za mesto Ljubljano, v času od 22. maja 1930 do -vštevii 24. junija 1930, razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v Ljubljani v času od 12. maja do vštetega 19. maja t. I. in sicer med običajnimi uradnimi urami. O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznaunek. V prvi vrsti se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo event. čakali pred razpravnim prostorom. O tem obveščam vee pridobnini zavezane stranke, da v lastnem Interesu vpogledajo predlagano davčno osnovo, da morejo eventuelno osebno ali pa pa Telefon štev. 2263 - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 IL NADSTR. HUDI PO IZREDNO NIZKIH CBN AH: Stran 4. ———m mn i—— pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se glase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jiin sine samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno jwolbiaščeiiec. Kot zastopnik davčnega zaverimca sme priti pred davčni odftof: Mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroike in otroci, starejši od 18 let, ža stanše, kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank' pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa šinejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki (notarji) ali pooblaščeni fdnančnopravni zastopniki. _ Za pravne osebe sinejo prihajati pied davčni odibor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod'skrbsti\'o«n im mase voibče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (kon-kuranr upravnik). Razpisana razprava se ne 1)0 odložila, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razpravo ne bo v nikakem primeru izpremenil. Pričetek seje je ob pol 9. uri. 1 Davčna uprava *a mesto v Ljubljani, dne 7- maja 1930. Tržne cene t Celju dne I. maja 1930. Govedina: V mesnicah I. vrste Din 20, 11, 18; na trgu I. vrste 20, II. 18, III. kravje 1&, ‘l kg'vanipov'9, pljuč 0, jeter 12, ledvic 17, loja 10. Teletina: 1 kg telečjega mesa k,.Dii}.2v II. 20, jeter 18, pljuč 16. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa l. Din 28, II. 25, III. 22, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine I. 25, II. 24, na debelo 24, suhe slanine 28, masti 26, šunke 28—39, prekajenega mesa 1. 27, II. 25, prekajenih parkljev 8, (prekajene glave 13, jezika 28. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 7, II. 6. Klobase: 1 kg krakovskih 30, debrecinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, suhih kranjskih 50, braunšviških 20, salami 90. Perutnina 1 kos: piščanec majhen Din 20, večji 25, kokoš 30—35, petelin 30—35, raca 40, gos 70, puran 150, domači zajec, manjši 15, večji 25. Mileko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 56, masla 36, bohinjskega sira 33 do 44, trapistovskega sira 28—30, ementalskega sira 60, sirčka 12, eno jajce 1. • Pijača: 1 liter starega vina Din 20, novega 16, piva 10, žganja 25—30. Kruh: 1 kg belega kruha Din 5, 1 štruca v tezi 50 dkg 2.50, 100 dkg 5, 1 kg ornega kruha 4’20, 1 štruca v teži 60 dkg 2-50, 120 dkg'5, žemlja mala 0-50, velika 1, 1 kg poflbelega kruha 4'50, 1 štruca v teži 55 dk 2-50, 110 dkg 5. Sadje: 1 kg jabolk III. Din 8, orekov 11, luščenih orehov 40, suhih oeSpelj 7—10, suhih hrušk 8. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos 56, Rio 44, pražene kave I. 92, II. 68, III. 52, čaja 60-140, rdečega sladkorja 12, kristal belega sladkorja 12-50, sladkorja v kockah 14-50, medu 20, kavne primesi 20, riža 1- II. 8, III. 5. 1 liter namiznega olja 20, oliv tvega olja 24—40, bočnega olja 18, vinskega kisa 3'50, navadnega kisa ‘2, petroleja 7-50. špirita denat. 12-50, 1 kg soli 2-50, celega ,jx>pra 68, mletega popra 70, paprike 40, sladke paprike 48, testenin 1. 12, II. 8, mila 15, karbida 7, sveč 17, kvasa 32, marmelade 20—30. 'Mlev-ski izdelki: 1 kg moke št. 00 Din 4-05, 0 4-05, 2 3-80. 4 3'10, 5 2-70, 6 2-30, 7% 1-80, ržene enotne moke 3, pšeničnega /droba 4-15, koruznega zdroba 2'80, pšeničnih otrobov 1-30, koruzne moke 1-70, ajdove moke . 4-50, kaše 3-80, ješprenja 3-80, ovsenega riža 7. Žito: q pšenice Din 230, rži 200, ječmena 200, ovsa 200, prosa 300, koruze 14Q, ajde 280, lizola 300 do' 400, graha 1800, leče 1600. Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 46, za-bukovški 49, rjavi 25, m1 trdih drv 130, 100 kg trdih drv 36, m3 mehkih drv 110, 100 kg mehkih drv 28. Krma: q sladkega sena Din 100, polsladkega 90, kislega 70, slame 60, p reža n a stane več 8. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate ital. Din 12, 1 krožnik zgodnje drobne solate 1-50, 1 kg kislega zeilja 4, karlijola 10, 1 krožnik špinače 1-50, 1 kg graha v stročju 10, čebule 3, česna 12, krompirja 1-50. Vabilo na -« 1' 8 £ i$ Vlil redni občni zbor f : I :JS < tj n • Zadruge za izvoz jajc r. z. z o. z., ki se vrši v žetrek, dne 22. maja 1930 ob pol 9. uri v zadružni sejni dvorani v Sv. Juriju ob juz. zel. Dnevni red: 1, Otvoritev občnega zbora. 2. Črtanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 8. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 19^9 -ter zastopnika v inozemstvu. 4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1929. 5. Izpopolnitev načelstva in volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Glasom tj 31 pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesUepcnosh se vrk *ez pol UTe na istem mestu in z istim dnevnim redom drug obcm zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadrugarjev. Zadruga m izvoe jajc r. z. z o. z. Načelstvo. IJtSBlCO - -..... ...... Od dobre** najbolj! 1 je samo uma uruns Hvalni atroj In kole •lueRtaa ton*« - ulMS URAMIA plMlnl (troji v 8 velikostih Novost t Šivalni tire) kot <»witm pisalno »Im Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana audi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično In hlgijenično najjmo-derneje urejen« Idsarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljane, Dunajska ccslo 1 a, II. nadstr. Ttlflon SleT. 2589. r Pri line los P Ljubljana, iaL8918 Zmerne em*. M* *• obroke P U C H < t- Z . 1 W 1 š m 05 H C 0ž| PLAČLJIVO >°o\ TUDI Z 11 0 1 NA OBROKE ¥ Usjbliani priperols špecerijsko . feSaso raiBOvrtSBO žganje, ffloSio (n deželna pri* deško. - Raznovrstno rudninsko vodo. j Lastna praSarna za kavo in mlin is dISava a eletetrltnica obratom* ^ji Ceniki na razpolago! Brzojavi i Krlspercolonlele Ljubljana n >t 07? tvrdc'' < J.T38 Lastnik: Josip Veriis Veletrgovina koloni jaSna c Zažoga špirita, raznaga roba . valapražarna . ,„n, mu« t8”!* '"T" ' kav.. MIMI ra dUava LJUB U A N A Mlaeralaa voda • - - DUNAJSKA CESTA 33 e-mni n. 8ALDA-KONTB ! C' % ODJEMALNB ■&TRACB KNJIŽICE JOURNALK RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVBZKB-MAPE L T. D. . i . .. ^ Ustanovljeno leta 1840 iigjaa—aain«— v 2»Sl Ww '■— - f- ' V I -r VTijfU. IU uul»uarME*KU»< kot ladajatelj* in ttdurjs: O M1CHALEK, Ljubljana.