Leto XX] Cena cent 80 UpravniJtvo: Ljubljana, Puccini jev« olka 5. Telefon k. 31-22, 31-23. 31-24 Inscrattn oddelek: Ljubljana, Puccinijevm ulica 5 — Telefon 5t. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: ra Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO Siloviti letalski spopadi Bombardiranje zbirališč sovražnih ©klopnih vozil — 20 sovražnikovih letal sestreljenih — Glavni stan Italijanskih Oboroženih ni je objavil 23. marca naslednje št. 1032. vojno poročilo: Včeraj so se razvijali hudi boji na tu-nllškem bojišču, zlasti v srednjem in južnem odseku. Osno letalstvo je ugotovilo ln obstreljevalo zbirališča sovražnih oklopnih voz. Nemški lovci so uničili 12 sovražnih letni, 3 druga so f*e zadeta od strelov ob. mmbnih baterij zrušila v plamenih. Tri nača letala se niso vrnila na svoja oporišča. Ponoči na 22. t m. m sovražna letala metala bombe na Neapelj in na okolico; jfcrtev ni bilo. Včeraj popoldne )e tokih 20 ameriških štirimotomikov priletelo nad Palermo. Porušenih in poškodovanih je Mio mnogo mestnih poslopij. Med civilnim prebivalstvom so doslej ugotovili 38 smrtnih žrtev in 184 ranjenih. Zadržanje ljudstva je bilo vzgledno. Pod streli protiletalskega topništva ter italijanskih in nemških lovcev je 5 sovražnih štirimotornikov treščilo v morje. Letalci, ki so se najbolj odlikovali v napadu torpednih letal proti ladjam v alžirski luld, omenjenem v včerajšnjem vojnin poročilu, so: poročnik Lo Rušo Oronzo 'z Cisternina (Brindisi), narednik de Risi Gi-ovanni iz Camposana (Neapelj) ter podna-rednik Deodad Corraro iz Pachina (Ra~ guza). Hude sovjetske izgube pri Orlu V 8 tednih je sovjetska vojska izgubila lo.S94 ujetnikov, l$o tisoč padlih, loM oklopnih voz, 48$ topov in mnogo dragega orožja Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. marca. 3. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Lastni napad zapadno od Kurska pridobiva kljub težkim terenskim razmeram in trdovratnemu sovjetskemu odporu dalje na terenu. Južno od Ladoškega jezera so se zrušili v ogorčenih borbah ponovni sovražnikovi napadi. Z vse ostale, trdno povezane vzhodne fronte poročajo samo o bojnem delovanju krajevnega pomena. Velik sovražni napad, ki se je začel v januarju letos s severa in juga zaradi ob-kolitve na prostoru pri Orlu, se je razbil ob odločnem odporu nemških čet. V 8 tednih težkih borb v tej z«mski bitki pri Orlu so sovjetske čete izgubile 10.5«?4 ujetnikov sfer Vidussoni med sicilsklin prebivalstvom Izročitev Ducefevih daril ranjencem v Trapaniju Ermanno Amienoei državni podtajnik v Ministrstvu za korpo-jacije, ki ga je Minister Tajnik P. NJ. določil. da v Ljubljani izvrši proslavo obletnice ustanovitve borbenih fašijev. * Ob obletnici ustanovitve borbenih fašijev Je posetil naše mesto odlični hierarh, Eks-celenca Ermann0 Amicucci, z visoko nalogo, da vodi proslavo. Eksc. minister Amicucci je imel slavnosten govor, v katerem je orisal osnove fašizma ter v jedrnatih besedah poudaril veliko delo, ki ga je v Italiji v korist narodu izvršila Stranka. Proslava je bii a posvečena onemu zgodovinskemu dnevu 23. maroa 1. 1919., ko je Benito Mussolini s peščico smelih ljudi ustanovil v dvorani Circoio na trgu Sv. groba v Milanu Zvez» borbenih fašijev. Pomen obletnice zlasti pojmujejo člani ljubljanske Zveze, ki stoje v prvi bojni črt: in se bore še vedno z istim sovražnikom, s komunizmom, ki je isti kakor I 1919., dasi si je v teku let že opetovano nadeval razne krinke in preobleke. Ekscelenca Amicucci je kot fašist, novinar im državnik podčital veliki pomen obletnice dneva, ko se je začel pohod, ki je osvobodil vse sile italijanskega naroda in v kratkih dveh desetletjih dosegel zastavljene si cilje. Smrt senatorja AngsSa Chiarfnffa Rim, 22. marca. s. Umrl je senator Angelo Chiarini. Rojen je bil v Firenci 26 aprila leta 1872. L. 1921. je ustanovil Nacionalno združenje fašističnih železničarjev, čigar generalni tajnik je bil do 1. 1924. V oktobra 1. 1922. mu je kvadrumvir poveril vodstvo žeiezniČ3r-ske oraamzacije in pripravo pohoda na R m V januarju 1. 1923. je bil generalni tajnik izrednega komisarja železničarjev, kar je ostal do ustanovitve prometnega minstrstva. Leta 1923. je ustanovil fašstično železniško policijo, ki se ie petem spremenila v fašist'čno železniško milico. Vodil jo je v činu general* nega konzula. Od 1. januarja 1. 1926 je M nadintendant trgovskih podjetij državnh železnic z glavnim sedežem v Milanu in s podružnicami v Parizu, Bruslju. Bernu Curhu. na Dunaju, v Budimpešti in Prag' L. 1926 je bil predsednik italijansko-švicarskega odbora Z3 promet v genovskem pristanišču .n do konca 1. 1930 predsednik bolonjskega urada fašistič* n'h sindikatov za transporte in notranjo plovbo. Od 1. 1929. je bil predsednik nacionalnega instituta za transporte Za senatoma Kraljevine je bil imenovan 21. oktobra 1. 1939 Ssnrt zasSKŽnen italijanskega novisias?|a Rim 22 marca. s. Umrl je novinai Cesare Aleassndri, ki j- bil rojen v Firenci 1. 1*69. V fašistično stranko je bil vpisan od j. lja i 1924. Bil je urednik Agencije Smetani in sodelavec pri raznih list . in revijah Napisal je številne monografije o sindikalnih .n skrbstvenih vprašanjih Egiptski p Inc v Rim« Rim, 22. marca. s. Iz Carigrada je prispel v Rim* egiptski princ Mansur Daud potomec Mohameda Alija Velikega. Princa spremlja princesa z dvema otrokoma Izjavil je, da Je prostovoljno zapustil Egipt in prišel v Italijo, ker namerava podpirati stvar Osi v borbi proti njenim sovražnikom, ki so tudi sovražniki njegove države, arabskega naroda in islama. Trapani, 22. marca. s. V nedeljo zjutraj je Tajnik stranke odšel iz Paierma v Trapani. Pre i en je prispel v glavno mesto, se je med potovanjem pomudil v glavnih pokrajinskih središčih, kjer je čul glas zvestobe naroda, ki je zvedel o njegovem prihodu in se je zbral v domovih fašija. Prva postaja na poti proti Trapaniju je bil A1-camo, kjer je Tajnik stranke sklical k ra-portu hierarhe fašistične organizacije in se nato razgovarjal z ljudstvom, ki se je zbra_ lo okrog njega, da bi mu izrazilo svojo globoko pripadnost Duceju in svojo vero v zmago. Iz Alcama je odšel v Calatafimi, kjer so ga sprejeli oddelki mladinskih organizacij in mnogoštevilno ljudstvo. V Domu fašija je minister Vidussoni opomnil hierarhe, da morajo kakor ljudstvo iz Calatafimi ja obdržati visoko svojo tradicijo v tej odločilni uri zgodovine. Te tradicije so povezane z enim najslavnejših trenutkov narodnega prebujenja. Tajnik fašija je odgovoril na plemenite besele Tajnika stranke z besedami, ki povzemajo čudovitega duha vsega sicilsk&ga naroda. Vzkliknil je: Povejte Duceju, da je garibaldinska in fašistične Calatafimi kakor vedno v prvi črti. Z velikimi ovacijami Duceju je bila sprejeta ponosna izjava, h kateri se je narod navdušeno pridružil s svojimi vzkliki. Po kratkem postanku v Viti se je minister Vidussoni podal v Salemi, kjer je z balkona Doma fašijev govoril naro-du. Minister Vilussoni je zatrdil, da je trdnost notranje fronte največje jamstvo za zmago in da morajo fašisti, čim bolj se bodo sovražniki posluževali terorja, tem boij vneto izkazovati svojo zvestolo in svojo moralno strnjenost. kakor so storili vsi Italijani Si-cilijanci, ki so izpričali svojo trino politično zavest. Iz Salemija je Tajnik stranke prispel v Marsalo, kjer je sklical k raportu hierarhe in jim očital naloge v tem izrednem trenutku, ko so vse faš-stične sile mobilizirane v službi domovine pod orožjem. Ko je prispel zvečer v Trapani, se je mi- , darja da hoeejo R nister Vidussoni dolgo mudil med vojnimi j c]ajšat; ncmški pritisk ranjenci v bolnišnici Rdečega križa, kate- • - - - rim je razen hvaležnosti Stranke prinesel tudi Ducejeva darila. V poneleljek je hierarh inspiciral urade federacije Borbenih fašijev in se prepričal o njih delovanju ter se podrobno zanima i za skrbstvo v prid družin padlih bojevnikov in v prid oškodovancev med sovražnimi letalskimi napadi. Po ogledu krajev, ki so bili prizadeti med letalskimi bombardiranji, in po obisku zveznega poveljništva GILa je Tajnik stranke pregledal razne od Zveznega poveljništva odvisne organe in je nato inspiciral tudi sedež Federacije ženskih fašijev, središče in sedež GILa. Pozdravil je Orne srajce ln skupino nemških ranjencev v neki bolnišnici" nakar je popoldne sklical k raportu hierarhe fašistične federacije v Trapaniju ter voditeljice ženskih fašijev in voditelje GILa ter dragih organizacij. Po kratkih beseifii zveznega tajnika je minister Vidussoni izrazil svoje zadovoljstvo, ker se mudi v pokrajini tolikih spominov na garibaUin-sko epopejo, ki se oživljajo z izrazito fašističnim duh )ra v ozračju vojne. Trapan-ski fašizem je na nog-(h z vsemi svojimi energijami, je izjavil Eksc. Vidussni, in te energije se morajo prekaliti tako, da bodo trdna posadka za dosego zmage Po svojih ne vodilih je Tajnik stranke izjavil, da narod izpričuje svojo velikodušnost, ko prenaša najhujše žrtve, pri tem pa sc ne sme dopustiti nobena gmotna ali moralna špekulacija s strastno in nesebično predanostjo naroda, šakali ne smejo imeli nobene možnosti za obstoj, kajti vs. prelita kri je izključno delež za povečanje % • ličine fašistične Italije. Tajnik stranke je zaključil svoj raport z izjavo, da bodo vse žrtve v tej vojni, v kateri ima italijanski narod neprecenljivo srečo, da ga vodi daljnovidni genij Duceja, nagra jene s pravično zmago. Raport se je pričel in zaključil s pozdravom Duceju, ki ga je olredil Ta' c stranke. in nad 150.000 padlih in ranjenih. Razen tega je bilo zaplenjenih ali uničenih L061 oklopnih voz, 485 topov in nešteto drugega orožja vseh vrst. V južnem in srednjem Tunisu se nadaljujejo siloviti boji. Protinapadi nemških čet so vrgli sovražnika na nekaterih mestih nazaj. V drugih odsekih fronte so nemško-italijanski oddelki podpirani od letalstva v hudih obrambnih bojih. Nad Sredozemljem je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Pogrešana so tri lastna letala. Sovražni bombniki so včeraj iz velike višine napadli severno nemško obalno ozemlje. Prebivalstvo, predvsem v VVilhelms-havenu ,je imelo izgube. Lovci ln protiletalsko topništvo so sestrelili 5 sovražnih bombnikov. Nemška težka bojna letala so bombardirala preteklo noč ladjedelnice in preskr-bovalno luko v Huilu na angleJki vzhodni obali. Boji na podračju Orel—Emensko jezero Berljn, 22. marca. »Munchener Zeitung« se bavi s p- loža jem na vzhodni fronti in Rusi za vsako ceno na črti H^rkov— Kursk, zaradi česar so prenesli svoje napade na odsek Orel—Ilmensko jezero. Naj-i večje rnpore s; Rusi pokazali pretekp teden na področju pri Vjazmi. kjer je nemška fronta zasedena samo z enim arma-i-nim zborom in ki so jo Rusi napadali z dobrimi šestimi divizijam5, toda nemška obramba se ni zrušila in sovražnik je oil cdbit z velikimi izgubam/, ne da je dosegel kak znata ejši uspeh Prj tem Rus: niso opustili nikakršnega sredstva, da bi se jim posrečil proboj. Uporabili so mnoštvo top-nsžtva oklepnih voz in letalstva. Zatekli s a se celo k tehn:čnim sredstvom ter ie na primer ruska vojska na pedročju Ilmenskega jezera izvršila silovit napad pod zaščito goste umetne megle, toda tudi t Rusom nj rič pomagalo. Nevednost ali namerno napačno tolmačenje razlogov, ki so bili mer dajni, da je nemško vrhovno poveijništvo odred'lo umik sorednjih postojank severnega in sred"joga odseka, sta privedli sovražnika do tega. da je poskusil motiti to odmikanje z odločnimi napadi in s trd-im namenom, da vsaj na nekaterih točkah prebije urejeno remško črto. Tako je iztnašil lastno ofenzivno silo in prišel bo čas, ko bo moral prekiniti svoje napade tudi na področju Orla in Ilmenskega jezera, ker se bo dokončno prepričal, da vsi ti napadi niso mogli zadržati ofenz'vrega raz..iaha nemških divizij v južnem odseku. Na ozemlju, ki leži v zaledju osrednjega odseka vzhdne fronte, je bataljon, sestavljen iz domačinov, izvršil pretekle dot uspešno operacijo. Očistil je veliko oaenf* lje posamezzrh partizanskih skupin, ki se jim je posrečilo med boji preteklega tedna pr: dreti skozi nekatere vrzeli v frorti. Tukajšnji vojaški krogi poročajo o naslednjih podrobnostih te operacije domačinov: D kier je trajalo čiščenje nekega področja, je tretja četa bataljona domačih prosto, vol cev zadela iznemda na veiko partizansko skupino. Po hudem boju, ki ?c trajal nekoliki; ur, so bili partizari popolnoma obkoljeni in uničeni. Na bojišču je obležal tudi poveljnik tolpe, ki je svoj čas s padalom skočil ;z letala za nemškimi črtami, da bi organiziral in vcdil četniško vojno v zaledju. (PicccUo.) nevarnost z vzhodnih step Monakovo, 23. marca. s. »Mlinchner Neu-ste Naehrichten« komentirajo Hitlerjev govor in poudarjajo, da je bla pa zaslugi oboroženih sil in žrtve pacllih junakov odstranjena smrtna nevarnost, prihajajoča z vzhodnih step, in vojaška kriza srečno 'premagana ter vzhodna fronta stabilizirana in pripravljena za nove odločilne napade. 2e se je zdelo, ia bodo siloviti az!jski valovi prekoračili jez, že je sovražnik mislil, da mora storiti le še zadnji napor za dosego zmage, ko je s trdnim sklepom poveljništva in neizčrpno odporno silo nemških čet uspelo prevreči položaj. V tej zimi hudih žrtev smo se naučili, da zlarti smrtna nevarnost boljševizma ne dopušča kompromisnih rešitev med vojnim in mirnim stanjem. Za.ra.li tega so naši voditelji odločno usmerili na-roi k totalni vojni in mobilizirali vse sile I države za dosego zmage. CSmrefasISova Izrnstavanja v sp&flufi z&ormd Angleška pzl tika c&lfnb in utvar se nadaljuje s polno paro Ogromna premeč Japonske m Pači! Znaeilna ameriška priznanja o nepremagljivosti Japonske taka na vojaškem kakor gospodarskem psuarotju Bern, 23. marca. Medtem ko se v anglosaških ' deželah od vrh v pa do širokih množic, kakor nam to izpričuje dnevna propaganda po radiu in Istih, vdajajo vsem mogočim utvaram o »rožnatem« vojnem položaju za zaveznike in v tem smislu slepe mednarodno javrost s cenenimi napovedmi naglega vojnega razvoja v korist tako zvanih »združenih narodov«, je v tukajšnjih krogih zbudilo veliko pozornost por čilo vvash ngtcnskega poročevalca agencije »United Press«, ki takole obaležuje položaj na enem izmed vojnih področij, Pacifika: »Pot.ova" je po južnozapadnem Pači lku, na katerem sem si ogledal vse glavne post jsnke tega ogromnega bojišča, mi je potrdilo, da imajo prav oni amer ški in avstralski generali ki trdijo, da dela za Japonsko čas. Na drufl strani je značilno, da so m' ljudje kakor Mac Arthur, admiral Ni mit z Helsey in Memmon izjavir, da bi bilo mogoče poraziti Japcrce v sorazmerna kratkem času le tedaj, ato; bi osredotočili na Pacifiku vse čete, vse ladje, vsa letala ;n vse vojno gradivo, ki je sedaj zbrano v Evropi. Samo v tem primeru bi se vojna na Daljnem vzhodu lahko končala pozimi 1. 1943 z invazijo na Japansko m neposrednim rapadom ra Tokio. Ako bi hoteli doseči ta uspeh, bi seveda morali prej poraziti s!le Osi v Evropi. tem pogledu se strinjajo vrt va jaški strokovnjaki Ako pa bi se nasprotno vojna v Evropi podaljšala v nedoglednost, bi zavezniki nikdar ne mogli upati, da bodo p- razili Japonsko, vsekakor pa ne prej kakor čez pet ali šest let. To potrjuje že omenie-o stališče da dela čas ja Japonsko Japonska, katere organizacijski duh je prav tak kakor duh njenih zaveznikov, bi mogla dotlej mimo prebaviti in izk ristiti svoj ogre anj plen, ki ga je dob;la v Hongkongu, Singapuru, na Malajskem polotoku in predvsem v Nizozemski Vzhodni Irdiji, katere begastvo surovin je neizčrpno. Tako je na primer japonsko brodovje, ki pred vojno ni imelo mnogo zalog petroleja, že začelo izkoriščat' b gate petrolejske vrelce v Nizozemski Vzhodni Indiji, živahno delo se je začelo tudi v rudnikih in na nasadih kavčuka. Sovražnik je razen tega na novo organiziral vse svoje pomor. ""3 pro- metne zveze da bi laliko v največj- varnosti prevažal' svoje surovine v domovino. Ako b do združeni narodi še nadalje dopuščali ta razvoj, je izve- dvoma, da ne bodo mogli zmagati v tej v jni, veskakorne brez ogromnih žrtev. Položaj pa bi postal še tem bolj zapleten in nevaren, ako bi se peracije zavlekle v nedogled. V Evropi sc bodo moral' zavezniki najbrž v kratkem boriti na več bojiščih, ki bodo skoro v celaiti absorbirala vsa njihova b jna sredstva. Zedhrene države bodo morale v tem primeru prevzeti na svoje rame breme, krk š ega niso prič"kovale. Ako bi se vi.'na v Evropi mo^la končati ob koncu pr čr.kcrv-anega reka in bi bi'e v tem primeru ni razpolag, vse obar žene sile samo za Prciflk, k'ko bi se potem izvršila akcija proti Japonski? Po mnenju vojaških strokovnjakov bi prišlo do splošne efenzive na Pacifiku. Ta rkciia bi so mogla začet' s kita skih tal in bi jo spremljale operacije na morju i" v zraku. Sledil naj bi jim vc'or na Japonsko.« TakSna s. razmišljanja omenjenega poročevalca, ki pa seveda ni opozoril no ogromno nevarnost. k! jo predstavljajo japonske podmornice, kak r tudi ne na oko-lišči"©, da im" jo Japonci na Pac!fiku celo vrsto tako zvanih »'epatopliivih« ladij (otoki v), medtem ko bi se mogli Američani posluževati samo »potcplj:vih« nosilk letal Sicer pa je vprašanje, kako naj bi se vdor na japonska tla izvršil? Sam Roosevelt je pred kratkim dejal, da bi združeni narodi rabili 50 let. ak; bi hoteli Japonsko zasesti otok za otokom. Perspektive »združenih narodov« prot' Japonski, tudi v primeru, je b5 jim nekatere začetre akcije zares uspelo, so torej kaj male rožnate. Navtdeni poročevalec ameriške agencije je torej p rili] mnoge vode k olju pretirane anglosaške gorečnost' o možneeti skoraj šnjega uničenja sovrožniko«. (Il Popolo di Triest«. j Plačilni promet med Japonsko in Indokino Tokio, 20. marca, s V tukajšnjih krogih so 'zjavili da so našli dokončni način za ureditev trgovskih računov med Japon ko in Francosk; Indokino in sicer z uvedbo »posebnega jena«. ško vlado načrti, za fašistično Italijo že ustvarjena resničnost. Zopet je, čeprav nehote pohvalil italijansko socialno politiko ko je govoril o javnem zdravstvu in o nacionalni zdrav« stveni službi. Glede skrbstva za otroke je zatrdil da je treba dati mleko otrokom, ter je dodal: Zdravi državljani so največja d-brina, ki jo lahko ima država. Navečji strah pa zbuja nazadovanje števila rojstev Če hoče država ohran ti svoje meste in ostati pri življenju kot velika sila, se mora naš n3rod ojačiti z vsemi sredstvi, da bo imel družine s številnimi otroki. Churchill je nato omenil tud: sredstva za dosego tega cilja, predvsem skrbstvo za mladino m dobre higienske pogoje za matere. Nato jp govoril o potrebi sodelov^nia vseh razredov z vkdo in o posebni skrbi, ki naj se posveča šolskemu pouku za primernejšo vzgojo množ:c. Moramo za jamči ti. je dejal da bo pot do najvišjih uradov dejansko odprta otrokom vseh družin. S tem je priznal, da so kljub tako imenovanemu demokratskemu režimu vsa vodilna mesta izključno v rokah kaste, ki si je vedno prilaščala prav co za vladanje nad narodom. Ob zaključku je Churchill nehote tudi priznal, kakšni so stvarni cilj., ki j;h namerava Anglija doseči s pomočjo vojne. Vsakdo lahko vidi je Church 11 izjavil doslovno. s kakšno te* žavo bo mogoče naš izvoz zopet postaviti na donosne osnove, obveščen pa sem, da^ bo po naši zmagi mogoče zopet obnoviti naš izvoz. Takoj po vojni bo veliko povpraševanje po tako imenovanih potrošnh nredmetih. Ni treba dodati, da bi Anglija rada, kar Churchill ni prikrival, zgradila zopet svojo gospodarsko diktaturo na ruševinah, povzročenih z vojno, ki jo je izzvala sama. Bern, 22. marca. s. Churchillov govor smatrajo švicarski listi za izjave o neaktualnih vprašanjih. Vprašujejo se. iz kakšnih razlogov je načel vprašanja socialnih reform in gospodarskih ran. V Church llovih izjavah ni mogoče odkriti nič novega. Ed>na stvar, ki bi bila pomembna, je mnenje, da se vojna ne bo končala letos, temveč leta 1944 ali 1945 Glede štiriletnega načrta, ki ga je Chureh'11 omenil se nekateri vprašujejo, ali ne gre za kopijo i moskovskega načrta in ali ae namerava Churchill s tem napraviti uslugo Moskvi Berlin, 23. marca. s. Nemški tisk posveča danes skope opazke govoru britanskega min. predse Inika Churchilla, Predvsem podčrtava dejstvo, da predsednik britanske j vlade tudi to pot ni povedal nič novega in • nič pri jemi jivega. Težišče njegovega govora je bilo vsekakor v stavku: »Treba je po-I enostaviti in zgladiti nekatere razlike ▼ Lizbona, 22. marca. s. Angleški min strski predsednik \Vinston Churchill je naznanil angleškemu narodu svoje ozdravljenje 7 govorom po radiu. Izjavil je, da hoče govorti predvsem o notranj h vprašanih, seseda v upanju, da bi tako odpravil politične nesporazume, ki postajajo v Angliji vedno večji Po pohvali demokratičnega sistema m po poveličevanju lastnega dela jt izjavil, da noče prerokovat,, treba pa" je pogledati v temine bodočnosti Takoj nato pa Churchill ni mogel premagati ene svojih največjih govorniških slabosti .n je izjavil, da se vojna v Evropi lahko kenča prihodnje ali naslednje leto. Po končani vojni v Evropi je izjavil bodo naše s.ic poslane na drug konec sveta, da kaznujejo Japonsko in oevobode naše ozemlje na vzhodu. Govoreč o bodočih vprašanjih, namreč o tistih ki so po njegovi označbi zavita v temo, je Churchill izrazil upa* nje, da j h bodo združeni narod: pozorno proučili. Lahko upamo, je dejai da so tri največje sile vredne najvišje odgovornosti. Dasi je Churchill tole priznal, je vendar jasne da Anglija. Rusija m Amerika ne sog-ašajo glede povojnih vprašanj in da kljub številnim sestankom na »Potomacu«, v Casabianci itd še ni prišlo med zavezniki do odkritosrčne razprave o tem. S plaho omenitvijo bodoče svetovne ureditve po anglc.kem konceptu je Churchill aludiral na »svetovno kcalic jo«, ki bi obsegala -n predstavljala združene narode ter nato še vse druge narode razdeljene v dva svetova, evropski in azijski. Slo bi v glavnem za povratek proslule ženevske koncepcije, ki je najbolj odgovorna za izbruh sedanje vojne, toda s to razliko, da bi bili namesto enega druitva narodov ustanovljeni dve tak društvi, in sicer z obremenilno ekoinestjo, da bi namesto zakrinkane angieške d ktature prišla odkrita angleško® rusko amer: Jca diktatura. KakcT v opravičilo udarcev, ki ji bodo zadani v bodočnosti, je angleški min:.3trski predsednik poveličeval visoko evropsko kulturo in zatrdil, da ie treba obnoviti ve! čino Evrope. V zvezi s tem se j c sam .menoval »dobrega Evropca«, pri čemer je zamolčal, da je sam izzval napad sile na Evropo, ki je po rasi in politični koncepciji prvi sovražnik Evrope, namreč boljševiške Rusije. Amerika sama ki je intervenirala na angleške prošnje, ne bo mogla smatrati nikoli Evrope drugače kakor za skupek tržišč, ki jih je treba izkoriščati. Ustanov tev »nove Zveze narodov« ali bolje dveh zvez se bo zgodila po doslovni zatrditvi Churchilla v skladu z interesi Angl.je. Am.rike in Rusije. S tem je hotel zagotoviti svojim sodržavljanom. da skupn interes raznih držav na svetu ne bo prizadel zasebnih nteresov Anglije ' nazorih političnega značaja.« V čem ob-______i i___i- —.— /j.«*,, -o a,staja potreba, da se poravnajjo politične temveč bodo interesi ostalih držav v odvsnosti od angleških interesov. Nato je Churchill govoril o notrrnii ured:tvi Anglije po vojni Razni socialni »načrti«, kakor na primer Bevendgev kažejo .»čUno da nujno potrebno spremeniti socialno zakonodajo Govoreč o poljedelstvu • :z'avil da upa v mogočen preporod poljedelstva Nato je do dal: Na osnovi višjih plač in boljših stanovanj skih razmer ter po zaslugi modemih sredstev prometa in razvcdnla ka':or k'nematog.-anes se je po vsej Državi proslavljala obletnica važnega mejnika v zgodovini Italije. Pred 24 leti, 2* marca L 1919. se je pričeia nova doba italijanskega naroda. Takrat so se na trgu San Sepoicro v Milanu zbral ustanovitelji fašističnih organizacij in dali osnovo revolucijske obnove italijanske države Kakor po vsej državi, so ta pomembni praznik ital janskega naroda nad vse svečano proslavili tudi v Ljubljani Proslava ustanovitve borbenih fašijev je bila nad vse svečana. V Ljubljano je prispel podtajnik korporacijskega mm.-strstva Eksc. Ermanno Amicucci, ki je s svoj.m obiskom posebno počastil preoivai-stvo Ljubljanske pokraj-ne. Danes je bilo vse mesto v svečanem razpoloženju. Državne trobojnice so krasile poslopja, ki so žarela v svitu pomladnih solncnin žarkov nad vse svečano pa sta bili okrašeni s trobojnicami in liktorskimi znaki palača Visokega kemisariata in operno gieaa-2 išče Zjutraj ob pol 9 so se podali na pokopališče k Sv. Križu predstavniki oblasti Ljubljanske pokrajine Tjakaj so P"spen Eksc. Ermanno Amicucci. nadalje Visoki komisar Eksc. Enrlio Grazioli, poveljnik j XI. Armijskega zbora Etsc. general Gam-bara, Zvezni tajnik dr. Orlando Orlandini, ljubljanski župan general Leo Rupnik, poveljnik alpskih lovcev general Rugge-ro. ljubljanski Kvestor comm Ravell. v . spremstvu poveljnika skupine Kr. karabi-nerjev, Viceprefekt conam. dr. David m d ugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Visoki gostje so odšli na vojaško pokopal šče, kjer so počastili spomin padlih italijanskih borcev. Ob obelisku je bila postavljena častna četa alpskih lovcev z godbo in polkovno zastavo ter četa borbenih fašrjev s praporom. Dva fašista sta položila venec Eksc. Amicuccija na vznožje obeliska. Med tem svečanim dejanjem je igrala vojaška godba himno Piave prisotni odličniki pa so s parminutnim molkom počastili padle italijanske vojake. Zatem so si visoki g-stje ogledali vojaške pokopališče. S pokopališča so odšli odličniki v poslopje fašija, kjer so jih sprejeli člani direktorija ljubljanskega faš ja. Njim na čelu so bili Zvezni podtajnik Capurso Erne-sto, Sellini Enzo in zaupnica ženskega fašija ga. De Vecchi. V poslopje ljubljanskega fašja je vzidana plošča iz črnega marmorja, v katero 9o vklesana imena vseh onih fašistev, ki so dali življenje za obnovo Ljubljanske pokrajine. Pod to ploščo so položili fašisti vence Eks.c Ermanna Am:cuccija, Eksc Visokega komisarja, nadalje venec poveljnika XI. Armadnega zbora in venec ljubljanskih fašistov. Tako so se spomnili visoki dostojanstveniki na današnji prazn'k tudi onih fašistov, ki so umrli na tleh nove italijanske pokrajine. Zatem so si ogledali gostje prostore ljubljanskega fašija. Ob pol 10. je v vladni palači pozdravil Eksc. Visok-' komisar gosta Eksc Amicuccija. Zahvalil se je visokemu gostu za njegov obisk, s katerim je počastil prebivalstvo te pokrajine. Ekscelenca Visoki komisar je predstavil odličnemu gostu škofa žuip3na, podžupana, civilnega komisarja sreaa ljubljanske okolice, predaednka, podpredsednika, tajnika in strokovnjaka sveta korporacii, nadzornika dela. predsednike in strokov-jake zvez delodajalcev, delov-cev profesijenistov umetnik: v ter zadružnega zavoda. Zatem so bili sprejeti pri Visokem komisarju predstavniki javnega življenja, katere ie Visoki komisar ored-stavil Eksc. Amicucci ju. Nadaljnji obisk je bil v poveljništvu GILL,a. Pred palačo je bila postavljena četa avanguardistov s praporom ljubljanskega GILL-a. Gostje so pregledali častno četo, nakar so se podali v poslopje zveznega poveljništva. kjer so jih sprejeli pod-poveljnik GILL-a prof Cassani, šolski inšpektor prof. De Poli ter funkcionarji zveznega poveljništva Eksc. Amicucci si je podrobno ogledal vse prostore in se zanimal za delovanje GILL-a v Ljubljanski pokrajini. O delavnosti te organizacije se je posebno dobro prepričal, ko si je ogledal vse organizatomo delo. Ki ga je izvršilo poveljništvo GILL-a v tem obdobju. Podpoveljnik GILL-a prof Cassani je Visokemu gostu izročil tudi letnik časopisa ljubljanske liktorske mladine in vezani Ietn'k glasila GILLa »Dnevni red«. V sobi moških oddelkov je pozdravilo Eksc. Amicuccija 16 mladih avanguardistov. ki so se javili kot prostovolj o za Afriko. Iz glavnega poslopja so gostje odšl' preko prostranega dvorišča v sosedno manjšo stavbo, ki služi kot zbirališče ženske mladine. V teh prostorih se zb'raio mlade Italijanke Po opravljenem šolskem delu. V stavbi so tudi lutkovno gledališče, kuhinja in prostorna jedilnica Vsoki gostie so bili veseli prikupnega sprejema mladih Itab'iank in nj'hovih voditeljic. Ko so si ogledali gostje stavbo zveznega poveljništva GILLa. 9-> se odpravili v Trnovo in obiskal: moško vzgajal:šče GILLa Toč-o po pol 11. dopoldne je naznanil trobentač prihod viš kih gostov. Ob vhodu je bila razvrščena skupina gojencev tega vzgajališča. ki so pozdravili visoke goste. Ekscelenca Amicucco je ukazal pozdrav Kralju. Cesarju in Duceju. Gostje so se pedali na širno dvorišče na katerem so b'li zbran-' gojenci. Ob drogu za zastavo so stali bobnarji, na obeh straneh dvorišča pa balille z malimi puškami Ob zvoku trobeute so dvignili zastavo. Zatem je duhovnik blagos! vil poslopje gojenci so pa zapeli Giovinezzo Po tem svečanem obredu so se podalj gostje v veliko poslopje kjer je d., bilo zatočišče 83 gojencev. V tej prostrani zgradbi so svetle spalnice. učilnice ter igralnice. z vsemi pripomočki je opremljena tudi ambularca Posebno pozornost je vzbujala najmoderneje opremljena kuhinja, kjer opravljajo svoje delo šo'ske sestre. Visoki goste so se dolgo časa zadržali v moškem vzgajališču ter si dodobra ogledali vse prostore, p-- katerih jih je vodil povljnik GILLa pro Cassani Medtem ko »o si gostje ogledovali poslopje moškega vzgajališča je bilo gojencem razdeljeno kosilo Prav ob pričetku obed~ so prispeli odličniki v iedilnico kjtr jih ie mladina navdušeno pozdravila Go-je-ci so še molih nato na se je p iče' ^bed Eksc Amicucci se je dolgo časa zadržal v prijaznem razdoru z mladimi gojenci m ee zanimal za njihove želje. Vis k; gost je izrazil svoje zadovoljstvo, ko je videl, s kolikšno skrbjo deluje poveljništvo GILLa tudi na socialnem polju. Ob 11. dopoldne je prispel Eksc. Amicucci v spremstvu Visokega komisarja in ostalih dličnikov v poslopje Pokrajinskega korporacijskega sveta, kjer jih je sprejel predsednik Pokrajinskega korporacijskega sveta comm. drr. Bisio. Tu so ga sprejeli dr. Bisia, dr. Apolonio. podpredsednik Moh:rič 'r tajnik dr. Pless. Predsednik comm. dr. Bisio je v imenu Pokrajinskega korporacijskega sveta pozdravil o-osta ter se mu zahvalil za obisk. Visokemu gostu je obrazložil delo korporacijskega pokrajin, sveta po preureditvi nekdanje zb rnice TOI. Opozoril je tudi na nedavno sejo pokrajinskega korporacijskega sveta, na kateri je pedal Eksc. Visoki komisar smernice za čim uspešnejšo delo na tem področju. Zagot:vil je, da bo pokrajinski korporacijski svet delal čim intenzivnejše za procvit gospodarskega življenja v nc-vi pokrajini. Eksc. Amicucci se je zahvalil predsedniku korporacijskega sveta za sprejem Naglasil je važnost in p men fašističnega korporacijskega sistema in želel da bi se na osnovi dela. ki ga je korporacijski sistem ustvaril v Kraljevini zagotovil tudi čim večji uspeh v Ljubljanski pokrajini Zatem so mu bili predstavljeni člani predsedništva Pokrajinskega korporacijskega sveta, s katerimi se je zadržal dolgo časa v prijaznem razgovoru. Proslava tega zgodovinskega dne ie dosegla višek na mogočn prireditvi v opernem gledališču. Operno gledališče je b'ln svečano okra šeno z liktorskimi znak' in državnimi trobojnicami. v samem gledališču pa so zasedi prostore predstavnik- vojaških in c'viln:h oblasti Gledišče je bilo polno zasedeno k proslavi so prispeli tudi ljubljanski fašisti in pa voia-šlvo Fanfara ie najavila prihod visokih gostov k' so se ob navdušenem pozdravljanju množice podali na častna mesta na odru V ozadju 'e b-ila velikanska Ducejeva slika obdana z liktor--skim zastavami Na svečano okrašenem odru ljubljanskega gledališča so bil' navzoči Eksc Armano Amicucci V-soki komisar Eksc Emi-lio Grazioli poveljnk XI Armadnega zbora Eksc. general Gastone Gambara. Zvezni tajnik dr. Orlando Orlandini. zastopnik škofa, žu- pan Rupnik, podžupan dr. Tranchida, navzoča sta bila tudi nemški in hrvatski konzul ter predstavniki vojaških m civilnih oblasti. vi- Zvezni tajnik je odredil pozdrav Kralju m Cesarju ter Duceju in za tem pozdravil visokega gosta Eksc Amicuccija Tem pozdravom so se z velik m navdušenjeir odzvali navzoči. Eksc. Amicucci se je z dolgim globoko zasnovanim govorom spomnil današnjega zgodovinskega dneva ter opozoril na važen dogodek pred 24 leti. ko so bili na trgu San Sepolcro v Milanu ustanovljeni borbeni faš ji, ter po* udarjal važnost borbe fašizma proti komunizmu. ki jo bojuje od ustanovitve fašijev pa vse dc danes. Njegov govor jc trajal eno uro n so ga spejeli navzoči z velikim navdušenjem. Govor Eksc. Amicuccija bomo objavili jutri. Proslava v Rimu Rim, 23 marca. s. Proslava 24 obletnice ustanovitve borbenih fašijev se je otvorila na liktorskem sedežu z resnim obredom Pohabljenci iz vojne iz revolucije ter sansepolkristi akvadristi, predstavnik; vojske in mornarice, afriške policije, mladeniči GILa so se izmenjavali v straženju partijskega svetišča Takoi po pozdravu padlim v revolucij' so z Iiktorskega sedeža odšle zastave Strankmega direktorija ter bile nato izobešene na balkonu palače Vene-zia. Ena četa. sestavljena iz skvadrisiov ali vmivših se bojevnikov, ena četa M lice ter ena četa gojencev GILove akademije so tvorili častno spremstvo tem najvišjim simbolom revolucije. Tej koloni je poveljeval rimski zvezni tajnik, pred njo pa ie stopala godba mladih fašistov Sprevod je šei po ulici Fla-minija preko trga Del Popolo ter dospel preko ceste Umberta v palačo Venezia Zastave kt se jim ie prdružil sedaj tudi praporček san-sepolkristov je ljudstvo pozdravlo 9 silnim navdušenjem in z globoko vero Na trgu Venezia. kjeT je bilo zbranega največ ljudstva, se je sprevod ustavil pred palačo praporščaki pa so odnesli zastave na balkon ter jih izobesili med viharnim navdušenjem Zgodovnska obletnica se ie obenem že dopoldne proslavila v državnih uradih ter v šolah vseh vrst med navdušenimi manifestacijami. reslave 23. marca Ljubljana 23. marca. Danes je vsa Italija proslavila 24. obletnico ustanovitve »borbenih fašijev«, katerih ■ prvj bojevnik' so se dne 23. marca 1. 1919 zbral' na trgu San Sepolcro v Milanu, kjer je Mussolini zbranim tovarišem izda' bojno geslo novega pokreta proti boljšev zmu. liberalizmu in demokraciji. Ljudje ki so se tedaj zbrali okrog Mussoli-nija. niso bili politiki ali doktnnarji. temveč tovariši, ki so se borili v prejšnji svetovni vojni. oni tudi nisc bili misleci ali teoretiki temveč samo ljudje dejanja, akcije In na tem zgodov nskem trgu San Sepolcro. v tem tova-riškem krogu svojih prvih in na bolj vernih sodelavcev Mussolini ni nakazal nikakih »nesmrtnih načel«, temveč je nodal le nekaj krat* kih programatičnih ziav; govoril ie o povzdigi duhovnih načel in njihovem pravem vrednotenju. napovedal je vojno vsem imperializmom in nevtralizmom. govonl je o zbližanju socialni razdalj m podobnem ter je v skladu s temi načeli pozval vse navzoče na delo, neposredno delo akcijo. Muasolinijev poziv na trgu San Sepolcro je bil torej pravo revolucionarno deianje. kajti z ustanovitvijo »borbenih tašijev« so preko noči izginile vse socialne razlike in fašistični pokret je takoi prešel v akcijo, ki ji je v kratkem razdobju uspelo povezati vso zdravo večino italijanskega naroda v enotno voljo pod Duce jevim vodstvom Od ustanovitve prvih borbenih fašijev kot prvih celic kasneje tako bo« hotno razraščene Narodne Faš stične Stranke je minilo že 24 let Kakšen ogromen razmah ie med tem do6egla ne le Stranka sama. temveč Italija sploh in sicer prav v vsth področjih svojega živiienja. od političnega do gospodarskega socialnega in kulturnega! Že prvi »borben: fašiji« so utisnili Italiji povsem nov pečat ki se je potem pokazal na vseh novih stvaritvah Fašizma Na prvi revolucionarni zamisli ie bil zgrajen v nekaj letih povsem nov red. nastala je Fašistična država z vso svojo značilno novo ureditvijo, država, ki jo je Mus- Preuredltev komercialne in kontrolne službe pri železniškem ravnateljstvu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr ukaza z dne 3 maja 1941» XIX, št. 291, glede na 5 65 in 66 naredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe v bivši kralievin' Jugoslaviji 2 dne 30 marca 1927 in smatrajoč za potrebo, da se vzporedi in spravi s potrebami službe v sklad poslovanje komercialne 'n kontrolne službe pri ravnateljstvu železnic v Ljubljani, od- r e j a: . Člen 1 Iz prometno-komercialnega oddelka ravnateljstva železnic v Ljubljani se izloča komercialni odsek Zato dobi oddelek naziv »Prometni oddelek« Komercialni odsek je neposredno podrejen ravnateliu ob kontroli Delegacije vzhodnih železnic Člen 2. Ustanavlja se »Odsek za kontrolo dohodkov« s področjem enakeS* "rada bivših jugoslovanskih železnic ki je imel ?voj sedež v Su betici Odsek ie neposredno podrejen rav= nateliu ob kontroli Delegacije vzhodnih želez- m Člen 3 Dosedanja pristojnost načelnika »Prometno-komercialnega oddelka« preide glede odsekom iz predniih členov na ravnatelja Člen 4 Vse osebje odsekov 'z členov 1 n 2 te naredbe ie v staležu prometnega oddelka k- pa upravlifi po svojem občem odseku. Člen 5 Ta naredba ston' v veliavo na dan obiave v Službenem listu za Ljubljansko po krajino Ljublianr 19. marca 1943-XX1 Visoki komisar za LiubHmsko pokraiino: Emillo Grazioli Nai*o$'te se na romane DOBRE KNJIGE! Gospodarstvo solini sam takole označil: avtoritarna, a ne absolutistična, hierarhična in organska odprta vsem slojem naroda, vsem kategorijam in vsem interesom. In v »Italijansk enciklopediji« je o njej takole zapisal: »Fašizmu je država nekaj absolutnega nasproti čemur predstavljajo posamezniki in skupine le nekaj relativnega Po* sameznike in skupine si lahko zam šljamo le. v kolikor so v državi. Liberalna država ne vodi ne materialne in duhovne igre in razvoja skupnosti, temveč se omejuje le na beleženje uspehov; Fašstična država pa se zaveela sama sebe in ima svojo voljo, zato je ona »etična država«. Na temeljih prvih borbemh fašijev se je seveda predvsem razvila tudi Stranka sama. ki ima danes prav poseben položaj v organizaciji talijanskega življenja. V fašističnem režimu je »Stranka« edna organizacija, ki lahko izraža nol tično delavnost naroda, ona je organ revolucije Črnih srajc in preko njega se Muasolinijev politični nauk razširja v vse sloje prebivalstva. Naloge Narodne Fašistične Stranke so v skladu s tradicijo izza L 1919 . obramba in ohranitev Fašistične revolucije ter politična vzgoja Italijanov. Na teh temel'ih je zrasla tudi vsa sindikalna n korporacijska zgradba države, iz fašstičnih premis iz l. 1919., kakor jih je na trgu San Sepolcro označil Mussolini, pa tudi vsa italijanska zunanja politika kot manifestacija te nove italijanske miselnosti navzven. In Musso-linijeva bojna gesla s trga San Sepolcro so kmalu našla odmev tudi pri drugih narodih, oredvse i pri nemškem narodu Naravno je bilo. da sta se v nadaljnjem razvoju oba ta dva naroda postavila na čelo vseh mladih ev-ronskih narodov, nadevši si visoko poslanstvo evropske revolucije v znamenju »novega reda« oroti reakciji, demoliberalni plutokraciji in boljševizmu torej proti vsem onim temnim silam katerim je Mussolini kot prvi Evropec napovedal boj že 1. 1919. V tem pa je širši, evropski in celo svetovni smisel ustanovitve nrvh fašističnih celic pred 24 leti. Gospodarske vesti - Razširjenje Ualijansko-dsnske trgovine. O nedavnem sklenjenem Italijansko-danskem trgovinskem sporazumu poročajo iz Rima, da predvideva ta sporazum za tekoče leto blagovni promet v višini 150 milijonov lir. V normalnih časih se je italijansko-danski trgovinski promet gibal v okviru 60 do 80 milijonov lir. Tudi če se upošteva delno zvišanje cen, je jasno, da predstavlja novi sporazum precejšnje razširjene medsebojne blagovne izmenjave. Italija bo v letošnjem letu uvažala iz Danske predvsem ž'vino, proizvode ribarstva in specialne danske stroje (posnemalnike, Dieselove motorje in specialne stroje za cementno industrijo), Italija pa bo dobavljala Danski sveže in južno sadje, razno tekstilno blago in vino. «■ Ustanovitev Centralnega zaveda za banke v Italiji. S sedežem v Milanu je bil nedavno ustanovljen Centreilni zavod ta banke, ki bo skrbel za koordinacijo nacionalnih bančnih poslov ln politike vodstva bank. Glavnica tega centralnega zavoda za banke znaša 50 milijonov Ur. Delnice je vpisalo 143 bančnih zavodov v Italiji, ki imajo sami skupno glavnico 1.5 milijarde lir in vloge v višini 16 milij: ne, Ivan Potočnik in Ivan Selih; vpisani pa so bili člani upravnega odbora: Marko Rudež, in-dustrijec v Ribnici, Karel Jordan, industri-jec v St. Jerneju, Oskar Kosler, lndu.stri.jec v Orteneku in Dane feerko, industrijec v Cerknici. = Bilance. Mestna hranilnica v Črnomlju izkazuje za leto 1942. čisti dobiček 38.090 lir. Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu so znašale ob koncu leta 2.62 milijona lir. — »Union«, hotelska in stav-blnska d. d. v Ljubljani, je pri glavnici 1.95 milijona lir v preteklem letu zabeležila 493.000 lir kosmatega dobička. Po uporabi 147.000 lir za odpise inventarja in adaptacij in po odbitku obresti, davkov itd. je znašal čisti dobiček 43.900 Ur. = Uporaba starih spisov iz arhivov na Hrvatskem. 2e lani so bili na Hrvatskem izdani predpisi o uporabi starih spisov v arhivih za p trebe papirne industrije. Da se ne bi pri izločitvi spisov iz arhivov uničili spisi zgodovinske kulturne in politične važnosti, je bil te dni v Zagrebu sestane« predstavnikov zainteresiranih mlristrstev, na katerem so bili Izdelana podrobna navodila o pregledu spisov in bo na tej podlagi predpisan tečen postopek za tak pre-gled. Navodila bo izdal hrvatski državni arhiv s podrobnimi opozorili za posamezna državne ustaneve. Ustanovljen je bil tudi poseben odbor, ki bo v posameznih ustanovah opozoril uradništvo na to, na kakšne spise morajo pisebno paziti, da se ne uai-čijo. Zagrebška mestna občina pa je v ta namen ustanovila posebno poverjeništvo. Na sestanku v Zagrebu je bilo med dragim sporočeno da izdeluje sedaj zagrebška tvornica papirja na leto 1000 do 1200 va- Težavno sporazumevanje Anglosasov z Rusi Ankara, 22. marca. s. »Tasviri Efkar« raz« pravlja o različni politični strukturi združenih narodov in poudarja, da je največia skrb Anglosasov, ker se ne morejo sporazumeti z Rusijo. Težkoč ni malo. Predvsem sta Angl ja in Amerika dve plutokratični državi dočim je Rusija komunistična Razen tega se obe demokraciji v obeh prvih državah precej razlikujeta druga od druge Stal n ima končno lastno mnenje o bodočen miru in spričo njegovega značaja se bo zelo težko podvrgel sklepom Londona in Washingtona. Ce se hočeio Anglosaal sporazumeti s Stalinom, se morajo najprej podvreči volji Kremlja. Tekstilna pogodba med Madžarsko in Turčijo Budimpešta, 22. marca s. Med Madžarsko in Turčijo Je bil sklenjen sporazum za izmenjavo tekstilnih proizvodo. Turčiia bo dobavila madžarski tekstiln industriji 4.000 ton tekstilnih surovin, ki iih bodo v madžarskih podjetjih izdelal' in nato zopet izvozili v Turčijo. Pogodba je bila danes parafirana v Budimpešti Enoten kruh Pckrajinski Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata obvešča: Da bo peka ln prodaja kruha tudi v tukajšnji pokrajini izenačena * ono, ki Je t• uvedena v ostalih pokrajinah Kraljevine je od 1. aprila t. 1.. dovoljeno peči kruh le v k sih po 450 gr prj čemer je dovoljena najnižja napeka 125% (kolikor kruha nape če |z moke) z odgovarjajočo stopnjo vlare 88%. Ta peke je navedena uspeha obvezna. Potrošniki iahko trapi)? namestil krnii* moko tn sicer enaSa dnevni obrok krušne moke 124 gr, koruzne moke pa 228 g*. gonov papirja. Navzlic povečam nji je s tem krit le del hrvatske potrebe, medtem ko se mora večji del potrebe uvoziti iz inozemstva. Zato je treba mobdizi-rati vse rezerve starega papirja, da b; imela zagrebška tvornica papirja na razpolago čim več surovin. = Vojno gospodarstvo na Nizozemskem-Evropska borba pioti boljševizmu zahteva tudi mobilizacijo gospodarstva ostalih evropskih držav, zlasti pa sposobnih Jelovnih moči. Z:to je biio tudi v Nizozemski odrejeno, da se morajo nekateri obrati, ki niso življenjsko važni ali niso važni za vomo začasno zapreti. Pri diugih obratih pa" vel j" jo omejitve glede zaposlitve moških delovnih moči. Ti ukrepi se nanašajo na industrijo, obrt in gostinstvo. Izvedbo novih predpisov bodo nadzirala nizozemska oblastva, ki bodo izlala tudi podrobne izvršilne predpise. Omejitve gleae z p sl.tve moških delovnih moči v razah obratih mo-raio biti izvršene do 15. aprila. Imetnikom zaprtih obratov bodo deloma nadomestili nastalo škodo. V ta n men bedo p djetja, ki obratujejo, plačevala posebno doklado v višini 25% osnovnega družbenega ali pridobitnega dsvka. = Slovaški sladkor za turški bombaž. Iz Bratislave poročajo, o zanimivi kompenzacijski kupčiji med Slovaško in Turčijo. V okviru privatne kompenzacije bo Slovaška dobavila Turčiji 150 do 200 vagonov sladkorja, ki ga bo Turčija plačala s protido-bavo ustrezajoče količine bombaža. Do te kupčije je prišlo navzlic temu, da med Slovaško ln Turčijo ni trgovske pogolbe. Pri tej kompenzacijski kupčiji bo sladkor zaračunan po ceni 8 Ks za kilcgr~im. = Novo notranje posojilo Bolgarije. Bolgarski finančni minister Bošilov je predložil sobranju predlog zakona o izdaji novega bolgarskega notranjega posojila, ki je potrebno za kritje naraslih izdatkov za narodno obrambo. Novo posojilo bo 5 odstotno in bo amortizirano v 25 letih. Imelo bo deloma prisilni značaj. Vsakdo, ki ima preko 100.000 levov premoženja. bo moral vpisati znesek, ki ustreza 2 odstotka premoženja. Pri vecj h oremoženjih se ta odstotek poveča, tako da morajo oni, ki imajo preko 50 mil jo-nov levov premoženja, vpisati 8 odstotkov. Enaka dolžnost velja tudi za družbe in podjetja. Prvo bolgarsko notranje posojilo, ki je bilo enrtirano leta 1941., je prineslo vsega 9 milijard levov. = Racioniranje mesa v Zedinjenih državah. Potem k; so v Zedinjenih državah izvedli racioniranje sladkorji kave, k nzerv in drugih živil, pride sedaj na vrsto meso. Medtem ko je bilo rac:on'ranja sladkor, a in kave odrejeno zaradi p treb"e šte nj. V teku lanskega leta je najbolj nazadovala proizvodnja v Zedinjenih državah, namreč od 4 8 na 3.7 milijona unč. v Kanadi pa od 53 na 4.8 milijona unč V manjšem obsegu pa se je skr-č la proizvodnja Južne Afrike, namreč od 14.4 na 141 milijona unč Nazadovanje proizvodnje se v letošnjem letu vidno nadaliuje zlasti v Južni Afriki V prvih dveh mesecih t I je znašala proizvodnja Južne Afrike le 2 09 m ji* jona unč nasproti 2.35 milijona unč v istih dveh mesecih prejšnjega leta. EIAR- Radio Ljubljana Parliamo Vitaliano Scbema dells XV lezione che verri te- radiju. Italijanske iire so na sporedu ob nuta dal prof. dott. Stanko Leben, mereo-ledi, 24 maržo 1948-XXI, ore 19: Tu natisnjena besedilo Je samo ključ za vse one, ki slede pouku ltaUjanščine po ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, Id že imajo predznanje, vedno ob 19.: LEZIONE QUINDICESIMA Imperfetto deU'indlcativo sseolt-are rispond-ere aseolt-avo rispond-evo aseolt-avi rispond-evi aseolt-ava rispond-eva aseolt-avamo rispond-evamo aseolt-avate rispond-evate aseolt-avano rispond-evano aseoltavamo - si aseoltava = noi si aseoltava part-ire part-ivo part-ivi part-iva part-ivamo part-ivate part-ivano av-ere av-evo av-evi av-eva av-evamo av-evate av-evano essere ero eri era eravamo eravate erano avevamo = «1 aveva =noi si. aveva; eravamo =si era = noi si era La lettera aveva l'indirizzo falso. — Ave-vo con me un portamonete che conteneva quaranta Ure. — Passeggiava e leggeva U giornale. — La marcla era lunga e faticosa. ma ogni due o tre ore ci riposavamo un p->co. — A Roma noi si alzava tutte le mat-tine alle se*, noi si andava 'n giro fino alle dieci. alle sedici si usciva di nuovo e alla sera non si rltornava mal a časa prima deUe ventitre. — Era brurio ma era anehe molto simpatlco; sopratutto pol aveva un ottlmo cuore. — I chicchl d grandine erano cosl grossi che parevano piccole uova. — Quando mio fratello era tn guerra, serivevg quasi ogni giorno a časa. — I soldati si av-vicinavano sempre piu alla citta fortificata. — Credevano di far quattrini e lnvece sono piO poveri di prima. — Era un uomo simpa-tico. ma se attaccava diseorso. non vi la-sciava piiL — In quel negozio la merce si vendeva a prezzo fisso. — Dietro la časa si stendeva un prato tmmenso davanti un piccolo giardino; ricordo che anehe d'inver-no noi si era sempre fuori a giocare. — Leggeva la lettera e grosse lacrime le sol-cavano le guance. — Gridava come un os- sesso. _ Si viveva alla giornata Eravamo quattro gatti. — Eestemiavano come turchi. ESERCIZ1 1) Conlugate airimperfetto: Manglare e dormire. — Non avere nš farne nč sete. — Rispondere sempre puntualmente alle lette-re ricevute. — Sperare dl far presto e bene — Sentire che dovere arrender< — Es^e.e a letto da due giorai. — Avere gran vog'ta dl dormlr«. — Calmarsi e lasciarsl convln-eere. 2) Mettete lImperfetto al pošto del pre-sente: Sono tardl d*lngegna — Aborrlsce la hice della verltA. L'arla š frtzzante. — Le siepi grondano di guazza. — Ascoltiamo con molta attenzione. — Perc.ič avete tanta paura? — Mi accorgo dell'errore. — Si riflettono nelle acque le ombre delle grige montagne - Non dtgerite bene. per-chč mangiate troppo presto. — Set rosso come un gambero - Non ho nlente da fare. — Parlate come un libro stampato. — Versa torrentt di lacrime. — Sono cose molto interessanti. KULTURNI PREGLED Naš s,Gledališki list44 Glasilo našega Narodnega gledališča »Gledal:5kj list« izvršuje s svojima obema izdc. — operno in dramsko — že dolga le! .etično nalogo takega lista: seznanja cb^-.-ivo z značajem dela. ki je na repertoarju, prikazuje po potrebi njegovega pisca ali skladatelja in nud vse druge potrebne podatke o predstavi. Cbe izdaj; pa prinašata poleg tega še nekaj diugega, večidel gledalsko zanimivega gradiva, kolikor pač dopušča prostor. Kot edina naša periodična publikacija, ki se brvi z glodakščem, zasluži ta list vzlic skromnemu obsegu pozornost kulturnega kronista. * V operni izdaji je izšlo v tekočem letn;ku 12, v dramski pa 15 številk. Operno izdajo urejuje rež'ser Ciril Debe-vec, ki skuša s svojimi in drugimi prispevki kar meči izkoristiti odmerjeni prostor za vzpodbujanje in poglablianie gledal:ške kulture V večini številk ie najprej natisnjen uvodnik iz peresa ravnatelja Opere V ika U k m a r j a. Pisec obravnava s splošnega glasbenega vidika po-amezna dela in mj:h» skladatelje, ali pn se oslaša k občim vprašanjem operne glasbe. Tako je v teh številkah, ki jih imamo pred seboj, pisal o Verd'jevi »Tra-viati«, o Rossinijevem »Seviljskem brivcu«, o dunajski opereti, o Pucchrjevi »Sestri AngeMki«, 0 odrevu Mozartove glasbe, o glasbi kot »posodi čustvenih gibov« o »Janku in Metle« in o odnosu do Cajkov-ske?a. V Ukmarjev'h eseriko spisanih člankih, ki pričajo o piščevih širokih glasbenih razgledih in tanki estetski kulturi, nahajamo mnoge misli in opazke, a kdaj pa kdaj tudi sporne poglede, kakor je pokazala nedavna javna polemika v zvezi z »Deželo smehljaja«. Vzlic vsej stilistični zgoščenost' — saj ie najtežje pisati prav kratke sestavke z ob~ežno in polno vsebino — so Ukmarjevi priložnostni članki v naši glasbeni literaturi svoj s ko zanirriv pojav Največ prispeva k svebini opernega »Gledališkega lista« režser Ciril Debe-v e c. Predvsem je Debevec uvedel iz-črpnejše režijske opombe k nov:'m operam. Tudi prej so se posamezni režiserji oglašali ob nekaterih prerrierah s svojimi izjavami in opozorili, vendar se nam zdi. da ni noben operni režiser odpiral tako na š'roko vrat v svojo delavnico, kakor jih odpira v teh opombah Debevec. Njegove režijske opombe imajo seveda viden pečat njegove individualnosti, zato so v tem ali onem pobarvane subjektivno prepletene z osebrimi doživljaji in osebnimi čustvi, vendar so prav tako tehtne v razčlembi. kakor pregledne in močne v sintezi. Seveda je Dcbevec vedno tudi nekak zagovornik obravnavanega dela in skuša s svojo besedo vplivat' na bralca: gledališkem ljudem je nedvomno prikupno, da se pri tem rad potegne za sodelujoče soliste in predstavi občinstvu njihove kvalitete. vendar je to zelo rahločuten opravek. ker se lahko neopazno zabriše meja med potrebno razlago in v takem okviru nepotrebno reklamo. Ciril Debevec. pisec še vedno žive, a žal premalo opažene knjige »Gledališki zapiski«, ima za razliko od Ukmarja. ki uravnava svojo besedo Do vzoru ese j ske proze, izrazito aforističen slog; v njem razvija počasi snov za svojo dmmaturg:jo. ki nam jo bo — upajmo — kdaj napisal. Tako ohranjuje po tej poti mnoge svoje izkušnje z odra Slovenci srno imeli ali še ;mamo na vodilnih šie deških mestih ljudi, ki izvršujejo že dolgo svojo funkcijo in so s; nabraii mnogo izkušenj, vzlic temu jih skorai nikdar ne povedo javno, čeprav bi s tem samo koristili naši gledakški kulturi. Morda ie čas. da nekateri naši vodilni režiserji teoretično obdelajo svoje dolgoletne praktične izkušnje in tako obogatijo našo skromno dramaturško slovstvo z deli ki "000^ samo podnrla zdravo in potrebno gledališko tradicijo. Ciril Dfbevec prispeva k temu kar sproti. V tekočem letniku »Gledališkega lista« priobčuje poleg režijskih opomb »Operne zap ske«, kratke sestavke o -azrih pojavih in vprašanjih. Kakor mu ob skušnia''1 prihajajo na misel Najsi je to izrazno priložnostno gradivo, kdai pa kdaj tudi polerrično zaostreno in osebno subjektivno. je vendar v njem mnogo tega. kar ima tudi objektiven pomen in prispeva k razčiščenju nekaterih gledaliških pogledov in poiavov. Tako naj iz večjega števila Debevčevih zapiskov omenim misli o tempu v ooeri, o umetniškem in obratnem gledališču, o verskem odnosti gledakščni-ka, o skrivnosti učinka, o igralskem strahu pred staranjem, o zavisti med igralci o sodobni operni šol' o pojavnih lepotah na odru. o prepevanju na rampi. o »izvozu« slovenskih umetnikov in potrebi njih osredotočenja doma. o sposobnosti, o načelnem odnosu do operete, o igri v operi o gledališki kritiki i. t. d. * V dramski izdaji »Gledališkega lista«. ki jo urejuje režiser in igralec Fran Lipah, izhajajo predvsem članki, ki so v zvezi s posameznimi premierami. Mnoge avtorje in njih dela predstavlja Ost (višj: režiser prof. O. Š e s t), eden izmed prvih, k; bi bil poklican, da opiše kdaj v obl:ki teoretičnih traktatov svoje režijske izkušenosti, svoje poglede in nrsli. Mnogo gradiva je razmetanega po številnih Se-stovih člankih, ki bi tudi zaslužil1 knjižni izbor, saj mnogi presegajo izrazito pri-ložno-tn-' in informativni značaj ter segajo globlje k problemom režije in dramatur-giie Prof. Šest je obiavil v dosedanjih številkah vrsto člankov o italijanskih in drugih dramarik'h delih ki so vstopila v repertoar: nekatere sta nrikazala režiserja Linah in Jože Kov;č. o T .hibi Pre^neriev pi^e književnik dr M Šnuderl. Edvard Gro?f>r'n je prisoeval avtorske misli ob vprizoritvi svoie?a »Očenaša«. iz Rina Alessija pa <"0 prevedene niesove značilnf mi-h n gledalcu z naslovom »Onombe« Mnd dru^m-' članki so posebno zanimiv' L;pahovi članki obuiaioč-' srnine na nekatere vprizoritve v preteklosti (na pr »De~ote<*a brata« »Hamleta«* kakor sploh vse Zffodovinskn in anokdnt:čno o naS^m ^edaPšru soi imamo M "a še %jFliiv<-i Mino Vi Šen bl'mor tePfl t-o-r f-i rr-pno OS?' Vc°Vako »fVp^a^V-' Irit« v ohph fzdajah — če upoštevamo imperativ pro- nik * Smrt pomožnega škofa v Milanu. V starosti 68 let je umrl v Milanu pomožni škof milanske škofije msgr. Paolo Casti-glionl. Bil je titul:trni škof šikofije v Fa- magosti. * Poroka zaslužnega podmorničarja. V Rimu je nadškof Bcrtolomasi poročil barona Vittoria Patrellija Csanpagnana, ki vrši službo na neki podmornici, z gospodično Corralino Gaudicso. Baron Pari elli le eden izmed n j bolj junaških poveljnikov italijanskih podmornic in jo potopil že dve sovražni torpedovki in dve tovorni ladji. s Dva nova baleta na milanski Scali. V milanski Scaii so imeli te dni krstno prel-stavo dveh novih baletov. Prvi se imenuje Pinocchio« in ga j« skoraponiral Guido Ragni, drugi z n siovem »La Giara« pa je deio Alfreda Caselle. Oba baieta sa imela prodoren uspeh. £ Nad milijon 1 r za ustanovitev ljudskega arabulatorija. Polkovnik grof Silvio Piccolomini je izročil županu mesta Pienza nad milijon lir kot pivi obrok za ustanovitev ljudskega ambul: torija. Polkovnik je podaril vsoto v spomin na svojega sina, torpe '.nega letalca Nicole Piccolomnija. * povratek k letnemu času. Dne 29. marca steni, kakor smo že poročali, zopet v veljavo pr'-letni čas. Ta dan bodo ob 2 ponoči vse javne Ln zasebne ure pomaknil za 60 minut naprej. S tem bo pridobil delovni dan eno uro*časa pri polni svetlobi. Sol ce vzhaja sedaj že okrog pol 7 zjutraj pr ti koncu meseca pa bo vzhajalo že ob tričetrt na 6. Zvečer zahaja solnce seda: ob 18, proti koncu meseca pa bo zahajalo ob p -1 •9. uri. Letri čas bo torej temeljito izkori. stil čas sclnčne svetlobe, ki je bila v glavnem tudi merodnina za' u>-edbo poletnega časa. * Pavel Klenau v Rimu. V Rimu je nastopil p?ed kratkim kot dirigent nemški skladatelj Paul Klenau ki je izvajal s fil-harmeriičnim orkestrom poleg dnigih kom-oozicij tudi lastno skladbo »Fant':z jo o viharju«. Klenau pripada isti sklada tel jsld generaciji kakor Italijan Malipiero, katerega drugo s:m- onij; je Klenau ciirigiral na svojem koncertu. * Fašistična solidarnost. Pek Lucchim v Triestu ie sp> ročil tajn štvu fašistjčne stranke, da bo pr dajal člarom družin vpoklicanih vojakov ter osebam, ki so morale zaradi letalskih napadov zapustiti svoje domove. kruh po 2 30 lire namesto po uradno določeni ceni 2 50 lire za kilogram. Poleg tega je Lucclvnl sporočil, da bo dal vsak mesec brezplačno na razpolago 100 ; kilogramov kruha za potrebne siromake. * Operne predstave za vojne ranjence. V sporazumu z ministrstvom za ljudsko kulturo bo priredi! Dopolavoro tvrdke Monte Catini serijo opernih predstav v pril vojnim rajijencem in pohabljencem. Turneja se bo začela v Trinelli pri Milanu ter se bo DBA M A Sreda, 24. marca, ob 17.30: Prava ljubezen. Premiera Red Premierski. Četrtek, 25. marca, ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo. Red četrtek. Petek, 26. marca, ob 15: Mirandolina. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Sobota, 27. marca, ob 17.30: Veliki mož. Izven. Cene od 15 lir navzdol. * Premiera dialoga v treh dejanjih, Brac-cove »Prave ljubezni«, bo danes za red Premierski. Vsebina dejanja je ljubezenska zgodba iz sodobnosti, ki se dogaja v hotelu, v krčmi in spalnice mladega para. Osebe- Helena — V Juvanova. Huga — Jan. natakar — Verdonik. krčmarica — Kraljeva, šofer — Košič. Režiser: Jože Kovič. OPERA Srela, 24. marca, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Četrtek, 25. marca, ob 17.: Evgenfj Onje-gin. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. članice beograjske opere. Izven. Cene od 35 lir navzdol. * J. Massenet: »Thais.« Opera v 7. slikah. Osebe: Athanael — Primožič. N:cias — Skadoljev Palemon — Lupša (prvič), suženj — Dolničar, Thais — Heybalova. Kro-bila — Mlejnikova. Mirtala — B Stritarjeva. Albina — Španova. Dirigent: N Stritof, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. koreograf: inž. P. Golovin. Opozarjamo na nastop F. Lupše v partij1 pu-ščavnika Palemoora. ki sta jo pela doslej Petrovčič in Delničar. Zlata Gjungjenčeva kot gost v »Evgenii Onjeginu«. V četrtek. 25. t. m bo pela ga. Gjungienčeva glavno žensko partijo v Čajkovskega operi Tatjano, s katero je žela že pred nekaj leti vel'k uspeh. Veliki pevski in igralski register s katerim razpolaga ta umetnica, ji daje možnost najrazličnejših zelo pestrih stvaritev Zanimiva ie primeriava med likoma Travnate in Tatjane, dveh popolnoma različnih ženskih likov, ki nam jih bo podala ga. Gjun-nirvn če v a 1 nadaljevala v BenatkaJi, BoJzanu, Anconi, Pes: al, Forliju, Predappiu, Savotii ta No-vari. * Pravilnik za žensko osebje na državnih železnicalu Izšel je pravilnik, ki pred- viieva zamenjavo moškega osebja pri državnih železnicah z ženskami. Prvenstveno se bodo pri podeljevanju služb upoštevale vdove umrlih žeelznl&rjev. Pravilnik določa tudi nadaljnje smernice za sprejem v železniško službo. Za službo pil telegrafu je potrebna srednješolska matura. Za službo v informacijskih pisarnah se bodo upoštevale v prvi vrsti ženske, ki popolnoma obvladajo tuje jezike. Za službo pri službenih vozeh zadostuje osnovna šola, prav tako tudi ni predpisana kvalifikacija za nadzor. , niče vlakov. Vse ženske, ki bolo sprejete i v železniško službo, bodo morale pose6sti ! strokovne tečaje, v katerih se bodo uspo-j sobile za službovanje. ! * Aretirani ponarejevalci denarja. Aten- ! ska policija je f netirala družbo ponarejevalcev denarja, ki so falzificirali in razpe-čavali bankovce po 1000 drahem. Obasti so zaplenile v tiskarni falzlfikatorjev 7000 bankovcev po 1000 drahem. U LJUBLJANE u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce g. Matija Dežman. K večnemu počitku 00 J o blagega rajnkega spremili v sredo ob io. iz kapeie sv. Janeza, ns 2aJah na pokopališče k Sv. Križu. Na.j v miru pečiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Ozračje se je umirilo. 2e precej časa je lep-) sončno vreme motila neprijazna burja, Dvig la. je oblake prahu, pa tudi sicer ni me kaj prijetno ueia nikomur. Njej pa se moramo zahvaliti, aa nam je vedrila vreme. V toiek se je oziačje vec ali manj umirilo Ln je biio zato na soncu mnogo topleje kakor prejinje dni. Najvišja temperatura v ponedeljek je .osegla 11.2 stopinje Celzija. Kako: običajno se je potem oziačje čez noč ohladilo in v torek zjutraj je stalo živo srebro v toplomeru 3.3 stopinje pod ničlo. Zračni tlak se ni spremenil. Kaže pa, da se bo barometer dvignil. | žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic tn 9 cvetja — »»KOZA«« cvetli6arua u— Samo še dober teden bo odprta umetnostna razstava akad. slikarja Frana Klemencica v Kooovem saknu v prehodu nabodčnika. Mojster je postavil na ogled 18 krijin m tihožitij. u_ Operna pevka sopranistka Manja Mlejn.kova bo sodelovala na Sanliovtm koncertu, ki bo v petek 26. t. m. v vel ki filhaimon.čm dvorani Muida, izredno nadarjena pevka se je z velikim uspehom uveljavila v našem gledališkem življenju. Prepr.čani smo, da bo imeia isti uspeh tudi na koncertnem odru, saj so znane vrline njenega izredno lepega glasu in čustvenega prednašanja. Gospa Mlejnikova je bila gojenka prof Foedranspergove. Pela bo štiri Santlove samospeve, in sicer: Galeba, O prašam vas. Kam? in Po zatonu. Spremljal jo bo na klav.rju pianist Marijan Lipovšek. Poleg ge. Miejni-kove bo sodelovala na tem večeru tudi pianistka Marta Bizjakova, ki je znana kot sijajna umetnica na svojem instrumentu. Izvajala bo prav tako štiri Santlove skladbe, in sicer: Invencijo, Spomini, Adagio in Nem r. Večer Santlovih skladb priredi Glasbena Matica v proslavo umetnikove 60-letnice. Začetek bo točno ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. u— Inštrukcije — priprava za razredne in privatne izpite. Novi (Turjaški trg 5-III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini, nemščini itd. za vse šole in razrede nudijo dijakom dopoldne ali popoldne po dve uri dnevno (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi priva-tiste za izpit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševanje vsak dan od 8—12 in od 15—18 ure: Novi (Turjaški) trg 5-III. Inšt rakci je. u— Spored XI. simfoničnega koncerta, ki bo v ponedeljek, 29. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani: 1. Beethoven: Egmont — predigra; 2. Beethoven Koncert za klavir in orkester G-dur št 4, op 58. Sol st, pianist Marijan Lipovšek; 3. Premrl: Dva pastorala; 4. Mascagni: a) William Ratcliff — Intermezzo; b) Inter-mezzo sanfonica iz Cavafllerie rusticane; 5. Smetana: Višegrad — simfon čna pesnitev. Koncert bo vodil dirigent Samo Kubad, ki stopa ta večer prvič v letošnji sezona s polnim s-imfoničnim orkestrom pred koncertno publiko Samo Hubad se je kaj spretno in srečne uveljavil v našem koncertnem življenju. Se kot slušatelj Glasbene akademije je dirigiral več koncertn h in simfoničnih skladb na njenih produkcijah, kot gojenec prof. dr. Danila Svare Pozneje je vodil nekatere koncerte Ljubljanske filharmonije in pevski zbor Glasbene Matice na javnih koncertih in več zborovskih radiisk'h koncertov V štora in sredstev — nadomešča slovensk: kulturni javnosti gledališko revijo, vi ostaja ena izmed programatskih točk v razširjenem in smotrnem kulturnem načrtu. ZAPISKI Pet in dvajset let časop;sa »L'Italia che serive«. Znani italijanski obzornik »L' rtalia che serive« je zaokrožil svoj obstoi z lepo letnico — 25. L!st je namenjen posredovanju med p;satelji in občinstvom ter izvršuje svojo na^oso s članki iz peres uglednih znanstvenikov in p:s.ateliev s kritičnimi pregledi bibliografijo :n noro-čili Iz tega časopisa dobivamo najpodrob-^eiši pregled -'talijanske knjižne proizvodnje. v kolikor s?a je treba za bežno in-formac?io o novostih ki so vredne pozornosti Sedanja ravnatelja lista «ta B;no ^■auminiatell'' in Paoln C^pmonese. £lavn; urednik pa je G. BaM Časopis izhaja v Nekatere novosti v itaUfansk' fl^zofski '^ f'io^pfsk'*b kr|'?P. ie i^Slr k ni i pa OiuTa A^rieVa *T nenc^tpr--"pronda meta d«] «f>cp!n nad -rt^an' ob-e"ai.°če delo ki r^z^lshMn -ofi^o it.ab'i3nsk;h mislecev teea obdobia. razdeljenih v dve skupini: fenomenologi in antologi. — Franco Salvo je izdal v Palermu študijo »La logica della vita morale in Maurice Blondel« Je to po sodbi kritika ena najtemeljitejš:h kniig. ki obravnavajo f;lrv7of'io tega francoskega misleca — Carlo Giacon je zbral v posebno kniigo z naslovom »TI problema della trasce^den-za« svoje ese^e in študije o nekaterih sodobnih nrslecih in njihovem odnosu na-'prnt1 transcendentnemu problemu — S splošn'mi vprašanij loe;ke in z njih odnosom do mQ+afi7i>e se bavi Renata Grad; v svoji kniig1 »Saggio di logica«. — Vin-"enzo d? Ruvo ie objavil kraišj spis »L* estetica kantiana e il sun ^lore« Snic ie 'zšel v Padovi. takisto kot nov nrevod Kanta »Proionome"1 ad o^n' futura me^a-F:sira« — Po'pg Kanta zan'mq še vpdnn f"di H°gp1 o Ppmpr nriča srvis C. L Cor-»Studio su Hp?eli«. — Vincenzo Tom-jp o^^elal zan!m?vo t>ov v k"''0: ^ap«*'o ri'e.r-tc>tina snerim^^tnip« — ^'n^iolni fpno-?«^«, \T tj*' -OTIT! ip 'Ti^al r»ho E Gar'rif> ■ ifnlinni rlpl Oiintf»-nrpntrt« Vi ob loffp l^b—finp. n^-pT-^^^in jn Irnmpnf^if _ Pk Cl—Ja i-r?^ Vn rl-vB+nnr-. i nh1'Vr ir> r*i>lr tak-i no v-r-^Hri učitelja antične življenjske modrosti. ponedeljek bo vodil nai izredno agUni i smfonični orkester ter izvajal celovečerni spored. Na koncert opozarjamo! Prodaja vstopnic se bo začela zjutraj ob pol 9 uri v Knjigarni Glasbene Matice, in sicer tako, da so danes v predprodaji sedeži, jutri v četrtek pa stojišča. Deljena predprodaja je v prilog občinstva. u— Nesreče. V torek ao sprejeli v ljubljansko bolnišnico naslednje ponesrečence: 161etni dijak Viktor Pogačnik iz Ljubljane si je pri nogometu zlomil lesno nogo. Julko Permetovo, 5 let staro hčerko posestnika iz Črne vasi, je pes ugriznil v desnico. S hudimi notranjimi poškodbami so pripeljali v bolnišnico 251etnega železničarja Franca Topolška iz Ljubljane, Id sta ga stisnila odbijača vagonov. Desnico si je poSkodavai 181etni Janez Prime lz Bičja; na roko mu je padel težak železen drog. u— Izgubila se Je osebna izkaznica na •ime Ane Ravnihar. Najditelj se vljudno naproša, da jo vrne na naslov, naveden v legitimacij;, ali pa v upravi »Jutra«. u— Izgubil sem sive glace rokavice v soboto od Kreditne banke do Bonača Pošten najditelj se naproša, da jih proti lepi nagradi izroči v oglasnem oddelku »Ju tra«. Spodnja štajerska SPominsld dan junakov so v Mariboru ■etos drugi« proslavljali. Na zgodovinskem trgu Adolfa H:tlerja. kjer so padle tudi žrtve za Spodnje štajersko 1. 1919, se je zbrala tisočglava mn;žica. Domači polk je nastopil s svojo in z zastavo bivšega 47. polka, ki jo še vedno hrani. Prisostvovali so tudi domobranci ln mladina Dalje so bil navz 6i številn' bivši vojaki 47. polka z odlikovanji na prsih. Med častnimi gosti sta bila zvezni vodja Fra-c Steindl in župan Knaus. Spominski govor je imel polkovnik Westphal. Ob zvok*h »Dobri Tova-riši« je vsakemu izmed svojcev padr'ih izrekel "sožalje. Za zaključek je bil pred magistrat m mimohod čet. Logi junakov. Na spominski dan junakov so bilj tudi na Sp dnjem štajerskem izročeni svojemu namenu spominski log junakov. V vseh krajih, kjer objokujejo padle, so uredili peseb e spominske loge. V ta namen s izbrali najlepše kraje izven riiaseMj v prosti prlrodi. na gričih 'n v gozdičkih Za vsakega padlega je bila postavljena lična spominska ploščica. nosi ime rojstne in smrtne podatke ln kraj. kjer je pckojn: žrtvovr.l svoje življenje za Reich Raze-, železnega križa in kljukastega križa ni nikakih drugih okrsk v. — V Mariboru 1e log junakov na Kalvarijl, kjer stoji spomenik padlim vojakom domačega pcika. Svečanosti v nedeljo dopoldne se je udekžil tudi župan Fritz Kn-us in imel sp minski govor. Položeni so bili venci vojske in Heimatbunda. Za domovino so padli. Na severni ruski fronti je 23. februarja padel vojni prostovoljec desetnik Anton Fericsch iz Maribora, star kr-maj 23 let. Na srednjem odseku vzhodne fronte ie padel podčastnik v cklop. nem po'ku Gerh rd Heldberg, star 22 let. V 47. letu starosti se je mora.! ponlcvitf od življenja vladni in šolski svetnik Alfred Gross. ki je padel v vojni službi kot kurirski častnik. Umrli so v Mariboru 77 lrtna zn.vbnio.a Kristina Paulova, 76 letna z°sebn;ca Zofija Vogrr- čeva in 75 letna Marija Rušov-iakova. — V cvetu mladosti, stara komaj 22 let. je v Berlinu umrla cand med Dana Koža kova. pa rodu T rašrtova. N"'ene zem-ske ostanke bodo iz Berlina prepeljali v Ptuj. Zadnje slovo od žrtve zločincev. Preteklo soboto so na pokopališču pri Sv. Juriju ob Taboru položili k večnemu poaitku Maksa Poschebala, ki je p~del kot žrtev zločincev. 67!etnega posestnika so razi-om!ki ob navzočnosti njegove družine umorili. Pogreba so se med drugimi udeležili uradni vodja Paidasch in oddelek domobrancev. Za Ie> šnjo proizvajalno bitko bodo tudi na Spodnjem štajerskem od 24. do 27 marca velike kmečke skupščine. Govoril: bodo deželni kmečki vodja Hatnzl. glavna od-delna vodje Frcdl in Hchnerlein Ln glavni štabnj vodja dr. Leitner. Mariborsko gleda«isče je gostovalo v Ptuju z Gerhard Hauptmannovo dramo »Mihael Kr-mer«, Občinstvo je ragradi!"> igralce z živahn:m od bravanjem. Prvi nastop rgralske družine iz Slov. Bistrice. V okviru štajerskega Heimatbunda je tudj krajevna skup na v Slov. Bistrici ustanovila diletantrki oder Prvič se je predstavila cbč:nstvu pretekli četrtek z veseloigro »Adam in Eva v raju«. Dvorana je bila polno zasede-a in so obiskovalci svoje ljubljence ponovno klicali na oder. Prepoved pr°daje klobukov lz klobučevi-ne. V č'su od 15. marca do 15. avgusta je po poročilih nemških listov prepovedano potrošnikom predajati klobuke iz klobuče-vine. Izjeme od te prepovedi so deležni klobuki k narodnim nošam. Prepoved velja za moške in da m ske klobuke. Reja golobov pismtnoš na Spodrjem štajerskem prepovedana. Vodia civilne uprave je 'zdsl adredbo. po kateri '«» '•ela poštnih g lobov na Spodnjem štalerskem prepovedana. Izjemna dovoljenja dajejo deželni uradi ali mariborska policija. Nesreče. 151etni učenec Karel Kores iz Maribora si je med Igro pri Treh ribn'kih zlomil desno nogo. Z zlomljeno nogo so pripeljali v bcln šnico tudi 851stnega Pavla TLšlerja, ki je padel doma v sobi . Z Saresiiskega Gaule!ter je govoril koroškim častnikom. V dvorani hoteb Sandwirt je v p "tek dopoldne v navzočnosti generala Materna govoril gauleiter dr. RaJner kor~škim Častniškemu zboru. V svojih Izvajanjih se je dotaknil važnih n~ro Inopolitlčnih vprašanj Koroške, pri čemer je osvetlil posebne razmere na Gorenjskem in jezikovno ms-Samih ozemljih. Izvajanja gaule!terja so navzoči 6-stniki nagradili z močnim pritrjevanjem. RriSria tn Lukovica sta zdrnžem. Po naredb. šefa civilne uprave sta b!li občini Lukovicp in K^ašnja spojeni v uradno ■"krožje Lukovico Krašnianom spojitev nI hila všeč. ker je bil bčinsk' urad prenesen v Lukovico Pritožili so se pri deželnem svptnlku k' 1e zadevo rešil na ta na čl", da so vsak teden enkrat uradne ure tudi v Krašnji Tet'I na rtms. »Karawnken Bote« cb-a Koroškem. V nedeljo j« ob navzočnosti udeležencev prvega tečaja in vzgojiteljev gauleiter dr. Rainer odprl taborišče. V Preddvoru je bilo zadnjo nedeljo zborovanje članov Vclksbunda. Govoril je uradni štabri vedja Bruno Padatscher iz Kr^ nja. Dvorana je bila polna poslušalcev. — Nedavno se je vršil v strankinem domu apel zveze nemških deklet. V šmartnem pod šmarno goro je predaval okrožni šolski vodja Lilllng o večni Nemčiji. Majhen gozdni požar. Pred dnevi je za*- radi :skre iz lokomotive tovornega vlaka nastal v D brovi pri Črnučah majhen gozdni požar. Vaščani so ogenj sami pogasili. Iz :tske Pokopališče junakov. 3 privoljenjem Pt>-glavn ka je bila sklenjena ustanovitev po. kopal šča junakov, na katerem bodo našli svej zadnji počitek vsi v borbah r.a Hrvatskem padli člani nemških edinic «n hrvatske vojske, kakor tud vsi od jugoslovanskih teroristov umorjeni talci. Vodja nemškega raoia v Zagreba. Na povabilo hrvatskega radia je vrnil nedavni obisk vodje hrvatskega radia Radovana Latkoviča, gener. ravnatelj nemške radijske družbe dr. Heinrlch Glasmaeier. Izobraževalni tečaj za častnike. Te dni se je začel v Zagrebu prvi izobraževalni tečaj za hrvatske častnike. Otvoril ga je vrhovni inšpektor hrvatskih oboroženih sil general Slavo Stancer. Hrvatski večer na Dunaju. V Kursalonu so se nedavno zbrali na Dunaju ž veči Hrvati k ljudskemu večeru. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom hrvatskega generalnega konzula na Dunaju dr. Kačiča. Na sporedu so bile glasbene točke, narodni p!es; in deklamacije lz hrvatske lirike. Teden nemške mladine bo na Hrvatskem v dneh od 4. do 10 aprila. Zdravstvo v Zagrebu. Po statističnih podatkih mestnega fizikata je v hrvatski prestolnic1 7 bolnišnic in okrevališč, td razpolagajo s 3012 bolniškimi posteljami Razen tega je v Zagrebu 164 zdravnikov in 32 lekarn z 229 magistri in njihovimi sodelavci. Gos p d^rska petletka. V ministrstvu za narodno gospodarstvo je bil 'zdelan petletni delovni načrt za dvig hrvatskega kmetijstva. V načrtu so med drugim predvidene obsežne regulacije rek, melioracije tal in ustanovitev mnogih kmetijskih zavodi. v tn šol. Iz Srbije Srbska oddaja nemškega radia. BecgraJ. skl nemški dnevnik poroča, da rad joka postaja Donau vsak dan oddaja poročila v rrbščini. in s^cer od 19 do 19.50 ired-nieevropskega časa na normalnem va!u 325.4 metra in na kratkem valu 31.22 metra. Valjevska mestna aprovizacija Je delila začetek marca za prebivalstvo po 4 kg koruze na osebo za marec in po 300 g sladkorja za februar in marec. Stočarska centrala izdaja nove kupone za prebivalstvo^ po k'terih se bo odslej delilo meso. V zadnjem času ga deliio vsak>'h 14 dni po 200 g na osebo. Težki delavci v tov. »Vistadc, pri mestni občini, pri elektrarni, tehn. sekciji, pa dobijo dodatek na hrmi lirektne od posebne dobavi j-Inioe v Beogradu ln to po 12 kg moke, 500 g sladkorja, 1 kg marme. lade in sem in tia na mesec in oeebo. ki je zanos'ena, tudi mast ter če so v skupni kuhinji po 400 g mesa tedensko. Poleg tega je bilo razdeljene tudi po % kg soli na mesec in oeebo. ŠPORT Ljubljana - Hermes Prijateljska nogometna tekma — v nedeljo ob 15. na stadionu v Šiški Domači nogometaši so kar pošteno zavihali rokave. Ob vsaki priložnosti si privoščijo krepak trening, čisto po pravici, saj jim je za bližnje prvenstvene nastope več kakor potreben. Ker se bo prvo nedeljo v aprilu začel domači ples za točke, hočeta Ljubljana in Hermes, ki sta najresnejša za naslov najboljšega kluba v pckraj'ni, izvesti še ponoven splošni pregled svojih moči. Domenila sta se. cla bosta v nedeljo poskusila na stadionu v šiški, kdo več zmore, še iz p-ojšnjih časov se spominjamo, da so bile b rbe med njima vedno lepe in napete, zdaj je zmagal ta, zdaj oni. Upamo, da nas tudi v nedeljo ne bodo razočarali in bo zato gotovo vsak. ki bo obiskal lepi scenski stadion, po dolgem času, spet videl nekaj dobrega nogometa. Ma&žatrslri zvezdniki minule sezone Kakor povsod drugod tako je tudi na Madžarskem športno življenje nekoliko zaostalo zaradi izrednih dogodkov na drugih terenin, toda pri vsem tem so uneli Madžari razmeroma le še mnogo več športnih ljudi izven v;jaških vrst kakor na primer Nemčija ali Italija. Tako je bila lanska spoitna sezona pri Madžarih še dtovolj pestra, seveda pa je bila v mednarodnih od-cošajih vezana na razpoložljivost nasprotnike^ iz prijateljskih držav, ki so tu ah tam imeli še važnejše naloge in skrbi. Kljub temu, da torej po madžarskih terenih le ni bilo vse tako kakor v mirnih čaeih pa je ostala nespremenjena navada, da so tudi ob koncu lanskega leta dajali rajvišja odlikovanja najbolj priznanim športnikom. Značilni; je, da so med letošnjimi nagrajenci s tako imenovanim »državnim športnim znakom« kar štirje nogometa« in meči njimi celo srednji krilec Sziics torej igralec ki ima najmanj mož-rosti 'in priložnosti, da bi ga ljudje c pazili od daleč in njegovo uspešno delo pravilno in pravično ocenjajo samo najboljši strokovnjaki V ostalem pa je tudi dejstvo, cia so bili odlikovani kar štirje iz vrst nogometašev, najlepše priznanje za ves sodobni nogomet sploh. še več zanima" ja jn razburjenja kakor podelitev državnih športnih znakov pa je med pristaši športnega gibanja vzbudila razdelitev posebne športne nagrade pod pokroviteljstvi; m športnega lista »Nemzeti Šport«. O tej zadevi smo že pisali na tem mestu in čitateljem bo gotovo še v spominu, da so kavakrski člani onega razsodišča poklonili bo priznanje zastopnici nežnega spola, znani plavalki Ilonki Novak, o kateri pa je bilo rečeno obenem, da so nekateri v svoji sodbi vsaj deloma zatisnili cči in ji di; ločili najboljšo oceno precej tudi zaradi tega. ker je pač mlada in lepa in ji je taka počastitev še posebno ugajala. Deklico oo potem neštetokrat fotogra-f;rali, objavljali rjjene smehljajoče posnetke po listih in nikicgar ni bilo med kritiki toliko nedostojnega, da bi bil stikal za resničnimi športnimi uspehi odlikovanke. Vsa javnost hvali dobri okus ocenjevalcev in je zadovoljna, da je Ilonka kot predstavnica madžarskega ženskega športa res dekle kakor je treba. S priznar-jem, ki ga je prejela ta plavalka, je seveda posebej počaščen tudi ves madžarski plavalni šport, v katerem je bilo opaziti prav za prav še najmanj posledic zaradi vojne. Med njimi se dviga daleč preko ostalih večkratni prvak in rekorder Tafccs, ki je ponovno prišel do časa P°d eno minuto na 100 m prosto. V waterpolu imajo Maožari že dolga leta najboljše moštvo v Evropi in ta glas so ohranili — vsekakor rekoliko laže kakor druga leta — tudi minulo poletje. V plavalno zvezo je zadnji čas vstopilo mnogo odličnega naraščaja, ki obeta tudi za bodečnost najbolje.'Zveza je v ostalem pod vzornim vodstvom samega sina državnega upravitelja Nikolaja Horthyja mlajšega, ki vzdrzuje s trdno disciplino obenem tudi kicristne zveze z najbolj odločilnimi faktorii v državi. Madžarska nogometna reprezentanca je preživljala nekaj sezon precej nerodno krizo, zdaj pa je po veliki večini spet na dobrih nogah. To je v glavnem zasluga njenega trenerja Kalmana in zveznega kapitana Vagha, ki sta svoje varovance prijela izredno trdo, jih obvezala za smotrni trening ter jim strogo prepovedala že skoraj udomačeno zelo nesportno življenie Pod varuštvom omenjenih dveh funkcionarjev je zdaj Madžarska v nogometu spet na konju in bo odtod dalje bržkone kmalu spet zavzela, svoj vidni položaj v evropskem rogomotnem taboru. Silno velik razmah je zadnji čas doživel na Madžarskem tudi boksarski šport, ki ga mnogo goj;jo tudi med vojaštvom. Zanimivo je tudi, da je ves boks na Madžarskem skoraj izključno amaterski in so tako ostali amaterji tudi mnogi madžarski boksarji, ki bi se lahko uspešno jn za lepe denarje udejstvovali tudi kot poklical športniki. Tcda voditelji so jih znali pre- pričati, da je pravi ^poit idealov ta ljubezni do stvari! šport ts 9— Kaj počnejo n°gOmeteM ▼ Valjevu? Iz Srbije nam pišejo: Konec preteklega januarja je bila ustanovljena posebna nogometna podzveaa v Valjevu z naslovom »VsJjevski loptačkj podsavez (VLP) kot sestavni del srbske nogometne zveze v Beogradu. Za predsednika Je bil izvoljen predsednik Valjevskega športnega kluba gospod Bernit šef oddelka na valjevski občini V to podzvezo spadajo khibi: Valjev-ski spertni klub (VSK), Trgovačka tn Bu-dučnost iz Val jeva, Trgovafld in Bogoljub iz Obrenovca, Trgovački iz Uba, Mačva i« Sabca ter nogometni klubi iz Lajkovca, Podrnske Lomice in Gornjega Milane vca. Podzveza je razpisala že svoje prvenstvo, ki se je pričelo v nedeljo dne 7. t. m. Prva tekma v Valjevu med VSK in domačim Trgovačkim se je končala neodfcčeno 2 : 2. Zanimanje za nogomet v Valjevu je zelo veliko in so temu primerni tudi obiski. Običajn' inkaso maša preko 20.000 Din na posamezni tekmi. Za prvenstveno tekmo je določena enotna vstopnina po 30 Din. Na posebno privlačnih tekmah doseže inkaso tudi po 30.000 Din in ko je bila nedavno finalna tekma za Coiičev pokal, se je dvignil izkupiček celo na 40.000 Din. Občinstvo navdušeno navija za svoje klube in stave na zmage so Številne ter gredo od najnižjih zneskov do precej velikih. Z eno besedo: za nogomet se zanima malo in veliko staro in mlado, žene in moški ter ljudje vseh stanov. V tem pogledu je tukaj sodelovanje med športniki in javnostjo mnogo ožje in tesnejše kakor pri nas doma. ta StockstrOmu posrečilo pridobiti Stntettč-nl vitamin D. Vitamin D je protiraiiitični vitamin ter ga je odkril prof. Vindaus. Usoda mr. Spenoerja. Iz Sante Menice v Kaliforniji poročajo, da so našli Winfielda Spencerja, prvega moža sed nje vojvod in je Windsorske, ranjenega na tleh v njegovi sobi. Kako je bil mož ranjen je ostala tajnost, o kateri ugibajo v Ameriki še bolj kakor v Evropi. Koder Beethovnovih las pr°dao za 200 tisoč lir. V Innsbrucku so te dni na Javni dražbi prodali koder Beethovnovih las za 2°0.000 lir Ponovitev zime v Španiji. Iz Madrida poročajo, da se je v okolici A vile ponovila zima. Zapadel je sneg in nastopil je oster mraz. Na kongresu severnoameriških knjižničarjev je bila prirejena tudi posebna razstava sovjetskih knjig in brošur v 53 jezikih narodov Sovjetske zveze. Na vidnem mestu so bili razstavljeni primerki sovjetske ustave. Radio Ljubljana SREDA. 24. MARCA 1943-XXI 7.30: Slovenska glasba 8.00: Napoved časa; poročila v lalijanščini. 12.20: Plošče. 1230: Poročila v slovenščin.. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vod: dirigent Manno. 13.45: Pisana glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14 10: Operna glasba na ploščah. 14.30: Pisana glasba 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Koncert pian stke Marte Bizjak=Valjalo 17.35: Kvartet »II Giglio« ljudskega Dopolavora v Firenci 19.00- »Govorimo italijansko«, poučuje prof dr Stanke Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Italijanska glasba v narečju. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.30: »La Traviata«, opera Giuseppe Verdija. (21.00 pribl.): Predavanje v slovenščini. (22.10 prbl.): Zanim vosti v slovenščini. Po operi (22.50 pr.bl.) poročila v slo-venščini. Mati oglasi Kdor lite službo plato ea fsako beaedo L —JO. m OA m prov. t&fcso —.90, m dajanje naslova ali Slfro L 2.— Najmanj Si iznos ea ta oglase J« L 7,—. — Za tenltve tn dopisovanja Je plačat! besedo L 1,—, za vse druge oglase L —JBO aa besedo, ea dr*, ln prov. takso L —JBO. m dajanje naslov« ali Slfro h L—. Najmanj SI tznos aa te oglase Je L 10.—. >Ko sta zdravnika že odšla iz sobe, gospod Macallan še vedno ni bil v stanju, da bi ju sprejel in slišal, kaj mu lahko povesta. Zadržala sta se z gospodom Dexterjem kot intimnim prijateljem gospoda Macallana ter edinim gentlemanom, ki se je ta trenutek nahajal v Gleninchu. »Preden sem šla v posteljo, sem se vrnila v prvo nadstropje, da bi pripravila pokoj-nico za pogreb. Soba je bila zaklenjena, ravno tako so bila zaklenjena vrata v sobo gospoda Macallana in ona, ki so se odpirala na hodnik. Ključe od teh vrat je bil odnesel doktor Galle. Dva služabnika sta stražila mrtvaško sobo. Vedela sta mi le povedati, da bi morala biti zamenjana ob štirih zjutraj. Bila sem tako svobodna, da sem potrkala na vrata Dexterjeve sobe. Od njega sem izvedela, da zdravnika nista hotela napisati mrliškega lista, ki je potreben zaradi pogreba Naslednje jutro naj bi se izvršilo raztelesenje.« Tu je bilo končano zasliševanje bolničarke Kristine Ormsay. Ko se je zvedelo, da je imel moj mož dvakrat priliko, vsipati strup najprej v zdravilo, nato v čaj, je državno pravdništvo vodilo sodni dvor k zaključku, da se je obtoženec okoristil s to priliko, da bi se tako iznebil grde in ljubosumne žene, ker ni mogel več prenašati njenega hudobnega značaja. Zagovornik je pač storil, kar je mogel, da bi dokazal, da obtoženčeva žena ni imela tako slabega značaja da ga ne bi bilo mogoče prenašati in da torej njen mož ni imel razloga, da bi jo zastrupil. Na zagovornikovo vprašanje je bolničarka odvrnila, da je imela gospa Macallanova nasilen značaj, vendar je dodala, da se je navadno hitro pomirila in je rada popravila žalitve, ki jih je bila pvzročila s svojo nasilnostjo. Ko se je pomirila in je prosila oproščenja, je storila to iz celega srca. V bistvu je bila to dobro vzgojena gospa. Grda je bila le v obraz, toda imela je lepo postavo in oblačila se je z okusom. Kar se tiče gospe Beauly, je bila gospa Macallanova sicer ljubosumna nanjo, toda to svoje čustvo je skrivala ter je kljub svoji bolezni na vsak način hotela, naj ostane gospa Beauly nekaj časa v njeni hiši. A kar se tiče gospoda Macallana in njegovega razmerja do žene, je bil kljub majhnim prepirom, ki jim je prisostvovala bolničarka, vedno prijazen dG žene in ni nikdar govoril z njo drugače kakor vsaj korektno. Kadar je imela gospa svoje izbruhe jeze, je bil videti bolj žalosten kakor nejevoljen. Kje je bila torej tista žena, ki naj bi spravila svojega moža v tak obup, da bi jo skušal zastrupiti? Kje je bil tisti mož, ki bi bil zmožen zastrupiti svojo ženo? Ko je skušal zagovornik na ta način izključiti nagib zastrupitve ter vplivati na sodni dvor v nasprotnem smislu, so bili poklicani zdravniki, da izrečejo svoje mnenje. Glede zastrupitve so se strinjale vse izpovedi in prvo vprašanje, ki ga je zastavil tožitelj, se je glasilo: »Ali je bila bolnica zastrupljena? Odgovor je bil pritrdilen, o njem ni moglo biti niti najmanjšega dvoma. "Poklicali so priče, da odgovore na drugo vprašanje. Drugo vprašanje: »Kdo jo je zastrupil?« Po razteiesenju pokojničinega trupla in kemični analizi želodčnega soka je državni pravdnik nadaljeval zasliševanje, z namenom, da bi osvetlil podrobnosti smrti gospe Maca'lanove. Na osnovi raziskave in proučitve pisem in drugib d-kumentov je državni tožilec obsodi1 Evstahija Macallana, da je zastrupil svojo ženo ter je izdal nalog za njegovo aretacijo. Obtoženca je zasliše-val šerif, nato pa so ga poslali pred sodni dvor, ki naj bi ga soMl. Med dokumenti, ki so opravičevali obsodbo državnega pravdnika, se je nahajala tudi izjava šerifovega uradnika, ki je izvršil hišno preiskavo v Gleninchski pokrajin:, blizu Edimburga. V neki skrinjici s toaletnimi potrebščinami so našli nekaj pisem in zvezkov, v katere je pokojnica pisala pesmi. V kotu skrinjice so našli kos zmečkanega papirja in ko so si ga natanko ogledali, so opazili, da je bila na nji natisnjena etiketa neke lekarne. Med gubami papirja so našli tudi nekaj zrnc belega prahu. Ta listič so skrbno zavili in zapečatili z ostalimi dokumenti vred. Nato so šli skozi sobo, kjer je ležal bolan gospod Macallan, globoko pretresen zaradi smrti svoje žene. Dejali so jim, da se sploh ni mogel premakniti in prav tako ni mogel nikogar sprejeti. Kljub temu so uradniki zahtevali, da jih sprejme, on pa jc ves čas ležal zaprtih oči, kakor da nima dovolj moči za razgovor. Uradniki so, ne da bi ga preveč nadlegovali, nadaljevali s preiskavo sobe in vseh stvari, ki so se nahajale v nji. Ko so bili zaposleni s preiskavo, so zaslišali z hodnika nenavaden ropot, podoben ropotu kolesa. . . Vrata so se odprla in nek gospod, ki je bil brez nog. se je pripeljal v sobo na svojem vozičku ter se ustavil pred mizico ob Macallanovi postelji, kakor da hoče preprečiti, da bi se mu kdo približal. Zašepetal je prijatelju nekaj besed, ki jih uradniki niso mogli razumeti. Macallan je odprl oči in odgovoril s kretnjo glave. Uradniki so opozorili invalida, da trenutno ne sme ostati v sobi, on pa je ugovarjal in jih ni hotel poslušati. Tedaj je eden izmed uradnikov položil roko na voziček da bi ga potisnil proti drugemu koncu sobe. Invalid je jel v jezi kričati: »Kako se drznete dotakniti mojega vozička? Moj voziček in jaz sva eno, kako si upate položiti roko name?« Uradnik je brez besede odprl vrata, nato pa je s palico potisnil voziček in invalida iz sobe. Ko je zaklenil vrata, je jel preiskovati mizo ob postelji. Bila je tam zaklenjena skrinjica, prosil je Macallana, naj mu da ključ, pa mu ga ni hotel dati. V tem trenutku je vstopil nek drug gospod, advokat Piaymore, ki ga je bil poklical Dexter. Prišlec je prigovarjal obtožencu, naj izroči ključ, da bodo uradniki lahko pregledal: skrinjico. Nato je gospod Macallan izročil ključ. Uradniki so našli v skrinjici nekaj pisem ter velik zvezek, ki se je zapiral s ključem in je imel zlat napis: »Dnevnik«. Uradniki so zapečatili pisma in dnevnik ter odnesli vse skupaj v Edimburg državnemu pravdniku. Preiskava se je nadaljevala pri lekarnarju, katerega etiketo so bili našli. Lekarnar je izjavil, da je prišel Evstahij Macallan v njegovo lekarno, da bi kupil gotovo količino arzena, češ, da ga potrebuje njegov vrtnar, ki naj bi napravil neko mešanico za pokončavanje mrčesa v rastlinjaku. Ko je povedal svoje ime, mu je bil izročen arzen v dvojnem ovoju; na zunanjem je bil naslov lekarne in z velikimi črkami tiskana beseda »strup«. Drugi lekarnar je sam od sebe Izjavil, da je prišel obtoženec v njegovo lekarno ter zahteval gotovo količino arzena in ko so ga vprašali, za kaj ga namerava uporabiti, je odvrnil, da ga bo rabil za miši v svoji hiši v Gleninchu. Ko je obtoženec povedal svoje ime, mu je lekarnar izročil arzen v stekleničici, na katero je nalepil etiketo lekarne z napisom »Strup«. Obe naslednji priči, vrtnar in kuharica iz Glenincha, sta le še povečala resnost položaja. Zaščita vajencev ln mladoletnih delavcev na Hrvatskem Med številnimi uredbami o zavarovanju in zaščiti delavcev jn nameščencev, ld jSh je izdala vlada samostojne Hrvaške, je bila izdana tudi posebna uredba o zaščiti vajencev in mladoletnih delavcev vobče. V naslednjem navajamo nekaj glavnih določb te uredbe: Za mladoletnega delavca se smatra vsaka oseba, ki je zaposlena zaradi izučjtve ali zaslužka, pri nočnem ali dnevnem delu od dovršenega 14. do 18. leta starosti. Specialno za vajence obstoje pri borzah dela oosebni uradi, ki se v glavrem bavijo s pc klicno izbiro. Vsi vajenci se nastavljajo le po teh urad'h, ki poleg tega skrbe. da so dani vsj pogoji za pravilno in uspešno izučitev. Delovni čas za vajence in mladoletne delavce se mora strogo ravnati po zakicnu o zaščiti delavcev. Pristojni min'ster sme določeni delovni čas še skrajšati. Nočno delo v nobenem primeru ni dovoljen:. Za noč se smatra čas od 21. do 6. ure zjutraj. Vajencem in mladoletnim delavcem morajo delodajalci daiati prosti čas za pose-čanje obrtno nadaijevahrh šol ter za pc-sečanje ustanov za kulturno in telesoo vzgojo. Delodajalci morajo voditi posebne sezname zaposlenih mladoletnih delavcev, iz katerih morajo biti razvidni osebni podatki delavčevi ter delovn' čas, strokovno nadaljevalna §o4a in dopusti. Vajenci in vobče mladoletni delavci imajo pravice do plačanih letnih dopustov, ki znašaio za osebe do 16 let starosti 3 tedne, od 16 "do 18 let starosti pa 2 tedna. Pravica rto dopusta se prdobi s 6 mesečno zaposlit. vi jo pri enem ali več dek dajalcih. Vajenci imajo pravico dc odškodnine za delo v času učenja. Odškodnina se določa na osnovi najnižje minimalne plače, ki velja za posamezne vrste dela., odn sno stroke, ki pe jo vajenec uč'. Za prvo leto učenja odškodnina ni določena in je prepuščeno svobodni volji učnega delodajalca, v draeom letu učenja pripada vajencu 20r'r. v tretjem 30%. v četrtem pa 40% minimalne plače. Prist jni minister je pooblaščen da zviša navedeno odškodnino še zn nadnljnfh 30% Isto tako jo sme znižat., če vajenec prejema odškodnino v naravi, hrano, star r vanje itd. Glede dajatev odškodnin v naravi s>: posebni predpisi, ki določajo kakovost hrane in stanovanja. Strogo se zabranjuje zaposMtev vajeti cev za dela. ki niso v zvezi s stroko, ki se jo vajenec uči. V p gledu zaščite zdravja in delovne spodobnosti obstoje posebni predpisi. Ustanove za zavarovanje delavcev, so dolžne redn-vsakega pol leta zdravniško pregledati v»' vajence za kar se vodijo pisebni seznam -> ugotovitvah. Ministrstvo trgovine, obrt' in industrije skupaj z min-strom za socialno skrbstv zastopniki velikih žup. mest in občin kale r tudi deledajalske i- delojemalske or-rranizac-je so do'žni skrbeti za ustanav-ip.nie vajenskih domov in podpirati vsak-. ?kcijo v tem cilju. Glede srplošne zaščite vajencev in m'a ioletnih delavcev se ustanovi pri ministru za soc'elno skrbstvo pesebn-" svet valn; od bor. ki sestoji iz predst?-vn:kov zajnteresi-ra-ih ministrstev, borze dela. osrednjega urada za zavarovanje delavcev, bratovsk? skladnice deVvVjaiekih in delavsk:h orga-mzacii Jn druo>Iitve kot pomočnik Naslov v vseh posl. Jutra. 4726-1 Hišni posli dobijo službo Frizerko mlajšo, samoi.o.no lelnvko. enrciroe biknj Martuiaš. frizer. Tržaška 42. ' 4724-la Uradnišivo dob' službo Žimo za modroce vseh kvalitet kupite že od 32 Ur naprej pr: »Zima«, Milan Jager. mehanična predilnica ži me Trgovina Sv Petra 17, predilnica: Fužine. J-237-M.-6 JJLi Knjižno omaro stekleno ali navadno, kupim. Naslov v v-eh posl Jutra. 4721-7 Otroški bicikelj s pomožnima kolvsoma. kupim. I'or.u.;b* na ojjl. odii. Ju_-a pod »Kupim 777«. ■17SS-7 Stanovanje Sostanovalca z vso otkrbo. sprejmem. Fl> rijanska ul. 19-11 desno. 4732-23 Stanovanje itče goepiid pri bulj.-i dami. j katera je sama. brez otrok., v fturosti -v* 'M do 4>i let. | Ponudbe na ojri. odi. Jutra pol »Stanovanje«. 4720-23a Uradnik •v rokov n «k lc-ne stroke z perf(iktn:m znanjem slov-n5";-ne, italijanšfipt in ncir*r.ine. veSf koncepta dobi takoj na-m Učenje. Ponuibe na ojl. odd. Jutra pc' »L^fni vri kovnjak«. 4716-1 m g e s!f s b C i O i > ► 1» J .. ^ « — a « t "3 * P!.I | e 11 * 5 a« » r" 2 * S H t « M o »—< U a O ^ • u KJ M K rj > d V 14 X •m E • o a « i. t Moško kolo mslo rableno. kupim. Ko-iedvorska S4-II. levo. 4739-11 Črna moška suknja .-keraj nova. «e ugninn proda. Naslov v vseh posl. Ju*ra. 4719-13 Proda*n kompletno vinsko črpalko (pumpo) s cevmi ir. novo nerabljeno električno pečico. Kupim 30 vrtnih stolov, rajši železr h in 5 vr*n:h m:f,. A. Kaifež Florjanska 4. 45C3 6 35 železnih špul za [ireJilnico nuU-r dolge, težina kosa 15 kg. pr^inm. Naslov v vseti posl. Jtitiu. 47:3-6 Brezove metle dobi e pr (jo^iuiiari-ki zvezi na BlciweitK)v ceeti št. £9. 4729-3 Naročila za prekle za fižol spre.ema Goe|iodar-ska zveza, Bleiw<-isovH eesa It. 29. 4730-6 Čajni servis z« 6 os1 b češk imrc lan. prodam. Ogled od K do 15. ure. Sv Petra c. 8. 2-krat zvonit:. Parcelo v Podmill-HVov ulici, oddam v na;,m. Nas'.ov r vseb posl. Jutra. 4729-17 Šivalni stroj ali pemo glavo šivalnega Ftro-ja. kupim. Hranilniška c. 14-1. št. 87. 4639-29 Mlad gospod si ieli poznan;a z mlaio damo — zara li ženitbe.. Ponudbe na ogl. odd. Ju-ra pod »Abeol. d'skr.< 4736-25 Izgubil se je del uhana s brilianrom. Po-št»n naj'iielj se pros: n«j pa odda proti nngrjdi v upravi Jutra. 4725-28 Obvestilo Oseba. k; je dobila v »oboto na *rgu ta?ko z denar em in dokumenti fe lepo prosi, da nnj vttio v=aj dokumente ter 3 nakaznice za 'VM-kn na ime Merhar Fil;p Mta Anelle Rea St 3 "m'k«. 4711-20 Tovarniški objekt al večj. teir.ljiSSe za posta vitev lalik- industrije v Lub-I„un;. kupim. Ponudb* na ogl. rxid. Jutra [od »Lahka indu- 4727 6 ftri.a«. 4735-20 Umrl nam je naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče, stric in tast, gospod Matija Dežman Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Janeza — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. marca 1943. ŽALUJOČI OSTALI Or^br^ zanimivost? Italijanščina na rumunskih šolah. Po klepu rumunskega ministrskega sveta bodo na srednjih šolah uvedli več ital:-ianskega pouka. Prosvetno ministrstvo ie bilo poob^ščeno poklicati iz Italije 15 ičn:h moči. Arheološko odkritje v Rimu. Pri razko ->avanju četrti Trastevere v Rimu so odkrili pomebne c Stanke zasebne hiše iz prvega in drugega stoletja našega štetja Od. ktili so med drugim veliko avlo v pompe janskem slogu z arirtektorskimi okrask ter s stenskimi slikami predstavljajočimi ženske in živalske figure. Najdba ima vel'k pomen ker so pompejanske dekoracije 'limu zel: redke. Novo madžarsko odlikovanje. Državni ipravnik Horthy je ustanovil nov »Red svete krone«, ki ga bedo podeljevali tujim državljanom, ki so si pridobili zaslug za Madžarsko. Sintetični vitamin D. Iz Berlina poroča jo, da se je nemškima kemikoma Dlmrochu Atcune delle p:D recentl e significative Inclsfonl del tenore Nekaj najboljših in na.pomembnejših posnetkov tenorista FERRUCCIO TAGLIAVINI FERRUCCIA TAGLIAV.NUA bu discM r a p ošce CETRA L'A M ICO FRITZ - (P Maseami) - Dnetto PRIJATELJ FKIC - (P. MaicagniJ - >Dvo*pf* delle Ci 1 i'tre - Parti 1—1J (eol soprano o češnjah« - /. »n //. del ($ ^Prants ko Magda OHviero) ((CB 20197) Magdo Oliviero) (CB 20197) L' A MI CO FRITZ - (P Mascagni) - «Ed anehe PRIJATELJ FRIC - (P. Matcognl) - »Tudi n„lintt „.„,,, Beno je ljubilc I LOM li A RDI ALLA P RIM A CROCJ.VTA - LOMBARDI V PRVI KRI2ARSK1 VOJNI - G Verd i _ 'La mia letizia infondere. (G. Verdi) - »Moja radotU (CB 201U) (CB 20146) LA BOHEME - (G Puccinl) - «Che gelida ma- BOHEME - (O. Puceini) - »Ledena je roiica* L' A R LESI ANA - (F Cilea) - »Lamento di Fe- ARLEZANKA - (F. Cilea) - »Friderikova tožba, derico- LELISIR D AMORE - (G Donizetti) - «Una LJUBAVNI NAPOJ - (O. Donizetti) - »Solta furiiva lni>rima» skrivaj utrla se« RIGOLETTO - .G Verdi) - .Parmi veder le RIGOLETTO - (G. Verdi) - »Vidim folze< lacrime« (CB 20205) (CB S01Di) I QL'ATTKO RUSTEGH1 - (Wolf-Ferrari) - ŠTIRJE GROBJAN1 - (Wolf-Ferrari) - *Luceta «1 iiopt-i ve un bel nome> je lepo ime« .... .. L' A R LESIAN A - (F Cilea) - «£ la solita sto ARLEZANKA - (F. Cilea) - »Vedno ^taodba* ria, (CB 20203) '<-a LA SONNAMBULA - (V Bellini' - .Prendi MESECNICA — (V. Bellini) — »Vjemi ta prstan* FALSTApV-loTverdi) - «Dal labbro^h canto. FALSTAFF - (O. Verdi) - »Pesem t^*™^^ TOSCA - (G Puccini) - .Reeonditf armonie. TOSCA - (G. Puccini) - ^krifmojtna burm^a* rOSCA - (G Puccini) - «E lucean le stelte. TOSCA - (G. Puccini) - D'Ami-Manlio) - ru NCoT°Mnf LASCERAl'— (D'Anzi-Galdieri) _ NE BoTUifiPsfli"- <»Ami-Galdie«,^ Canzoue ritmo lento (AA 301) VINNA NANNA GR1GIOVERDE - (Militello Mari) Cancotie ru NON MI LASCERAl - (D'Anzi-Galdieri) -Canzone ritmo lento (AA 302 HALINCONIA D AMORE - (D Anzi) - Canzo ne del film «I.a donna t mobile» ao MESSO IL CIORE NEI PASTICCI - (D'Anzi Panzeril — Canzone ritmo mode rato dal film (AA 312) Pesem - ritem lento (AA 301) VOJAŠKA USPAVANKA — (Militello-Mari) — Pesem . _ NE BOS ME ZAPUSTIL - (D Anti-Galdieri) -Pesem - ritem lento (AA 30t) MELANHOLIJA LJUBEZNI - (D Amit - Pesem it filma »Ženska le vara nas« SRCE V ZAGATI - (D'Ami-Panzeri) - Pesem — ritem moderato it filma »Ženska le vara na«