¥ »tim,	^
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije V. d. glavnega urednika Franček Kavčič V. d. odgovornega urednika Matjan Horvat	;' . v' - V "	.. Ljubljana, 30. junija 1989 številka 25, letnik 48, cena	5.200 dinarjev

		

j
l'jj

v//-////'-"
Ustava za danes ali za Jutri!? Odnosi v republiki dela, ki očitno posteča republika »kapitala« — tako sklepamo po neverjetno predrznih predlogih za spremembe, posebno delovnopravne zakonodaj e — j e trn v peti tistim, ki so doslej prenašali bremena birokrat-sko-etatističnega modela socializma, pa bi po logiki te zakonodaje morali prenašati tudi muhavost (napake, nesposobnost in. neodgovornost) mene-žerskih skupin. Marsikaj o tem lahko najdete v Sindikalnem poročevalcu št. 8, ki ga objavljmo ta teden.
Objavljamo stališča BS ZSS do sprememb slovenske ustave in zveznega zakona o delovnih razmerjih.
Janez Stanovnik bi se moral še
opravičevati
Janez Stanovnik »oče« slovenskega naroda, kot mu pravijo nekateri, res ne vem, zakaj - je v imenu tega naroda naredil spravljivo potezo pred začetkom slovesnosti na Gazi Mestanu, na prizorišču proslave ob 600-obletnlci kosovske bitke. Opravičil se je Aleksandri Plavevski, dopisnici Politike Expres iz Ljubljane, ki so Jo v neki oddaji ljubljanske televizije grobo žalili.
Bil je osupel, kot pravijo poročevalci s prizorišča dogajanja, spričo tega dogodka. Očitno učenec dunajske šole je dobro storil, vendar nas ob tem zanima, ali j e ob tem dejanju sporočil dopisnici Politike Ekspres tudi mnenje slovenske javnosti o njenem pisanju o razmerah v Sloveniji. Lepo pa bi bilo, če bi predsednik predsedstva SRS kaj takšnega naredil tudi v primerih, ko se delavci iz Slovenije po več let to žarijo, da bi uveljavili svoje upravičene zahteve in dobili za to ustrezno priznanje. Spisek takih ljudi mu lahko kaj hitro, če ga nima, posredujemo tudi iz našega uredništva.
Bodimo realni, zahtevajmo več
Predlog za zvezni zakon o delovnih merjlh, takšen, kakšen je bil ponujen razpravo, v Zvezi sindikatov Slovenije Jugoslavije ni dobil podpore. Na ml-UU seji republiškega sveta Zveze sindi-atov Slovenije so se odločno ločili od £ Nadevanja »avtorjev« predloga za za-j°n’da se v prihodnje bistveno zmsnjša-SJ Pravlce delavcev iz dosedaj veljavnega v tteina medsebojnih delovnih razmerij (£pužbenih podjetjih in hkrati vztrajali, sjn°St^^° nek&tere minimalne zahteve Pjj	Pri urejanju delovnih razme-
če! 'Pravlc 1x1 obveznosti delavcev za vse &Vce enake, ne glede na lastnino.
^Naivni bi seveda bili, verjetno pa bi <5e 0 ekonomsko in politično nesmotrno, 2gr 1 zahtevali, da se ohrani celotna i'a^a<iba dosedanjega sistema delovnih vra~61'^ 12 dogovorne ekonomije tudi nek 1X16rah tržnega gospodarjenja. Toda a rjdl civilizacijskih, samoupravnih
in političnih pravic si kajpak tudi jugoslovanski delavci ne glede na težke gospodarske in družbene razmere, ne smejo dovohti odvzeti. Že zato ne, ker bi bil popravni izpit enkrat v prihodnje predrag. Pripomb na predlog za zakon, ki so jih nanizali na seji RS ZSS njegovi člani in gostje, je obilica, strnjene pa so v stališčih republiškega sveta, kijih objavljamo v današnji številki Sindikalnega poročevalca. Najbolj problematične rešitve, ki jih ponuja predlog, so očitno na področju tako imenovanih ekonomskih, tehnoloških in drugih presežkov delavcev in razreševanja tega vprašanja v vsakdanji praksi, pri delitvi osebnih dohodkov in participacije pri dobičku, stavkah, pri sprejemanju v službo in s tem povezano kajpak tudi odslavljanje ljudi iz podjetij, kjer se poslovodni organ vse prepogosto pojavlja obenem kot tožnik in sodnik. Nekdo je že večkrat opozoril, da to ni zakon za varstvo pravic
delavcev, temveč zakon, ki je za zdaj, in če bo takšen ostal tudi v prihodnje, pisan na kožo direktorjev in delavcev s posebnimi pooblastili, ki bi se lahko kaj hitro, glede na balkanske navade in razvade, ne pa na osnovi znanja, resničnih ekonomskih in družbenih potreb, tudi pri urejanju teh vprašanj vedli kot paše v svojem okolju. In prav zato j e dolžnost sindikata, da se po eni strani zavzema za sodobno delovno razmerje, za prožnost pri ravnanju v podjetjih glede na potrebe proizvodnega in poslovnega procesa in hkrati z vso ostrino nastopi za vgraditev varovalnih mehanizmov v zakonu, ki bodo varovali delavce. Navsezadnje zakon res ne more rešiti vsega, kajti razmere v podjetjih in v posameznih družbenih okoljih so različne. In temu ni kaj oporekati! Oporekamo pa že vnaprej praksi, ki Jo bodo hoteli vpeljati nekateri v podjetjih, da bi o najbolj občutljivih gmotnih, samoupravnih in
drugih pravicah delavcev odločali takšni in drugačni poslovodni organi, čeprav že danes dobri direktorji pravijo, da njihove pravice ali pa možnosti za dobro gospodarjenje kljub obsežnemu dosedanjemu varstvu pravic delavcev niso bile prizadete.
Šestindvajset tipkanih strani pripomb slovenskih sindikatov na predlog za zvezni zakon o delovnih razmerjih Je dovolj zgovoren podatek o tem, kako težka bo bitka pred sprejemom tega stebr-nega zakona gospodarske prenove. Že zvezno predsedstvo sidnlkatov je zahtevalo, naj traja razprava o predlogu najmanj tri mesece. Takšni zahtevi se Je seveda potrebno pridružiti in se tako organizirati, da bo že v javni obravnavi videl, kaj mora sindikat uve javiti in kako mora delati po sprejemu zakona v vsakem družbenem oko ju in na vseh ravneh organiziranosti pri varstvu delavčevih pravic.	Marjan Horvat
mmsm

■
; SKass, _	v .	- i;- .	$3®

Ljubljana, 30. junija 1989
Delavska enotnost 2
DRUGA STRAN
Korak
k novi ustavi
Republiška konferenca SZDL je ta teden končala javno obravnavo osnutka dopolnil ustave SR Slovenije. Kljub temu da lahko v republiški skupščini in še kje pričakujemo še kakšna presenečenja, je le treba povedati, da bo po mnenju političnih in družbenih organizacij, ki so vključene v delo socialistične zveze, predlog za ustavne spremembe bistveno bliže željam in zahtevam iz javne razprave, kot je bil osnutek ustavnih sprememb. To sklepamo tudi po tem, da je po zadnjih obravnavah veliko večje soglasje o ključnih točkah ustavnih sprememb in dopolnil. Vse kaže, da so padle tudi nekatere načelne ovire, ki so na začetku preprečevale pogumnejši skok v ustavne spremembe, ki bi bil na liniji nove ustave. Kljub oviri, ki bi jo lahko pomenila zahteva po skladnosti z zvezno ustavo, je RK SZDL poudarila zahtevo, da morajo ustavne spremembe vsebovati čim več izvirnih rešitev, ki naj bi bile most k novi ustavni ureditvi. Verjetno se ta ocena lahko nanaša na dopolnila, ki bodo omogočila učinkovitejši gospodarski sistem, politični pluralizem, človekove pravice in svoboščine, pravico naroda do samoodloče.
Zato je treba sprejeti takšna ustavna določila, v katerih ne bo več ovir za že uveljavljene pridobitve tržnega gospodarjenja. Ustava mora tako urejati položaj vseh gospodarskih subjektov, ne le tistih, ki poslujejo z družbeno lastnino. Zato naj bi že zdaj v ustavo zapisali dobiček, podjetje, delnice in ne le ostanek dohodka, ozd, vlaganje sredstev in drugih izrazov iz zakona o združenem delu. Ustavne spremembe v sisih ne zadovoljujejo nikogar. Očitno bo treba pripraviti takšno, ki bo omogočila odpravo sisov in izdelavo nacionalnih programov za posamezne družbene dejavnosti. Glede politične ureditve je sprejeto mnenje, da so sprejemljiva dopolnila, ki pomenijo demokratizacijo in racionalizacijo ter neposreden vpliv državljanov v delegatskem in volilnem sistemu, tudi stalen delegatski mandat.
Sindikati so prodrli s predlogom o opredelitvi njihove vloge v ustavi. Gre zlasti za sindikate, torej neodvisne delavske organizacije, ki jih delavci svobodno ustanavljajo in se vanje združujejo, da bi varovali in izboljševali svoj gmotni in socialni položaj na podlagi dela in delovnega razmerja. Upoštevani naj bi bili tudi drugi sindikalni predlogi, med drugim tisti, da zakoni ne morejo omejevati njihovega delovanja.
Tako bodo, kot vse kaže, ustavne spremembe sprejete v predvidenih rokih, kar pomeni, da bodo septembra dobili ustavna dopolnila, ki bodo vpeta v nastajanje demokratične in pravne družbe, omogočeno bo plodnejše gospodarjenje. Sodeč po temeljni listini Slovenije 1989, za katero se bo verjetno zavzela velika večina državljanov naše republike, tudi ni več nobenega dvoma, da bo nova ustava vsebovala vse tisto, kar so ljudje zahtevali v javni obravnavi dopolnil ustave SFRJ in SR Slovenije.
Franček Kavčič
Izjava
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na seji 23. junija v zvezi z zadnjimi dogodki na Kitajskem sprejel naslednjo izjavo:
Članstvo Zveze sindikatov Slovenije z ogorčenjem sprejema vesti, da na Kitajskem v imenu oblasti delavskega razreda ubijajo delavce in študente, teptajo temeljne človekove pravice in svoboščine, ki so po svoji vsebini in družbenem pomenu predvsem zgodovinska pridobitev delavskega gibanja.
Zato pozivamo svet Zveze sindikatov Jugoslavije, naj se našemu protestu pridruži in sprejme primerne ukrepe.
Pravega
samoupravljanja sploh nismo imeli
V prijetno dolžnost mi je povedati nekaj besed na slavnostni seji ob dnevu samoupravljalcev - 27. juniju, na kateri podeljujemo zlati in srebrni znak sindikata delavcev prometa in zvez tistim, ki ste s svojim dosedanjim delom pripomogli k uresničevanju nalog in ciljev sindikata ter dali svoj prispevek k samoupravljanju v vaših organizacijah, da je to uspešno delovalo in prispevalo k temu, da je delavec sodeloval pri sprejemanju odločitev o proizvodnji, razvoju in delitvi.
Takšna prizadevaja so še posebej pomembna danes, ko z uveljavljanjem treh reform spreminjamo odnose in ko z uvajanjem tržnega gospodarjenja spreminjamo tudi položaj delavca. Tudi v sindikatih podpiramo spremembe in s tem tudi ločnico med poslovodenjem in upravljanjem in na tej podlagi tudi jasno opredeljujemo odgovornost. Naše delo, tako pri spremembah ustave kot zakonov, so usmerjene v to, da bomo delavcu zagotovili odločanje o rezultatih dela in gospodarjenja, in to s samoupravljanjem v družbenih podjetjih in soodločanjem v drugih oblikah organiziraja podjetij. Smo za smotrno in učinkovito samoupravljanje ter samoupravno organiziranje.
Samoupravljanja nismo niti dovolj razvili ne uveljavili, saj smo ga imeli pravzaprav toliko, ko-1 likor nam gaje dovoljevala država: v posameznih obdobjih našega razvoja več, drugič spet manj. V praksi delavec nikoli ni bil v celoti nosilec gospodarjenja z družbenim kapitalom in politične oblasti, ni bil gospodar dela in rezultatov dela.
Zato je naše delovanje še naprej usmerjeno v razvoj socialističnega samoupravljanja, ki naj v pluralizmu lastninskih odnosov na novih kakovostnih temeljih okrepi in postavi v središče delovnega človeka ter njegovo ekonomsko svobodo pri odločanju o delu in presežni vrednosti, saj je edino na teh podlagah mogoče nadgraditi in utemeljiti politično demokracijo, človekove pravice in svoboščine.
To je še toliko bolj pomembno danes, ko se v tržnih ekonomskih in političnih razmerah ponekod pojavljajo vidni odkloni od opredeljene nove vizije samoupravnega socializma po meri ljudi, ki je ponudila naši družbi sodoben pogled v prihodnost. Gre za pogled, ki ne bo popravljal le napak iz preteklosti, temveč tudi ustvarjal možnosti za ekonomsko, politično, socialno, delovno in humano osvoboditev človeka in njegovo bogatejše življenje. To naj bi slehernemu posamezniku, ki hoče pošteno in ustvarjalno delati in živeti v sodobni družbi, omogočilo, da se bo s svojim delom povzpel na višjo raven ekonomskega, znanstveno-tehnološkega, kulturnega in političnega napredka naše družbe. Seveda ne v represivni in mračni ter brezpravni družbi, temveč v sodobni, demokratični, humani in v svet odprti pluralistični skupnosti enakopravnih ter suverenih narodov in narodnosti.
Zato se v slovenskih sindikath ne bomo poslovili od temeljnih idej samoupravnega socializma in se bomo tudi ne glede na nove razmere, ki nastajajo z uvajanjem tržnega gospodarstva ter različnost lastninskih oblik, zavzemali za v načelu enak družbenoekonomski položaj delavca.
Že z lansko razširjeno sejo republiškega sveta ZSS smo začeli zahteven proces prenove sindikata, ki naj bi se poleg spremenjene družbene vloge temu ustrezno spremenil tudi organizacijsko ter posodobil svoje metode in oblike dela. Temu bo morala biti podrejena tudi naša kadrovska politika, saj bomo še kako potrebovali sindikalna vodstva in aktiviste, ki bodo pripravljeni zastaviti za »sindikalno stvar« svoje znanje, strokovnost in sebe. Skratka, treba si bo ustvariti močno kadrovsko bazo.
Pot naše prenove ni niti lahka niti ravna. Od nas vseh, ki nam je sindikalni boj za delavčeve pravice, za varstvo njegovih samoupravljalskih, uprav-Ijalskih, ekonomskih, socialnih, materialnih in delovno-pravnih pravic blizu, pa je na koncu vendarle odvisno, kako hitro in uspešno jo bomo prehodili in jo postopoma uresničevali. To pa ne bo mogoče le z besedami, temveč z ustvarjalno akcijo vsega sindikalnega članstva za spreminjanje razmer in ustvarjanje novih možnosti za delo in življenje.
Miha Ravnik na slavnostni seji izvršnega odbora
republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, 27. junija 1989, v domu sindikatov,na podelitvi priznanj sindikalnim aktivistom prometa in zvez

J, I
Republiška konferenca SZDL Slovenije je na 5. seji, 27. junija 1989, obravnavala in sprejela naslednje besedilo:
Temeljna listina Slovenije 1989
Usoda Jugoslavije je v združenih rokah vseh njenih narodov
Kriza, ki je prizadela Jugoslavijo, je privedla do nacionalnih pa tudi do socialnih, kulturnih, verskih in številnih drugih, manj pomembnih razhajanj. Miloševič je k temu dodal, da so se med vsemi temi razhajanji pokazala kot najbolj dramatična nacionalna razhajanja. Z odpravo teh razha; janj bomo lažje odpravili tudi druga in ublažili posledice, ki so jih povzročila.
Odkar obstajajo večnacionalne skupnosti, so njihova slaba točka stiki med različnimi nacijami-Nad njihovimi glavami ves čas visi meč nenehne grožnje, da se bo lepega dne postavilo vprašanje ogroženosti nekega naroda zaradi drugega in s tem sprožilo val sumničenj, obtožb in nestrpnosti, ki se praviloma povečuje in le stežka konča, je dejal Miloševič.
V civilizacijo, h kateri se giblje človeštvo, lahko korakajo predvsem enakopravni in složni ljudje-Če že ne moremo biti na čelu poti v takšno civiti; zacijo, je dejal Miloševič, potem nam ni treba biti niti na začelju. V času, ko se je odigrala ta znamenita zgodovinska bitka na Kosovu, so ljudje gledali v zvezde in od njih pričakovati pomoči. Danes, 600 let kasneje, spet gledajo v zvezde, čakgjoč na to, da jih osvojijo. Tedaj so si lahko dovoliti neenotnost, sovraštvo, izdajo, ker so živeti v manjših, med seboj slabo povezanih svetovih. Danes kot prebivalci planeta ne morejo neenotni osvojiti niti svojega, kaj šele druge planete, če ne bodo složni in solidarni, je dejal Slobodan Miloševič.
Prepričan sem, da bo zavest o slogi in enotnosti omogočila Srbiji ne samo tega, da bo delovala kot država, temveč da bo delovala kot uspešna država. Zato mislim, da je smiselno poudariti to prav tu, na Kosovu, kjer je nesloga nekoč tragično in za dolga stoletja vrnila Srbijo v preteklost in kjer lahko obnovljena sloga bistveno pripomore k razvoju in ji vrne dostojanstvo, je dejal Miloševič-
Dejal je, da je zavest o medsebojnih odnosih elementarna nujnost tudi za Jugoslavijo, njena usoda je namreč v združenih rokah vseh njenih narodov.
Slobodan Miloševič na proslavi 600. obletnice kosovske bitke
Poziv elanom Zveze sindikatov Slovenije
Na seji republiške konference SZDL Slovenije. 27. junija 1989, je bila sprejeta in dana v podpisovanje Temeljna listina Slovenije 1989.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se je s svojimi predstavniki in obravnavo na sejati vključil v pripravo temeljne listine. Na podlag1 tega in jasnih opredelitev Zveze sindikatov Slovenije do prenovljenega samoupravnega socializma in ekonomske svobode človeka ugotavljamo, da je vsebina naših zahtev smiselno zajeta v listini-Usklajena in dopolnjena listina, ki jo objavljamo, je skladna s politiko in programskimi izhodišči našega delovanja, zato kot eden izmed predlagateljev listine vabimo člane Zveze sindikatov Slovenije, da jo v osnovnih organizacijah ZSb v podjetjih in ustanovah podpišejo, ob spoštovanju osebne pravice in prepričanosti vsakega posameznika, kar je temelj demokracije in pluralizma interesov našega članstva. Republiški svel Zveze sindikatov SloveMJe
Republiška konferenca SZDL Slovenije je na 5. seji, 27. junija 1989, obravnavala in sprejela naslednje besedilo:
TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989
Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da:
1.	Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnosti civilne družbe; svobodno
združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja, povezanost z Evropo in s svetom.
2.	Živeli bomo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnosti vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
3.	Nočemo živeti v takšni državni skup-
nosti, v kateri ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo.
Ljubljana, 27. junij 1989
K[e lahko podpišete izjavo
Člani ZSS lahko po svojem osebnem prepričanju podpisujejo listino v osnovnih organizacija* ZSS v podjetjih in ustanovah, pri čemer je treb paziti, da ne bi podpisovali dvakrat.
Zbrane listine s podpisi na območju vaše obe' ne pošiljajte na Republiški svet ZSS, Ljubljan 1 Dalmatinova 4, in sicer v naslednjih rokih: do julija in do 19. julija, da bi jih lahko pravočasb posredovali RK SZDL, ki bo pripravljala zbi nike.	„0
Podpisovanje naj bi končali predvidoma do i julija. To pa seveda ne pomeni, da tisti, ki v te času svoje volje ne bi mogli izraziti s podpis0 tega ne bi mogli storiti tudi kasneje.
Stanovanjsko gospodarstvo v tržnih razmerah
ZIDAVA NA PREPIHU PRENOVE
V Jugoslaviji pripravljajo ta čas Ze peto stanovanjsko prenovo, s katero naj bi vpeljali tako imenovane tržne razmere tudi na to družbeno tako občutljivo področ-Je- V bistvu gre za uveljavljanje tiekaterih ekonomskih zakonitosti, ki vsaj za Slovenijo ne pred-stavljajo presenetljive novosti ' kakih 90 odstotkov predlaganih n°vih ukrepov je namreč v naši rePubliki že živa stvarnost.
Toda drugod po državi je podo-oa zelo različna. V Srbiji je, denimo, novi zakonski predlog o sta-novanjskih razmerjih kaj hitro Propadel. Nekega dne je v pičlih dvajsetih minutah 53 občanov glavnega mesta doživelo srčni in-rarkt, ko so s televizijskih zastoji poslušali srbsko ministrico, k* je pojasnjevala najpomembnejše rešitve iz predlaganega zakona.
Potem so ta zakonski predlog Po hitrem postopku razglasili za slabega in ga umaknili iz nadalj-Plega postopka. Pri tem je šlo za Postopno uvajanje ekonomskih stanarin, osebno soudeležbo pri Pridobivanju stanovanja, za tihanjševanje stanovanjskih pra-'dc v družbenih stanovanjih in Podobno. Vse tisto torej, kar Slovenci že lep čas poznamo - ne da j?1 kdaj doživljali kakšne infarkte ...
Sociala in ekonomija
, Prav stanovanjsko področje je DUo v preteklosti tisto, na kate-rem so se tesno prepletale vezi ^d socialo in ekonomijo, pri če-ie slednja največkrat poteg-* krajši konec oziroma krepko postajala. Zato je dandanes te veti tudi tako težko pretrgati oziroma jih nanovo postaviti. To pa Predvsem zato, ker so pri nas 0sebni dohodki v primerjavi z razvitim svetom na tako nizki
podjetja k temu, da rešujejo svoja stanovanjska vprašanja in skrbijo za gospodarno rabo vloženih sredstev.
Le desetina finančno sposobnih
Danes se za večino ljudi stanovanje čedalje bolj spreminja v predmet lepih sanj, želja in hrepenenj. Zaradi padanja realnih osebnih dohodkov se vse bolj povečuje razlika med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom in povprečno ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Ko je Inštitut, za ekonomska raziskovanja v Ljubljani leta 1986 ugotavljal socialni položaj posameznih vrst uporabnikov stanovanj v Sloveniji, je odkril, da je le približno desetina gospodinjstev finančno sposobnih graditi ah kupiti primerno stanovanje in ga nato tudi normalno vzdrževati. Glede na visoko inflacijo, padec realnih osebnih dohodkov v tem času in na zaostrene posojilne pogoje je bržčas ta odstotek danes še dosti nižji. Tu gre iskati tudi vzroke za ustanovitev sindikata posojilojemalcev in za njegove zahteve, naj bi nevzdržne posojilne pogoje spremenili.
Lahko torej govorimo o krizi stanovanjskega gospodarstva oziroma o neučinkovitosti sedanjega sistema reševanja stanovanjskih zagat. Ta kriza je po eni strani posledica poglabljanja splošne gospodarske krize, po drugi strani pa tudi neustreznega sistema stanovanjskega gospodarstva oziroma neupoštevanja tržnih meril v vseh fazah - od priprav prek zidave do uporabe stanovanj.
Zaostrene gospodarske razmere se odražajo tudi v zmanjševanju deleža narodnega dohodka, ki
..	. —.....—------------------- se v Sloveniji namenja za stano-
da ne pomaga niti subven- vanjsko zidavo. Delovne organiziranje stanarin.	zacije izločajo realno manj sred-
v Sloveniji zdaj pripravljajo |:renovo stanovanjskega gospo-r^stva, ki naj bi odgovorila na ptie izzive tudi na tem področju.
‘s. čeprav smo v primerjavi z druidi republikami prišli v Sloveniti V tem Pogodu najdlje, pa je tudi l^nas stanovanjska kriza čedalje i,°ti ostra. Kako jo premagati?
ča ’
d m načela stanovanjske preno-e X naši republiki, sta 6 hočemo poseči v vsebino .tiuiovanjskih odnosov, potrebu-*o tudi drugačno organizirata Čh ne pa da samo zamenjamo ti* z napisom,« pravi Igor Bra-?tia, predsednik skupščine Zve-v stanovanjskih skupnosti Slo-ko^e- »Zato moramo sprejeti s, ticept, po katerem je stanovanj-[jP gospodarstvo v enem delu ie ^o, v drugem pa naj država - to > r4ePublika ali občina - poskrbi
varT e UKrepe, aa se io siano-daiHS^0 gospodarstvo tudi gospodo razvija.«
da ,es razviti svet namreč, ob tem Vjj^Pušča in celo spodbuja delo-p0 Je tržnih načel, posega v vsa ta ž Z°čja družbene nadstavbe Ofa^vnimi ukrepi, s primernimi dj^ZZacijskimi oblikami, saj se bi bjp ne bi mogla razvijati, če ne jiijj a sposobna zagotavljati svo-tpeu državljanom nekaterih te-tovo ld dobrin - med katere go-tudi stanovanja.
<hKo iz ekonomskih kot iz soci-toviti razl?g°v mora država zago-^ku^ožnosti za rešitev stanovi ra/tih vprašanj ljudi na določe-%atj l- Državni poseg pa mora spodbujati državljane in
štev za stanovanjsko zidavo, zasebni kupci pa se zaradi previsokih cen stanovanj in zaradi lastne pičle kupne moči poslavljajo s trga stanovanj.
Če želimo, da bi izboljšali zdajšnje dokaj kritične razmere v stanovanjskem gospodarstvu in preprečili povečevanje socialnih razlik, bi morali čimprej izpeljati prenovo stanovanjskega gospodarstva, torej spremeniti sistem in stanovanjsko politiko. Lepotno popravljanje sistema, k čemur smo se v preteklosti tako radi zatekali, namreč ne more dati pričakovanega. Zato mora stanovanjska prenova poleg ustreznega gospodarjenja s stanovanjskim skladom zajeti tudi stanovanjsko zidavo, sistem njenega financiranja in sistem družbene pomoči.
Drugačno vedenje gradbincev
Bolj gospodarno ravnanje s stanovanjskim skladom in uvajanje tržnih zakonitosti na stanovanjskem področju bo postavilo gradbeni operativi in komunalni dejavnosti nove zahteve, kar pomeni, da se bodo morah tam začeti drugače vesti. Težišče njihovega dela se bo z novogradenj preselilo na vzdrževanje in prenovo stanovanjskega sklada.
Gradbene organizacije se bodo morale novim razmeram pač prilagoditi, tako zastran velikosti zidave kot v tehnološkem pogledu. Trg namreč ne bo priznal stroškov neizkoriščene opreme in odvečne delovne sile. Čas velikanov se tudi v gradbeništvu, vsaj kar zadeva visoke gradnje, izteka. Tu-
di pri urejanju zemljišč bo treba poiskati, nove rešitve. Kot meni Robert Černe, jih bo treba drugače financirati in ne obremenjevati cene stanovanj s stroški teh dejavnosti.
Izhodišča in načela, ki so jih izdelali v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije kot predhodnico stanovanjske reforme, uvajajo v reševanje stanovanjskih vprašanj v prihodnje predvsem lastno pobudo delavcev in občanov. Ti n^j si v tržnih razmerah najprej s svojim denarjem rešijo stanovanjske zagate, pri čemer so jim potrebne razne oblike spodbujevalne družbene pomoči.
Skratka, gre za uveljavljanje trga stanovanj in družbene pomoči pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
Predpisi pa morajo omogočiti zidavo stanovanj različnih standardov in kakovosti, torej za različne žepe. S primernimi ukrepi je treba spodbujati in pospeševati tudi zadružno zidavo. S tem v zvezi je treba zagotoviti enakopravnost vseh oblik lastnine stanova^ in stanovanjskih hiš: zasebne, zadružne in družbene.
Družbeni sklad ostaja
Vlogo sklada stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti bo
treba tudi s stanovanjsko prenovo še naprej ohranjati in celo z ukrepi družbe skrbeti za njegovo širjenje. Iz družbenega sklada je namreč mogoče reševati socialne stanovanjske zagate, družbeno najemno stanovanje pa je rešitev za številne gibljive poklice, ki jih bo zahteval preustroj gospodarstva.
»V zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije predlagamo, naj bi nemudoma začeh preobrazbo stanovanjskega gospodarstva,« pravi Igor Bratina. »Ugotovili smo, da je že danes mogoče narediti marsikaj in da zaradi tega ni treba spreminjati obstoječe zakonodaje. Vsi mehanizmi nam to omogočajo.« Kot se zdi, je res mogoče že zdaj vehko narediti.
Ne kaže torej čakati na to, kako se bo izšla stanovanjska reforma, koliko časa se bomo nanjo pripravljali in kako jo bomo poskušali uresničevati (ah pa z njo zavlačevati). Že danes je moč narediti najmanj tole: vpeljati stanarine na ravni enostavne reprodukcije, izdelati dostopen in selektiven sistem subvencioniranja, vračati amortizacijo lastnikom stanovanj (tozdom). Ob tem, ko bi omenjeno uresničevali, bi bilo nujno odpraviti združevanje sredstev iz čistega dohodka v stanovanjske namene. Hkrati bi bilo treba pripraviti in sprejeti investicijske programe za stanovanjsko zidavo.
Ceno za kvadratni meter stanovanja bi bilo treba takoj očistiti stroškov komunalnega urejanja. Poenostaviti in prilagoditi bi bilo treba postopke za sprejemanje samoupravnih odločitev v samoupravnih interesnih skupnostih. Cim bolj gospodarno bi kazalo skrčiti službe stanovanjskih skupnosti in jih združiti s samoupravnimi organi. Nov sistem je treba takoj začeti preizkušati v vzorčnih občinah, da ne bi postavili sistema, ki bi se zdel na papiiju odličen, v praksi pa sploh ne bi deloval.
S stanovanjsko prenovo - če z njo sploh resno mishmo - je mogoče torej začeti takoj in to bi kazalo storiti, če nočemo, dajo bo povozil čas. Žastavlja pa se resno vprašanje, ah je takšna prenova - vsaj tako korenita, kot se nakazuje - sploh sprejemljiva za večino, saj bo nedvomno zaostrila pogoje za pridobivanje in vzdrževanje stanovanj.
Marija Frančeškin
BAHANE ZA MARKOVIČA
Ante Markovič je pred dnevi v zvezni skupščini predstavil svoj stabilizacijski program, v naslednjih mesecih pa bomo videli, ali se bo sadika v naših družbenoekonomskih razmerah prijela in razrasla ter ali bodo tisti, ki so obljubili, res skrbeli zanjo, jo zalivali, okopavali, uničevali škodljivce - ali pa bodo dopustili, dajo prizadene vroče sonce inflacije oziroma inflacijskih pričakovanj tistih, ki brez nje ne morejo preživeti. Predvsem dve nevarnosti prežita na vladni program: možni zastoj v gospodarski rasti in pa inflacija. Vlada sicer pričakuje, da bi morala rast cen popustiti oktobra ali novembra letos, toda inflacija je odvisna od toliko pogojev, da teh pričakovanj brez pridržkov ne moremo imeti za stvarna. Prav tako realna možnost je gospodarski zastoj zaradi zelo omejevalne denarno posojilne politike, ki jo Markovič uvaja, in z njim povezane socialne in politične težave. Zato je vsaj tako pomembno kot pravi ukrepi in pravočasne poteze v stabilizaciji in boju proti inflaciji, da Jugoslavija dejansko in celovito podpre Markoviča.
Alije tak konsenz možen? Janez Bohorič, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, meni, da smo mu zelo blizu. Ugovori zoper vladni program so le taktika, vse to je le trgovina, meni
Bohorič. V resnici naj bi bili tudi v tistih okoljih, od koder najbolj kritizirajo Markoviča, za to, da se Jugoslavija izvleče iz sedanjih težav.
Slovenski izvršni svet »z vsemi štirimi« podpira ukrepe Markovičeve vlade, tudi tiste, zaradi katerih izraža največjo bojazen: omejevalno posojilno-denamo politiko, zaradi katere naj bi se zmanjšali učinki lanskih »treh liberalizacij« - dokaj živahna gospodarska rast in vse dobro, kar z njo pride (dohodek, ponudba, standard itd.). Za kvarne posledice omejevalne denarne politike pa pripravlja določene protiukrepe, ki naj bi omilili socialno ost stabilizacije.
Bohorič ima za svoj optimizem prav gotovo svoje argumente. Nam, ki jih ne poznamo, pa se zdi, da perspektiva Markovičevega programa le ni tako svetla.
Vsaj dva, upoštevanja vredna pogoja po našem mnenju verjetno ne bosta izpolnjena.
Markovič računa, da bi z ukrepi brzdal inflacijo, obenem pa zadržal gospodarsko rast kot pomemben vir uravnoteženja ponudbe in povpraševanja trgu. Kaže pa, da bo gospodarska rast vendarle upočasnjena, saj vlada obeta omejiti vse vire tako imenovane sive emisije, na koncu pa bi jih rada povsem odpravila. Gospodarjenje samo
z realnim denarjem pa bo za mnoge kolektive izjemno težka, celo nerešljiva naloga. Ali bo vlada zmogla obvladati socialne težave in iz njih izvirajoče politične probleme, ali bo dobila dovolj politične podpore, da bo lahko vztrajala na nedvomno dobro začrtani poti? Morda, vendar težko verjamemo v to, dokler ne bomo videli konkretnih dokazov.
Da bi gospodarska prenova uspela, bi morala vlada prekiniti prelivanje dohodka po Jugoslaviji od tistih, ki zaslužijo, k tistim, ki rabijo, prek. dejali bi, normalnih solidarnostnih okvirov. Pol Jugoslavije živi od prelivanja dohodka (oblik je veliko, omenimo samo prelivanje od izvoznikov k neiz-voznikom zaradi zaostajanja tečaja tujih valut) in od inflacijskega tiskanja denarja ter sive emisije (jugomenice itd.). Težko uvidimo, zakaj bi ti podprli gospodarsko politiko, ki bi jim zaprla najboljše vire denarja in jih postavila tako rekoč na cesto.
V naših družbenih razmerah so že večkrat neuspešno poskušali reformirati gospodarski sistem in celo s klasičnimi ekonomskimi prijemi. Ali bo Markovičev program dovolj dobra podlaga, na katero se bodo ukrepi uspešno »prijeli«, pa, kot vidimo, ni odvisno samo od kakovosti programa.
Boris Rugelj
7 DNI V SINDIKATIH
Ljubljana, 30. junija 1989
Delavska enotnost ^
Rajko Lesjak je nadaljeval, da smo »problem članarine« v zadnjih dveh letih preveč spolitizirali ali pa ga neodgovorno podcenjevali in da smo se zato znašli v naravnost zmedenem položaju. Dokumentirani pregled razprav o delu v OOS in organih ZS, ki na etnih sejah poleg programov de-a sprejemajo tudi dokumente fi-lančne narave (zaključne račune, inančne načrte), namreč kažejo, la je v nekaterih občinskih organizacijah ZSS najprej dalj časa tekla prava bitka med posameznimi osnovnimi organizacijami v ozdih in vodstvih občinskih svetov pri razjasnjevanju vloge, pomena in učinkovitosti sindikata, na tej podlagi pa tudi s stališči, kakšen delež članarine komu pripada. Pobude osnovnih organizacij so v bistvu politične zahteve o dru-
Izid »dvoboja« za sindikalno članarino je znan:
OO ZSS - RS ZSS
45:55
»Če naj bo kakšna organizacija samostojna in neodvisna, skratka nikogaršnji podaljšek, potem mora biti pri uresničevanju svoje politike finančno povsem neodvisna,« je v uvodni besedi k razpravi o sindikalni članarini začel svoj nastop na zadnji seji republiškega sveta ZSS njegov sekretar Rajko Lesjak, nato pa z daljšim razmišljanjem skušal dokazati, da nova filozofija in z njo povezana drugačna vloga sindikata stoji ali pa pade z odnosom članstva do financiranja in pravil ravnanja v organizaciji.
gačni in učinkovitejši vlogi sindi-	na drugi. Ob nekakšnem popuš-	gibajo na drugo stran, je zato
kata na eni strani in zahteve po	Čanju pritiskom iz posameznih	prav, da naredimo red, dokončno
spremembi delitvenega razmerja	okolij, ki se spreminjajo in že na-	razčistimo račune in uredimo od-

RS ZSS o ustavnih dopolnilih
noše na vseh ravneh naše organiziranosti.
PREPRIČATI DELEGATE
Ker v Sindikalnem poročevalcu objavljamo uvodni referat Dušana Rebolja in gradivo, ki ga je sprejel RS ZSS, se lahko omejimo le na nekaj iskric iz razprave, ki kažejo, da so člani RS ZSS razpravo in sklepanje vpeli v hotenju po ohranitvi samoupravljanja in družbene ' lastnine. Gre tudi za gmotno in socialno varnost delavcev, za reševanje ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev in pa seveda za vlogo sindikata kot partnerja in pogajalca za delavske pravice. Marjana Koren je povedala, da članstvo ne bo oprostilo sindikalnemu vodstvu, če bo ob sprejemanju ustavnih dopolnil izgubilo bitko za sindikalna stališča. Republiška vlada nas bo morala vzeti za partnerja in vedeti, da bo bitka s sindikatom zelo huda in da njeni predstavniki ne morejo nastopati tako kot na zadnji seji skupščine SRS, ko je Emil Milan Pintar dejal, da se sindikat, s tem da brani lenuhe, bojuje proti razvoju. Rudi Perozzi je menil, da bi moral sindikat sprožiti spor (če bo treba tudi pred mednarodnim sodiščem), če z ustavo ne bo dobil takšnega položaja, kot mu
pripada po mednarodni konvenciji. Menil je, da potem, ko je šel zakon o podjetjih mimo sindikata, organizacija ne bo imela več nobenega dela, če se bo to zgodilo tudi pri ustavnih dopolnilih in zakonu o delovnih razmerjih.
Ob tem pa Jože Šketa ni prodrl s svojim predlogom, naj bi v ustavo zapisali obveznost delavskega sveta, da obravnava pobude in predloge sindikata. Marija Pukl in drugi so menili, da je bistveno, da dobi sindikat ustavno svobodo za svoje delovanje. S tem bo dobil proste roke za svoje delovanje v zadevah, ki so življenjskega pomena za delavce. Miha Ravnik je zato ob koncu razprave predlagal predvsem način, kako naj bi sindikat prodrl s svojimi predlogi. To pa je nastop na seji RK SZDL, kr je bila v torek 27. junija, v delu republiške ustavne komisije in pa seveda s prepričevanjem delegatov, ki sprejemajo odločitve v skupščini SRS. Nekateri razpravljale! so menili, naj bi sindikat celo sklical skupine delegatov, ki delegirajo v republiško skupščino in te ljudi v bazi prepričal in pridobil za svoja stališča.
Samoupravni socializem v Temeljno listino Slovenije 1989
Člani republiškega sveta so v razpravi podprli Temeljno listino Slovenije 1989, menili pa so, da v njej manjkajo besede o samoupravnem socializmu in ekonomski svobodi človeka. Sklenili so, da je le tako dopolnjena listina skladna s programskimi izhodišči Zveze sindikatov in da lahko le v tem primeru pozovejo članstvo k podpisovanju. Rajko Lesjak je v razpravi povedal, da samoupravljanje zanj pomeni postaviti delavca za subjekt odločanja, naj namesto njega ne bi več odločala država, partija ali stranke.
V Temeljni listini Slovenije, kot jo je sprejela RK SZDL, so upoštevane sindikalne zahteve, tako tudi republiško sindikalno vodstvo poziva članstvo, naj jo podpiše.
»Zato je treba jasno povedati vsem tistim, ki so spremenili ali hočejo spremeniti delitvena razmerja mimo dogovorjenih pravil (okrog 90 OOS iz 18 OS ZSS) in si prilaščajo članarino, ki jim ne pripada, da to pelje k razkroju in razpadu organizacije,« je Lesjak odločno nastopil proti temu neredu, samovolji in kratkovidnosti. »Ciljev vsebinske, organizacijske in kadrovske prenove sindikata, za katere smo se opredelili in jih bomo na eni naslednjih sej sprejeli kot platformo za kongres, ni mogoče doseči na ločenih in ograjenih dvoriščih sindikalnih organizacij, občinskih svetov, odborih dejavnosti ali - nenazadnje - v vodstvu sindikata, temveč na prostoru, ki ga lahko določa in ustvarja skupna, močna in le celotna, na skupnih temeljih zgrajena organizacija.«
In kakšne posledice naj bi že na prvi pogled pustilo za seboj predloženo razmerje 45:55? Da se bo prihodek v osnovnih organizacijah povečal za 12,5 odstotka, v občinskih svetih in na RS ZSS pa za 10,4 odstotka zmanjšal. Po predlogu sprememb 8. člena pravilnika bi občinski sveti povprečno prispevali po tri odstotke, RS
ZSS pa 2 odstotka, tako da bi bil* občinski sveti razporejen1 v enajst razredov po številu članov, pa tudi po sredstvih in b> različno prispevali svoje deleže (1> 2, 3, 4%) k povečanju deleža za osnovne organizacije. Takšen: predlog pomeni bistven poseč V gospodarjenje s sredstvi sindikalne članarine in bo zato potrebna največja racionalizacija porab6 sredstev na vseh ravneh organi®" ranosti. Za RS ZSS bo to pomenilo zmanjšanje sredstev za izobraževanje v SIC Radovljica, za pravno pomoč, za Delavsko enotnost itd.
»Po svetu so zelo jasni odnosi kaj daje podjetje delavcem iz svojih sredstev in čemu je nameti6" na sindikalna članarina,« je grenko nadaljeval Lesjak. »Pri nas P2 je nekaterim uspelo speljati sindikalne aktiviste na tanek led. Namesto da bi pritisnili na obliko vaje potrebnega sklada skupne porabe, so za te namene raje zastavili sindikalno članarino in pristajali na to, da tudi socialna politik2 sloni na članarini. Če je to filozofija podjetništva in uveljavljanj2 ekonomskih plač in če bom0 s tem delavca postavili na drugačno raven socialne varnosti, bom0 v takšnih okoliščinah bolj ali
»Dosedanje delitveno razmerje sindikalne članarine 40:60 se spremeni, in sicer 45% za OO ZSS in 55% za preostale ravni sindikalne organiziranosti. Novo delitveno razmerje se uveljavi s 1. 8. 1989, kar pomeni ob ( izplačilu osebnih dohodkov
v avgustu 1989.«
Sklep 19. seje RS ZSS, 23. junija 1989
manj uveljavljali le kvazi podjeti2 in kvazi podjetništvo in - njim2 podoben sindikat.«
Da so nekatere sindikalne aktiviste najbrž res speljali na tanek led, je v razpravi najprej potrdi1 Ciril Mezek, ki ima na obalno-kr2" ški regiji tri primere obračati2 članarine na razmerje 60:40 v korist »baze«. Dejal je namreč, da s6 je za tako delitev praviloma in P° prišepetavanju drugih odločal2 peščica članov izvršnega odbor2, nikakor pa ne celotno članstv0, Zato da naj odločno udarimo P° mizi, da se ne gremo - trgovin2' Elizabeta Fon je menila, da je b1 njegov nastop demagoški; razpr2' ve, koliko republiki, koliko sebi so v osnovnih organizacijah P2 začeli zavoljo tega, ker temu sti dikatu niso več zaupali. Dodala) še, da se v Kranju zavzemajo ^ odnos 60:40 in to na osnovi najš>f ših razprav, ne pa tako kot n Obali in Krasu, v ozkih »strukt11 rah«. Branko Pintar je nato ra2 pravljalce pozval k strpnosti, °2 da »kikirikanje s posamezn1^ dvorišč« ne pelje nikamor, je P prikimal, da je to posledica njib° vega neučinkovitega delovanja ■1
Razprava je bila še naprej dok^ živahna, nazadnje pa so člani . j publiškega sveta ZSS - nihče I bil proti, le osem se jih je vzdrž^
- sklenili novo delitveno razim sindikalne članarine 45 odsto
,tk°v
(v korist OOS) : 55 odstotkov preostale ravni sindikalne o:
(Z2
O V	j
rgab’
ziranosti).
Damjan Ki
i it
SINDIKAT ALPE-JADRAN ZA PROMET SE JE SESTAL V LJUBLJANI
V petek, 30. junija, se je v Domu sindikatov sestala komisija sindikatov Alpe Jadran za promet na 2. seji. Udeležili so se je člani s Koroške, Štajerske, Furlanije-
-	Julijske krajine, Veneta, Hrvaške in Slovenije ter opazovalci iz Železne županije in županije Zala iz Madžarske.
Člani komisije in opazovalci so se seznanili z razmerami, težavami, nalogami in načrti za razvoj prometa in infrastrukture in prometnih tokov v svojih deželah, na čemer bodo zasnovali nadaljnje delo. Skupaj naj bi proučili nekatera vprašanja o prometu na območju Alpe—Jadran, se dogovorili za usklajeno delo v pripravah na Evropo leta 1992, tako da bi bilo mogoče enakopravno vključevanje vseh dežel - ne glede na članstvo v Evropski skupnosti - v prometne tokove evropskega trga.
Zlati znak so dobili:
Jelka Kolmanič, Podjetje za PTT promet Maribor; Jože Kukec, PTT tozd Novo mesto; Milan Lokar, ŽG CD Tozd za vzdrževanje voz Dobova; Ivan Lukman, občinski svet ZS Ljubljana Moste-Polje; Pavel Meše, ZO PTT Slovenije Ljubljana; Henrik Peternelj, SIS za PTT promet Slovenije, Ljubljana; Jože Rozman, ŽG CD DSSS, Ljubljana; Nevenka Tovornik, Cestno podjetje Nova Gorica; Jernej Vintar, Transport Krško; Erich Schmidt, deželni sekretar sindikata železničarjev Štajerske; Endre Hajas, območni sekretar sindikata Železne županije; Brane Mišič, član predsedstva RS ZSS.
Srebrni znak so dobili:
Stevo Bijelič, ŽG ŽTO Tozd za promet Zalog; Marjan Jeranko, občinski svet ZS Celje; Šlavko Judež, Podjetje za PTT promet Novo mesto; Drago Kokolj, Integral
-	Viator Ceprom Ljubljana; Zdravko Kralja Podjetje za PTT promet Nova Gorica; Franc Kramarič, ŽG CD Tozd za vzdrževanje lokomotiv Ljubljana; Sonja Lipičar, Podjetje za PTT promet Nova Gorica; Alenka Peršin, ZO PTT Slovenije, Ljubljana; Franc Povše, ŽG ŽTO Tozd za promet Zalog; Jelica Štemberger, PTT srednješolski center Ljubljana; Branko Švagan, Avtoradgona, tozd Transport Gornja Radgona.
S seje republiškega odbora sindikata delavcev družbenih ir državnih organov Slovenije
VELIKO VPRAŠANJ, MALO ODGOVOROV
Kako naj bi bil po novem organiziran sindikat dejavnosti družbenih in državnih organov in kakšne metode delovanja naj bi ubiral v prihodnje, da bi bolj učinkovito zastopal in branil interese in zahteve svojega članstva? Skoraj 15.000 tajnic, kontrolorjev poletov, strokovnih delavcev, carinikov in drugih »profilov«, ki sodijo v to dejavnost, bo moralo na odgovor počakati do jeseni, ker njihov republiški odbor na zadnji (povrh še nesklepčni!) seji teh osrednjih ugank niti približno ni uspel rešiti.
Članstvo je v tej dejavnosti resda izjemno pisano, saj vključuje v svoje vrste poleg državne uprave tudi delavce s področja samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in društev. Vsaka izmed teh dejavnosti pa ima svojo specifično problematiko. Za primer naj navedemo samo delavce državnih organov, ki so v tej združbi najštevilnejši. Zakon o državni upravi, drugi izvedbeni predpisi in še kup dodatnih »regelcev« dajejo veliko pristojnosti državi oziroma predstojniku, pa tudi z vidika proračuskega porabnika delavec v upravi ni enakopraven s svojim sindikalnim članom iz neposredne proizvodnje. Dodaten problem predstavljajo še delavci interesnih in krajevnih skupnosti, nikakor pa pri tem seveda ne gre izvzeti ti-
stih, ki so odvisni od članarin. Kaj lahko potemtakem ta sindikalna
»Kakorkoli že boste organizirani v prihodnje pa morate že sedaj razmišljati tudi o kadrovski prenovi,« je na seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih in državnih organov Slovenije svetoval zborovalcem zastopnik strokovnih služb RS ZSS.
»Ta je pa bosa,« je odkimal eden od razprav-Ijalcev in pojasnil, zakaj se mu tako zdi. »To je ravno tako, kot da bi nekoga pripravljali za direktorja firme, vendar še ne vemo, ali bo vodil bolnišnico ali cementarno.«
Seja predsedstva občinskega sveta ZS Radovljica
družbenega dogovora
O ZAPOSLENOSTI SE NE DRŽIJO
„Zrejšnji teden so se člani pred-, fjstva občinskega sveta ZŠ Ra-rj' vt)iea zbrali na 36. seji, na kate-s° najprej razpravljali o pri-sn ■ a.h na ustavna dopolnila in ^ Jeli stališča, sprejeta v občini, drugi točki dnevnega reda so forni Predsedstva obravnavah in-in	0	gibanju zaposlenosti
Za DfezP°selnosti na Gorenjskem obdobje januar-marec, ki jo je £i Pravila strokovna služba ob-niZo skupnosti za zaposlova-ir_ i °renjs^e- Uvodno besedo je tg p Predsednik občinskega sve-je lril Ažman, ki je poudaril, da hemJec zaPoslenosti v združeno v Radovljici neprimeren- e<">P k°t v drugih občinah na ne enJskem. Radovljiške delovnih r®arazacije nimajo pripravlje-mi-jProgramov za zaposlovanje kon ki končujejo šolanje. Ob dovr knskega leta je bilo v Ra-hei nezaposlenih 361 delav--aZv rCa pa ze 398’ v primerjavi veeri foem marcem Pa je skok še tilnik® d' »v občini trenutno ni
predvsem pri višjih izobrazbenih ravneh, saj mladi ne dobijo dela, ker se ne držimo družbenega dogovora o zaposlenosti. V občini imamo kar 32 takih, ki izpolnjujejo oba pogoja za upokojitev, pa še kar delajo, mladi pa so na cesti,« je občinsko sceno na kratko povzel Jože Pfajfar iz Verige. V Verigi ni prave kadrovske politike, saj je pred kratkim kazalo, da imajo zaposlenih kar 200 delavcev preveč. Kasneje so to številko prepolovili, zdaj pa jim primanjkuje 50 ljudi. »Plani se ravnajo po proizvodnji, od danes do jutri. Kljub vsem te-
žavam se lahko v Verigi pohvalijo, da so zaradi pomanjkanja delavcev zaposlih vse štipendiste, ki so uspešno končali šolanje (28), in to za nedoločen čas. »Kvalifikacijska sestava zaposlenih pa se kljub vsemu slabša. Računamo, da seje v kratkem poslabšala za šest odstotkov, krive pa so nizke plače v primerjavi z drugimi podjetji v isti panogi ter težke delovne razmere,« je zaključil Jože Pfajfar.
Največ polemik pa so sprožila izhodišča ZSS za prenovo stanovanjskega gospodarstva in stano-
cev nezaposlenih deiav-Z la’nm1arca Pa že 398, v primerjavi večri foem marcem pa je skok še toožri ^ “V občini trenutno ni sti> a°sb za povečanje zaposleno-tohali 3V nasprotno, saj lahko ekLnri Pričakujemo povečanje Sežkn,ms^k in tehnoloških pre-2	!’Je končal predsednik.
hUK^i^ejimi težavami se tre-ga 1P nubada redovljiški Žito, ki hik, pT* SU> zastopal Ignac Blaz-Prera7_,Vedab Je. da so 19 delavcev bo je p°redhi za določen čas, kaj Tuj, 7 J’ ko se vrnejo, pa ne ve. razPorpH ^n°daja je v zvezi s pre-Pogah “Vami precej na trhlih riji, '^dvsem pri administra-V Verig° večkrat prav lovijo. stoešeif Pq Je Položaj kar malce ■ “Brezposlenost se veča
vanjske politike. Dokument so člani dobesedno raztrgali, saj je bila velika večina zahtev in ugotovitev povsem nesprejemljivih. Ob koncu vroče razprave so sklenili, da je vse skupaj napisano preveč teoretično in da tisti, ki so to pripravljali, ne poznajo stanovanjske problematike. Od RS ZSS so zahtevah, naj bo gradivo, ki ga pošilja po občinah, podpisano, da bodo vedeli, kdo piše take neumnosti. Predlagali so tudi, naj pisca teh nespejemljivih določil njegov nadrejeni pokliče na odgovornost.
Na dnevni red so pred koncem seje uvrstili še nekaj točk, od katerih je vidno mesto zavzemala obravnava zahteve gorenjskih zdravstvenih delavcev po sanaciji težkega položaja gorenjskega zdravstva. Razpravljalci so se strinjali, da je gmotni položaj zdravstva slab, zahtevah pa so tudi, da se uredijo notranje razmere v zdravstvu, še posebej v zobozdravstvu, kjer otroci čakajo na popravljanje zob tudi pol leta in več.
Prav ob koncu seje je pedsed-nik Ciril Ažman prebral pismo radovljiškega župana, v katerem prosi za mnenje o nadaljnjem sodelovanju z občino Štrbce na Kosovu. Člani predsedstva so se soglasno odločili, da sodelovanje z občino Štrbce zaradi zadnjih dogodkov pretrgajo in ne dajo soglasja k materialni podpori za gradnjo tamkajšnjega kulturnega doma. Skupna misel je bila: »Dajmo denar raje za šolstvo ah zdravstvo!«
Igor Drakulič
dejavnost nudi članu ZSS! Odgovora, kot že rečeno, ni bilo, kakor ga ni bilo tudi na vprašanje, kako v njihovih panogah uveljaviti enakopraven status z delavci v združenem delu. Pač! Eden izmed razpravljalcev je v nadaljevanju seje presodil, da so se po novem zakonu o delovnih razmerjih »čisti proletarci« že poravnali z njimi, saj so direktorji podjetij dobili v roke (skoraj) enake škarje kot jih imajo predstojniki njihovih služb. Gotovo pa bi lahko dosegli določen vphv pri spreminjanju zakonodaje z njihovega področja, če bi si izborih možnost, da bi kot enakopravni subjetki sodelovali že pri pripravah vsemogočih paragrafov. Ali so jim bila pri tem doslej vrata zaprta ah ne, na seji ni bilo slišati, zdelo pa se je, da še niso povsem pregnali strahu, ah naj bi »po novem« potrkali nanje ah ne.
»V zvezi s sklepom izvršnega sveta skupščine SRS glede zmanjševanja uprave moramo najti tudi načine, kako reševati problematiko presežka delovne sile,« je pisalo v materialih za razpravo, vendar se na seji niso potrudili najti odrešilnega odgovora. Najbrž zato, ker se zavedajo, da vsem deregulatvnim in podobnim ciljem navkljub pri nas v »doglednem času« še ne bo prišlo do zmanjševanja normativiz-ma, za tehnično modernizacijo, ki bi jih nujno oklestila, pa tudi de-naija ne bo. Kako naj se torej po vsem tem uveljavi sindikat njihove dejavnosti, da bi v nastopajočih razmerah čimprej postal učinkoviti zastopnik svojih 15.000 članov?
Kot že rečeno, bo do odgovora treba počakati (vsaj) do jeseni, ko naj bi posebna komisija, ki so jo za to izvolili, prišla na dan z odgovori na vsa nerešena vprašanja.
_ Damjan Križnik
Preštevanje ali prva lastovka vRSZSH
Čeprav je še do nedavnega prevladovalo mnenje, da pri nas sindikat ni potreben, se sedaj mnenje delavcev spreminja. Ne samo pri nas, ampak tudi drugod po Jugoslaviji, tudi na Hrvaškem.
Kot poročajo Radničke no-vine, tednik Zveze sindikatov Hrvaške, so pred nedavnim v osiješki delovni orga: nizaciji »Izolacija« razdelili pristopne izjave za članstvo v Zvezi sindikatov Hrvaške. Menda so v tem kolektivu s 130 delavci storili to prvi na Hrvaškem, čeprav o tem govorijo že dolgo in v forumih na vseh ravneh.
Izid je bil za večino presenetljiv. Kar 98 od 130 delavcev je podpisalo pristopno izjavo. Kaj to pomeni, lahko samo ugibamo. Vsekakor pa je dokaz, da si sedanji sindikat pridobiva zaupanje delavcev, ah pa je to zaupanje že sad obljub o drugačni organizaciji, po meri članov v njej.
PO SLEDEH DOGOVARJANJA
Vlado Klemenčič, član. predsedstva CK ZKS, je začel z ugotavljanjem sedanjih poraznih razmer pri razporejanju dohodka in ki nikakor več ne spodbujajo. Ljudje dokočno ne sprejemajo več obstoječega sistema, ki rojeva samo še njihovo nezadovoljstvo. Po Klemenčičevem mnenju se je sedanji sistem delitve dokončno izčrpal in ne moremo pričakovati, da bi z njim prišli do boljših rezultatov. Treba je torej iskati novega.
Kako konkretno se kažejo te razmere, je metaforično ponazoril predsednik slovenske vlade, ki je dejal, da se mu mudi, ker se mora udeležiti še sestanka, na katerem bo učiteljem, zdravnikom in še komu dvignil plače. Najbolj ilustrativen pa je bil gotovo, ko je govoril o nujnosti boljšega nagrajevanja sposobnih vodilnih ljudi. Pri tem je omenil sanacijo novomeškega IMV, kjer si niso znali pomagati drugače kot tako, da so vodilno ekipo plačali iz proračuna, ker so že vnaprej obupali pred referendumi in drugimi oblikami ustreznega samoupravnega določanja plač. Po njegovem mnenju bo potrebno stvari reševati sproti, pri čemer pa bo treba strokovnjake tako ali drugače že zdaj pošteno plačati, kar je še vedno veliko bolj sprejemljivo in bolje kot pa da ostanejo brez plač celi kolektivi.
Grem dvignit plače učiteljem, zdravnikom...
Dušan Šinigoj je posebej govoril o omejevalni denarni politiki kot enem od bistvenih protiinflacijskih prvin in poudaril, da utegne takšna dosledna politika, ki pa je nujna, hudo prizadeti precej organizacij. Posebej tiste, kiji lahko že manjši izpad dohodka spravi v območje stečaja. Kako bomo ravnali v takšnih primerih? »Danes popoldne bo verjetno temeljna banka v Kopru spremenila Tomosov dolg pri njej v delnice in postala, podobno kot pri Avtomotaži, njen solastnik! Mogoče je tudi to ena od oblik reševanja, toda pri tem se moramo vprašati«, je meni! Šinigoj,« čigavo je to podjetje in čigava je ta banka, v kateri 45 odstotkov njenega potenciala tvorijo hranilne vloge občanov? »Seveda ni treba posebej poudarjati, da je s tem predsednik slovenske vlade odprl sklop vprašanj, ki zadevajo lastninska razmerja in transformacijo družbene lastnine, v čemer je večina kasnejših razpravljalcev videla možnost temeljne spodbude za boljše gospodarjenje.
Zdelo se nam je nekako normalno, da je za ta izziv prvi prijel dr. Rado Bohinc, ki je v razmišljanju o večji
Kako do boljšega gospodarjenja in večjih plač
SOCIALIZEM KOT CMOK V GRLU
Kako motivirati delavce v samoupravnem tržnem gospodarstvu? Vprašanje je bolj ali manj retorična figura, saj je na dlani, da tržni način gospodarjenja spričo svojega notranjega ustroja in vzgibov, ki jih premore, odgovarja nanj že sam po sebi. Takšno spraševanje je torej jemati kot posledico neke druge, netržne filozofije. Bržda prav zato ne preseneča, če je pogovor na to temo ta teden na RS ZSS, ki ga je s svojimi že več kot dve leti starimi »izhodišči« spodbudil CK ZKS in ki so se ga poleg nekaterih znanih izvedencev s tega področja udeležili tudi predstavniki slovenskega izvršnega sveta, Gospodarske zbornice, RK SZDL, mladine in drugih ustanov, zašel bolj v iskanje instrumentov za postavitev tržnega modela in »pravil igre« glede motivacije in nagrajevanja.
motiviranosti za delo in gospodaijenje videl velike možnosti v prehajanju družbene (ne)lastnine v lastninske oblike. Začetek tega procesa je za Bohinca v ustavni zasnovi »instituta upravljanja in prilaščanja« ne samo iz naslova dela, temveč tudi na podlagi vloženega kapitala. Bohinc je pri iskanju vzvodov večje motiviranosti izhajal iz konflikta med delom in kapitalom in dejal, da mora nekdo zastopati interes dela kot to na drugi strani velja tudi za interes kapitala. Pri tem je de-
jal, da slednjega zdaj nihče ne zastopa, ker so menežerji izvoljeni od delavcev, njihovo uspešnost pa s svojimi vatli določa država. Izhod iz tega labirinta vidi v vse manjšem deležu družbene lastnine, ki ne bi imel svojih titularjev.
To naj bi bil po njegovem mnenju prvi pogoj, da se iz delitvenih razmerij izrine neproduktivna vloga države. V sami operacionalizaciji prehajanja družbene nelastnine je Bohinc opredelil štiri tipe podjetij, ki se med seboj razli-
kujejo po upravljanju in prilaščanju, odvisno seveda od takšne ali drugačne lastninske strukture.
Sindikat bo sedel na svojem stolu
Ker je Bohinc pretežno govoril o motivacijskih dejavnikih na podlagi kapitala, pa je za njim predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik obrnil ploščo in govoril predvsem o zavarovanju interesov dela. V nasprotju s pričakovanji pa se je na koncu Rav-nikovega razmišljanja dalo izluščiti, da utegne biti tudi organizirano varstvo dela dokajšen motivacijski dejavnik za dobro gospodarjenje. Menil je, da sistem tržnega gospodarjenja zahteva predvsem drugačno vlogo sindikata, ki naj postane partner in pogajalec. Glede na to, da tržni način gospodarjenja na vseh področjih ravna z ekonomskimi kategorijami, je za Ravnika normalno, da postane takšna kategorija tudi delo. Prav zato se sindikat tudi zavzema za tako imenovano ceno dela, ki se zdaj kaže v njegovih zahtevah po zagotavljanju naj nižjega osebnega dohodka, kar pa naj bi trajalo samo do podpisovanja kolektivnih pogodb. V njih naj bi se sindikati borili za ceno dela v posameznih kategorijah, kar v zahodnem svetu označujejo s pojmom minimalnih tarifnih postavk. Sindikatov poslej ne bi več zanimali naj višji osebni dohodki ali pa zelo malo, predmet njegovih največje pozornosti pa bodo predvsem najnižje plače, ki pa bodo morale delavcem zagotavljati človeka vredno življenje. Skladno s tem je Miha Ravnik tudi ugotovil, da bomo poslej morali sedeti
vsak na svojem stolu, kar pomeni večjo vlogo zborničnega in organizirati3 panožnih sindikatov. Tako naj bi dosegli partnerstvo. Predsednik slovenskih sindikatov se je ob tem zavz® tudi za poenostavitev sistemov nag®" jevanja, ki jih je treba očistiti vseg3 balasta dogovorne ekonomije (°PlS razmer nalog, njihova sestavljenost
analistične ocene itd.), kar vse naj ■
v razmerah tržnega gospodarstva sodilo v organizacijo dela.
Bruna Koreliča iz Luke Koper J® očitno tolikanj razvnel ton razprav®'
da je brez zadržkov razložil luški način
prehoda družbene lastnine v lastninsko obliko, ki naj bi zagotovila veti3 motiviranost za delo kot tudi za gospodarjenje z njo. Najbolj zanimiva, °a tistega, kar je pripovedoval je, vseks' kor odločitev, da del poslovnega skj?' da v Luki v obliki delnic razdeli)" med delavce, ki ne bi imele trio6 vrednosti zunaj podjetja, temveč # predstavljale le podlago za particip3' cijo pri njegovem upravljanju in <*®" litvi dobička. S tem naj bi v Luki dosegli tudi drugačen odnos do delovnih sredstev in razvoja podjetja.
Korelič je vidno razburkal duhov®. Kot je bilo opaziti, so nekateri luški model delničarstva sprejeli brez zadržkov, medtem ko je drugim rojeval nekatere pomisleke. Zvonimir Tanko s® je sicer strinjal, da je treba rešiti leninsko vprašanje, toda to bomo z®*0 težko naredili z razprodajo družben® lastnine kar tako. Zanj je pomembnejše od opredeljevanja titularjev družbene lastnine to, kdo bo nosilec dolgoročnega interesa dobička, kdo bo objektivno zainteresiran za razvoj podjetja. Po Tankovem mnenju to ne m°® biti kolektiv, ki v delitvi dobička gle°3 predvsem n3 plsče. Veljs ps dodsti« so se nekateri razpravljale!, za kater® je bilo tituliranje lastnine postransk® vprašanje, glavno pa, kako delavce ko1 lastnike spodbuditi, da se bodo zavzemali za dolgoročno uspešnost podje*' ja, kaj hitro ujeli v svojo zanko. Vpti" šanje je namreč, ali je resničnemu lastniku res potreben nekdo tretji, ki S3 bo spodbujal za razvoj in s tem dolgoročno uspešnost njegovega podjetj3' Takšno utopično vrtenje v začaraj g krogu je gotovo najbolj proniclj® razgalil podpredsednik RK S2DU Viktor Žakelj, kije dejal: »Zadnje čas® se mi dogaja, da na raznih sestao*® takoj po uvodnem nagovoru dobi1®" v grlo cmok, ki se mu reče sociali**® in s katerim ne vemo, kaj bi pot*® počeli. »Hotel je pač reči, da je s*® težko, če že ne popolnoma neprod®? tivno, razpravljati o novih pojB*1, s štirideset let starimi predstava® o njih ki so se povrh vsega še izkaz®® za zgrešene...	^ ^
Jože Šketa je na podelitvi nagrad in priznanj za samoupravljanje, ki jih podeljuje mestni svet ZSS Ljubljane, med drugim dejal:
OČITKE NAM DELIJO TISTI, KI SO KRIVI
^'I mi Mm —M^
Ko predlagamo program ukrepov za razbremenitev gospodarstva, nam očitajo protislovnosti z vprašanjem, kako torej reševati težak ekonomski položaj v družbenih dejavnostih. Ta vprašanja nam postavljajo tisti, ki smo jih predlagali, naj namesto tega, da iščejo rešitve v dviganju prispevnih stopenj, usmerijo svojo pozomos v proračunsko in neproračunsko porabo, naj se za del teh finančnih virov opravi alokaci-ja v sektor skupne porabe in podobno. Ker pa je to izvirni prihodek družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh, ostaja žal o področje tabujska tema, mi pa moramo nenehno pojasnjevati, da se za dviganje prispevnih stopenj niti tistih, ki bremenijo dohodek, kot tudi ne tistih, ki bremenijo delavčev žep, nikoli nismo zavzemali.
Ko predlagamo blažjo dinamiko rasti cen stanarin, nam očitajo, da smo proti ekonomskim stanarinam, ko pa oblikujemo predlog za določitev ngj-nižjega osebnega dohodka, da bi delavec pri tej inflaciji sploh lahko preživel, nam očitajo, daje znesek previsok, seveda pa o realni ekonomski ceni dela niti slišati nočejo. Ko pristanemo na predlagane cene komunalnih storitev, ker da so vse te organizacije združenega dela v izgubah in da bi preprečitev dviga cen ogrozilo enostavno reprodukcijo teh ozdov, nas sprašujejo, katere interese delavcev zagovarjamo: ali delavce Ljubljane ali delavce v komunalnih organizacijah, pri tem pa nihče
noče narediti prav nič, da bi se uresničile naše zahteve, ki smo jih že nekajkrat javno povedali in napisali, da zahtevamo pregled in analizo poslovanja in porabe vseh sredstev v komunalnih organizacijah, da se preveri ustreznost organiziranosti, pregleda optimalnosti delovnih in drugih zmogljivosti in da morajo ozdi hkrati s predlogi za dvig cen prikazati tudi konkretne ukrepe za znižanje stroškov vsake posamične storitve. Ob tem ostajajo tisti, ki od njih to zahtevamo, nemi ali pa nam razlagajo, da zato niso pristojni, seveda pa so pristojni za sprejemanje odločitev o cenah, kar nesporno kaže, da so na tem področju oblike monopolnega obnašanja posameznih dejavnosti.
Nekatere je začela motiti tudi beseda pogajanja s sindikati. Morda se za tem skriva kanček strahu, s^j za marsikoga to pomeni trud in strokovno angažiranje pri iskanju rešitev. Zato bi mnogi želeli sindikat v teh prizadevanjih utišati ali pa ga kompromitirati, s^j očitno še vedno niso dojeli, da današnji čas zahteva priznavanje sindikata kot predstavnika delavcev za enakopravnega partnerja pri pogajalski mizi, saj se bodo v križanju interesov kapitala in dela lahko antagonizmi v družbi urejali le z razvijanjem instituta pogajanj, pri čemer moramo poudariti, da smo za strpen in konstruktiven, hkrati pa tudi za enakopravni dialog, nikakor pa ne za vnaprejšnje zavračanje zahtev sindikata. Prej ko
bo prodrlo to spoznanje v miselnost tistih, s katerimi se bomo pogajali, ne
Nagrade so prejeli:
Marta Bežan, zaposlena v osnovni šoli Borisa Ziherla; mr. ph. Velislava Zalokar, zaposlena v UKC Ljubljana, tozd Univerzitetni inštitut za klinično biokemijo; Albert Šibil, zaposlen v osnovni šoli Toneta Trtnika Tomaža; Pavel Tanko zaposlen v Pivovarni Union; Fani Tominc zaposlena v DO Ilirija Vedrog: Priznanja so prejeli:
Vincencij Cemažar, zaposlen v Metalki tozd Trgovina; Josip Debeljak, zaposlen v ŽG Železniška transportna organizacija; Andreja Krvina, zaposlena v Vzgojno varstveni organizaciji Ljubljana Vič Rudnik; Bogoljub Lazič, zaposlen v ŽG Železniška transportna organizacija Tozda za promet Zalog; Stane Peterca, zaposlen v DO Saturnus; Fani To-miek, zaposlena v ZCP Cestno podjetje Ljubljana; Jure Vulkan, zaposlen v TZ Litostroj; Bojan Zatler, zaposlen v DO Rašica; Biotehnična fakulteta VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
pa barantali, laže bomo urejali številna protislovja tega in prihodnjega časa.
V teh stališčih smo v sindikatih enotni in ne bomo dovolili, da bi zaradi nestrokovnosti tistih, ki so v podjetjih ali pa v institucijah odgovorni za pripravo podlag za samoupravne in delegatske odločitve, zaradi nepopolnega obveščanja, polinformacij ali drugih razlogov povzročili razdore med interesi delavcev ene dejavnosti in druge dejavnosti ali pa med delavci v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih in tako prikrili svojo nesposob-nos in pomanjkljivo delo. Sindikat prav gotovo ne bo več pristajal, da mu drugi organi in organizacije predpisujejo, kako bo opravljal tisto, kar je stvar drugih. Zato sindikat tudi ne bo odlagališče za napake stroke in institucij, ki včasih ne vedo več, zakaj smo jih ustanovili. Tudi geslo, kar je pomembno za delavca, je-pomembno za sindikat - ne ustreza več, saj smo lahko povsod in zato nikjer zares. Spreminjamo tudi zastarlo podobo idealnega delavca, ki preznojen v slabih razmerah dela, s telesnim naprezanjem dosega dobre rezultate. S takimi pogledi in delom ni več mogoče ustvarjati napredka. Res je, da napredka ne moremo ustaviti, lahko pa ga naženemo, da gre dokončno mimo nas. Proti temu smo v sindikatu že dolgo. Tudi zato so naše zahteve po poenostavitvi našega gospodarskega in političnega sistema,
odpravi drage, odvečne birokracije1 di za ceno reševanja presežkov del*, cev. Nismo samo kritizirali, predlag®^ zahtevali smo rešitve predvsem D podlagi bogatih izkušenj in znanj ® , ših sindikalnih aktivistov. Nujn* sprememb je neizbežna in prav nju\, va vztrajnost je tista, zaradi katere v zadnjem letu dosegli tudi veliko P e mikov na bolje. Tu so naše predlagaj spremembe ustave SFRJ in SRS. ^ lovnopravne zakonodaje, nove sti socialne politike, sooblikovali f stavkovna pravila in sindikalno 1®
Takorekoč borili smo se za PnP^L meril za zaščito delavcev pri ugota > pju tehnoloških presežkov, zahte pri razbremenitev gospodarstva ter tem argumentirali in predlagali * j. kretne rešitve, se borili proti nemu zidanju cen ter utirali pot de kraciji in strpnosi. Prav tej čarobni^ sedi »demokracija« namenjamo pozornost. Predvsem zato, ker gim pomeni različno vsebino in raf rj-no pot, vemo pa, daje prava dem0*^ cija le tam, kjer človek človeku ^ iste pravice, ki jih zahteva zase. 1 jji je visoka zavest, samodiscipu1®^' spoznanje, da je človek svojemu nanju najstrožji sodnik.
Zato lahko rečemo, da smo D ^ bomo ostali pokončni in da bom0 L) lej lahko stopili s čistim obrazom V naše članstvo.
s tem, da se dopolnitev vnese kot nov tretji odstavek 2. točke tega amandmaja.
23. amandma
V 5. točki se doda nov 2. odstavek, ki se glasi:
»Zakon določa pravice, ki jih imajo delavci pri samoupravljanju obratovalnice, zasebnega podjetja ali druge oblike združevanja na podlagi vloženega dela.«
Obrazložitev
Ustava niti predlagani amandma ne vsebujeta določil o družbenoekonomskem položaju delavcev, ki delajo pri obrtnikih; glede na velikost obratovalnice in njen status (pravna oseba ali ne) bi morali določiti, da zakon določa, katere pravice do samoupravljanja na podlagi vloženega živega dela imajo delavci, ki so v delovnem razmerju pri obrtniku. Še posebej, ker je lahko po veljavnem obrtnem zakonu v skupni obratovalnici zaposlenih tudi več kot 100 delavcev; če se to vprašanje ne uredi z ustavo in zakonom, bi lahko bili zaposleni pri obrtniku v mezdnem položaju, kar pa ni sprejemljivo.
30. amandma
1.	Prva točka se dopolni z novim drugim odstavkom, ki se glasi: »Za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v družbenopolitičnih, samoupravnih interesnih in drugih skupnostih plačujejo delavci iz organizacij združenega dela ter delovni ljudje in občani davke in prispevke.«
2.	Sedanji drugi odstavek, ki postane tretji, se dopolni in se glasi: »Sistem davkov, prispevkov, taks in drugih davščin določa zakon«.
3.	Tretja točka se spremeni in se glasi: »Družbenopolitična skupnost, organizacije združenega dela in drugi poslovni subjekti ter samoupravne in druge skupnosti, delavci in občani lahko ustanovijo sklade za financiranje določenih razvojnih, družbenih in drugih skupnih potreb.
Sklad se ustanovi z zakonom ali z odlokom, ki temelji na zakonu, s sporazumom ali pogodbo.
Za aktom o ustanovitvi sklada se določi namen zbiranja in uporabe sredstev sklada, vire financiranja, pogoje za poslovanje ter načini upravljanja in nadzor nad poslovanjem sklada.«
Obrazložitev
Predlagana dopolnitev 1. točke odpravlja sedanje togo razlikovanje med viri sredstev glede na namene porabe sredstev, sledijo pa tudi predlaganim spremembam 18. amandmaja.
V	3. točki pa so odprte večje možnosti za ustanavljanje skladov. Sklade naj ustanavljajo poleg družbenopolitičnih skupnosti tudi druge organizacije in skupnosti, pa tudi delovni ljudje in občani, civilnopravne osebe in podobno; ob ustanovitvi sklada je treba natančno določiti namen ustanovitve, vire financiranja, pogoje za poslovanje in način upravljanja ter nadzora.
C. DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM 9. amandma
V	besedilo dopolnila se vključi variantni dodatek.
Obrazložitev
Pravica do samoodločbe naroda obsega v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, pravico do odcepitve, združitve, pripojitve ali še kakšno dugo možno obliko svoje izvedbe. Pri zavzemanju za variantni dodatke izhajamo iz že dane obrazložitve osnutka tega amandmaja, posebno v ti-
stem delu, kjer je opredeljeno, da ima pravica do odcepitve in združitve zgodovinsko kontinuiteto, saj je bila uporabljena kot eno temeljnih gesel O F iz junija 1941 in je vsebovana tudi v prvi slovenski ustavi iz leta 1947. Hkrati pa bi z vključitvijo tega dodatka presegli različne razlage pojma samoodločbe.
31. amandma
V	3. točki se 2. odstavek črta.
2. V 5. točki se sprejme varianta in tretji odstavek črta.
Obrazložitev
Merilo, da mora sestava delavskega sveta ustrezati sestavi delavcev v organizaciji združenega dela, ni v skladu s prizadevanji za ustrezno strokovno usposobljenostjo članov tega organa, ki je potrebna pri sprejemanju temeljnih odločitev. Tega ne zagotavlja niti predlagano besedilo, kljub črtanju besede »socialni«.
33. amandma
V	8. odstavku 1. točke se v zadnji vrstici besede: »neposredno izvoljeni« nadomestita z besedami: »s statutom določeni«.
Obrazložitev
Predlagana sprememba bi omogočila, da tudi v tistih organizacijah in skupnostih, kjer se delavski svet ali drug neposredno izvoljeni organ poredko sestajata, ne volijo delegacije, ampak funkcijo delegacije opravlja s statutom določeni organ.
35. amandma
Podpiramo ta amandma, ker bo omogočil racionalizacijo in večjo učinkovitost odločanja.
56. amandma
Predlagamo črtanje 1. točke tega amandmaja. Ta predlog je skladen in utemeljen s predlaganimi spremembami 18. amandmaja.
D. VLOGA IN POLOŽAJ SINDIKATOV
Poleg spremembe in dopolnitve Temeljnih načel predlagamo še naslednje:
Amandma:
1.	Naziv 5. točke II. poglavja drugega dela Ustave SR Slovenije se spremeni in se glasi:
»5. Sporazumi, dogovori in kolektivne pogodbe«
2.	»Delavci in drugi delovni ljudje s sporazumi, dogovori in kolektivnimi pogodbami urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose skupnega pomena.«
3.	»Sporazumevanje, dogovarjanje in kolektivno dogovarjanje je svobodno, udeleženci so pri tem enakopravni.«
4.	»S sporazumi, dogovori in kolektivnimi pogodbami ni mogoče krniti ali omejevati enakopravnosti gospodarskih in drugih poslovnih subjektov na trgu, posegati v pravice drugih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov ali določiti manjših pravic kot jih organizacijam združenega dela in drugim poslovnim subjektom, delovnim ljudem in občanom določajo zakoni v skladu z ustavo.«
5.	»Sporazum, dogovor oziroma kolektivna pogodba zavezuje udeležence, ki ga oziroma jo sklenejo ali k njemu oziroma k njej pristopijo.«
6.	»Sindikati sklepajo sporazume, dogovore in kolektivne pogodbe, s katerimi se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja ter urejajo družbenoekonomski, ekonomski in socialni položaj delavcev.«
7.	»Spori iz sklenjenih sporazumov, dogovorov in kolektivnih pogodb se rešujejo pred arbitražami in drugimi samoupravnimi sodišči.«
8.	S točkami 2. do 7. se nadomestijo 143., do 151. člen Ustave SR Slovenije.
Obrazložitev
Načelni razlogi za spremembo teh ustavnih določil so uveljavljanje trga in tržnih gospodarskih razmer, pluralizma lastninskih oblik, svobodo združevanja oziroma ustanavljanja gospodarskih in negospodarskih subjektov, samostojnost gospodarskih subjetov, zmanjševanje oziroma odpravljanje možnosti za poseganje družbenopolitičnih skupnosti v splošne pogoje za gospodarjenje in v posamezne gospodarske in negospodarske subjekte. To je tudi v skladu s predlaganim črtanjem 9. točke 12. amandmaja.
Dodatni razlog pa je uveljavitev kolektivnih pogodb za urejanje odnosov in položaja delavcev, ki delajo v mešanih in zasebnih oblikah lastnine. Pri sporazumevanju, dogovarjanju in kolektivnem dogovarjanju pa je potrebno v ustavi posebej predstaviti vlogo sindikatov.
33. amandma
Predlagamo, da se 10. točka 33. amandmaja Ustave SR Slovenije dopolni z novim odstavkom, takole:
»Razveljavi se 2. odstavek 158. člena Ustave SR Slovenije.«
Obrazložitev
Ker je treba sindikatom nujno zagotoviti samostojno delovanje, jim ni mogoče z normativnimi akti določati nalog in opravila, ki so »dr-žavnno oblastne narave.«
Sindikati naj ne bodo nosilci organizacijsko-tehničnih opravil v zvezi s kandidacijskimi postopki, kar pa ne pomeni, da se odrekajo zagotavljanju demokratičnosti kandidacijskih postopkov dajanju pobud in predlaganju lastnih kandidatov.
Odgovornost za organizacijsko tehnična opravila v zvezi s kandidacijskimi volilnimi po-, stopki naj prevzamejo organi upravljanja.
58. amandma
Strinjamo se z besedilom predlaganega amandmaja. Črta naj se varianta.
Obrazložitev
Uresničevanje aktivne vloge sindikatov pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema, pri varovanju in izboljševanju ustavnega položaja delavcev je močno okrnjeno v primeru, da sindikati kot legitimni predstavnik delavcev nimajo možnosti predlaganja zakonov in drugih ukrepov, zlasti tistih, ki se nanašajo na družbenoekonomski, ekonomski in socialni položaj delavcev.
65. amandma
Predlagamo, da se varianta črta.
Obrazložitev
Po veljavni ureditvi sindikati niso uvrščeni med organe, pooblaščene za začetek postopka pred ustavnim sodiščem. Takšna določba pa močno krni uresničevanje ustavno opredeljene zaščitne vloge sindikatov.
Pripravila delovna skupina, ki jo sestavljajo:
Dušan Rebolj, vodja,
Ladislav Brolih,
Jože Stegne,
Sonja Klemenčič,
Angela Murko-Pleš in
Gregor Miklič
STALIŠČA IN PREDLOGI RS ZSS
za predlog zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja
I.	SPLOŠNE UGOTOVITVE IN STALIŠČA
1. Predlog za zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja opušča sistem medsebojnih delovnih razmerij, temelječih na pravici do dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivi pravici delavcev. Nedvomno je težnja zakona, da na področju delovnih razmerij uveljavi spremembe družbenoekonomskega sistema, sprejetega z dopolnili ustave SFRJ, zakonom o podjetjih, zakonom o tujih vlaganjih in drugimi sistemskimi zakoni. Nesporno je uveljavljanje tržnih zakonitosti na področju dela conditio sine qua non tržnega gospodarstva, vendar predložena koncepcija, ki premalo sledi vsebinam konvencij Mednarodne organizacije dela in sodobnim delovnopravnim zakonodajam sosednjih držav, pomeni izgubo že pridobljenih pravic delavcev kot pridobitve sindikalnega boja. Za nas pa pomeni zlasti bistveno drugačno vlogo sindikata, ki bo morala biti usmerjena v kolektivno dogovaijanje, ceno delovne sile, varstvo pravic delavcev iz delovnega razmerja in stavke.
Predlagani zvezni zakon na enoten način ureja temeljne pravice delavcev iz delovnega razmerja, okvirne delovnopravne institucije in procesna določila za uveljavljanje varstva pravic delavcev in disciplinsko odgovornost delavcev za družbena podjetja ter druge oblike organiziranja in poslovanja. S tem je predlog zakona sledil zahtevi, da je treba enotno urediti temeljne pravice delavcev iz delovnega razmerja, ne glede na lastninsko obliko, kot pogoj za učinkovitost dela ter stabilnost odnosov v proizvodnji in družbi. Pri tem pa predlog za zakon ne določi temeljnih pravic iz delovnega razmerja. Po našem mnenju bi zvezni zakon moral določiti temeljne delovnopravne institute in s tem njhovo dosledno izpeljavo v zakonih republik in pokrajin ter samoupravnih splošnih aktih. Temeljne pravice iz delovnega razmerja so: sklenitev delovnega razmerja, osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka, zdravstveno in socialno varstvo, varstvo pri delu in varstvo človekovega okolja, varstvo za čas brezposelnosti, odmori, počitki in dopust, varstvo materinstva, invalidov in mladine, izobraževanje, varstvo pravic delavcev, prenehanje delovnega razmerja in pravica do stavke.
Načelo enotnosti pri urejanju temeljnih pravic, ki v celoti računa na izenačenost, ne glede na vrsto lastnine, je pripeljalo do takšne poenostavitve, da ni upoštevalo različnega družbenoekonomskega položaja delavcev. Predlog za zakon v bistvu zanika samoupravljanje delavcev na področju delovnih razmerij in tako bistveno znižuje raven upravljalskih pravic v družbenih podjetjih in drugih organizacijskih oblikah, katerih podlaga za delo je družbena lastnina.
Od te zasnove sicer ne kaže odstopiti, nujno pa je, da se v zakon vgradijo oziroma v njem spremenijo nekatere norme, ki bodo vsebovale tudi razlike v obsegu upravljalskih oziroma so-upravljalskih pravic. S tega vidika je že v celoti sporen 1. člen, ki določa, da je delovno razmerje po tem zakonu (delovno razmerje v družbenem, mešanem, zasebnem podjetju itd.) sklenjeno zaradi opravljanja določenih del ter ekonomsko smotrne in odgovorne uporabe sredstev, ustvarjanja dohodka oziroma dobička in ustvarjanja osebnega dohodka ter uveljavljanja drugih pravic, ki se pridobijo pri delu in iz dela.
Po takšni dikciji je osebni dohodek, ki je po našem mnenju prva in temeljna pravica iz dela, opredeljen kot nekakšen rezidium in bo torej delavec sklenil delovno razmerje tudi s privatnim podjetnikom predvsem zato, da bo »ekonomsko smotro in odgovorno uporabljal njegova sredstva in da bo najprej bogatil njegov dobiček«. Če zakon ostane pri enotni opredelitvi delovnega razmerja ne glede na obliko lastnine, potem je treba jasno zapisati, da delavci sklepajo delovno razmerje zaradi pridobiva-njaa osebnega dohodka oziroma plače oziroma zaradi lastne ekonomske in socialne varnosti. Vse drugo je vsebina motivacij oziroma sankcij.
2.	Predlog zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja v precejšnji meri odstopa od koncepta vseobsežnega urejanja delovnih razmerij v zveznem zakonu in tako omogoča razdelavo temeljnih pravic iz delovnega razmerja v republiških zakonih oziroma omogoča avtonomno urejanje v samoupravnih oziroma splošnih aktih. Predlagatelj zakona je upošteval, da je v zveznem zakonu smotrno uravnavati minimalno zaščitno raven temeljnih pravic iz delovnega razmerja.
3.	Pooblastila poslovodnega organa oziroma delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi sledijo zasnove podjetništva; poslovodni organ organizira in vodi delovni proces in poslovanje podjetja, ki mu je cilj ustvarjanje dohodka oziroma dobička. Na področju delovnih razmerij so pooblastila poslovodnega organa izjemno široka, saj poslovodni organ odloča o razporejanju delavcev, predlaga imenovanje oziroma razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, odreja delo prek polnega delovnega časa, odloča o plačani oziroma neplačani odsotnosti z dela, ocenjuje delovni prispevek delavca. Poslovodni organ ima tudi disciplinsko oblast, saj odloča o disciplinski odgovornosti delavca, razen v primerih, ko je predviden ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Pooblastila poslovodnega organa na področju delovnih razmerij so sicer v funkciji vodenja poslovanja, ne ustrezajo pa funkciji pravnega varstva in zaščite delavca, kar bi morala biti osnovna usmeritev zakona. Zakon namreč ne vsebuje določil, ki bi predvidela prekoračitev pooblastil poslovodnega organa v škodo delavca in pravnih posledic takšnega ravnanja. S tega vidika je zlasti sporno določilo 17. člena predloga za zakon, ki določa razporeditev delavca, ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, oziroma prenehanje delovnega razmerja, če za takšnega delavca ni ustreznega delovnega mesta. Odločitev o razporeditvi delavca oziroma prenehanju delovnega razmerja sprejme poslovodni organ. Delavec ima pravico do pritožbe na pristojni organ, ki odloči na podlagi ugotovitev strokovne komisije, katere člani morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne komisije, katere člani morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe določenega poklica kot delavec. To določbo bo v praksi mogoče realizirati tudi tako, da bo podlaga za odločitev poslovodnega organa subjektivna ocena, šele na pritožbo delavca pa bo sledila strokovna ocena njegovega dela. To pa ni sprejemljivo, zato mora zakon določiti najpomembnejše elemente postopkov, s katerimi se posega v pravice delavcev.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 23. junija obravnaval predlog za zvezni zakon o temeljnih pravicah iz delovnega • razmerja in nanj že oblikoval splošne in nekatere konkretne pripombe, ki so rezultat dosedanjih razprav v sindikatu. Predlagani zakon je eden izmed temeljnih zakonov, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev, ki izvirajo iz dela, zato je republiški svet ZSS sklenil, daje treba, ne le na kratek čas, ki je še na voljo do sprejema zakona, storiti vse, da bi bilo čimveč delavcev seznanjenih z njihovo vsebino in imelo možnost vplivati na njegovo vsebino. Zato
8 poziva vse osnovne organizacije ZSS, občinski svet ZSS, republiške odbore sindikatov delavcev dejavnosti in druge organe in organizacije ZSS, da nemudoma organizirajo razprave o zakonu in mu posredujejo mnenja ter pripombe.
e Besedilo zakona je bilo objavljeno v Sindikalnem poročevalcu številka 7 16. junija 1989.
•	Kot izhodišče v razpravah je treba upoštevati, da sedaj nismo imeli zveznega zakona o delovnih razmerjih in da predlagani zakon predstavlja obseg in vrsto tistih pravic in obveznosti delavcev, ki naj bi jih enotno urejali na ravni države in seveda ne (ali naj bi ne) posega v vprašanja, ki so v pristojnosti republike oziroma delovnih organizacij.
•	Temeljna vprašanja, ki so za sindikat v tej razpravi pomembna so:
-	obseg zajamčenih pravic in določenih obveznosti delavcev,
-	razmerje med pravicami in obveznostmi delavcev, ki jih zagotavlja federacija oziroma republika in tistimi pravicami in obveznostmi, ki so prepuščene samostojnemu odločanju delavcev oziroma njihovim sindikatom,
-	položaj in vloga sindikata pri dogovarjanju o obsegu in kvaliteti pravic,
-	opredelitev že doseženih pravic delavcev in njihovo kvalitetno dograjevanje,
-	presoja ali predlagane rešitve omogočajo uveljavitev začrtanih razvojnih sprememb tudi na tem področju, zlasti z vidika večje prožnosti, samostojnosti podjetij, motivacijskih elementov itd.
•	Poleg presoje samega zakona naj razprava oceni in dopolni že doslej oblikovana stališča in pripombe sindikata, ki so objavljena v tem Sindikalnem poročevalcu.
Razporejanje delavcev je treba v zakonu urediti tako, da bo odločitev o razporeditvi delavca sicer v pristojnosti poslovodnega organa, toda na podlagi utemeljenega strokovnega predloga bodisi strokovne službe, bodisi ustrezne strokovne komisije. Na ta način bi se omogočila večja pravna varnost delavca, pa tudi strokovna utemeljenost odločitve o razporejanju.
4.	Predlog za zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ureja v 20. členu - izhajajoč iz 13. točke X. amandmaja k Ustavi SFRJ - presežke delavcev z zagotavljanjem njihove materialne in socialne varnosti. Pri tem pa zakon upošteva le tehnološke presežke, torej de-
X
\
•*x.
V republiški izobraževalni skupnosti zahtevajo takojšnje spremembe
REPUBLIKA NAJ ODMERJA SREDSTVA ZA NACIONALNI PROGRAM
Audi podaril učne pripomočke slovenskim šolam
Na nedavni seji republiške izobraževalne skupnosti je njeno predsedstvo z uvodnikom predsednika Nika Žibreta razgrnilo svoje poglede na položaj slovenskega izobraževanja in predlagalo rešitve. Nekateri predlogi, ki jih je brez dvoma spodbudilo tudi stavkovno gibanje prosvetnih delavcev, so kratkoročni, nekateri pa pomenijo poseg v sedanjo ustavno in zakonsko ureditev.
V vodstvu izobraževalne skupnosti so prepričani, da je sistem vzgoje in izobraževanja potrebno takoj spremeniti, ker v kriznih časih ne deluje, saj je zgrajen na treh točkah odločanja, ki delujejo vsaka zase. Te tri točke odločanja so po njihovem mnenju država in njene institucije, samoupravni sistem z interesnimi skupnostmi ter šola kot samostojna organizacija.
Glede države, pa naj gre za federalno, republiško ali občinsko; ima vse pravice, ki jih nenehno krepi, odgovornost za uveljavljanje pa prepušča izvajalcem in nekemu samoupravnemu sistemu. Na področju vzgoje in izobraževanja države sprejme zakone in predpiše vse osnovne pogoje za delovanje sistema vzgoje in izobraževanja. Z resolucijami in ekonomsko politiko opredeljuje pogoje, v katerih deluje sistem vzgoje in izobraževanja in pri tem svojo moč nemalokrat oblikuje tudi z različnimi intervencijskimi ukrepi. Država tudi oblikuje naročilo za šolske programe, ki pa so vedno večji, kot je država pripravljena za to naročilo plačati. Pri tem naročilu dobro uporabi organe samoupravne interesne skupnosti in njihove strokovne svete in si tako celo opere roke.
Uveljavljanje svojih sklepov, v katerih proglaša šolstvo za glavni razvojni segment nato država prepusti materialno omenjenim možnostim samoupravnega sistema ter večji ali manjši iznajdljivosti izvajalskih delovnih organizacij.
Država ima končno v rokah tudi glavni del informacijskega sistema. Tako določa možne rasti dohodka, vgrajuje stalno zaostajanje, objavlja podatke o rasti osebnih dohodkov in podatke o rasti cen na drobno ter pri tem te ocene in presoje največkrat posreduje prepozno in prenizko. Država je tudi tista, ki postavlja v slabši, boljši ali popolnoma varen položaj različna področja družbenega življenja. Zato ni čudno, da šolstvo zahteva ustrezen delež družbenega proizvoda kot stalen vir.
Delež sredstev za izobraževanje v družbenem proizvodu, kot dober kazalec gmotnih razmer na področju vzgoje in izobraževanja, kaže velika nihanja in tudi grozljivo poslabšanje v letu 1988. Delež izobraževanja v narodnem dohodku, ki je leta 1986 znašal še 3,98 odstotka, je po ocenah za leto 1988 padel na 3,02. Delež sredstev za izobraževanje v družbenem proizvodu je tisti delež sredstev, ki se v te namene združuje v vseh izobraževalnih skupnostih (občinske, posebne, republiška), ne
vključuje pa drugih sredstev, kot so neposredna menjava, samoprispevki pri investicijah, delež raziskovalne skupnosti v visokem šolstvu, sredstva za obnovo zavodov, štipendije ipd. Toda tudi pri vključitvi teh sredstev ne bi dosegli deleža na primer 5 odstotkov, kot se bile zahteve ob stavkovnih gibanjih.
Ob ugotovitvi, da spremembe obračunskega sistema tudi spreminjajo višino izračunanega družbenega proizvoda, so v republiški izobraževalni skupnosti prišli do prepričanja, da ne bi vztrajali pri določenem odstotku družbenega proizvoda, marveč, da bi terjali za
V okviru sodelovanja med zvezo sindikatov Slovenije in Zvezo nemških sindikatov (DGB) v deželi Baden-Wurttem-berg že deset let izmenjujejo izkušnje ter drugo sodelovanje na področju strokovnega šolstva ter usposabljanja mladine in odraslih. Nemški sindikat je prek svojega neposrednega vpliva v paritetnih organih spodbudil že več konkretnih akcij pomoči našim strokovnim šolam.
Tokrat je v dogovoru s svetom podjetja AUDI AG v Nec-karsulmu zagotovil, da je firma Audi AG Neckarsulm kot
učne pripomočke podarila našim šolam za usposabljanji avtomehanikov tri pomembne in drage pripomočke. SrednJ) kovinarski, strojni in metalurški šoli v Mariboru so podaril1 avtomobil VW santana, Srednji šoli tehničnih strok in osebnih storitev v Ljubljani avtomobil audi 5000 S, Srednji kovinarski in prometni šoli v Kopru pa štiricilindrični VW motor V imenu Audiaje dragocene učne pripomočke slovenskih1 šolam predal vodja izobraževalnega centra v Neckarsulmu H. Ewert ob navzočnosti predstavnikov RS ZSS in RO sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju.
izobraževanje takšen odstotek družbenega proizvoda, ki bo v sorazmerju z družbenim naročilom o obsegu in kvaliteti vzgoje in izobraževanja, ki bi moral biti zadosten in predvsem stabilen.
Da bi državo naredili bolj odgovorno za kakovost in razvojno naravnanost šolstva, kratkoročno predlagajo pravočasno in realno ugotavljanje rasti osebnih dohodkov in cen na drobno, saj vsako zaostajanje ob hiperinflaciji povzroča dodatno slabšanje položaja šol.
Izvršni svet bi moral pripraviti
predloge za spremembe tistih zakonov, ki ovirajo prizadevanja za izboljšanje gmotnega položaja šolstva. Predvsem bi morali zmanjšati obveznosti šol iz BOD in dohodka, odpraviti ali zmanjšati stroške plačilnega prometa in opustiti obvezno združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, uvesti sposebno nižjo tarifo za plačilo elektrike na šolah, zmanjšati obveznosti zemljiškega prispevka in odpravili obveznost revalorizacije zalog (tudi učbenikov).
Med sistemske predloge spada
STALISCA IN ZAHTEVE
UGOTOVITVE,
sindikata v znanstveno-raziskovalnih organizacijah
V Ljubljani so se 21. junija 1989 sestali - predstavniki sindikata iz znanstvenoraziskovalnih organizacij v Sloveniji. Po obravnavanju družbenega položaja delavcev v znanstvenih in raziskovalnih organizacijah so sprejeli naslednje ugotovitve, stališča in zahteve:
1.	Krizne razmere v družbi se močno odražajo tudi v raziskovalnih organizacijah. Manj je denarja za znanstveno-razi-skovalno dejavnost, Raziskovalna skupnost Slovenije pa zmanjšuje tudi prihodek iz neposredne menjave z naročniki, čeprav ta prihodek v nekaterih raziskovalnih organizacijah predstavlja bistveno več kot polovico vseh prihodkov. Večanje obsega naročniških del za pridobivanje dohodka za raziskovalne organizacije ni sprejemljivo, ker jih spreminja v razvojne organizacije in servis za rutinska opravila. Raziskovalne organizacije družboslovne in humanistične usmeritve tudi težko najdejo neposrednega naročnika za svoje raziskovalne naloge, te pa so večkrat nacionalnega pomena. Raziskovalne organizacije ugotavljajo, da je družbena podpora- znanstvenemu raziskovalnemu delu vse bolj deklarativna in se ne odraža v konkretnih ukrepih za razvoj in učinkovitost znanstve-no-raziskovalnega dela v praksi, tako da je ogroženih več programov in institucij.
2.	Neustrezen materialni položaj raziskovalne dejavnosti se odraža v nizkih osebnih dohodkih raziskovalcev in v čedalje večjem zaostajanju osebnih dohodkov za rastjo v gospodarstvu. Zlasti neustrezen je položaj mladih raziskoval-
cev (mesečni osebni dohodek med 300 in 400 DEM), ki jim raziskovalne organizacije ob slabi opremljenosti ne odpirajo strokovnih perspektiv in ne omogočajo reševanje osnovnih socialnih vprašanj, kot je pridobitev stanovanja in kakovostnega izpopolnjevanja znanj, kot je uveljavljeno v tujini.
3.	Sindikalni predstavniki iz raziskovalnih organizacij menijo, da je čedalje slabši položaj dejavnosti in raziskovalcev tudi posledica neučinkovite in neracionalne samoupravne organiziranosti in nekompetentnosti inštitucij v znanstveno raziskovalni dejavnosti.
Delavcem v raziskovanju se občinske raziskovalne skupnosti ne zdijo potrebne, vloge republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo neposredno ni čutiti.
4.	Sindikat zato zahteva, da se v izvršilnih organih oblasti razen splošnih deklaracij sprejmejo učinkoviti ukrepi za izboljšanje položaja v dejavnosti. Zagotoviti je potrebno financiranje dogovoijenih raziskovalnih programov po realni ceni, ki se bo sproti usklajevala z rastjo inflacije. Spremeniti je potrebno čedalje bolj pridobitniško naravnanost raziskovalne dejavnosti v celoti, zlasti pa odstopiti od takega načina na področju družboslovnih in humanističnih raziskav. Uresničiti je potrebno dolgoročno razvojno projekcijo raziskovalnih dejavnosti, pri načrtovanju ter odločanju o programih pa zagotoviti tudi vpliv raziskovalcev.
5.	Ohraniti je potrebno delež družbenega proizvoda, namenjenega za raziskovalno dejav-
nost, tako neposredno kot v prispevku za Raziskovalno skupnost Slovenije, zagotoviti boljšo izkoriščenost zbranih sredstev,m organizacije, ki vlagajo v raziskovalno dejavnost pa razbremeniti davkov in družbenih dajatev. Odpraviti je potrebno različne načine financiranja programov iz virov raziskovalne oziroma izobraževalne skupnosti Slovenije. Racionalizirati je potrebno sistem samoupravnega interesnega organiziranja prek občinskih do republiške raziskovalne skupnosti, republiški komite za raziskovalno dejavnost pa postaviti v odgovorno vlogo. Lotiti se je treba sprememb že več kot devet let starega zakona o raziskovalni dejavnosti.
6. V sindikatu organizirani raziskovalni delavci zahtevajo izboljšanje svojega položaja ter perspektivo za mlade raziskovalce v raziskovalnih organizacijah. Teijajo boljše delovne razmere, socialne pravice, vključno z možnostjo za pridobitev stanovanja in pravico do stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Svoje zahteve bodo uveljavljali prek svojega sindikata, ki ne sme biti podrejen obstoječi politični in izvršilno oblastni organizaciji.
Pred kongresom ZSS je potrebno razmisliti o obliki sindikalne organiziranosti tako delavcev v raziskovalni dejavnosti v povezavi z delavci v visokem in višjem šolstvu.
Za sindikalno konferenco raziskovalnih organizacij Slovenije: Dr. Hermina Šefman-Leskošek Janez Stregar Irena Fric
zahteva po izdelavi nacionalneg3 programa družbenih dejavnosti-Za ta program mora skupščin3 predvideti in zavarovati stalne vire, ki bodo neodvisni od ekonomske sposobnosti posameznega g°' spodarskega področja, panog3’ občine ali regije. Skrb za nacionalni program mora prevzeti republiški izvršni svet in za ta del programa naj se odpravi svobod; na menjava dela. V nacionaim program bi morale biti vključene vse tri stopnje izobraževanja, pd čemer moramo za zagotovljeni program slovenske osnovne šol3 plačevati vsi prebivalci Slovenil3:
Ob spremembi sistema finanCi' ranja vzgoje in izobraževanja se mora zagotoviti drugačen način zbiranja sredstev za osebne dohodke. Na področju šolstva naj s3 ponovno vpelje sistematizacij3, kar pomeni, da se mora za zap°' slitev učiteljev in drugih sodelavcev v šolstvu, razen za univerz0: pridobiti ustrezno soglasjdt Takoj naj se začne pripravljati tudi zakon o družbenih dejavnostih (z3' vodih), ki bo šole postavil v normalnejši družbeni položaj. tem naj se ponovno ovrednotil0 in če je potrebno redefinirajo, P°' dročje posebnega družbenega p°' mena. Drugače bi morali opred3' liti in afirmirati tudi vlogo ravn3' telja (dekana) in mu zakonsko določiti pravice in odgovornosti.
Zagotavljanje sredstev za izv3' janje nacionalnega programa 0 področju vzgoje in izobraževanj mora biti v pristojnosti republik^ za kvalitetnejše planiranje in z. realnejše spremljanje finančni tokov pa naj bi uvedli obračun3^ dinar, ki bi temeljil na eni od tr° nih valut.
V	izobraževalni skupnosti PU vijo, da bi se hkrati moral zač3^ postopek za odpravo tistih člen0
■ zvezne ustave, ki dajejo pravi intervencijskega poseganja na . stih področjih, ki se proglasijo popolno suverenost republik ^ pokrajin, kar velja predvsem prosveto in kulturo, znanost, 'j stvo družine in socialne politik •
V	svojih pogledih na urejaj položaja in izobraževanja v i
drugih samoupravnih interes0, skupnosti ter potrebi njihove _ organizacije, o potrebnosti pTj, blikovanja komiteja za izobraževanje ter telesno kul v »ministrstvo«, pa o odpi"aV
3onu •
blikovanja komiteja za vzgoj0 lesno kult3 o odpmv ■£. nju domicila za družbeno?0* -ne organizacije na šolah jo
lic wigaiiiiaLrjt iia ooiuji r-rtZ
onirske in mladinske in ZN 0
vseh drugih. Podrobneje 0 o
o teh pogledih pisali v prih0
števUki-	,gori^>
Podjetništvo, pluralizem lastninskih oblik in s tem povezano vprašanje delničarstva v družbenih, zasebnih in mešanih podjetjih postaja vse bolj stvarost, del sistema in ne le začasno sredstvo za zbiranje dodatne akumulacije Podjetjem. Spoznavanje vse te »materije«, njenih dobrih in slabih strani ter izira najprimernejših oblik st ta trenutek pod drobnogledom ne le politike in ekonomske stroke, ampak tudi pragmatikov - direktorjev organizacij združenega dela - jutri že »podjetnikov« in podjetnikov v družbenih, zasebnih ali mešanih podjetnih. Zato bo treba v prihodnje pri organizaciji posvetov o podjetništvu in delničarstvu, kakršen je bil minulo sredo v veliki predavalnici Ekonomske fakultete v Ljubljani, razmišljati o kakem Večjem primernejšem prostoru.
posvetu, na katerem so predavali ugledni poznavalci tega področja: prof. dr. Ludvik Toplak (o Pravnolastninskih vidikih delničarstva), mag. Andrej Cetinski (o delitvi dohodka v delničarskem Podjetju), prof. dr. Franjo Štiblar nekaterih odprtih vprašanjih Pri uveljavljanju delničarstva pri nas), prof. dr. Ivan Ribnikar (o ekonomskih vidikih delničarstva), mag. Vlado Klemenčič [splošno o podjetništvu in delničarstvu), Viktor Žakelj (opozoril na dosedanje razprave o delničarstvu pri nas in na njihovo neslavno usodo) ter Janez Kopač (predstavil odnos mladinske organiza-c'je do tega vprašanja), je opazen Prispevek dala tudi Zveza sindikatov. Miha Ravnk je govoril 0 sindikalnem iskanju najustreznejših rešitev in o odnosu sindikata do takoimenovanih delavskih delnic.
Ker je to vprašanje zanimivo za v,sakega zaposlenega, smo se ji’ Uredništvu odločili, da prispev-• s Posveta objavimo v nekaj nadaljevanjih. Začenjamo s prispevkom Mihe Ravnika, pred tem pa
^Sover ne odprlo ljubljanskih listov Skupščini Ljubljane
: odH^bljani je prevoz s taksiji u
D. °KOm. VPli Q\7nim rvH 9 moio
g°sDori mestni komite ___________
kto sn arstvo’ Promet in zveze ' si sly»[e-'etna^ Program delovanj
^ksistnvV kije obse§al Pole§ š rov ov tudi število parkirnih p:
Por6tj nje in časovni in krajevn
du /^nato, da program ni bil v Ul, ločili 81. člena ustave Si k6|h na,1®, °brtnega zakona, se p b°do , ta ne sprejema več. ^jaliJAufl11,odstranjene table n Jiranih z taksijev, določenih in:
1'anja nL Pristojen za urejanje ,°čil nrx5Z?za s taksiji, bo nanc
>mSvajallšča ki31bodondo o0v«lj tnl0?nikom in s tem za. v PostajaliS'hVu za vse mesto.
Vad^mUstuSRkSr,atkemob'
eda ni nP^ano Taksi društvo. yira za ustanovitev
Podjetništvo in delničarstvo: Miha Ravnik — sindikat o delavskih delnicah
DODATEK K PLAČI, DODATEK K POKOJNINI
je prav, da omenimo, da je bil soorganizator posveta mag. Milan Lovrenčič, prvi, ki je pri nas ustanovil zasebno svetovalnico za gospodarska vprašanja.
Miha Ravnik v uvodu pravi, da utegne več vrst lastnine v naši družbi dobro vplivati na družbeno lastnino, ker se bo morala dokazovati v konkurenci drugih oblik lastnine in trajno zagotavljati utrezno raven materialne in socialne varnosti delavcev. Institucionalnih podlag za urejanje odnosov na osnovi razlčnih lastnin doslej žal še nismo uredili, čeprav je to eno temeljnih vprašanj gospodarske prenove.
»Upam si celo trditi,« je poudaril predsednik slovenskih sindikatov, »da se zaradi tega tudi v nekaterih novih izvedbenih predpisih ohranja star način varstva družbene lastnine. Na primer: izgub naj ne bi bilo mogoče pokriti z zmanjšanjem poslovnega sklada, ampak iz tekočega dohodka.
Sindikati podpirajo zamisel, da bi zaposleni vlagali del zaslužka v podjetje, v katerem delajo oziroma puščali del zaslužka v podjetju. Več oblik lastnine v podjetju bi le krepilo družbenoekonomski položaj delavcev in povečalo učinkovitost gospodarjenja. Sindikat v novih lastninskih odnosih in družbenoekonomskem položaju delavca pridobiva klasično vlogo zaščitnika socialno ekonomskih interesov delavcev. Ti so re-
društev s podobno ali isto dejavnostjo. Društvo lahko ustanovi skupina najmanj desetih polnoletnih občanov in postane pravna oseba z dnem vpisa v register društev MSNZ Ljubljana. O delovanju društev po vpisu v register odloča Temeljno sodišče v Ljubljani.
Do radijske zveze je upravičena samo pravna oseba (društvo) in jo lahko pridobi na Republiškem komiteju za
alna cena dela, varnost zaposlitve, razvoj samoupravnega položaja delavca v družbenem podjetju oziroma zagotavljanje soudeležbe pri upravljanju v drugih podjetjih, učinkovitejša socialna politika, varstvo delovnega in življenjskega okolja, humanizacija dela itd. Delavska delnica zasluži pozornost ne le zaradi materialnih odnosov, ampak tudi zaradi upravljanja v podjetjih, njeno funkcijo pa je treba dodelati na področju socialnega zavarovanja.
Vendar se slovenski sindikati do delavski delnic niso še mogli celovito opredeliti, ker ni v naši družbi nobenih praktičnih izkušenj. V sindikatih so proučili izkušnje tržno usmerjenih držav s soudeležbo delavcev pri dobič-
promet in zveze. V Ljubljani si prizadevamo za ureditev razmerij na vseh področjih v zadovoljstvo predvsem občanov in delovnih ljudi v v mestu. Menimo, da bomo s takšnimi ukrepi in delom Mestnega komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze dokončno uredili zadeve tudi pri prevozu s taksiji.
Sekretariat skupščine mesta Ljubljane
ku. V teh državah sta se razvila dva načina soudeležbe - neposredna udeležba, ko delavec dobiva delež od dobička pri plači in delavske delnice. Delnic pa je veliko.
V	sindikatih pravijo, da bi bila za naše razmere primerna dva modela: splošni, ko delnice dobijo vsi zaposleni, in selektivni, ko ji delodajalci ponudijo le omejenemu številu delavcev. Skupno imata to, da takšnih delnic nekaj časa ni mogoče prodati, potem pa le na tako imenovanem sekundarnem, notranjem trgu (v podjetju, drugemu delavcu ali lastnemu podjetju). Država pa z davčnimi olajšavami spodbuja tako delavce kot delodajalce k uporabi takšne vrste delnic.
V	evropskih državah (slovenski sindikati so ugotovili, da bi bilo najbolj zanimivo proučiti izkušnje iz ZR Nemčije in iz Švedske) imajo sindikati zelo različna stališča do delavskih delnic. Praviloma pa si povsod prizadevajo pri sklepanju pogodb z delodajalci zagotoviti čimvečje osnovne plače, pri čemer jim kot osnova za izračun osnovnih plač služijo podatki o življenjskih stroških glede na doseženo raven standarda ter podatki o preteklih in pričakovanih dobičkih. Marsikje sindikati nasprotujejo, da bi delnice lahko dobilo le omejeno število zaposlenih, vendar odnos sindikatov v evropskih državah do delavskih delnic ni negativen, ampak nevtralen, zlasti v deželah, kjer je standard tako visok, da povečevanje dohodkov ni več glavni motiv za delo. Tam bi delavci imeli radi krajši delovni čas, sodelovali bi v upravljanju, vplivali na naložbe in podobno.
V	nekaterih deželah se sindikati sami pojavljajo kot lastniki delnic. Na Švedskem so na primer izoblikovali posebne sklade, v katere prispevajo država, delodajalci in delavci. Sindikati jih upravljajo in nastopajo kot investitorji pri zidavi stanovanj, v turizmu in še nekaterih dejavnostih. Tako so dosegli precejšnjo pocenitev stanovanj in tudi primerno raven družbene ravni.
Zanimivi za slovenske razmere so tudi pokojninski skladi kot dopolnitev sedanjega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer vložki delavcev predstavljajo delnice v ta sklad. Pokojninski skladi ta sredstva investirajo praviloma v manj rizične naložbe. Sindikati v tujini to obliko zelo podpirajo.
»V zvezi sindikatov Slovenije se zavzemamo za sistem, ki bo
Borzno sporočilo številka 3
A. Počitniške zmogljivosti, ki jih dajemo na voljo drugim delovnim organizacijam
1.	TVT Boris Kidrič - Maribor (Slavica Kovačič, telefon 062/302-321)
-	počitniški dom - Kaštel Gomilica pri Splitu - 3- in 4-posteljne hišice datum: julij, avgust
cene: penzion odrasli	115.000 din
penzioni otroci (4-10 let)	85.000	din
-	počitniški dom Piran - dve štiriposteljni sobi datum: 21. 8. do 31. 8.
cena: penzion odrasli	155.000	din
penzion otroci (4-10 let)	110.000	din
2.	CMT Mladi turist Ljubljana (Mira Rici, telefon 061/312-185)
-	družinski klub - planinski dom Zgornje Groje pri Bledu, 3-, 4-, 5-posteljne sobe za približno 20 oseb
datum: 21. 7. do 28. 7.
18. 8. do 25. 8.
cena: polni penzion odrasli julij	889.000	din
avgust	995.000	din
POPUSTI: OTROCI do dveh let brezplačno, do pet let 40%, do 7 let 30%, do 10 let 20%.
-	družinski klub planinski dom Mirna gora pri Črnomlju - dvo- in triposteljne sobe v vsakem terminu za približno 20 oseb
datumi: 1. 7. do 8. 7.; 8. 7. do 15. 7; 15. 7. do 22. 7.; 5. 8. do 12. 8; 12. 8.do 19.
8.; 19. 8. do 26. 8.
cene: enako kot za Zgornje Gorje
E. Mednarodna izmenjava sindikalnega turizma
1. TVT Boris Kidrič Maribor (Slavica Kovačič - 062/302-321)
Mednarodna izmenjava Poljska - 20 oseb
datum: 10. 8. do 20. 8.1989
cene: penzion odrasli	115.000 din
penzion otroci (4-10 let)	85.000 din
OBVESTILO
Dosedanje udeležence borze sindikalnega turizma prosimo, da nas obvestijo o. morebitni potrebi ponovne objave njihove že objavljene ponudbe oziroma potreb. Borzna sporočila posredujte na naslov: Republiši svet Zveze sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, Borza sindikalnega turizma.
Borzni agent Metod Zalar
pospeševal produktivno vlaganje sredstev občanov in med drugim omogočil zaposlenim, da bodo svoje prihranke lahko vlagali v svoja podjetja,« je v nadaljevanju dejal Miha Ravnik, ko je pojasnjeval odnos ZSS do delavskih delnic, čeprav se sindikati do njih še niso mogli celovito opredeliti.
Za sindikat je zlasti pomembno, da bi uveljavitev delavskih delnic bistveno povečala zanimanje delavcev za sprejemanje upravljalskih odločitev na vseh ravneh podjetniškega in družbenega odločanja. Zato so za delavske delnice in sicer kot odložitev plačila dela osebnega dohodka iz dobička, da bi se povečalo premoženje podjetja, in kot vlaganje delavcev v podjetje, v katerem so zaposleni.
V	Slovenskih sindikatih računajo, da bi delavska delnica pomenila pravico delavcev, da sodelujejo pri sprejemanju določenih investicijskih odločitev, ki bi zagotavljale trajnejšo materialno varnost delavca in njegove družine; varnost oziroma stalnost zaposlitve; pravico do stalnega usposabljanja, izobraževanja in napredovanja; zagotavljanje večje materialne in socialne varnosti po prenehanju dela (ob upokojitvi); dividendo.
Seveda bodo sindikati vztrajali pri realni ceni delovne sile, kar pomeni, da je osnovna plača strošek podjetja in da za račun večjega dobička sindikati ne bodo pristajali na nižje osebne dohodke.
Odločitev o delavskih delnicah kot načinu izplačila dela dobička mora biti sprejeta samoupravno kot del planskih odločitev delavcev za daljše časovno obdobje. Ni jih mogoče prenašati iz podjetja, po upokojitvi pa jih delavec lahko zadrži z vsemi pravicami, kot jih je kot delničar imel prej.
Sindikati pa so previdni pri zamisli, da bi direktoiji in vodilni delavci morali kupiti delnice podjetja, v katerem bi hoteli prevzeti vodilne funkcije. Za ta namen, ki bi sicer prinesel veliko večjo odgovornost vodilnih za poslovanje podjetja (saj bi zanj odgovarjali z delom svojega premoženja), bi bilo treba prilagoditi družbeno-lastninske odnose, je opozoril Miha Ravnik, ker bi se sicer lahko odnosi v podjetju zaostrili. Nastali bi - na osnovi različnih lastninskih odnosov - zelo nasprotujoči si cilji lastnikov podjetij, vodilnih delavcev in zaposlenih.
Ob tem sindikati opozarjajo, da bo treba hkrati posodobiti davčni sistem, saj bi bilo treba poleg osebnih dohodkov obdavčiti tudi realno pozitivne obresti (kot vir dohodka). Pri tem bi bilo zelo učinkovito, če bi družba razbremenila osebne dohodke plačila vrste prispevkov (v Sloveniji jih je menda kar 75 različnih, op. p.). Tako bi z veliko pocenitvijo živega dela ustvarili karseda enakopravne možnosti med posameznimi dejavnostmi glede na organsko sestavo kapitala. Hkrati bi morali uvesti skupni davek na dohodek občanov. Seveda pa bi morali biti stroški za nakup delnic ali obveznic davčna olajšava, vsota izplačanih delavskih delnic pa za lastnike odbitna postavka,pri obdavčitvi dobička.
V	sindikatih menijo, da bi bilo dobro obenem z urejanjem delničarstva razviti dodatne oblike socialnega zavarovanja. Za začetek bi bilo kaj takega najlaže vpeljati v pokojninsko zavarovanje, kjer bi delavci »vlagali« za dodatno zavarovanje. Uvesti bi kazalo celo več stopenj tveganja in donosnosti takega vlaganja prihrankov, po pridobitvi izkušenj pa bi takšno dodatno zagotavljanje socialne varnosti vpeljali tudi na drugih področjih socialne varnosti, denimo v zdravstvu.
Priredil Boris Rugelj
DELAVSKO GIBANJE V SVITII	1.^. 30.^a^DčiavslH enotnost 14
Sindikat in politične spremembe na Madžarskem
PODPORA PLURALIZMU
Politična podoba Madžarske se je v zadnjem letu bolj spremenila kot prej v štiridesetih letih. Razen Društva Ferenc Minih in tako imenovanega marksističnega centra znotraj Madžarske socialistične delavske partije zdaj ni več resnejših nasprotnikov večstrankarske ureditve. Členi verige hierarhičnega ukazovanja z enega središča nenehno pokajo, alternativci so vse glasnejši, vodilna idejna moč družbe pa je v zadnjih mesecih izgubila desetino članstva in precej ugleda.
Prav v tem času se je začelo razčiščevanje »belih lis« v bližnji zgodovini, posredno iskanje krivcev za tragedijo pokojnega premiera Imra Nagya in njegovih tovarišev. Nagli val demokratizacije pa je pribl tudi nekaj strahu pred kaosom, kajti nihče ne more zagotovo trditi, kaj se bo zgodilo. Vodstvo Madžarske sociabstične delavske partije ni enotno, izjave posameznih visokih funkcionarjev se večkrat spreminjajo, še vedno je čutiti prikrito bitko za oblast. V takšnih razmerah so se pred kratkim začeli pogovori o prihodnosti države in vanje je vključen tudi sindikat.
Prvega v vrsti izredno pomembnih sestankov je odprl sam predsednik parlamenta Matijaš
Sireš, moštva
pa so nastopila v najboljših in najmočnejših po-
stavah. Partijo na oblasti so predstavljali generalni sekretar Karolj Gross, član politbiroja in sekretar centralnega komiteja. V imenu »opozicijske okrogle mize« pa so govorili voditelji osmih strank in združenj, na »tretji strani« pa so bili predstavniki patriotske ljudske fronte, državnega sveta sindikatov, mladine, žensk in drugih organizacij.
Vsa srečanja v »lovski sobi« parlamenta so imeb isti cilj: doseganja nacionalnega konsenza oziroma ustvarjanje možnosti za miren prehod od enopartijske k večstrankarski družbeni ureditvi. Vse do nedavnega so opozicijske stranke zavračale možnost, da bi v obvezujoče izmenjavanje mnenj vključili tudi omenjena »tretja skupina ker so menili, da je tako in tako privesek MSDP. Vseeno so dosegli kompromis, ker so medtem nekatere družbenopoh-tične organizacije, posebno še sindikat, v življenju pokazali, da ne želijo biti več podaljšana roka vladajoče skupine.
Na začetku leta seje sindikat, ki zastopa interese več kot štirih mi-bjonov madžarskih delavcev, resno sprl z vlado. Zahteval je takojšnje izboljšanje življenjske ravni
najrevnejših plasti prebivalcev, preučitev zakona o davkih in proračuna, pa tudi večjo samostojnost za podjetja, glavno merilo za debtev osebnih dohodkov pa naj bo učinkovitost. Sindikat je zagrozil s propagandno kampanijo in s stavkami ter dodal, da se je pripravljen pogovarjati samo z ministrskim svetom v novi sestavi. V prvi polovici maja je res prišlo do zamenjav več ministrov in pogovori so se nadaljevali v prijetnejšem razpoloženju.
Generalni sekretar madžarskega sindikata Sandor Nagy je pred nedavnim povedal, da sindikat podpira politični pluralizem in izgradnjo demokratične, pravne države. Obenem pa sam želi ostati enoten, vendar ne z nasilnim pre-obbkovanjem osmih obstoječih neodvisnih strokovnih vej, temveč s prehodom na takšen način dela, ki ga bodo sprejeh vsi zaposleni. Organizacija delavskega razreda torej nima pobtičnih ambicij, vendar se ne bo odrekla možnosti predlagati delegate v najvišje telo v državi, če ji bo to omogočal novi zakon o volitvah.
Zdajšnji sindikat, je dejal Nagy na 76. konferenci Mednarodne organizacije dela v Ženevi na začetku junija, ni tak, kot je bil prejšnji. Preoblikoval seje v od MSDP
Sončna doživetja! KLUBSKE
POČITNICE SO
NEKAJ VEČ!
Prave počitnice
boste preživeli v
KOMPASOVEM KLUBU MALO MISTO SUTIVAN
NA BRAČU
Bogata ponudba aktivnih počitnic.
Cena celotnega prevoza (avtobus-ladja) samo 450.000 din!

KOMPAS
JUGOSLAVIJA
in drugih strank neodvisnega varuha interesov delavskega razreda. Prizadeva si postati takšna organizacija, ki bo gradila od spodaj, v kateri bo članstvo lahko nenehno nadziralo delo vodstva in v kateri bodo partnerji dobib objektivnega in iskrenega sogovornika.
Ali bo sindikatom uspelo uresničiti te težnje, je težko napoveda-
ti, zagotovo pa je mogoče trditi, da ne bo ostal na obrobju poli tič" nega in gospodarskega življenja na Madžarskem. Državnim organom nedvomno pretijo težki časi. saj so se dolgo odlagane nalog6 nakopičile. Inflacija nenehno narašča, plače realno padajo že kar desetletje, vse več je nezaposlenih, preustroj industrije in zmanjševanje državnih dotacij izgubarjem bo povzročilo še dodatne zaplete. Vodstvo sindikata se zaveda, da vsem ne more ustreči, zato se je vnaprej odločilo za podporo tistim kolektivov, ki uspešno poslujejo in ki se ne boje tržišča. Samo njihov razvoj lahko potegne državo iz gospodarske stiske-Srdjan Bašti dopisnik Tanjuga, posebej za Rad
Azijski zdomci živijo zelo skromno in se zelo počasi prilagajajo evropskemu načinu življenja in dela
KADAR
VIETNAMCI
POSTANEJO
NEMCI
Zdomci niso samo v Zvezni re-pubbki Nemčiji in zahodnoevropskih državah. Že več let so tudi v Nemški demokratični repubh-ki, čeprav se njihovo število, status, obravnavanje in način prihoda bistveno razlikujejo od zahodnega modela. Tako je po uradnih podatkih v NDR zdaj 85.000 tujih delavcev, ki so se zaposbb na temelju meddržavnega dogovora o bivanju in delu. Največ jih je iz Vietnama - 50.000, potem iz Mozambika, Kube, Poljske, Angole in celo iz Kitajske. Do zdaj je bilo na delu v Vzhodni Nemčiji skupno pribbžno 200.000 tujih delavcev, ki tam ostanejo povprečno 5 let in se potem s prihranki vrnejo domov in v stari domovini začnejo novo življenje. Neuradno smo izvedeh, da ti prihranki niso veliki, čeprav tujci žive tukaj skromno, celo v »nerazumljivo skromno« za evropsko pojmovanje. Na primer kolo ah motorno kolo je poleg nekaj gotovine prav gotovo obvezen rekvizit, ki ga azijski delavci nesejo v domovino. So pa še druge razlike med delavci na Vzhodu in Zahodu. Tuji delavci prihajajo v NDR organizirano, po strogo določenih programih. Ilegalnega bivanja in dela na črno ni. Tujci se nekaj časa učijo nemščine (na tečajih) šele nato se vključijo v proizvodnjo. Največ jih dela v lahki industriji v središčih na jugu države, kjer je ta najbolj razvita, so pa tudi v drugih tovarnah in podjetjih.
ni in niso navajeni tovarniškega dela za trakom, ki ni niti malo lahko. Vietnamci, Kubanci in Kitajci pa običajno kmalu po prilagoditvi postanejo »pravi Nemci" glede storilnosti in delovnih ob' veznosti, po duši pa daleč od tam-1 kajšnje miselnosti. Npr. Vietnamcu, Mozambičanu ah Kubancu s61 je težko znajti v novem okolju. P° 1 večurnem delu se znajdejo v p°' vsem novem svetu, v katerem vladajo drugačni običaji, podnebn6 razmere, pravila vedenja, kar # ljudi lahko zelo prizadene. Drugačen način življenja in neznanje jezika so v bistvu zelo velika ovira za obe strani. Tudi geste in mimika ne pomagajo, ker te, kot pravijo poznavalci, pomenijo v Vietnamu eno, drugo pa v evropskih državah.
Leta prilagajanja
Prilagajanje novim razmeram traja navadno leto ali leto in pol marsikdo se niti v tem času ne more vključiti v novo okolje, zato ima težave z delovno disciphno ab čim drugim. O tem pa se ne rado govori in zato takšnih primerih niso dovolj raziskani. Sem in tja »prodre« vest, da se tujci niso navadili na ritem proizvodnje. Poleg tega so tudi telesno slabot-
»Zakon« brez ljubezni
Prodreti v zasebno življenje Vietnamcev ab drugih tujih delav' cev v NDR sploh ni lahko. Stanujejo v posebnih stavbah in P° uradnih razlagah imajo takšu® pravice in obveznosti kot don#c delavci, vendar se vietnamski # drugi delavci z nekaterimi s tv#; mi in pojmovanji tu srečajo PrV1 ' Na primer: njihove vaške hiše s iz bambusa in bstja brez steklen# oken in lesenih vrat; ti ljudje tu nimajo občutka, da bodo pešk0 dovali pohištvo, če bodo mokr ab vročo posodo postavili furnir.
Uradni organi v Vzhodni Ne . čiji razlagajo, da so tuji delavci njih bolj rezultat »zakona« iz P trebe kot pa iz ljubezni. PraV1L, da so tuji delavci v »obojestr sko korist«. Nemčija tako izp0# svoja delovna mesta, tujim de#. cem iz prijateljskih držav pa nU s, jo delo in jim omogočijo, da prihranijo denar in se stroko usposobijo, kar v njihovi dom0 ni največkrat ni mogoče. ■/
DjordjeMilfJj
dopisnik Tanjuga izB&ue
zaRadničkenoW
Razvedrilo
Ljubljana, 30. junija 1989
Delavska enotnost 15
Iz Donitovih razgledov
- In tnkai notri ie naš šef.
Alkoholna
-	Imate kaj težav z alkoholom, vpraša šef kadrovske službe delavca, ki bi se rad zaposlil v njihovem podjetju.
-	Ne, sploh ne. Določene težave imam samo takrat, kadar ga nimam...
V gostilni
-	Natakar! Tale kruh je vendar popolnoma suh!
-	Oprostite, toda ta kruh je samo iz lanske moke. In gotovo dobro veste, kakšna suša je bila lani poleti!
v
— Ponavljam na j več jo laž: novi gospodarski načrt predvideva investicije izključno v znanje, opremo
proizvodnje in — nič več v zidove...
Odstopi
Tudi marsikateri delavec bi odstopil, če bi imel kam.
Še sreča
Se sreča, da kava pri nas ne raste in jo moramo uvažati!
Resda je draga, a koliko bi stala šele tedaj, če bi jo pridelovali doma!
Drugemu jamo...
Kdo drugemu ženo spelje, se podaja v silno nevarnost... da si jo bo sebi nakopal na vrat...
Nova vlada
Vse bolj se bojim, da bomo na lepem goli in bosi.
Saj so vendar v novi vladi sami izobraženi ljudje pa nobenega krojača in čevljarja...
Pamet
Neredki znajo govoriti tako pametno, da še sami sebe ne razumejo.
I or 1830/89 Potrjuje se, ds Je
leatnoročno podpisal to listino. __
Vsebina listine Je strankema znana. Taksa se overitev podpisa v znesku J .. uničena na ten originalu.
din Je plačana
—li",-Tt: Ki-l*"'     -•
- ’ °” *“ * r‘“~ -
iH u im m 3
iiiiii
S F9 ^ ^
Iti! HHHII
500.
STKKAINICA
Tajna proslava zato, ker so se bali, da bi nekdo pomotoma pritisnil na gumb . . .
Generacijska
Na mladih svet stoji. Ker morajo odplačevati dolgove starih...
Iz glasila delovne organizacije Metalna
Nagradna križanka
ST. 25
Rešitev nagradne križanke št. 25 pošljite do 11. juija na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 25. Nagrade so: 100.000, 60.000 in 50.000 dinaijev.
Rešitev nagradne križanke številka 23
TELE, SPLAV, ANT, ELEKTROINŽENIR, LAN, ABLATIV, VA, ESKIMI, NOGOMET, PTICA, CAN, ROSA, RICARDO, TAN, IČA, NGAMI, SIK, NN, OVINKARSTVO, TOSKANA, RIBE-RA, ESKALACIJA, RIL, RTANJ, RAC, ATA
Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 23
1.	Slavica Čolak, Preloge 19, 63240 Šmarje pri Jelšah,
2.	Bojan Cankar, Opekama 7, 61420 Trbovlje,
3.	Jože Tomažič, Kidričeva 30/c, 65000 Nova Gorica
Nagrade bomo poslali po pošti.
Delavska enotnost
List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici. odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo
•	Izdaja ČZP Enotnost — delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 313-VI
•	V. d. direktorja in glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956
•	V. d. odgovornega urednika: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956
•	Člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Damjan Križnik (urednik — reportaže), Remigij Noč (urednik — drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Sonja Seljak (redaktorica-lektori-ca), Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel (tajnica), telefon 311-956, h.c. 310-033
•	Naročnina 321-255
•	Posamezna številka Delavske enotnosti 5.200 din
Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo
Poštnina plačana v gotovini Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 Žiro račun: 50101-603-46834 Časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin Silvester Drevenšek, Ivo Grilc, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar. Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik
Ljubljana, 30. junija 1989
Delavska enotnost Ji
Pri Brencetovih v Gorenji vasi me je sprejel dveinpolietni Beno in me je kar takoj povabil na kavo. Družina se je ravnokar odpravljala v hišo, saj so bile krave v velikanskem hlevu dobro oskrbljene, poskrbljeno pa je bilo tudi za drugo. Mlada štiričlanska družina je prišla do zasluženega počitka, še ne 30-letnega gospodarja Milana Brenceta pa smo pri večerji vzeli v precep.
-	Zaradi zaostalosti ravno ne morete jadikovati, saj imata z ženo nov hlev, novo hišo in sodobne stroje. Kako ste tako mladi prišli do vsega tega?
»Sam predstavnik generacije, ki je šla prva »služit vojaščino« takoj po srednji šoli. Najbrž je bilo zame ravno to usodno, saj pred tem nisem bil navdušen nad kmetovanjem. Po letu pa se je izkazalo, da je okolje, v katerem sem preživel mladost tako vplivalo name, da sem ostal na kmetiji. Vpisal sem se na univerzo in začel študirati, ker pa je začelo malce škripati, smo se odločili, da bi začel delati doma na kmetiji.«
-	Doma je kmetoval samo oče...
»Ja, vse skupaj je že malce zastalo, zato sva se z očetom odločila za novogradnjo in strogo samo za prirejo mleka. V štirih, petih letih smo postavili nov hlev, ostanek sredstev pa smo vložili v obnovo črede. Prej je bila to mešana kmetija za pridelavo mesa in prirejo mleka, zdaj pa teče že četrto leto, odkar smo usposobili hlev. Na začetku smo imeli dvanajst krav in devet brejih telic, zdaj pa da dvajset krav na leto okrog 90.000 litrov mleka.«
-	Kako to, da ste se odločili ravno za prirejo mleka?
»Poznal sem razmere v kmetijstvu, sicer pa tudi nismo imeli toliko gozda, da bi se dalo od njega živeti. Zdelo se mi je, da je to edina rešitev, saj imamo veliko hribovitega terena, kjer ne moremo povsod imeti njiv. Tako sem le v prireji mleka videl možnosti za normalen ekonomski položaj, da si ustvarim družino in dobivam redne mesečne dohodke. K tej odločitvi je nekaj pripomogla tudi družba z deležem nepovratnih sredstev, ampak če zdaj gledam nazaj, se mi zdi, da so me lepo speljali na limanice.«
-	Zakaj in kdo?
»Proizvodnja se je povečala, dohodka pa nobenega. Pred petimi leti smo imeli mleka 13.000, pred dvema letoma 30.000, lani pa 80.000 litrov. Ravno danes je bil izplačilni dan in ko sem poravnal stroške, je za plačo ostalo bore malo. Gospodinja se je kar za glavo prijela, rekoč: »Kako bomo s tem preživeli mesec?« Za rašiijeno reprodukcijo seveda ni ostalo nič. Žalostno je, ker se to vleče že nekaj let. Prej smo imeli še nekaj rezerv v devizah in lesu, zdaj pa tega ni več, tako da se moramo preživljati samo z mlekom. V teh časih pa se moraš s tem prekle-mano potruditi, da - zvežeš konec s koncem.«
-	S kravo ni tako kot z avtom. Če nimaš denarja, se pač ne voziš, krava pa mora jesti, če hočeš dobiti od nje kaj mleka.
»Pri kravi ne moreš varčevati. Če imaš prirejo okrog 5.000 litrov mleka letno na kravo, imaš že velike stroške in moraš vlagati, sicer se lahko odpoveš čredi ter izgubiš podmladek in mlečnost. Sedanja cena mleka na žalost ne dovoljuje vzdrževanja normalne proizvodnje na srednjeevropski ravni. Ne vem: slovenska kmetija je premajhna, da bi lahko nosila vse stroške proizvodnje z dohodkom od mleka.«
- Mleko v trgovini je drago kot žafran. Zakaj? Kakšne stroške imate z mlekom?
Pogovor z mladim kmetom Milanom Brencetom iz Gorenje vasi
NE BODO SE VEČ REDILI OD TUJIH ŽULJEV
»Pri tej inflaciji stroškov ne moremo pla-
nirati za več kot mesec dni in če vemo, da
zdaj teče še bioproizvodnja, v katero je tre-
ba vlagati, pa gnojila, energija, itd., gre nekako tri četrtine dohodka od mleka nazaj
v reprodukcijo, torej v nakup gnojil, krmil in za energijo. Ostalo četrtino pa predstavljata osebni dohodek in socialno zavarovanje. Prej sem za očeta plačeval 2,7 milijona dinarjev za socialno zavarovanje za tri mesece, zdaj pa bom moral plačevati 3,7 milijona dinaijev za mesec. Ne morem verjeti. Poglejva še druge številke, saj je bilo ravno danes izplačilo. Za okoli 7.000 litrov mleka dobim 17 milijonov dinaijev. Od tega je šlo za gnojila in krmila osem milijonov, za socialno zavarovanje in elektriko štiri milijone, za dodatna gnojila pa še dva milijona dinarjev, kar znese 14 milijonov dinarjev. No, ostanejo le še trije.«
- Kljub temu, da veliko pridelate doma, si morate še marsikaj kupiti...
»Na kmetiji sva z ženo mlada, ustvarjava si družino, dom, ki počasi napreduje. Oče se je odrekel dohodku, s tem da mu plačujem socialno zavarovanje. Še sreča, da gre čez štiri mesece v pokoj. Ne vem, kljub vsemu človek kar vztraja. Preusmeritev je
težka, iskanje novega dela pri 30 pa tudi ni lahko. Še naprej bom prideloval mleko, vendar za pošteno plačilo, ki si ga moramo še izboriti.«
-	Niste mi še odgovorili, zakaj je mleko tako drago, če pa kmet pri tem ne zasluži skoraj nič?
»Liter mleka je v trgovini okrog 7.000 dinaijev, kar je in ni drago. Če smo realni - v Sloveniji so plače povprečno že tako visoke, da zadoščajo za neko povprečno življenje. Zakaj je mleko tako drago? Država pri vsakem litru mleka vzame 30 odstotkov. Zakaj? Če se gremo neko socialo s starimi tisočaki pri mleku in kruhu, naj da najprej roke proč. Stroški, ki nastajajo v reprodukcijski verigi pa po mojem mnenju niso stvar kupca, ampak tistih, ki so v njej. Zdaj je najbolj zaškripalo. Do zdaj so se lahko izgovarjali na Beograd, ker ni hotel sprostiti cen, zdaj pa, ko so cene sproščene, so v visok cenovni razred prišli le v trgovini. V reprodukcijski se je sorazmeije porušilo. Človek postane nezaupljiv, saj tisti, ki z njim sodelujejo, nočejo položiti kart na mizo in povedati, koliko so zaslužili.«
-	Kdo igra nepošteno vlogo?
»Vedeti moramo, da mi mlekarno kreditiramo 50 dni. Meni so danes plačah mleko za maj, za liter pa sem dobil 2.320 dinarjev. Če bi jih dobil takoj, bi bilo malo, kaj šele danes! Poglejte, koruza seje prejšnji teden iz 2.000 podražila na 2.200, dva dni kasneje pa na 2.500 dinaijev. Tega nihče ne ve, mi pa moramo to vračunati v ceno. Potem so računi še večji. Morali bi preiti na takojšnje plačilo. Če grem v trgovino, takoj plačam, naj bo tako pri prodaji mleka. Tu je še en absurd. Prejšnji mesec sem izračunal, daje nekdo od mene v tistih petdesetih dneh pospravil pet do šest milijonov obresti.
V	tem času sem moral plačati reprodukcijski material, in ker nisem imel denarja, bilo je ravno 12. v mesecu, sem za osem dni plačal skoraj dva milijona zamudnih obresti, moja zadruga pa je imela tisti teden gotovo že dvakrat več mojega denaija.
V	zvezi z mlekom je nastal zelo zapleten položaj. Tisti, ki se redijo od tujih žuljev, si 'bodo morali odrezati manjši kos, biti bolj skromni, mi pa vztrajati do konca, tako da nam plačajo delo in stroške predelave.«
-	Kaže, da je potemtakem največji krivec zadruga...
»Mlekarji se znašajo na trgovino, ta noče
dajati nobenih izjav, mi spet nazaj na zad^ go. Zadeve prelagamo drug na druge® vendar v tem ni rešitve. To politiko n« vzame v roke tisti, ki naj bi jo vodil in ki5 je doslej le skrival in delal po svoje.«
-	Kdo je to?	,
»V civiliziranih državah se to ne ur®J
v zadrugah in mlekarnah, ampak na tisti'’ forumih, ki so odgovorni za pravni red d" žave. Kmetijstvo je bilo do zdaj pri nas tak panoga, kamor so vlagali toliko sredst® ■ da so vzdrževali nek socialni minimum zahteve kmetov pa so urejali na druge naC. ne - nekateri so šli v službo, razvijal se i* * * * v »šverc« z lesom«.	„
-	Kdo naj bi to lahko uredil in kak°:
»To mora urediti države. AkumulacU
slovenskega gospodarstva je tako velik ’ da bi lahko ta sredstva prerazporedilitu drugače. Kmetijstvo ni samo gospodarsk panoga, ampak tudi panoga, ki skrbi ^ urejenost krajine, za videz okolja, za folk1 ro. To so stvari, ki jih je treba ohranjati i v to tudi vlagamo veliko denaija in ener® je, plačane pa niso. V drugih državah vračunajo v ceno pridelka.	.
Na zemlji vztrajaš tudi zato, da je obdei na, da so bregovi pokošeni... Mi smo in1®' matematiko v šoli in znamo izračunati, 0 bi več zaslužili, če bi šli na eno pivo, kot PJ da v bregu kosimo travo, ampak... Tudi t narediš; zaradi sebe, zaradi moralnega o j čutka do zemlje. Tako so počeli vsa stoletij in tudi zdaj še, vendar cena tega ne prens
V razvitem svetu delavec priznava km®^ kot sebi enakega in to breme sprejme nas ■ Proizvodnja v kmetijstvu je zmeraj najdi"® ja. Poglejva moj primer! Koliko sva druZ®. in jaz vložila v moje delovno mesto? C® , za vsakega vložili toliko sredstev, da si0 J pre svoje delovno mesto, bi ta družba z zdavnaj pokleknila. Če so bili pripravlj®^ toliko vložiti, bi morah zdaj vračati vs« tista minimalna sredstva, da bi lahko 0 j tega kaj imeli.«
-	Očitno so raje podpirali le nekak*®
navidezni socialni mir...	,
»... ki pa se bo kmalu sprevrgel v sod®: ni nemir, saj so si nekateri preveč png®3^; h. Tudi pri mleku se bodo morah mlek®.. in trgovina dogovoriti, kdo bo pobiral ve® -delež. Edina rešitev je ta, da bomo zadovoti ni pridelovalci in porabniki, zato pa bi n® rali zmanjšati pot izdelka od nas do kup ,j To pa bo mogoče le s takimi zadrugami, k so bile včasih, v katere so se kmetje zdmz vali po interesih, kot so bile včasih, v kat® so se kmetje združevali po interesih, vsV jih rokah pa so imeh tudi upravljanje. Ta* bi lahko kmetje uveljavljali pravo pobtUL Pri ceni za liter mleka zelo malo čutim ^ hanje cen v trgovini. V dveh mesecih j®5 . maloprodajna cena z 800 na 7.000 dinar) J v trgovini, pri meni pa je bilo razmeri®111 1.100 in 2.200 dinarji-«	k3.
»Socialni nemir se bo prav gotovo P°* zal v bližnjem bojkotu oddaje mleka- '
»Prvič zdaj se je kmet odločil izka^V svoje nezadovoljstvo na tak medijsko v vlačen način, saj sami vidimo, da s pog®L nji ni nič. Požrejo ti le veliko živcev 0 energije, učinka pa ni. Zdaj smo prišli daleč, da nobenemu pridelovalcu mi®^ tudi že ga pridela 500 litrov na dan, oe g!. težko mleka podariti vrtcem,, delovnim y ganizacijam in menzam... Greh bi g® %
polivati po cestah, ljudje naj vidijo, ^
lifor mloVo H niti m n talen maln Ha £3 ^
liter mleka dobimo tako malo, da gaJ podarimo, upamo pa, da se bodo stvari po bojkotu urejevati.«	...
Igor Dra*u
LIPE SVEDER: UPANJE