60100ZCC AA □SREDNJA 6001 KOPE*. orfSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini f-, „ Abb. postale I gruppo V j Ulici 400 lil* Leto xxxvn. Št. 98 (10.920) TRST, sobota, 25. aprila 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRETJI DAN VSEDRŽAVNEGA KONGRESA SOCIALISTIČNE STRANKE V Palermu najve^ pozornosti govoru tajnika UIL Benvenuta Sindikalni voditelj predlagal protiinflacijski pakt med vlado in sindikalnim gibanjem - Pričakovanje za stališča levice pri zaključnem glasovanju (Od našega poročevalca) PALERMO — Socialistični kongres se polagoma bliža k svojemu uradnemu zaključku, čeprav vsi tukajšnji opazovalci menijo, da se bo kongres dejansko zaključil šele v drugi polovici letošnjega junija, ko bedo znani volilni rezultati deželnih volitev na SiciLji ter v občini Rim in drugih dveh občinah Italije. Takrat bo šlo na volitve 8 milijonov Italijanov in rezultat bo pokazal, če je Craxijeva reformistična Politika, ki je doživela tak uspeh v notranjosti stranke, dobila podporo tudi pri volivcih. Zaradi tega so tudi na kongresu posegi govornikov, ki prikazujejo teze levičarskih skupin bolj glas vpijočega v puščavi. Lombardiju in De Martinu v četrtek, prav tako Manciniju včeraj so delegati in še bolj gostje — pristaši socialistične stranke, zelo ploskali. Očitno pa je bilo. da so bili to predvsem aplavzi kurtoaznega značaja, izraz spoštovanja do nekdanjih voditeljev stranke, ki ne najdejo opore med delegati, med tistimi, ki bodo v nedeljo z močjo svojih volilnih pooblastil izvol li centralni komite stranke in kot vse kaže, če pride do spremembe statuta, prvič z aplavzom izvolili tajnika stranke v Craxijevi osebi. Mancini, nekdanji vsemogočni tajnik PSI in nekdanji aktivni minister. ki so ga doce'a potisnili v oradje in ki vodi osebno strujo, H težko pride do dveh odstotkov glasov nabranih predvsem v domači Kalabriji, je dal precej priznanj CraxUu in njegovi politiki, dejal pa •le, da je na italijanskem Jugu krščanska demokracija tista resnična konservativna sila, ki onemogoča svobedni gospodarski in socialni razvoj teh dežel in da ni zaradi tega zavezništvo socialistov s to stranko nekaj najbolj naravnega. Zaradi tega mora biti socialistični dialog z demokristjani zelo odločen, ne gre pa pozabiti, da je moč dobiti tudi v sodelovanju s komunisti možnost napredka. Mancini je še dejal, da se na Jugu širi zavest, da osrednje italijanske stranke premalo skrbijo za razvoj teh dežel. Na kongresu so številne delegacije drugih strank in držav. V glavnem so to delegacije strank, ki so v socialistični internacionali, in drugih naprednih in socialističnih gibanj, predvsem iz neuvrščenih držav, nekaterih komunističnih par- OB ROBU 42. KONGRESA SOCIALISTIČNE STRANKE PALERMO — Prestolnica Ita- večali, da jih delo vlade v celile se je samo za nekaj dni pre- loti ne zadovoljuje in da si bodo selila iz Rima precei na Jug. v prizadevali, da se bo delo vlade glavno mesto Sicilije, v osrčje v bodoče izboljšalo. Sredozemskega morja. Za razli- V Palermu so nastopili tajniki ko od Rima. kjer si turisti ogle- vseh stjatik m ko so si na godu je jo izkopanine in še preostale potniškem odru sledili drug za Stavbe več kot 2 tisoč let stare- Oa latinskega mesta, imajo sedanji začasni gostje priliko videti ob morski obaij Palerma ru- driigm, od tajnika najmanjše pa doonega največ je stranke nekako tako. kot dela.io na politični televizijski tribuni, se je zdelo. ševine hiš, ki so bile ppškndova- j~ot da prisostvujemo vrograrn-ne v bombardiranju med drugo skim govorom, v parlamentu, še svetovno vojno, ki Uh ni nihče zlasti ko sta Berlinguer in Pic-popravil. Na to neskladje so opo- coli vsak s svoje strani snubila zarili s ciklostiliramm letakom, 'Oranja. Včeraj pa so se tajniki ki so ga delili pred vhodom kon- stranic že porazgubili, tu so pu-gresa mladi palermski študentje stili svoje oprode. Izjema sta bi-arhitekture in obtoževali doseda- la Berliinguer in Magri. ki sta nje deželne in občinske voditelje, prišla v kongresno dvorano zelo da so v povomem razdobju ta- zgodaj zjutraj, ko je bilo v njej vorizirali špekulativno gradnjo še malo ljudi in vztrajala na novega mesta, pustili pa neizko- svojih sedežih do konca razpia-riščene velike površine starega ve. Brez dvoma v dokaz, da rie-mesta, kjer ogoreli zidovi štrlijo lovske stranke skrbno spremlja- v nebo. Tudi na to pomislijo tisoči delegatov, gostov, novinarjev, ko utegnejo v poznih večernih urah jo ta kongres v upanju, da bi prej ali slej prišlo do krščanski demokraciji alternativne rešitve. Iz dnevnega pregleda italijan- SHtiSSS S%SšTrs?ra “ S^eru. premalo pa ga pozna- ^otoviti^daVosveč^iisIc Teto • Tudi ko gremo na počitnice, venko pozornost socialističnemu saj gremo raje v druge sredo- kongresu. Največji časopisi ima- *> to četo poročevalcev, ki lanski Jug. Italija tudi turist,č- se mi]0 med mjvidnejšim dele- ča. se za nas običajno konča v Rimu. na;dlie gremo še do Pompejev. Ob koncu petdesetih let gati in gosti. Prisotna je tu s svojo vsemogočno organizacijo uu Kuncu veuiesKun iki hlfii :ini^n„,pn rnrlu, . teleemin |sze^rir^z1:. Vodilni razred Italije se je pre- selil za nekaj dni na Jug. Ne- t - . od RALTV upokojeni a kateri sicer le za poldrugi dan, ^ iht- o„„n„rn drugi pa kar za 5 ali 6 dni. V uedno z roko naha^‘ Ruaaero Rimu je poleg predsednika repu-Pertinija ostal samo predsednik vlade Forlani, ki čaka na usodo svoje vlade. Po Cra- zvečer S&T*aovoru se jers!cer. od- palermskih ulicah Craxijevo 17- ntr1 /TV- r sn?al?tlcm ™- letno hčerko Stefanio in vsaj ne-nistn od Revtglia do Lagona v !... nnk,ic četrtek, in včeraj je svoj lonček kollko pozMU m SV0] ” Prisotne pa so tudi številne zasebne televizijske postaje. Za eno Orlando v teh dneh enega za dru-£ ?.ole.0 vreaseanuca repu- { tntervjuval razne zastopnike lkLP^a^Ja™ PLe,t socialistične in drugih strank. pa je, kot spoštovanja vreden star gospod, spremljal po Pridal še De Michelis, jasno po- (m.w.) tij in tudi uradne delegacije držav. Predsednik kongresa je včeraj zjutraj pozdravil te tuje delegate in ko je omenil predstavništvo salvadorske ljudske revolucionarne stranke se je vsa dvorana kot en sam mož dvignila in dolgo ploskala zastopnikom tistih ljudskih sil Salvadorja. Zanimanje kongresa je bilo včeraj osredotočeno na posege sindikalistov, še najbolj na poseg Benvenuta, tajnika UIL. Prav v okviru kongresa, sicer izven dvorane in v hotelskih hodnikih, so bili v teh dneh številni pogovori med Benve-nutom. Lamo in Carnitijem, ki so z zanimanjem poslušali glavne govornike na kongresu. Znano je, da je Benvenuto skušal zgladiti tudi tu v Palermu spore, do katerih je v zadnjih časih prišlo med CGH, in CISL. Prav tu v Palermu je Benvenuto poslal Lami in Carnitiiu pismo, ki vabi še enkrat na pogovore, ki bi ponovno privedli do skupne akcije. Vse svoje teze je Benvenuto o risal tudi včeraj opoldne na socialističnem kongresu. Šele takrat se je dvorana do kraja napolnila in delegatje so pazljivo sledili jasnim Benvenutovim izjavam, predvsem ko je poudaril voljo in nujo po sindikalni enotnosti, voljo sporazumevanja mgd političnimi in gospodarskimi silami za rešitev iz krize, v katero je zašla Italija, povedal pa je tudi nekaj kritik na račun Craxijevega poročila in dejal tudi, obrnjen vsem političnim strankam, da so sindikalisti za dejansko avtonomijo svojega gibanja od vseh strank. Sindikati se zavedajo svoje moči, je dejal Benvenuto, in če bo i hiša gorela bodo priskočili na po-j moč, čeprav niso oni povzročili po-jžara. Ni moč zarodi tega očitati 'sindikatom, da so bili oi$ povzro-'žitelji današnje krize. Tudi sindi-1 kat se mora zaradi tega posodo kajti,.; enako kot vse sile v državi. (Boriti se' moramo na najbolj kon-i kre(en način proti naraščajoči in-! flaciji., kajti inflacija stimulira naj-I slabše nagone in korporativne težnje. Danes sindikalisti predlagajo i vsem političnim silam in tudi in-1 dustrijeera pakt proti inflaciji, ki j ga je moč uresničiti samo tako, da (zaustavimo podražitve povsod: pri | plačah, pri cenah blaga in javnih ' storitev, stanovanjskih najemninah ! in stroških javne uprave. To mo-j ramo napraviti čimprej in brez j omahovanja. Benvenuto je še dejal, da so sindikati sami stopili na pot avtodiscipline pri stavkah v javnih službah, ne sprejemajo pa kritik ob politični stavki, kajti doslej so politično stavko proglasili le malokrat in vedno v obrambo demokratičnih svoboščin in demokratičnega ustraja države, takrat ko i so bili ti v nevarnosti. I Podobna stališča, čeprav na manj eklatanten način je tik pred zakliučkom opoldanskega zasedanja "kongresa izrazil tudi podtajnik CGIL Agostino Marianetti. Tudi ministra De Michelis in Manca sta se dotaknila gospodarskih in sindikalnih vprašanj ter vprašanj inflacije. De Michelis je celo dejal, da mora biti sindikat v 80. letih protagonist reformističnega gibanja v Italiji. Sindikat potrebuje delavske stranke, te pa potrebujejo sindikati. posebno v trenutku, ko hočejo konservativne sile spet pridobiti oblast, ki so jo izgubile v zadnjem desetletju. Pri tem je De Michelis dejal, da ne smejo socialisti sedaj, ko so na vladi, opustiti borbo za demokratično alternativo v državi. Moramo še bolj razvijati naše odno se in našo konfrontacijo s komunisti, je dejal De Michelis, ker smo oboji na levici in ker vemo, da nihče med nami ne more delati samostojno, ker je veliko trenutkov in področij, kjer je sodelovanje možno in tudi nujno. Kljub temu pa ne sprejemamo ostre komunistične opozicije do Forlani.ieve vlade, je še dejal beneški minister, kajti ni dovolj predlagati demokratično alternativo, formulo, ki ni preveč jasna. Istočasno pa ne smemo pozabiti, je še dejal De Michelis, da je krščanska demokracija kriva za krizo, ki je zajela državo in ji moramo stalno biti za petami ter jo spodbujati, da spremeni svojo politiko. Odveč bi bilo seveda naštevati vse posege, od tistih, ki so jih imeli znani voditelji, do tistih delegatov, ki so poznani le v svojem ožjem deželnem krogu. Kongres pričakuje, kakšna stališča bo zavzela levica v stranki v zaključnem glasovanju. Mala \A-cuiihjeva in De Martinova struja .je levičarski struji Lombardija in Si-gnorileja predlagala skupni nastop na glasovanju. Pozornost je sedaj tudi zaradi tega osredotočena na to, kar bo najbrž danes povedal Signo-rile, ki naj bi hotel slediti sporazumu s Craxijem, čeprav ni to pre i več razvidno iz dosedanjih posegov 1 predstavnikov njegove struje. MARKO WALTRITSCH PROSLAVA 25. APRILA V RIŽARNI V Rižarni je bila osrednja svečanost ob dnevu vstaje, ki so jo priredili antifašistični odbor ter borčevske in druge organizacije. Poročilo na drugi strani PO OBISKU SUSLOVA IN DELEGACIJE SOVJETSKEGA VODSTVA KP Sovjetske zveze podpira napore poljskih komunistov Stanje v PZDP in zapletenost družbenih in političnih odnosov na Poljskem preprečujeta vračanje v preteklost VARŠAVA — Poljska tiskovna a-gencija PAP je sporočila, da je v zadnjih šestih mesecih 136.000 članov PZDP vrnilo partijske izkaznice, okoli 71.000 pa jih je bilo izključenih. Poljska partija šteje sedaj nekaj manj kot tri milijone članov. V zadnjih 6 mesecih se je vpisalo v partijo nekaj več kot 6.000 novih članov. Zgornji podatki prav gotovo niso Stopila je v veljavo reforma Policija brez zvezdic in vojaških činov RIM — Danes snamejo pripadniki policije z gumbnic zvezdice, ki so označevale nji hovo pripadnost vojaškim si lam in izgubijo vojaške čine. Stopila je namreč v veljavo reforma policije, za katero so se borili, ob podpori demokratičnih sil in sindikalnega gibanja, več kot deset let. Glavne značilnosti zakona so: prehod v civilno službo, pravica do združevanja v sindikate (čeprav z omejitvijo, da ne smejo pristopiti v enotno sindikalno zvezo CGIL - -CISL - UIL. a morejo z njo le sodelovati), posodobljenje notranje ureditve službe in usklajevanje z drugimi službami (karabinjerji in finančnimi stražami). Namesto zvezdic bo osebje nove civilne državne policije nosilo zlata plamenčka na rdečem polju, po nalogah se bo ločevalo v hierarhiji v agente, pomočnike, inšpektorje in komisarje. porazni, toda vseeno prikazujejo neko stanje v delavski stranki, ki ni zadovoljivo. O tem vprašanju so prav gotovo govorili tudi na srečanju delegacije CK KPSZ, ki jo je vodil član politbiroja Suslov, z vsemi člani poljskega političnega vodstva poljske partije. Suslov se je zadržal v Varšavi malo časa, saj je že včeraj zjutraj odpotoval v Moskvo. Kaj pomeni ta nenadni obisk članov vrha sovjetske partije? Po predvčerajšnjem srečanju je bilo o-bjavljeno sporočilo, v katerem je rečeno, da so predstavniki poljske partije pojasnili svojim sovjetskim tovarišem napore, ki jih je partija naplavila, da bi «premagala posledice odstopanja od znanstvenega socializma in da bi ustvarila temelje za harmoničen razvoj Poljske*. Poljaki so nadalje prikazali pomen »združevanja vseh .domoljubnih sil v boju proti nevarnostim, ki ogrožajo socialistične pridobitve ter proti poskusom širjenja anarhije, izpodkopavanja socialistične države in ustvarjanje dvovladja*. Prav dvovladje pa je tisto, kar povzroča Moskvi najbrž največ skrbi. Sovjetski komentatorji so tudi po nedavnem plenumu CK PZDP opozarjali, da je Solidarnost sindikalno združenje pod vplivom desničarskih in protirevolucionarnih sil. Če k temu dodamo še legalizacijo «kmečke* Solidarnosti. potem je za sovjetsko miselnost mera skoraj polna. Toda Suslov in drugi člani sovjetske delegacije so imeli sedaj priložnost. da se neposredno soočijo s poljsko stvarnostjo. Poljski kolegi prav gotovo razpolagajo z mnogimi argumenti, ki dokazujejo, da se sedanji družbeni in politični odnosi ne morejo nasilno zavreti in niti vzvračati. Zato so verjetno sovjet- «"niiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiu......................................................................................... Poročilo kosovskega izvršnega sveta Štafeta mladosti o nedavnih sovražnih demonstracijah prišla v Ljubljano PRIŠTINA — Vsi trije zbori skupščine Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo so včeraj po uvodni besedi podpredsednika IS Kosova Enverja Reti žepi ja in razpravi sprejeli poročilo izvršnega sveta skupščine Kosova o sovražnih demonstracijah. Delegati so ocenili, da se položaj v pokrajini vse bolj normalizira, in zahtevali, da pokrajinski IS. pravosodni in upravni organi nadaljujejo z intenzivno aktivnostjo in ukrepi proti vsem sovražnim elemen tom, da bi tako ustvarili pogoje za popolno norma lizacijo v pokrajini, za mirno in varno življenje pre bivalcev in delo na vseh področjih. Enver Redžepi je govoril o agresivnosti demon strantov. ki so uničevali družbeno in osebno lastni no ter povzročili precejšnjo gmotno škodo. Zaradi agresivnosti so posredovali tudi varnostni organi, pred vsem s kemičnimi sredstvi. Nobena skupina se namreč ni razšla na številna opozorila varnostnih organov, nasprotno, demonstrantje so celo napadli uslužbence javne varnosti' s kamenjem in drugimi predmeti pa tudi s strelnim orožjem. ' Demonstracije na Kosovu, je dejal v nadaljeva- nju Enver Redžepi, predstavljajo načrtovano in organizirano sovražno dejavnost albanskih nacionalistov in iredentistov ter drugih reakcionarnih sil v državi in tujini, V zvezi s propagandno dejavnostjo sosednje Albanije pa je med drugim poudaril, da je bila ta organizirana, njen namen- pa je bil izzivati nacionalistične in iredentistične izgrede, in je brez dvoma zelo vplivala na tovrstno dejavnost v pokrajini, še posebej pa na del mladih in nekatere, učitelje sred njih šol. Dejstvo je namreč, da je sovražnik uspe) angažirati v akcijah precejšnje število učencev in študentov, manj pa delavcev in drugih občanov Kljub temu je albanska narodnost prav v teli nemi rih pokazala pripravljenost, da se bori proti vsem sovražnim silam in še enkrat potrdila, da svoja ho tenja povezuje z vsemi narodi in narodnostmi Jugo slavije, s politiko ZK Jugoslavije in tovariša Tita Na koncu je še opozori), da postopno umirjanje po ložaja in izboljšanje politično - varnostne situacije v pokrajini še ne pomeni, da je sovražnik odstopil od želja in ciljev, temveč se je le začasno umaknil. LJUBLJANA - štafeta mladosti je včeraj zjutraj prispela v Ljubljano, kjer so ji Ljubljančani kot vselej tudi tokrat, navzlic neprijetnemu vremenu, pripravili prisrčen sprejem. Od 8. do 11. ure so štafeto v vseh ljubljanskih občinah pozdravljali domala na vsakem koraku, marsikje tudi s krajšimi kulturnimi prireditvami. Osrednja ljubljanska prireditev .ie bila v delavskih Titovih zavodih, v Litostroju. Slavnostni govornik je bil ob tej priložnosti Boris Bevdek, predsednik republiške konference ZSMS. Slovesnosti so se poleg številnih Ljubljančanov udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja republike in mesta Ljubljane. Štafeta je nekaj no poldeseti uri na prizorišče pred tovarno Litostroj prinesla dijakinja šentviške gimna- zije, Jana Brguljan. Pozdravno pismo ljubljanske mladine je prebrala dijakinja Mojca Rugelj. Nekaj pred 10. uro so sirene ljubljanskih tovarn označile živi obroč, ki so ga ljubljanski osnovnošolci, mladinci, vojaki, in delavci sklenili natančno ob 10. uri. Po nekaterih podatkih se je v živem obroču, ki so ga na trasi poti spominov in tovarništva pripravili ob 40-letnici ustanovitve OF, zbralo več kot 70 tisoč Ljubljančanov. Edinstveno manifestacijo enotnosti, ki jo je označevalo na tisoče sklenjenih rok, so zaključili s pesmijo «Jugoslavija». Pesem ,ki je nemara, bolj zgovorna kot vse besede, je zadonela iz tisočih grl. V živi obroč se je na nekaterih mestih vključila tudi štafeta mladosti, in sicev v šiški, za Bežigradom in v Mostah, (dd) ski gostje zapustili Varšavo z večjim zaupanjem V skupnem sporočilu je rečeno, da je sovjetska stran ugotovila, «da je KPSZ solidarna z napori PZDP za stabilizacijo družbeno gospodarskega položaja, za krepitev partije na idejni podlagi marksizma leninizma ter za obrambo temeljnih vrednot socializma*. Ta izjava je pomembna, ker so v zadnjih časih posebno češkoslovaški komunisti začeli dvomiti v trdnost poljske partije. Pri vsem pa je gotovo res, da se vse ocene preteklosti zlivajo v »čašo žolča*, ki jo bodo morali spiti — kot pravijo v Varšavi — poljski komunisti in skupaj z njimi tudi njihovi zavezniki*. Predvčerajšnjim je generalni sekretar partije Kania .'ejal mladincem na njihovem kongresu, da je ocenjevati vedno lažje kot predlagati, a predlagati in sklepati je ,vedno lažje kot izvajati sklepe*. O vsem, tem bo razpravljal 10. plenum PZDP, ki se bo sestal prihodnjo sredo. Vsa ta problematika pa bo tudi ena od glavnih točk dnevnega reda izrednega kongresa partije, ki bo v juliju. LE 4 KANDIDATI IMAJO MOŽNOST IZVOLITVI Dan premisleka za Francoze pred jutrišnjimi volitvami 0 izvolitvi predsednika bo najbrž odločala bahtdža, ki bo 10. maja PARIZ — Včeraj se je v Franciji iztekia uradna predvolilna kampanja in zdaj kandidati za najpomembnejše mesto v Franciji nestrpno čakajo jutrišnjih izidov. Vsak od njih najbrž zdaj na tihem premišljuje aii je storil vse, kar je mogel ah pa je napačno ocenil namere Svojih nasprotnikov. Vsega je 10 kandidatov za predsednika republike, vendar le štirim od njih raziskovalci javnega mnenja dajejo vsaj teoretične možnosti za uspeh — Valerjt Giscard D'Estair.g, Ja-cques Chirac, Francoise Mitterrand in Georges Marchais, ki bodo po teh raziskavah dobili glavnino volilnih glasov. Giscard se nadeja, da je med Francozi vendarle večina proti dramatičnim spremembam in da .je njegov prispevek za ( uveljavitev Francije kot močne in neodvisne dežele tolikšen, da ga večina volivcev ne bo spregledala. Jacques Chirac se upira na slabe gospodarske razmere in je prepričan, da je njegov predlog gospodarske obnove dovolj vabljiv za Francoze in to ne le tiste, ki po tradiciji volijo meščanske kandidate, temveč .tudi one, k> so po svojih političnih nazorih »sredinski*. JUTRI, 26. APRILA 1981, OB 11. URI PROSLAVA 40-letnice OSVOBODILNE FRONTE V KULTURNEM DOMU, UL. PETRONIO 4 Govorila bosta: MARIO LIZZERO - ANDREA BORIS RACE - ŽARKO predsedovala bo NEVA LUKEŠ V kulturnem programu bodo sodelovali: mladinski pevski zbor Glasbene maiice, moški pevski zbor «Vasiiij Mirk* s Proseka -Kontovela, mezzosopranistka Nora Jankovič in pianistka Neva Merlak, violinist Črtomir šiškovič, člana SSG Mira Sardoč in Stane Starešinič ter Piero Panizzon kot recitatorji. Slovenska kulturno - gospodarska zveza ANPI • Vsedržavna zveza partizanov Italije ANED - Vsedržavno združenje bivših deportirancev ANPPIA • Vsedržavno združen|e političnih preganjancev protifašistov Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Zveza vojnih Invalidov Pol ure pred začetkom proslave ob 10.30 bo v vhodnem fo-yerju 'Kulturnega doma odprta razstava dokumentov In fotografi! NOB v priredbi Odseka za zgodovino Narodne In študijske knjižnice. Socialistični voditelj Francoise Mitterrand obljublja, da z njim ne bo vstopila v Elizejsko palačo le druga osebnost, temveč da nosi s seboj tudi drugačno politiko. V svojem nastopu v Marseillu je še posebej poudaril, da je zanj v ospredju boj proti nezaposlenosti, saj je prepričan, da človeku, ki je brez dela, nima posebnega pomena govoriti o drugih svoboščinah. s Komunistični, voditelj Georges, Marchais vidi v predsedniških volitvah priložnost,; da njegova par'-! tija dokaže svojo moč in vpliv, če bo zanj glasovalo okoli 20 odst. volivcev, bb to za komuniste znamenje, da so kljub notranjim'razprtijam v polemiki s socialisti, še zme-t raj učinkovita partija. Sicer pa so, V Černigoj in Mušič dopisna člana SAZU LJUBLJANA - Na včerajš; nji skupščini. Slovenske akademije znanosti in ujnetnosti so akademska .slikarja Avgusta Černigoja in Zorana Mušiča izvolili za zunanja dopisna člana SAZU. To je najvišje priznanje, ki sta' ga doslej prejela naša znana likovna umetnika in Ur stvarjalca, saj je članstvo akademije dosmrtno. Nestorju naših , zamejskih likovnih umetnikov prof.,A. Černigoju in akademskemu' slikarju goriškemu rojaku Zoranu Mušiču tudi ' naše iskrene čestitke" k tako visokemu prizna, nju. ' bila Marchaisova predvolilna gesla precej podobna Mitterrandovim, na- , zadnje se je celo odločno zavzemal za samoupravljanje. Jutri bo torej 37 milijonov francoskih volivcev izbiralo, katera dva kandidata se bosta 10. maja dvobo-jevala za predsedniško mesto. Teoretično je sicer možno, da bi odločitev o novem predsedniku padla že > jutri, vendar prav nihče ne verja- • me, da bi kdorkoli moge’ dobiti več kot polovico vseh glasov že v prvem krogu volitev. Počakati je zato treba še 2 tedna, . ko bo drugo in zadnje dejanje te izbire. Kljub zavzetosti kandidatov ca njihovi nastani odroma predvolilna gesla v preteklih dneh niso i-mela kakšnega posebnega odmeva na pariški torzi. LUDVIK ŠKOBERNE \VASHINGTON — Amerišk’ predsednik Ronald Reagan je uradno preklical prepoved izvažanja žita v Sovjetsko zvezo, ki jo ie bil postavil njegov predhodriik Carter 4. januarja lani. po vdoru sovjetskih čet v Afganistan. Reagan je namreč ocenil da je prepoved oškodovala zgolj domače kmete, sa.i je SZ uspelo nabaviti potrebne količine žita v drugih državah. Reaganov sklep odvezuie tudi države EGS, ki v tem času niso povečale svojih dobav SZ, OB VČERAJŠNJI OSREDNJI SVEČANOSTI V RIŽARNI PRETEKLOST IN SEDANJOST SE PREPLETATA V BOJU ZA RAZVOJ DEMOKRATIČNIH VREDNOT Govorila sta predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin in predsednik pokrajine Gianfranco Carbone - Nastop zbora Tartini in recitatorjev SSG in Teatra Stabile Mrki in temni zidovi Rižarne pri Sv. Soboti so bili ob včerajšnjem deževnem popoldnevu še bolj tesnobni. Na sivem dvorišču, kjer je do prvega maja 1945 stala krematorijska peč pa se je kljub dežju zbrala množica občanov, bivših borcev, aktivistov predstavnikov delavskih svetov in sindikatov, žensk in mladine, ki so hoteli s svojo prisotnostjo počastiti spomin na žrtve nacifašizma. Svečanost, ki že več Miloš Budin Uianlraneo Carbone let poteka na predvečer dneva italijanske vstaje in odporništva, prireja Odbor za obrambo vrednot odporniškega gibanja, sindikati, borčevske organizacije in organizacije bivših internirancev ter občinske uprave. Včerajšnje slovesnosti, ki se je pričela s katoliškim in srbsko-pravoslavnim obredom v slavo žrtvam,.-so se udeležili številni predstavniki krajevnih oblaŠti, strank, ter drugih organizacij, med katerimi vladni predstavnik prefekt Marrosu, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega od bora Coloni, tržaški župan Cecovi-ni, župan dolinske občine Edvin Švab, župan občine Devin-Nabreži-na Albin Škerk ter drugi občinski predstavniki, senatorka Jelka Gerbec, predstavniki strank ter tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Dušan Udovič. Za rdečim transparentom so se zbrale predstavnice Zveze žensk Italije ter predstavniki pristaniških delavcev, delavskega sveta tovarne Italsider ter ladjedelnice San Marco. Po končanih obredih je v slovenščini spregovoril predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin, ki je poudaril, da vsakoletna slovesnost ob 25. aprilu ne sme biti zgolj formalno dejanje, niti vsakdanjemu življenju odtujen obred. Preteklost in sedanjost sta tesno povezani, prepletata se v idealih, v vsakdanjem boju in delu vsakega demokratičnega državljana. Razvoj italijanske družbe, ki je v marsičem krhka in razrahljana, spremljajo namreč številna družbena in politična protislovja, prevelike žrtve terorizma in potuhnjene fašistične napetosti, odgovor pristojnih oblasti v obrambo demokratičnih vrednot in svobode, pa je večkrat premalo odločen. Mi loš Budin se je pri tem spomnil razsodbe prizivnega sodišča v Ca-tanzaru, ki je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo krivce pokola na milanskem Trgu Fontana ter omenil atentat na železniški postaji v Bologni, kjer je črni terorizem povzročil smrt nad osemdeset nedolžnih ljudi. Demokracijo in svobodo moramo torej braniti vsak dan; pred krivicami, ki jih občutimo na lastni koži, moramo demokratično misleči državljani nastopiti združeni, pod geslom bratstva, enakopravnosti ter prijateljskega sožitja. To velja predvsem za mesto Trst, kjer živita in se dnevno srečujeta dve različni narodnostni in kulturni skupnosti. Miloš Budin je v svojem govoru poudaril zahtevo po uveljavitvi tistih pravic, za katere so se slovenski ljudje, skupno z italijanskimi tovariši borili že v osvobodilnem boju, saj je nezaslišano, da dandanes nekateri še vedno odri-njajo slovensko besedo iz javnih manifestacij ter iz širšega kulturne- ga in družbenega življenja. Prisotne je nato v italijanščini pozdravil predsednik pokrajine Gianfranco Carbone. Poudaril je pretresljivo vrednost spomenika pri Sv. Soboti, ki nas opominja iz dneva v dan, česa je zmožen človek, ko izgubi razsodnost. Ta opomin pa je potreben vsakemu izmed nas, da aktivno spremlja dogodke v državi, ter se na strani demokratične javnosti in delavskih množic zoperstavi naraščajoči napetosti in terorizmu. Spominska svečanost v tržaški Rižarni se je zaključila s kulturnim programom, v katerem so nastopili pevski zbor tržaškega konservatorija «G. Tartini*, člani Slovenskega stalnega gledališča ter igralca Renzo Giovampiero in Piera Cravignoni, ki so podali vrsto slovenskih in italijanskih pesmi ter odlomkov na temo odporništva, -sp- CGIL v obrambi dravinjske doklade Tržaško vodstvo sindikata CGIL ja razmnožilo letak, v katerem izpodbija teze tistih, ki bi radi zamrznili draginjsko doklado, ter o-benem posreduje lasten predlog za prebroditev neravnovesij v zvezi z davčno politiko, ki škodujejo v prvi vrsti ljudem v odvisnem delovnem razmerju. Po ugotovitvi, da bi bila zamrznitev draglnjske doklade nesmiselna in nepojmljiva že zaradi tega, ker doklada itak ne doteka stopnje višanja življenjskih stroškov, sindikat predlaga, da se od tega trenutka vsaka nadaljnja točka draginjske doklade oprosti davščin. Deželni odbor KD zaključil delovna zasedanja Deželni odbor KD je v Cervigna-nu včeraj zaključil niz delovnih sestankov. Zasedanja je odprl de želni tajnik Braida, ki je obširno analiziral deželno in vsedržavno politično stvarnost, na sestankih pa je bil govor še o odnosih med KD in ostalimi strankami večine in opozicije, o kulturni obnovi KD ter o političnih in programskih pobudah stranke. Po obširni razpravi je deželni odbor KD odobril dokument, ki med drugim naglasa, da je med prioritetnimi nalogami stranke tudi valorizacija, z realističnimi in uravnovešenimi oblikami, kulturnih in jezikovnih značilnosti, v katerih se prepoznava deželno nrebivalstvo. Deželni odbor stranke je nadalje sklenil predlagati osrednjemu vodstvu KD, da bi VIII. deželni kongres priredili v soboto. 24., in v nedeljo, 25. oktobra letos: odvijal pa naj bi se na temo «Krščanski demokrati za razvoj F-JK; identiteta KD in strategije za leta ’80». Družbeno politične organizacije in krajevna skupnost Škofije vabijo na svečano odkritje spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni, ki bo jutri, 26. aprila 1981 s pričetkom ob 11. uri na Plavjah. KONČNO SPODBUDNA VEST ZA ČETRTEK KONČNO POTRJENO SREČANJE l MINISTROM DE MICHEIISOM V RIMU Vest je sporočil včeraj zjutraj miljski podžupan Rossini - Zaključeno neprekinjeno zasedanje občinskega sveta - Še naprej budni in enotni 'Ji je rešitev vprašanja obstoja ladjedelnice Alto Adriatico pred vrati? Vse kaže, da položaj še kmalu ne bo razčiščen, vendar optimistični znaki obstajajo. O tem smo se prepričali na včerajšnji jutranji seji miljskega občinskega sveta, s katero je le ta tudi prekinil s permanentnim zasedanjem, saj so prišle iz Rima spodbudne vesti. Minister za državne udeležb^ De Miche-lis je namreč poslal tržaškemu prefektu sledečo brzojavko: «V zvezi z novicami, ki so prišle k nam, sklicujemo za četrtek, 30. t.m., ob 10. uri srečanje na ministrstvu za državne udeležbe, da bi pregledali položaj, v katerem se nahaja ladjedelnica Alto Adriatico, tudi glede na sklepe, ki jih bo moral sprejeti CI Pl n; seji 2R„ tJtt- /oJiuoaoqt., oiu V ta nameri prosimo, da izrazite vabilo k udeležbi na sestanku predstavnikom krajevnih ustanov/-■sindikalnih organizacij, delavskega sveta in vsem krajevnim parlamentarcem.* Brzojavko ministra De Michelisa je prisotnim občinskim svetovalcem, delavcem miljske ladjedelnice ter vidnim političnim predstavnikom iz tržaške pokrajine, med katerimi so bili tržaški župan Cecovini ter podžupan Bassani, dolinski podžupan Pečenik, predsednik pokrajine Carbone, poslanec Cuffaro, senatorka Gerbčeva ter drugi, prebral miljski podžupan Rossini, ki je bil v zadnjem času dan in noč povezan z Rimom. Vsekakor gre za velik u-speh v našem boju, je dejal Rossini. k temu uspehu pa so pripomogli prav vsi dejavniki Trsta in njegove pokrajine, ki so nastopili e-notno in odločno. Po poti enotnosti bo treba tucjj,.naprej, do dokončne rešitve tega kočljivega vprašanja. Miljski župan Bordon, ki je uvodoma-prevzel besedo/-je nato vsem prisotnim v sejni dvorani obnovil IZJAVA DE MICHELISA 0 MILJSKI LADJEDELNICI Tudi v oddaljeni Palermo so dospele vesti o delavskih protestih v Trstu in v Miljah zaradi vedno bolj nevzdržnega položaja v miljski ladjedelnici Alto Adriatico. Prisotni novinarji časopisov in radijskih ter televizijskih medijev, ki v Palermu sledimo socialističnemu kongresu, smo s pomočjo deželnega tajnika PSI Gian-nija Brava prišli v stik z ministrom za državne udeležbe De Mi-chelisom, ki nam je dal sledečo izjavo: «Prav danes zjutraj sem po telefonu govoril z miljskim podžupanom in sem mu ponovil obvezo vlade ter se z njim domenil za sestanek, ki ga bomo imeli prihodnji teden v Rimu z delegacijo miljske občine, verjetno tudi tržaške, sindikatov in delavcev ladjedelnice Alto Adriatico. Sestali se bomo v sredo ponoči ali v četrtek zjutraj, potem ko bo CIPE izdelal načrt za ladjedelstvo. Kot je znano, je to podlaga za rešitev vprašanj, ki tarejo italijanske ladjedelnice in sem sodi tudi miljska. V teh dneh zaključujemo skupno z ministrom Campagno sestavo dokumenta, v katerem je vključen tudi prenos miljske ladjedelnice Alto Adriatico v družbo Fincantieri. Tako bomo tudi obvezi vlade dali juridično podlago. S tem smo zadostili eni izmed zahtev Fincantieri. Zadostili smo tudi, čeprav preliminarno, drugi zahtevi, to je zahtevi, da smo pripravili zakonski osnutek o finansiranju skladov državnih udeležb za prihodnja tri leta. Tretja zahteva o stečaju se je na žalost rešila sama od sebe. Imamo torej vse možnosti, da zadostimo obvezi vlade. Mislim, da je to lahko pomirjevalna vest za delavce in prebivalce Milj, katerih skrbi dobro poznamo. Vemo namreč, da bodo z izplovitvijo Julie prenehale možnosti za nadaljevanje dela. Mislim pa, da ni razlogov za nadaljnjo zaskrbljenost, ker ima vlada trden namen spoštovati obveze.* M. W. Številne proslave na Tržaškem Slovesni komemoraciji žrtev nacifašizma in proslavi dneva vstaje, ki je bila sinoči v Rižarni pri Sv. Soboti, bo danes sledila vrsta proslav, ki jih demokratične ustanove prirejajo po vsej pokrajini. Na današnji dan bo Rižarna odprta za obiskovalce od 9. do 19.30. V devinsko-nabrežinski občini bo tradicionalno proslavo ob 25. aprilu priredil občinski protifašistični odbor: ob 8. uri bodo predstavniki odbora krenili izpred občinske palače in ponesli vence na sporne nike in obeležja v vaseh občine. Ob 10. uri bo osrednja manifestacija r^a glavnem nabrežinskem trgu, kjer bo spregovoril predsednik protifašističnega odbora župan Škerk, in sicer v slovenščini in v italijanščini. Spregovorili bodo lanko tudi predstavniki političnih strank ter kulturnih in drugih društev, ki so člani protifašističnega odbora. Sodelovala bo nabrežinska godba na pihala, prireditelji pa so na slovesnost povabili tudi delegacijo iz Komna. V miljski občini prirejajo več pobud ob praznovanju 25. aprila. Ta- ko so se včeraj dijaki in učenci raznih šol srečali z nekaterimi protagonisti odporniškega gibanja, danes ob 9.30 pa bodo položili vence pred nekatere spomenike in obeležja; ob 11. uri bo osrednje zborovanje, na katerem bosta spregovorila podžupan Rossini in slovenski občinski odbornik Vodopivec: po shodu bo z glavnega trga kre nil sprevod do spomenika padlim, pred katerim bo tudi krajši kulturni program. Ob 12. uri bodo polagali vence na partizanskem pokopališču, ob 12.30 pa pred spomenikom pri Korošcih, kjer bosta sodelovala pevski zbor in godba na pihala. Podobne proslave bodo tudi pred drugimi spomeniki in obeležji v vaseh naše pokrajine. V Križu so za praznik osvoboditve in ob 40. obletnici ustanovitve OF pripravili vrsto zanimivih prireditev. Na pobudo vaške sekcije VZPI - ANPI bo danes zjutraj krenil sprevod po vaških ulicah, ki se bo ustavil in po ložil vence pred obeležja NOB. Zbirališče je ob 9.30 na dvorišču Ljud- skega doma, na svečanosti bo nastopil tudi moški pevski zbor Vesna. Zvečer bo na Gospodovi griži zagorel kres, ki ga bo pripravila vaška mladina, pred tem pa bo od spomenika padlim krenila mladinska štafeta. KD Vesna in VZPI -ANPI, prirejata v torek ob 20.30 v Kulturnem domu Albert Sirk, počastitev 40 obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda; na sporedu bosta govor in kulturni program. Predstavniki dežele so včeraj položili vence pred spomenikom odporništva pri Sv. Justu in v Rižarni pri Sv. Soboti. Ob 36. obletnici osvoboditve bosta vence polagala, v imenu pokrajinske, uprave, odbornika Penta in Martini: polagala jih bosta pred spomeniki in obeležji italijanskih in slovenskih partizanov, ki so padli v boju proti nacifašizmu. Dan vstaje so včeraj počastili tržaški župan, podžupan, nekateri odborniki in načelniki svetovalskih skupin, ki so se poklonili žrtvam nacifašizma s polaganjem vencev pred najpomembnejše spomenike, ki so posvečeni padlim v odporniškem gibanju. etape boja za rešitev ladjedelnice Alto Adriatico ter naglasil, da so o-l torka, ko je začel občinski svet neprenehoma zasedali, zabeležili dva uspeha. Gre za sklicanje komisije CIPI, ki se bo sestala v sredo in za sestanek z ministrom De Mi-chelisom. To pa še ne pomeni, je dejal Bordcn, da je rešitev blizu. Boj ni končan, budnost pa se mora nadaljevati. Vendar, ker je bil vsaj delen uspeh zabeležen, je Bordon prekinil sejo občinskega sveta, ki bo začel neprekinjeno zasedati v sredo, 29. t.m., v pričakovanju vesti iz Rima. Na predlog župana je občinski svet nato soglasno sprejel tudi sklep, da se ustanovi nadzorni odbor, ki ga sestavljajo župan, podžupan ter načelniki političnih skupin, ki so zastopane v svetu. Bordon je še poudaril, da se bo treba sedaj povezati z vsemi silami v pokrajini ter sestaviti enotno delegacijo, ki se bo udeležila razgovorov v Rimu. Ob tem naj še povemo, da ,ie deželno vodstvo FLM sklenilo, da odpeljeta v sredo v Rim ■ dva avtobusa z delavci, ki bodo zasedali pred palačo na Trgu Barberini, kjer bo sestanek CIPI. (mč) V OBRAMBO LADJEDELNICE Devinsko-nabrežinski občinski svet se je sestal na izredni seji Devinsko nabrežinski občinski svet, ki se je včeraj sestal na izredni seji v obrambo proizvodne dejavnosti miljske ladjedelnice Alto A-driatico, je izrazil solidarnost pri zadetemu delavstvu in potrdil pri pravljenost podpirati to bitko za zaščito in za razvoj tržaškega gospodarstva. Sklenil je še, da bo sledil razvoju dogodkov, vse do njegovih pozitivnih zaključkov, potem ko je vzel na znanje zadnja vladna zagotovila, ki odpirajo možnost rešitve obrata. V tem smislu je soglasno sprejel resolucijo, ki jo je po uvodnih besedah župana Škerka in po daljšem posegu miljskega župana Bordona, ki je podrobneje poročal o celotnem problemu in včerajšnjem razpletu, v imenu uprave predložil odbornik Depangher. V razpravo o njej so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin: Lenarduzzi (KD), Udoviči (LpDA). Terčon (SSk), Colja (PSI) in Širca (KPI). Poleg problema miljske ladjedelnice je bil na seji govor tudi o problemu štivanske papirnice, ki ne preživlja predobrih trenutkov. Župan Škerk je napovedal, da bo v obrambo tega obrata v petek, 8. maja, protestna manifestacija, ki se bo zaključila ob 11.30 na glavnem trgu v Tržiču z javnim zborovanjem. Tudi tržaška skupščina končala neprekinjeno zasedanje Tržaški občinski svet je zaključil neprekinjeno zasedanje včeraj, ob 9. uri, potem ko je iz Milj prišla vest, ki odpira nove možnosti za pozitivno rešitev vprašanja o nadaljnjem obstoju miljskega obrata. Sklep o neprekinjenem zasedanju skupščine je tržaški občinski svet sprejel po obširni razpravi v poznih večernih urah četrtkove seje. Proti neprekinjenemu zasedanju sta gla- SVEČANA SEJA DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Za mir, prijateljstvo, sožitje in tesno sodelovanje med narodi Desetletnica pobratenja z občino Kočevje res slovesno ozna-cena - Pozdrav župana Edvina Švaba in številnih gostov «Svečanost te seje jc v doživljanju in opredeljevanju za prijateljstvo med ljudmi, za spoštovanje in sodelovanje med narodi in državami. Naše praznovanje poteka v duhu proslavljanja 25. aprila — obletnice osvoboditve, 27. aprila — obletnice OF in 1. maja — praznika dela*. S temi besedami je dolinski župan Edvin Švab odprl sinoči v gledališču «France Prešeren* svečano sejo občinskega sveta ob 10-letnici pobratenja med občinama Dolina in Kočevje Boljunsko gledališče je bilo sinoči skorajda premajhno, da bi lahko sprejelo vse goste, domačine in šolnike iz Kočevja, ki so se hoteli udeležiti slavnostne seje, saj so vsi čutili, da gre za nekaj izjemnega, čemur je treba prisostvovati, ker se potrjujejo vrednote prijateljstva in razumevanja. Dolinski župan Švab se .je vsem zahvalil za prisotnost, še posebej pa pozdravil goste prefekta Marrosu-ja, kvestorja Bartolinija. odbornika deželne vlade F-JK Colonija, (lana IS SRS Mirošiča, predsednika deželnega sveta Colli ja, predsednika tržaške pokrajine Carbone ja, senatorko Gerbčevo, generalnega konzula SFRJ v Trstu Cigoja, predsednika SKGZ Raceta, poveljnika karabinjerjev polkovnika Vannuc-chija, šolskega skrbnika Corbija, pokrajinskega tajnika KPI Tonela, predsednika KGS Budina in odbornika tržaške občinske uprave Serija. Še poseben pozdrav pa je izrekel delegacijam pobratenih občin iz Kočevja, Marzabotta. Koora Milj in prijateljske Sežane. Predstavniki teh občin so sedeli za mi-sovali skupini KD in MSI. socialisti „zami na odru skupaj z vsemi čla-in republikanci so sa vzdržali, vse j ni dolinskega občinskega sveta, kar Kopra Abrama, predstavnika občine Sežana Korošca, miljskega župana Bordana. do deželnega odbornika Colonija in člana IS SRS Mirošiča so se izrekli za prijateljstvo in mir. za sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, za razumevanje ob meji. In v tem smislu je izzvenela tudi svečana seja dolinskega občinskega sveta. V nadaljevanju seje je župan Švab podelil spominsko plaketo ob čine Dolina prvima podpisnikoma listine o pobratenju med to našo občino in kočevsko, bivšima županoma Lovrihi in Heglerju, nato pa vsem prisotnim županom pobratenih in prijateljskih občin, oziroma njihovim predstavnikom. Sejo je zaključil kratek kulturni program ki so ga izvedli dijaki italijanske srednje šole od Domja in slovenske srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline. Naj ob tem povemo, da je bila v dvorani kulturnega doma in ob vhodu na ogled razstava šol iz dolinske občine, fotografska razstava Maria Magajne o najbolj pomembnih obletnicah pobraten ia. ter da je za to priložnost izšla posebna številka glasila KD Valentin Vodnik iz Doline «Tabor». ki je dala celotnemu obeležju še širši kulturni pomen. Domačini in gostje so se nato zaustavili na prijetnem pomenku v bližnjem otroškem vrtcu, nakar je bila v Kulturnem domu družabnost s plesom, (mč) Prispemjle zn DIJAŠKO MATKO ostale skupine pa so se strinjale s tem predlogom, ki ga je med drugim določala posebna resolucija. V smislu resolucije je bil ustanovljen posebni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh skupin in ki nepretrgoma sledi razvoju dogodkov, je simbolično pomenilo trajno vez prijateljstva med ljudmi različnih narodnostni, mišljenja in opredelitve. tn iliiillipl StOVHCKO IIKT TABOR mm Danes, 25. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Recital violinista ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA pri klavirju Cornelius Frowein šolske vesti Kino Ravnateljstvo Trgovskega leiuuc-nega zavoda «Ž. Zois* vabi starše, oziroma njih namestnike na roditeljski sestanek in govorilno uro, ki bosta: v torek, 28. t,m., ob 17.30 za: II. a in III. b, IV. a in IV. b, V. a in V.b razred. V sredo, 29. t.m., ob 17.30 za oddelek geometrov: I. a in I. b, II. a in II. b razred. Najprej bodo razredni sestanki s starši in razgovor o šolskem delu, nato pa pogovor s posameznimi predmetnimi profesorji. 1 g ■ FP S KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI VABILO Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju JUTRI, 26. APRILA 1981 ob 9.30 v dvorani «PD Igo Gruden*, Nabrežina št. 89, s sledečim DNEVNIM REDOM 1- Poročilo upravnega sveta, predložitev poslovnega obračuna 1980 in predlog o delitvi čistega dobička. Poročilo nadzornega odbora. Razprava, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo. 6. Sklep o preknjiženju deleža razpuščenega Deželnega jamstvenega sklada hranilnic in posojilnic Furlanije - Julijske krajine v redno rezervo. 7. Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice Deželne zveze hranilnic in posojilnic za nepremičninsko investicijo. 8. Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice centralnega zavoda ICCREA. 9 Pooblastilo upravnemu svetu za predložitev prošnje za odprtje podružnic. Pooblastilo upravnemu svetu za usluge Bankamericard. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem. Določitev sejnin za upravitelje. Razno, Člani si lahko ogledajo obračun in poročila na sedežu zadruge. UPRAVNI ODBOR 10 11 12 13 La Cappella Underground «Mae West sex festival*. Ariston 16.30 »La grande truffa del rock and roli*. Nastopa rock skupina The sex pistols. Eden 16.30 «Quando la coppia šcop-pia». E. Montesano in D. di Laz-zaro. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.30 «Asso». Adriano Celen-tano, E. Fenech. Excelsior 17.00 «1 carabbinieri*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00 «Lili Marlen*. G. Giannini in H. Schygulla. Barvni film za vsakogar. Fenice 16.30 «Fa!chi nella notte*. S. Stallone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 »Camera d'aibergo». E. Montesano, M. vTtti, V. Gassman. Barvni film. Cristallo 16.00 «Laguna blu*. Vittorio Veneto 15.30 tUrban cow-boy». John Travolta. Barvni film. Capitol 16.00 «Assassinio allo spec-chio*. Agathe Christie. Moderno 16.00 «Exterminators>. Barv ni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. spmo. Lumiere 15.00 «Una calibro 20 per lo specialista*. aaClint Eastwood/ Barvni film. Mignon 16.30 »Le notti di Salem*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 «Dove vai se il viz-zietto non c'ž Thai*. Filodrammatico 14.30 cjulie blue pomo story». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 »Super sexual fantasy». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta 15.30 «Agente 007: 1’uomo dal-la pištola d’oro». Z uradno slovesnostjo, ob prisot-: nosti najvišjih krajevnih in deželnih oblasti, predstavnikov družbenih ustanov in organizacij ter gospodarstvenikov — vlado je predstavljal podtajnik pri ministrstvu za javna deia, Giorgio Santuz, so včeraj dopoldne na razstavišču ob Ločmskem j mostu odprli 11. mednarodno blagovno razstavo ESPOMEGO, kjer bo do 3. maja nad 150 razstavljal-cev iz Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Turčije, iz Somalije, Jugoslavije ter seveda Italije razstavljalo na stotine najrazličnejših artiklov, od tehničnega blaga, strojev in težkih cestnih vozil, do športnih artiklov in opreme ter gastronomskih specialitet, do naprav za izkoriščanje sončne energije. Vlado je na včerajšnji uradni slovesnosti j predstavljal poslanec Giorgio San-I tuz, deželni odbor odbornik za tu-j rižem Bomben, pokrajinsko upravo j predsednik prof. Silvio Cumbeta, Goriško občino pa podžupan Mario I Dei Ben. V kratkem pozdravnem | nagovoru je predsednik goriške trgovinske zbornice, ki .je pobudnik, pokrovitelj in organizator vsakoletne sejemske prireditve, Delio Lup-pieri, poudaril, kako je blagovna razstava ena redkih prireditev širšega deželnega in mednarodnega značaja, prireditev, katere zamisel se je rodila v Gorici, sicer v dokaj skromnih pogojih, ki pa je stalno rastla. Se .dopolnjevala, ter dosegla današnji zavidljiv obseg z u-reditvijo novih razstavnih prostorov in ki bo dobila dokončno, dimenzijo v prihodnjem letu, z dograditvijo nove velike hale. S tem so bile dejansko odprte nove možnosti za vlogo Gorice pri utrjevanju in odpiranju novih poti na področju blagovne menjave ter mednarodnih odnosov, zaradi česar lahko z določenim optimizmom gledamo v bodočnost, je zaključil svoj poseg predsednik Luppieri. V imenu deželne uprave je govoril odbornik Bonben, ki je dejal, da v deželnem odboru pazljivo sledijo različnim pobudam na Goriškem, ki naj bi pomagale pri odpravi določene emarginacije tega področja ter zagotovil ustrezno podporo dežele. Kratek pozdrav sta prinesla tudi go-riški podžupan Del Ben ter predsednik pokrajine, prof. Silvio Cumbeta. Tudi v govoru poslanca Santuza, ki je sicer omenil težave, s katerimi se srečuje gospodarstvo na Goriškem ter v deželnem in državnem Izleti PD Slavec — Birmanje - Log orga nizira 10. maja t.l. enodnevni izlet v Kumrovec (rojstno vas maršala Tita). Predviden je tudi ogled muzeja Antona Avguštinčiča, kosilo v hotelu «Matija Gubec* v Stubičkih Toplicah ter ogled kipa - spomenika in muzeja Matije Gubca. Odhod iz Ricmanj ob 6. uri (it. čas). Cena izleta 25.000 lir Vpisovanje na sedežu društva do 28. t.m., od 20. do 21. ure. Združenje Union Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 2. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu. Ul. Valdirivo 30. telefon 64459. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Andrej Lavrenčič — Lonjer 263. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Silvester Berdon, Ricmanje 30. Toči belo in črno vino. RABITE NOŽE raznih vrst in mer ter druge gospodinjske potrebščine? Obrnite se na naslov: Severin Komel — Ul. S. Gabriele 65 — Gorica, telefon (0481) 82-580. PRODAM fiat 128 CL letnik 1976 -60.000 km, v dobrem stanju. Telefon 227-284. OSMICO je odprl Oskar Slavec -, Kus — Dolina 442. Toči pristno belo in črno vino. IŠČEM v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Po potrebi sprejmem morebitne stroške. Telefonirati na št. 410-372. OSMICO je odprla Ada Kante - Fran-doli Slivno 25. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šimčev) v Križu št. 202. Toči pristno belo in črno vino. PRODAM rulotko rfend* 6,20 m letnik 1980 — čoln «solcio» 4 m 25 KS »evinrude* s prikolico »eledi* ‘ 300 — kombi volkswagen - 9 prostorov v odličnem stanju ter gumijasti čoln 3,50 m z motorjem »volvo* 8,5 KS. Telefonirati na štev 826 759. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda 131 mirafiori — rabljen pet mesecev, prevoženih 8.000 km. Cena zelo ugodna, telefon 212-163. Posl. Santuz med včerajšnjo slovesnostjo ob odprtju sejma Espomego merilu na sploh, je bilo zaslediti določen optimizem. Vlada pripravlja vrsto ukrepov, ki naj bi vzpodbudili zasebno iniciativo, ki naj bi poživili italijansko gospodarstvo, da bi pridobilo na konkurenčni sposobnosti v mednarodnih odnosih. Zaradi specifične; i geografske lege ima naša dežela največ možnosti za skorajšen izhod jz krize, pri premagovanju težav in podpiranju razvoja gospodarskih pobud pa mora imeti prvo mesto prav Gorica in njena pokrajina. Poslanec Santuz je na kratko spregovoril še o nekaterih splošnih političnih in gospodarskih vprašanjih ter pri tem omenil, da vlada računa na določene pozitivne premike v sindikalnem gibanju, glede mednarodnih odnosov, posebej med Italijo in Jugoslavijo pa je dejal, da pravzaprav nima veliko dodajati k ugotovitvi, da se sl-ednji odvijajo zgledno. Prizadevati si moramo, da bo najbolj odprta meja postala še bolj odprta! Uvodni slovesnosti je sledil ogled razstavišča, ki je letos v celoti zasedeno. Mednarodni sejem ESPOMEGO se bo sklenil v nedeljo, 3. maja, do takrat pa se bo na razstavišču zvrstilo lepo število vzporednih prireditev. Pri tem velja posebej opozoriti na uradne dneve Jugoslavije, v sredo 29. aprila, Avstrije, v četrtek, 30. aprila, ter Madžarske v soboto, 2. maja. Iz Jugoslavije je letos prisotnih 13 razstavljavcev, med temi' tudi nekatera podjetja s področja novogoriške občine (Poli-galant, Ciciban Miren ter tekstilna tovarna Okroglica z Volčje drage). VČERAJ JE PODPISAL ENOLETNO POGODBO DE SISTI NOVI TRENER GORIŠKEGA TAI-GINSENGA Obenem je poslal odgovorni tudi za mladinski sektor i n«)/ v milOBO 1 1 , nai •iiiiititimuiitimmiiiiiiimiiiiiiuiiiiMimimiuiiiiiMMiiMiiiMUHiHHmitittHiiiitHiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiniuiii <4l! MALA SODNA KRONIKA OBSODBA ZARADI PONEVERBE NA ŠKODO RDEČEGA KRIŽA 60 * lelni Paolo Lo Civita je humanitarni izmaknil okrog 10 milijonov lir uslunovi PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Kazenske obravnave zaradi poneverb in grabeža so v zadnjem času dokaj pogoste pred goriškim o-krožnim sodiščem. Včeraj je sodišče obsodilo na dve leti in dva meseca zapora, plačilo denarne kazni v višini 300 tisoč lir, na začasno prepoved opravljanja javnih služb ter na povračilo škode, 60-letnega Paola Lo Civita iz Vidma, Drevored Europa Unita 39. nekdanjega u-službenca pri tržiškem pododboru italijanskega Rdečega križa (CRI). Med januarjem leta 1978 in oktobrom lani je iz skladov ortienjene humanitarne organizacije', kjer je bil zaposlen kot uradnik, izmaknil približno deset milijonov lir. Krajo so ugotovili proti koneg lanskega leta, 9. marca letos pa je bil Lo Civita aretiran in je torej na včerajšnjo obravnavo prišel v spremstvu orožnikov. Javni tožilec je za obtoženca predlagal 2 leti in 3 mesece zapora ter denarno kazen v višini 230 tisoč lir ter začasno prepoved opravljanja javnih služb, medtem ko je zagovornik (odvetnik Pedroni) predlagal sodnemu zboru milejšo kazen. Lo Civita je bil poleg tega obtožen, da je ustanovi Rdečega križa izmaknil, oziroma ponaredil nekaj bencinskih bonov, vendar ga je sodišče glede tega kaznivega dejanja, oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Pred istim sodiščem so včeraj, po hitrem postopku, sodili tudi 21-letnemu Spiru Deviču iz Splita, ki so ga v ponedeljek zvečer aretirali, potem ko je z izposojenim vozilom (v prvem trenutku je kazalo, da je avtomobil ukradel) povzročil prometno nesrečo v križišču Ulice Rossini in Duca d’Aosla v Gorici. Orožniki so tedaj ugotovili, da fant ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja ter da je bilo vozilo, ki si ga ie menda izposodil od svojega delodajalca, brez pred pisanega zavarovanja Devica je obsodilo na dva meseca in 15 dni zapora ter 30 tisoč lir kazni pogojno. glede kraje avtomobila pa je izreklo oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Goriška hranilnica nakazala 169 milijonov bolnišnicam na Goriškem Goriška hranilnica je v smislu statutarnih določil nakazala bolnišnicam v naši pokrajini 169 milijonov Ur, aU 43 odstotkov v ta namen razpoložljivih sredstev. 61 milijonov Ur so nakazali goriški splošni bolnišnici za opremo oddelka za oživljanje in intenzivno nego, 55 milijonov lir je .prejela bolnišnica v Tržiču, ki jih bo uporabila za kritje najbolj nujnih potreb, 25 milijonov lir je goriška hranilnica namenila bolnišnici v Gradežu. kier bodo z denarjem kupili in uredili sodobno kuhinjo. Bolnišnice v Kr-minu bo iz zgoraj omenjenega sklada prejela 28 milijonov lir za nakup instrumentov. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84-443. Goriška košarkarska ekipa Tai-Ginseng ima novega trenerja. To je Mario De Sisti, ki je v prejšnjem prvenstvu vodil v A-2 ligi Liberti iz Trevisa in s to ekipo dosegel prestop v najvišjo Ugo. 0 tem je vodstvo goriškega košarkarskega kluba obvestilo včeraj novinarje ter poudarilo, da je De Sisti podpisal pogodbo, ki ga go-roški ekipi veže za dobo enega leta. Če damo krajši življenjepis trenerja, naj povemo, da se je rodil pred 40 leti v Ferrari, kjer je postal profesor telesne vzgoje. Že mlad se je posvetil trenerskemu delu, najprej na ženskem področju, kasneje na moškem. Dve leti (75 77) je bil trener videmskega Snai dera, kjer je odkril nekaj dobrih košarkarskih talentov, kot so Savio, Presacco, Andreani in Riva. Pred nekaj leti je odpotoval v Treviso, kjer je dosegel svoje najboljše rezultate. Predlanskim je bil namreč izbran za najboljšega trenerja B lige, letos pa se poteguje za isti naslov, in sicer v vijši ligi. iiiuAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ PROTESTNA STAVKA 55 USLUŽBENCEV SLABI DELOVNI POGOJI V PODJETJU PASSERO Proizvodni prostori niso primerni, ni naprav za odvajanje plinov, ob dežju pa v notranjost pronica voda Petinpetdeset delavcev in uradnikov tržiškega podjetja Officine Pas-sero je včeraj izvedlo protestno stavko zaradi nemogočih delovnih pogojev. Proizvodnja v tej tovarni se namreč odvija v starih prostorih, ki so že davno odslužili, v tovarni nimajo urejenih naprav za odvajanje dima in plinov, ob dežju — take vremenske razmere vladajo prav te dni — pa so delavci, zaradi dotrajanega poslopja, izpostavljeni hladni prhi. Na omenjene težave so delavci o-pozorili doslej že nekajkrat, vendar brez uspeha. Edina rešitev bi bila v preselitvi proizvodnje v nove, ali vsaj primernejše prostore Menda i-majo lastniki že zagotovljeno v ta namen zemljišče, vendar, kakor je mogoče razbrati iz tiskovnega poročila sindikata kovinarjev, ni opaziti znakov, da bi nameravali izvesti preselitev podjetja, ki ima zdaj sedež v kraju Ancometta. Včeraj je bil na sedežu združenja industrijcev ; v' Gbricf 'šeStAfiejk,' na katerem so skušali spor rešiti. Poskus pa je bil >bpez uspeha,“kajti lastniki so menda-zagrnždi s,skrče«' njem proizvodnje in možnostjo odpusta določenega števila delavcev. Poiskati enotne smernic« v podporo prevozništva V goriškem avditoriju je bila včeraj skupščina deželnega sindikata delavcev v prevozih FILT CGIL, ki so se je poleg številnih sindikalnih predstavnikov tega sektorja udeležili še delegaciji sindikatov CISL in UIL, predstavniki raznih političnih strank ter občinski in pokrajinski upravitelji. Uvodno poročilo je imel deželni tajnik FILT CGIL Mario Criscenti, ki je ugotovil številne pomanjkljivosti, ki se kažejo v prevozniškem sektorju in to posebno zaradi pomanjkanja enotnega deželnega programa, ki bi upošteval predvsem javno prevozništvo. Zaradi tega, je nadaljeval Criscenti, je FILT CGIL pripravila razvojni načrt prevozništva v deželi, ki naj bi postal vodilo pri sestavi deželnega plana o prevozih. V dokument, ki so ga oce- nili na skupščini, je poudarjena potreba po usmerjanju večjih investicij v javnem sektorju, ki je trenutno drugorazredni v primerjavi z zasebnim, ki denimo, na cestah obsega 83-odstotkov celotnega. Izbrati bo treba tudi enotno politično strategijo, kar zadeva ojačitev prevozov tako na državnem kot na mednarodnem merilu in to u-poštevajoč trenutni gospodarski položaj. To seveda bo mogoče, če bo deželni načrt o prevozništvu upošteval smernice na državnem nivoju. Kar zadeva specifične problematike, ki se kaže v naši deželi, so na skupščini podprli tezo o ojačitvi železniških infrastruktur, čimprejšnji realizaciji avtoceste Videm -Trbiž, ureditvi vseh avtocestnih priključkov ter ureditev cestne povezave med avtocesto in novim mejnim prehodom Štandrež - Vrtojba. Poleg tega so se zavzeli tudi za cele t, no usposobitev tržaškega in go-riškega.avtoportg ten.onega na Ko- k#H)C8TVi uatlKl'"*«'. Mit |ijN-.i , GrijsceotijeJtem .popačilto je sledila razprava. Skupščino pa so sklenili s posegom vsedržavnega tajnika FILT CGIL Lucia De Carlšnija. DOM ANDREJA BUDALA ŠTANDREŽ Domska skupnost In včlanjena društva vabijo danes, 25. aprila, ob 11. uri na SLOVESNOST OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE V NOB PADLIM VAŠČANOM Slovesnost bo v veži Doma Andreja Budala v ŠTANDREŽU PRED NOVOGORIŠKIM TEMELJNIM SODIŠČEM NOVA SODBA PREPRODAJALCEM IN RAZPEČEVALCEM MAMIL Kot smo pred časom že poročali, se je pretekli teden začela pred novogoriškim temeljnim sodiščem nova glavna obravnava proti Marjanu Lipužiču (32 let iz Kanala), Jožetu Česnu (20 lpt iz Gradišča pri Vipavi), Srečku Marušiču (25 let iz Vrtojbe) in njegovemu bratu Marjanu Marušiču (22 let prav tako iz Vrtojbe). Omenjena četverica je bila skupaj s še 17 obtoženci obsojena 29. maja 1980 zaradi kaznivih dejanj, nedovoljenega prometa z mamili in omogočanja uživanja mamil. Temeljno sodišče Nova Gorica enota Nova Gorica je prišlo na zadnji obravnavi do zaključka, da ni mogoče trditi, da bi Marjan Lipužič in Jože Česen organizirala mrežo prekupčevalcev kot sta bila prvotno obtožena, temveč ju je spoznalo za kriva le za kaznivo dejanje, nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili. Mamila sta namreč nabavljala in pro- dajala. Maja in junija 1979 je Marjan Lipužič kupil 140 gramov hašiša in ga preko drugih prodajal dalje. Prav tako je kupil 104 LSD tablete in jih pozneje s pomočjo drugih prodal na Koprskem. Jože česen pa je junija 1979 v Pulju in v Ljubljani kupil 30 tablet LSD in jih prodajal na Krasu in Vipavi na prireditvi Vipavska trgatev. Brata Marušič sta skupaj z Jožetom Česnom, ki je bil takrat še mladoleten, v Pulju in na Reki ponujala 500 gr hašiša in 80 tablet LSD. Temeljno sodišče je obsodilo Marjana Lipužiča na 2 leti zapora, Jožeta Česna na 2 leti in 6 mesecev zapora, Srečku in Marjanu Marušiču pa je novogoriško sodišče upoštevalo še druge pravnomočne sodbe in izreklo enotne kazni, in sicer za Marjana 1 leto in 6 mesecev zapora, ea Srečka pa 9 mesecev zapora. Vse štiri sodbe še niso pravnomočne. Krožek II Sogno iz Tržiča je pod pokroviteljstvom tržiške občinske uprave ter podjetja Arte Italia razpisal slikarski natečaj Citta di Mon-falcone na prosto temo. Sodelujejo lahko domači in tuji umetniki, ki bivajo v Italiji. Rok za oddajo del zapade 2. maja letos, ob 22. uri. Dela bodo razstavljena od 5. do 10. maja v prostorih gostišča Allo Stallone v Marini Julii. Desetega maja bodo tudi podelili nagrade in priznanja. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo natečaja, pri krožku B Sogno, Ul. Ce-riani 8 v Tržiču. Štipendiji za pianiste Mednarodni center za kulturo in umetnost v Gorici razpisuje dve štipendiji za gojence višje stopnje glasbenih šol, oziroma za tiste, ki so že diplomirali. Štipendistom je omogočeno izpopoln.ievan.je v Bratislavi ter pri Schvveizerjevi ustanovi v Alzaciji. Štipendiji sta namenjeni pianistom. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na sedež Mednarodnega centra v Puccinijevi ulici 37 v Gorici. V pogovoru z novinarji, je De Sisti, kar zadeva tehničnih novosti za prihodnje leto, povedal, da namerava obdržati v glavnem iste igralce in to tudi oba Američana. Prepričan je namreč, da se mora ekipa naslanjati izrecno na domače igralce, katerih v Gorici sploh ne manjka. S tem v zvezi, je nadaljeval, bo polagal veliko pozornost mladinskemu sektorju, za katerega je postal tehnični vodja. De Sisti je še poudaril pomembnost rekiamizacije košarke med najmlaišimi, ki se bodo na tak način približali temu športu, s čimer bi vodstvo ekipe olajšali precejšnjih finančnih bremen, kar zadeva nakupa drugih igralcev. Če nekoliko ocenimo njegove tehnične karakteristike, naj poverpo, da so te precej različne od onih. ki jih je imel McGregor. Ete Sisti je namreč glasnik obrambne igre, saj je prav v Trevisu imela njegova ekipa dve leti zapored rekord najboljše obrambe. Kar zadeva posamezne goriške igralce, pa je povedal, da pozna le nekatere. Dober vtis so mu naredili Ardessi, Pie-ric, Premier, Valentinsic in Bian-co. (pr) Prošnje za poučevanje v novem šolskem letu Kot smo poročali že pred časom, je šolsko ministrstvp z okrožnico določilo, da zapade rok za predstavitev prošenj za dodelitev učnih mest v višjih srednjih šolah za šolsko leto 1981 82 dne 10. maja 1981. V zvezi s to okrožnico je ministrstvo v teh dneh poslalo šolskim skrbništvom nekaj pojasnil: med drugim je določeno, da ostanejo veljavne doslej že predstavljene prošnje, tudi če so se nanašale na morebitni drugačni rok in da smejo prosilci zaprositi za vključitev v pokrajinsko lestvico v eni sami pokrajini (kdor bi vložil prošnjo v dveh ali več pokrajinah bo izključen iz vseh lestvic). Za podrobnejše informacije in pojasnila se interesenti lahko obrnejo na šolsko skrbništvo. Razstave Razstava lesenih skulptur Mirka Maraža, ki je v društvenem domu v Števerjanu na Bukovju, bo odprta do nedelje, 3. maja in sicer ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter v torek, četrtek in soboto od 18. do 21. ure. Razna obvestila Sovodenjska občinska uprava vabi vinogradnike z območja občine, ki nameravajo ‘ sodelovati na razstavi vin, ki bo juriija, ob občinskem prazniku, naj do 30. aprila svojo odločitev sporočijo v tajništvu. Pevci Seghizztja gredo na Madžarsko Pevska skupina tSeghizzi* iz Gorice bo danes odpotovala na Madžarsko, kjer bo gost tamkajšnje vsedržavne zveze pevskih zborov. Obisk je sad prijateljskih stikov, ki jih goriška skupina ima z me rskimi pevskimi skupinami. Poleg koncertov, bodo Goričani nastopili . tudi v Budimpešti kot gostje Italijanskega kulturnega inštituta. Centralno ogrevanje do 30. aprila Zaradi . poslabšanja vremenskih razmer in nizkih temperatur je goriško županstvo izdalo odlok o podaljšanju reka za ogrevanje stanovanjskih prostorov. Centralna kurjava bo torej lahko vključena do 30. aprila. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes, ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma, Zoran Petrovič: Pendžeri iz našeg Sokaka. Izvajajo igralci Ateljeja 212 iz Beograda. Kino Gorivu VERDI 15.15-22.00 «Asso». A. C* lentano in E. Fenech. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 «Uno contro l'al-tro — praticamente amici*. R. Pozzetto in T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.30-22.00 «Labbra a-perte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Toro sca-tenato*. PRINCIPE 14.00-22.00 «L'uomo del confine*. Aoivj Gorivo in okolicu SOČA 18.00—20.00 •»Partizanska •-skadrilja*. Jugoslovanski film. 22.00 «Svakinja*. Italijanski film. SVOBODA 18.00—20.00 «Plamen na Pacifiku*. Ameriški film. DESKLE 16.00 «Festival Charlyja Chaplina*. Ameriški film. 19.30 «Klic k vragu*. Angleški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Daniele Trovd, Stefa-no Cossar, Alessandro Radolli, Pier Luigi Feresin, Alessia Vecchiet, Paolo Battistin, Giulia Sturm, Enri-co Rejc, Samuele Vidal, Uaria Fe-dele, Serena Valenti, Samantha Ba-tistuta, Pietro Toppani, Marzia Mi-chelini in Tamara Mosetti. SMRTI: 70-letna Giovanna Cres por. Ballaminut, 79-letna Jožefa Planišček vd. Pintar, 39-letna Dorina Gergolet, 95-letna Rachele Romano vd. Romanese, 73-letna Gio-seffa Bucovini, 82-letna Agata Zor-zenon, 62-letna Rosita Mosetti, 68-letni Riccardo Medeot, 68-letna E-lisabetta Carbi por. Barile, 85-let-na Maria Calitema vd. Lutman, 74-letni Luigi Beltrame, 73-letni Albino Belli, 60-letni Giovanni Mariih, 72-letna Nada Koojedic, 66-letna Li-dia Boschin por. Gallo, 39-letni Norino Gon, 70-letni Luigi Braidotti. POROKE: Albin- Hvalič in Ma-nuela Sfiligoj. OKLICI: Bernardino Morelli in Maria Grazia Pappalardo. Ob obletnici smrti mame Gizele Perko vd. Bregant daruje Wilraa Bregant 30.000 lir za KD «A. Paglavec* iz Podgore. Namesto cvetja na grob tete Marije Gomišček darujeta Zofija in G*-nio 15.000 Ur za KD «A. Paglavec* iz Podgore. V spomin na pokojno mater Ljudmilo Ambrožič daruje hči 35.000 lir za ZSKD v Gorici. Ob 30-letnici smrti mame, darujejo Elvira, Stanka in Frida 30.000 Ur za kulturni dom v Sovodnjah. MEDNARODNI SEJEM GORICA 11. ESPOMEGO OD 24. APRILA DO 3. MAJA 1981 mmmm Na gc.iškem razstavišču bodo letos, od 24. aprila do 3. maja, že enajstič zapored razstavljala številna italijanska in tuja podjetja na mednarodnem sejmu ESPOMEGO. Sejem je nastal iz želje Gorice in tudi sosedne Nove Gorice, da bi tudi zunanjemu svetu pokazali kaj se ustvarja na gospodarskem področju v tem morda preskritem kotičku italijansko-jugoslovanske meje, v času ko je bila pozornost, gospodarska pozornost uperjena bolj v merkantilni Trst in v naglo se gospodarsko razvijajočima Vidmom in Pordenonom. Čeprav se Go- rica ne nahaja v najbolj rožnatem gospodarskem položaju pa je sejem vendarle u-spel in se lepo razvija. Zato so prvotno zamisel splošnega sejma v kasnejših letih spremenili v toliko, da imamo sedaj, v različnih obdobjih, na razstavnem prostoru v Gorici, specializirane sejme. Prvi, ki se odvija ob koncu aprila in v začetku maja, je ohranil prvotno ime ESPOMEGO. V letošnjem letu sta predvidena še dva specializirana sejma in sicer sejem o stanovanjski kulturi in stanovanjski opremi, z naslovom «Ambiente 5», ki bo od 17. do 26. oktobra ter sejem kmetijske mehanizacije z naslovom «Agricola 81», ki bo od 28. novem, do 6. dec. Spomladanski sejem z naslovom «ESPOMEGO» pa o-hranja nekatere specializacije, ki so se že uveljavile, upoštevajoč tudi specifičnost goričkega gospodarstva. Velik razstavni prostor zavzemajo tovornjaki in vse kar sodi v to stroko. V Gorici je osredotočeno veliko tovornjakov, še posebej zaradi gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Zaradi tega je za vse te stotine tovornjakov potrebna tudi primerna strokovna po- moč. Na goričkem sejmu je moč najti stroje za delavnice specializirane v popravilih tovornjakov. Poseben prostor zavzema počitniška dejavnost. Navtika, prikolice, šotori, kampiranje, zavzemajo na goriškem sejmu precejšnjo važnost. V zadnjem času pa se je povečalo zanimanje za drugačno ogrevanje naših domov in izkoriščanje sončne energije. Tudi izdelkov s tega področja, najnovejše kar nudijo italijanske in druge svetovno znane tovarne je moč najti na goriškem sejmu. Za lačne in žejne bo tudi primemo poskrbljeno z najrazličnejšimi kioski. Posebno mesto bodo tu imela žlahtna briška vina. Na letošnjem sejmu bo prisotnih več kot 200 podjetij, ki bodo seveda razstavljala izdelke še večjega števila tovarn. Poleg italijanskih so prisotna tudi podjetja iz sosedne Jugoslavije,^Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, pa še iz nekaterih drugih evropskih in prekomorskih držav. V okviru sejma bomo imeli 28. aprila Dan Jugoslavije, 30. aprila Dan Avstrije, 2. maja Dan Madžarske. 3. maja bo simpozij o prometu in komunikacijah. Na sejmu so prisotna številna jugoslovanska gospodarska in turistična podjetja. Jugoslavija ima tudi letos na goriškem ESPOMEGU svoj paviljon. Letos zavzema razstavni prostor tri velike hale, tako prostor pred leti zgrajenih paviljonov, kot nekaj starih adaptiranih tovarniških prostorov. Precej izdelkov pa bo razstavljenih kar na prostem. V neposredni bližini je tudi precej parkiranih prostorov. MARKO VVALTRITSCH trgovinska zbornica za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica GORICA 24. APRILA - 3. MAJA 1981 Urnik: ob delavnikih od 15 do 21 ure Pred prazniki in na praznične dni od 10 do 22. ure SEJMIŠČE \ gotizia esposizioni isl I Ul della Barca, 15 - Tel 0481/33440 , OBIŠČITE SEJEM 1 or9alfl GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 84-845, 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga La Goriziana _________ S. R. L. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA GORIŠKA HRANILNICA COOPERATIVA GORIZIANA AUTOTRASPORTATORI ARTIGIANI S. A R. L. GORICA, Ul. Alviano 50 (Rdeča hiša) Tel. 81279 - 83394 Teleks 460159 MEDNARODNI PREVOZI UST. LETA 1831 V GORICI C.so Verdi 104: Glavna direkcija in centrala Goriški sedež Ul. Carducci 2-4: Mestna agencija št. 1 Avtonomni oddelek za zemljiški kredit Avtonomni oddelek za financiranje javnih del in naprav družbenega pomena Servis za posojila Storitve za davkarijo, zakladnico in vplačila Ul. Carducci 8: Storitve za zastavljalna posojila Ul. Duca d'Aosta 172: Mestna agencija št. 2 v drugih mestih TRŽIČ: Tržiški sedež GRADEŽ: Filiala - Agencija v Citta Giardino, Agencija Pineta FILIALE: Krmin - Gradišče - Mariano del Friuli - Pieris -Romans d'lsonzo - Ronke MENJALNICE: Letališče Ronke - Lisert DAVKARIJE IN ZAKLADNICE: Krmin - Gradišče - Trbiž Vse bančne storitve Storitve rotacijskega sklada za gospodarske pobude v Trstu in Gorici Banka-agent za zunpnjo trgovino < MEDNARODNI PREVOZI Consorzio Autotrasportatori Artigiani Isontini s. r. I. GORICA, Ul. Giustiniani 117/1 Poštni predal 60 Telet. 87151/2 - 87230 Teleks: 460219 consotra Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 - tel. 87555, 31184 teleks 460362 Lulli Predstavnik za: □ stroje za testenine OMC □ izdeike za kamping PLEN AIR INTERNATIONAL □ potrebščine za kopalnice MET ALPLASTICA □ okvir za očala SAFILO □ mali električni stroji za gospodinjstvo BIALETTI □ zobne ščetke, glavniki, krtače za lase VERBANIA Imate tehnične probleme p-'', pri nabavi STROJEV ZA OBDELAVO LESA IN KOVIN? Obrnite se z zaupanjem na podjetje Novi sedež GORICA (Gorizia - Italija) Stradone della Mainizza 202 Tel. 390-274 - telex 460590 Zagotovljeni rezervni deli in servis CAAI T=J POHIŠTVO serijsko in po meri Sedež: ŠTEVERJAN, Bukovlje 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA, Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške in mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE Espomego MEDNARODNI SEJEM KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206 - 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE ■ MENJALNICA to rvl GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC AUTO SACCIIETTI servis za VOLKSWAGEN PDRSCHB PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ GORICA O AVTOMOBILSKE DOBAVE Ulica G. Cascino 7 O DELAVNICA Tel. 2069 O OPREMA IN POTREBŠČINE URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure 34100 Trieste P P. 101 Ulica Cicerone 8 Telefon 61-241 - 61-478 REŠIM zastopstva - Izvoz * uvoz ADRIANO CORSI e. r. I. IMPORT.ENPOHT Sedež: Steverjan (Gorica) Uradi in skladišče: PRADAMANO (Videm) Via Nazionale 24 - tel. (0432) 670396 - teleks 450162 O TRAKTORJI in GOSENIČARJI «SAME» ter «ITMA» O KMETIJSKE NAPRAVE «AGER» in «MENGELE» O MOTOKULTIVATORJI «VALPADANA» Od 8 do 45 KM ter na 2 in 4 gonilna kolesa O KOSILNICE «SEP» SERVIS in NADOMESTNI DELI SPLOŠEN IMPORT-EXPORT mnr ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d. d. EDITORIALE STAMPA TRIESTINA Š.p.A. - DCSHPHK ČERNIČ IGOR Ul. Vittorio Veneto 49 — tel. (0481) 82-159 34170 GORICA (Italija) Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, teleks: 460-270 EST, telefon: (040) 794-672 ZA VZPOSTAVITEV USPEŠNIH POSLOVNIH ODNOSOV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO VAM JE NA VOLJO CELOTNA ORGANIZACIJA • PRIMORSKI DNEVNIK • KNJIŽNE IZDAJE • AGENCIJA ALPE ADRIA • OGLASNI ODDELEK • IMPORT - EXPORT • GRAFICENTER • TISKARNA • KLISARNA • FOTOGRAFSKI LABORATORIJ • EKSPEDIT • IBM • TR2AŠKA KNJIGARNA • PREDSTAVNIŠTVO V JUGOSLAVIJI: ADIT PRIMORSKI DNEVNIK SPORI ŠPORT ŠPORT S štafeto počastili jubileja OF in ZSŠDI 25. aprila 1981 Sinod se je na progi od Bazovice do Opčin odvijal spominski štafetni tek, ki ga je ob 40-letnici O svobodilne fronte in 10-letnici ZS ŠDI priredilo ŠD Polet. Kljub slabemu vremenu se je teka udeležilo okrog 60 tekačev, ki so se v svojih ekipah pomerili med seboj na 8.300 m dolgi progi. Najuspešnejši so bili tekači openskega Poleta, (za katerega so tekli tudi člani Jadrana), ki so progo pretekli v 23’2T”, za njimi so se, uvrstili člani lonjerske Adrie s časom 24’06", tretje mesto pa je pripadlo športnikom in športnicam tržaškega Bora s časom 28’08”. S tem tekom so se tako tudi slovenski športniki na Tržaškem pridružili številnim jubilejnim manifestacijam ob 40-letnici OF, obenem Pa so počastili tudi desetletnico svoje krovne organizacije. (Na sliki: ?Jtart nrvh tekačev pred spomenikom padlim v NOB v Bazovici.) «POULE C-1» Po velikonočnih praznikih bodo Jadranovi košarkarji zopet stopili na igrišče. Za Jadranovo četo so bili prazniki še slajši, saj so si naši košarkarji že pred temi zagotovili prestop v C-l ligo in tako bodo zanje preostala tri srečanja le gola formalnost. Jadranovci bodo jutri gostovali v Codroipu, kjer se bodo ob 11. uri spoprijeli z domačim moštvom II Mobile. Na dlani je, da so naši košarkarji boljši od jutrišnjih na sprotnikov. Vprašanje pa je, kako bodo igrali v jutrišnjem srečanju. Jadranovci so doslej dosegli že vse zastavljene cilje (in tudi več), kaj bi torej od njih še lahko pričakovali po tem, nadvse uspešnem prvenstvu? Nova zmaga bi bila seveda več kot dobrodošla. Bodo pa naši dovolj psihično zbrani? Sicer pa bodo imeli naši košarkarji nad jutrišnjim nasprotnikom veliko prednost: igrali bodo lahko sproščeno (kar je v košarki še kako pomemb- KOŠARKA ZA PRESTOP V C-l LIGO Jadran jutri v Codroipu V prvenstvu dečkov danes slovenski derbi Kontovel-Bor NAMIZNI TENIS NA SP V NOVEM SADU LE ŠURBEK DO ČETRTFINALA Med posamezniki so vsi ostali Jugoslovani izpadli Poziv ZSŠDI ob 40:letnici OF Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi vsa slovenska športna društva na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, da se aktivno udeležijo proslav v počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki se bodo v prihodnjih dneh zvrstile v raznih krajih v zamejstvu. Združenje nadalje vabi na množično udeležbo na osrednji proslavi 40. obletnice OF, ki bo jutri, 26. aprila, ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu. Slovenski športniki pa naj se jutri zvečer, ob 21. uri, aktivno, vsak na svojem področju, vključijo v širšo akcijo primorske mladine prižiganja «verige kresov*. NOVI SAD — Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Novem Sadu je med Jugoslovani ostal med posamezniki v konkurenci le še Šur-bek, ki se je prebil do četrtfinala. V nadaljevanju tega prvenstva so dosegli jugoslovanski igralci te izide: MOŠKI 3. KOLO Šurbek (Jug.) - Ro Jo Kvan (J. Koreja) 3:0 OSMINA FINALA Šurbek (Jug.) - Lindh (šve.) 3:1 MOŠKE DVOJICE Šurbek in Stipančič (Jug.) - čo Jong Ho in Hong čou (S. Koreja) 3:0 Gergely (Mad.) in Orlovsky (ČSSR) - Jurkič in Kurteš (Jug.) 3:1 Jonyer in Klampar (Mad.) - Kosa- novič in Karakaševič (Jug.) 3:0 Douglas in Day (Ang.) - Lieck (ZRN) in Kalinič (Jug.) 3:0 ŽENSKE 1. KOLO Popova in Antonian (SZ) - Cvetkovič in Ojsteršek (Jug.) 3:1 Ferenczi in Nemes (Rom.) - Perku-čin in Batinič (Jug.) 3:1 MEŠANE Šurbek in Batinič (Jug.) - Tai Ke in Sa^Guad Malezija) 3:1 Pansky in Hrachova (ČSSR) - Stipančič in Palatinuš (Jug.) 3:1 Šolopov in Bulatova (SZ) - Jurkič in Fabri (Jug.) 3:1 Ksie Saike in Huang Yun Gun (Kit.) - Kalinič in Perkušin (Jug.) 3:0 Kosanovič in Ojsteršek (Jug.) - Cri- con in Ferenczi (Rom.) 3:0 2. KOLO Šurbek in Batinič (Jug.) - Douglas in Jarvis (Ang.) 3:2 Secretin in Bergeret (Fr.) - Kosanovič in Ojsteršek (Jug.) 3:0 San Sergio — Levstik 81:56 (30:24) LEVSTIK: Aleksander Brišček 11, Darij Terčič 7, Ivo Griianc 12, Andrej Pertot 2, Aleksander Emili 24, Dean Bogateč. Čeprav v okrnjeni postavi so Pro-sečani z igro zadovoljili. V prvi četrtini so zaigrali kot znajo in pokazali nasprotnikom, da so trd o-reh. V nadaljevanju pa so popustili, kar so domačini izkoristili. V zadnjem polčasu so Prosečani dali vse iz sebe, a jim ni uspelo. | Pohvala gre tokrat Emiliju, ki je i zadeval koš z vsem strani in do-1 segel 24 točk. V obrambi pa se je izkazal Terčič. Ivo Grilanc Založništva tržaškega tiska iz Gorice. Tekma se je zaključila z remijem, kar najbolje ustreza prikazani igri. Igralci ZTT so v začetku igrali dobro in so prišli do prednosti z avtogolom Prinčiča, ki je nerodno usmeril predložek Petejana. Potem pa so nasprotniki zaigrali ostreje in so večkrat prišli do Pahorjevih vrat, kjer pa so bili večkrat nerodni pri zaključevanju akcij. V drugem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Medtem ko so predstavniki banke igrali napadalno so nogometaši ZTT izkoristili protinapade. Izenačenje, ki ga je dosegel Culot, pa so dosegli s prostim strelom. no), medtem ko morajo domačini nujno zmagati. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Medtem ko bodo borovci igrali že drevi v Miljah proti domači in nevarni peterki Edere, ki ima le dve točki manj od Štokljevih varovancev, pa bodo poletovci igrali jutri v Dolini pomembno srečanje v borbi pred izpadom z moštvom CUS. Openci morajo namreč nujno zmagati, da bi lahko imgli še, sicer minimalne upe za obstanek v ligi. Konto vel bo v tem kolu prost. PRVA DIVIZIJA Bor B ima drevi lepo priložnost, da pospravi novi prvenstveni par točk. Perkovi varovanci bodo namreč igrali proti moštvu La Talpa. Kontovelci pa bodo jutri pred težjo nalogo: v gosteh se bodo spoprijeli s presenetljivo peterko SABA, ki je prva na lestvici. DEČKI To prvenstvo se bo končalo prav s slovenskim derbijem med Konto-velom in Borom. V prvem srečanju so zmagali borovci, danes pa je pričakovati ogorčeno borbo, saj so Kontovelci v dokaj dobri formi. PRIJATELJSKA TEKMA Kmečka banka t— ZTT Gorica 1:1 (0:1) KMEČKA BANKA: Kuštrin, Prinčič, Baša, Berdon, Klede, Culot, Ja-kin, Marvin, Nanut. ZTT - GORICA: Pahor, Lutman, Scšol, Mikluš, Gergolet, Prinčič (Fajt), Petejan, Pavšič, Komel. SODNIK: J. Petejan iz Štandreža. STRELCA: v 7. min. Prinčič (avtogol); v 22. min. d.p. Culot. V prijateljski nogometni tekmi sta se srečali ekipi Kmečke banke in ■NHllllitiiiimMimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiniiiiniiiHiiiiiiiiiHiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHMilaiifiiiiiimimiiiruiHiiMiliiiMiitiiiiMiiiiiUlluamiiti.timu UaHB V GORICI ZA TROFEJO SARA FINIZIA Reški Kvamer po ostri borbi za štiri točke premagal Cibono Drevi v Podgori finalni tekmi turnirja Sinoči so v Gorici odigrali polfinalni del turnirja, ki ga je priredila UGG pod pokroviteljstvom športnega dnevnika Stadio - Cor-riere dello šport v počastitev spojina pred poldrugim letom umrle-8? goriškega novinarja Finizia. Turnir se bo zaključil drevi v športni Pnlači v Podgori, ko bo ob 20. uri sporedu srečanje za tretje me-sto, ob 22. uri pa se bosta pomerila sinočnja zmagovalca za osvojitev prvega mesta. KVARNER — CIBONA 93:89 (45:50) KVARNER: Grdič, Biletič 15, Za-Bijelič, štimac 2, Kurelič 22, Mohorovič 8, Furčič 12, Jugo 19, Rukavina 8, Mladen 7. CIBONA: Nakič 14, Petrovič 22, ^ič 9, Nikšič, Bevanda 9, Fiki-Ušič 16, Savovič 2, Gospodne-“č 17, Jovič. SODNIKA: Zanon iz Benetk in Alegretto iz Trsta. PON: Nakič v 28. in Rukavina T 32. min. PM: Cibona 13:18; Kvamer 19:26 Srečanje med zagrebško Cibono in neskim Kvamerjem je bilo zelo borbeno in izenačeno. Obe ekipi sta Prikazali hitro in privlačno košarko, ju je značilna za jugoslovanske e-*?££• Kvamer je po ostrem boju po-?{f™el za presenečenje in premagal Gibono ter se tako maščeval za po- ^uthiiiHiHimimmmmmmmmmmmnmmm,, *— prvi 2. -3. _ i. -3. _ «. - drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi raz v finalnem srečanju za jugoslovanski pokal. V delno opravičilo Zagrebčanov je treba povedati, da je Cibona igrala brez čošiča, že v začetku drugega polčasa pa je zgubila zaradi 5. osebnih napak Nakiča, ki je bil v prvem delu tekme med najboljšimi na igrišču. Poleg tega je treba pri Kvamerju omeniti o-dličen nastop Juga, ki je samo v drugem polčasu dosegel 19 točk in bil skupaj s Kureličem in Petrovičem pri Ciboni najboljši na i-grišču. V drugi tekmi večera je Tai Gin-seng premagal peterko Grimaldija 99:94 in si tako priboril pravico do finala za prvo mesto z reškim Kramerjem, medtem ko se bo Gri-maldi spoprijel za tretje mesto s Cibono. Mobili Sant’ Andrea danes v gosteh Doma Domovci bodo danes nastopili proti mestnemu tekmecu Mobili SanCAndrea, ki ima na lestvici kar šest točk manj od naših fantov. V prvem srečanju so belo-rdeči nerodno izgubili, tokrat pa jurišajo na zmago. Nedvomno se bodo hoteli oddolžiti lastnim navijačem in bodo dali od sebe vse sile. Igralo se bo na domačih tleh, kjer so domovci do današnjega srečanja še neporaženi. Morda bodo le končno igrali v popolni postavi, saj je Terčič okreval pa tudi Podberšič bo verjetno zopet lahko nastopil. Ekipa Mobili Santo Andrea ni ravno kvalitetna ekipa, saj so njeni igralci povečini že starejši. Ima res nekaj visokih i-gralcev, ki pa ne bi smeli preveč ogražatj naših. Pred tem devetim povratnim kolom (do zaključka prvenstva manjkajo le tri kola) zasedajo domovci skupno z ekipo Ronchl solidno peto mesto. Z današnjo zmago bi verjetno imeli možnost ostati sami na petem me* stu, saj je Ronchi gostil prvouvr-ščeno Italo iz Gradišča. Srečanje med Domom in Mobili SanCAndrea bo danes v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 11. uri. Jutri pa se bodo domovci podali v Tolmin, kjer se bodo udeležili tradicionalnega košarkarskega turnirja, ki ga prireja košarkarski klub AET Tolmin že vrsto let. Na turnirju bodo nastopili poleg domačinov in domovcev še mladinci ljubljanskega Slovana. V prvem srečanju se bodo domači spoprijeli z domovci s pričetkom ob 10. uri po italijanskem času. Igralo se bo v novem športnem središču Tolmina. M. Č. Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma. ob sodelovanju ZSKD in ZSŠDI, prirejala v nedeljo, 3. maja, 2. SPOMINSKI POHOD ..L&APtdMU«*, Gonjače * “Ki dveh progah (10 in 20 km). PRAVILNIK: — prireditev bo ob vsakem vremenu — prijavijo se lahko posamezniki ali skupine — vpisovanje bo od 8. do 9. ure na Dvoru — vpisnina je 2.500 lir — odhod izpred spomenika NOB ob 9.30 — čas pohoda ne sme presegati 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km — nagrajevanje bo oh 13.30 — med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice — prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode ali nevšečnosti med pohodom — vsi udeleženci bode prejeli posebno spominsko kolajno — 5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale — pokale in plakete bodo dobili tudi najboljši na 20 kilometrski progi. Bor - Kontovel 63:67 (35:24) BOR: Langan 12, Furlan P. 4, Maver 31, Kozlovič 0, Poljšak 8, Vascotto 2, Furlani 0, Volk P. 0, Sancin 6. KONTOVEL: Štoka 8, Gulič 20, Daneu D. 4, Daneu Dean 6, Gruden 2, Kojanec 11, Vasallo 12, Pertot 13, Starc 0, Sedmak 0. Včeraj sta se na «Prvem maju* spoprijeli ekipi Bora in Kontovela v tekmi za interligo. Tekma je bila precej izenačena in peterki sta se večkrat menjavali v vodstvu. Borovci so kljub slabemu začetku zaključili prvi polčas z 11 točkami prednosti, v nadaljevan.li pa so bolj izkušeni igralci Kontovela pritisnili in že v četrti minuti nasprotnike prehiteli. Odpor borovih košarkarjev je trajal nato še nekaj mi r-'., nakar so Kontovelci odločno prevzeli vodstvo in ga obdržal; do kenea tekme. Daleč najboljši igralec na igrišču je bil Maver, dobro pa se je odrezal tudi Vasallo. V drugi tekmi je In ter Milje premagal peterko Kraškega zidarja 103:61 (45:26). B. Bajc progi Čampi Salentina - Putignano in prevzel vodstvo na lestvici. Sa-ronnii je zaradi dvajsetminutne zamude izgubil belo majico najboljšega. * * # SALAMANCA — Tretja italijanska zmaga na dirki po Španiji in druga Guida Bontempija, ki je prevozil tretjo, 195 km dolgo progo, etapo Leon - Salamanca v 5 urah 25'50". Francoz Regis Clere je o-hranil rumeno majico vodečega. * * # MOLENBEEK - Holandec Jo Mass je končni zmagovalec etapne dirke po Belgiji, ki se je zaključila včeraj. Dirka na kronometer V nedeljo, 3. maja. bo v organizaciji «Societa Ciclistica Gentlemen* kolesarska dirka na kronometer od Barko vel j do Sesljana (10,500 km). Start bo točno ob 9.30 v Barkov-ljah. ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Odločilen nastop Bora JIK Banke Tudi v drugih ligah nekaj zanimivih dvobojev Ta teden bo na naših odbojkarskih igriščih manj tekem kot običajno. Na žensko B ligo je že padel zastor, poleg tega pa je bilo nekaj srečanj preloženih. Toda ne glede na to bo nekaj izredno zanimivih derbijev. MOŠKA B LIGA Drevi se izteče tudi prvenstvo v tej ligi. Ekipo Bora JIK Banke čaka v Fiume Venetu odločilen nastop: domači Apies mora za vsako ceno premagati, ker bi si edino tako zagotovil obstanek med drugo-ligaši. To pa žal ni najhuje. Vse je odvisno tudi od obračuna med Montecchiom in neposrednim tekmecem za obstanek Redentorejem. Na kratko povedano: borovci morajo v Fiume Venetu zmagati s kakršnimkoli izidom, Redentore pa mora izgubiti in ni važno, če osvoji enega ali pa dva niza. Prvi obračun se je „„„„■,„»•■■„„„,„„„„„„„<11111.....................>„„„■■■................ ODBOJKA V prvenstvu mladink Kljub neuspehu še vedno upanje V Cremoni so Borova dekleta izgubila prvo srečanje Danes za naslov Squibb-Synudine CANTU — Danes bodo odigrali tretjo, to je odločilno, tekmo v’ košarki za letošnji italijanski naslov. V prvi tekmi je zmagal Squibb, v povratni pa je Synudine z nepričakovano zmago izenačil stanje, zaradi česar je potrebna 'retja tekma, ki bo v Cantuju danes ob 18.15. KOLESARSTVO PUTIGNANO - Claudio Torelli je zmagal v včerajšnji tretji etapi dirke po Apuliji na 190 km dolgi San Rocco (Rovereto) — Bor 3:1 (11:15, 15:8, 17:15, 15:6) BOR: Cergolj, čač, Tomšič, Vi-gini, L. in E. Maver, V. in M. Klemše. V meddeželnem polfinalu mladink v Cremoni so včeraj mlade borov-ke zasluženo predale prvo tekmo tega turnirja, saj so igrale zelo statično, njihove dobre servise pa so nasprotnice odlično prestrezale. Najboljša med našimi dekleti je bila Rada Cergolj, ki je bila res požrtvovalna in borbena, dobri pa sta bili tudi Elena Maver (ki pa je, žal, proti koncu tekme popustila) in Vesna Klemše. Kljub porazu pa za naša dekleta še ni vse izgubljeno. Če bodo danes premagale Nnvento Vicentino s 3:0 ali s 3:1 bodo še ndprej ostale v boju za napredovanje, če pa bo izid manj povoljen bodo igrale le za 5. mesto. Sinoči je v -prvenstvu,...žecske^od bojkarske D lige Solaris premagal Slogo s 3:2. V polfinalnih tekmah za italijanski pokal je Edilcuoghi premagal Panini 3:1, Rebe di Kaopa ,ie odpravil Santal Parma 3:2, Toseroni pa Torre Tabita s 3:0. Danes se bosta srečala Toseroni in Robe di Kappa ter Santa! in Torre Tabita. OBVESTILA ŠZ Bor poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo proslave 40-letnice OF, ki bo jutri, 26. aprila, ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu. * * * TPK Sirena vabi svoje člane, naj se udeležijo delovne akcije, ki bo jutri, 26. t. m., na društvenem prostoru ob morju. Delovna akcija bo od 9. ure dalje. * « # Športna šola Trst sporoča, da bo zadnji kvalifikacijski turnir v igri med dvema ognjema (Sv. Ana, skedenj, Sv. , Jakob, Milje) v torek, 28. trn., ob 17. uri na stadionu «1. maj» v' ■W* '•ža- fran vabi svoje prijatelje in navijače ter njihove družinske člane na izlet z lastnimi avtomobili v Co-droipo, kjer bo jutri, 26. t.m., ob 11. uri prvenstvena tekma s tamkajšnjim moštvom Edilmobile. Zborno mesto na Proseku (na trgu pri avtobusni postaji) ob 9.30. Možnost skupnega kosila. šz-Mav končal v korist Montecchia, ki je na domačem terenu nesporen favorit. Naši fantje pa se morajo zavedati, da Apies ne bo prepustil točk brez srditega boja, kar jih bo samo še stimuliralo, saj igrajo zadnja srečanja odlično. ŽENSKA C-2 LIGA Osrednja tekma na domačih i-griščih bo prav gotovo c\?rbi na Proseku med Kontovelom in Slogo. Glede na dosedanjo bero točk so nesporne favoritinje varovanke trenerja Peterlina. Vsekakor pa ne gre pozabiti, da so Kontoveike že večkrat prijetno presenetile. To sta najbolj okusila CUS iz Trsta in Breg. Poleg tega jih je vodeči. Fiat Comolii sredi Gorice odpravil šele po petih setih igre. To pomeni, da Kontovel praviloma igra dobro z boljšimi nasprotniki. Izredno zanimiv bo tudi obračun med CUS iz Trsta in Bregom. Prvo srečanje v Dolini se je končalo s prepričljivo zmago domačink. MOŠKA C-2 LIGA Če pogledamo na lestvico ugotovimo. da Libertas iz Turjaka ne spada med boljše šesterke v tej ligi. Toda ne glede ,na to, je za Olympio prav gotovo premočan tekmec. MOŠKA D LIGA Po zadnjih treh porazih je Ju-Ventina zdrknila precej niže na lestvici. V 17. kolu bodo štandrežci gostili Pro CerVignano, ki se je povzpel celo na tretje mesto in ima enako število točk kot njihovi dre-višnji nasprotniki in La Talpa iz Trsta. Obeta se precej izenačena tekma, toda domačini niso brez možnosti. ŽENSKA D LIGA Od naših dveh zastopnikov bo i* grala samo Sloga in sicer jutri. Bo-rovke so namreč srečanje z AUSA Pav preložile na sredo. Ekipa Sloge bo imela na drugi strani mreže solidni Solaris, ki je bil v prvem srečanju uspešen s 3:1. 1. MOŠKA DIVIZIJA Vrsta Krasa bo igrala z Rozzo-lom B. ki je drugi najboljši v skupini. Favoriti so seveda nasprotniki, ki za nameček igrajo doma. «UNDER 15» V tem domačem derbiju so mlade odbojkarice Kontovela nesporne favoritinje. M'ade Kontovelke so prvo srečanje odločile v lastno korist z 2:0. G. F. POPRAVEK Revival 81 na Goriškem Včeraj smo po pomoti objavili, da se bo pričel danes odbojkarski Revival 81 na Goriškem Kot je tudi razvidno nato iz samega članka, tekme se ne bodo pričele danes, ampak v ponedeljek, 27. a-prila, zvečer po določenem urniku. ...... ..........................„„„>ii>„».„„,„„>,m,>>>„„„,.....»«.<».............................................................................. ........................ NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI SONDRIO — V kvalifikacijski Hlcualaviuvc gunsne