PRI Poštnina plačana v gotovini ^ «b. postale i gmppo Cena oOO lir 8554 AA 60100200 □SREDNJA KNJIŽNICA pAp A126 66001 KOPER SKI DNEVNIK Leto XXXVIII. Št. 170 (11.298) TRST, petek, 13. avgusta 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* *Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPADOLINIJEV POSKUS POGOREL ŽE PO PRVEM KROGU POSVETOVANJ? Socialisti odločno zavrnili možnost sodelovanja v petstrankarski vladi Demokristjani tolmačijo stališče PSI kot zavračanje enostavne ponovitve prejšnje vlade, ne pa kot zavračanje formule kot take - Komunisti za nove odnose v parlamentu RIM _ Giovanni Spadolini, ki mu je predsednik republike Pertini Tani1** na*°SO, da sestavi novo vlado, je zaključil prvi krog posveto-j. J s političnimi silami. Že danes bo posvetovanja nadaljeval, vendar at samo s strankami, ki so sodelovale v njegovi prejšnji vladi, go-, Pa bo predvsem o vprašanju inštitucij. Ob koncu včerajšnjega Ijj.*’ W je bil za Spadolinija dokaj naporen, je slednji menil, da so kaU>*S P°svet0'anja koristna, kolikor so mu dala možnost, da preveri, era so stališča posameznih političnih sil, še zlasti tistih, ki so pod- .* »jegovo vlado. Ugotovil je,-------------------- šan^ trenutno najbolj pereče vpra-kt *h’ *** nai,Joli zaskrblja stran-ovanje posameznih državnih ‘»stitucij. fai ai'eč pričakovanja je bilo vče-(J *a pogovor, ki ga je Spadolini k( 1 * delegacijo socialistične stranko! In njegovi sodelavci so ,?nano trenutno goreči pristaši oasi*ega razpusta zbomic in no-bri y®*Rev- V tem smislu je najdi, L°™ačiti tudi Craxijevo izjavo Soncu pogovora s Spadolinijem, to s°r.a’ ki je trajal poldrugo u-kocialistični tajnik je poverje- nemu predsedniku izrazil priznanje za njegovo požrtvovalnost in njegovo prizadevanje. Sicer pa so socialisti vzeli na znanje, da Spadolini v bistvu predlaga nadaljevanje pet-strankarskega poskusa, ki se je po mnenju PSI zaključil. V sedanjem političnem trenutku, pravi Craxi, socialisti niso pripravljeni podpreti tovrstni poskus. Ko so ga časnikarji vprašali, ali vidi v sedanjem položaju možnost preprečitve predčasnih volitev, je Craxi dejal, da je to pač odvisno od tistih, ki volitev nočejo, ki pa se n° Craxi odgovarja časnikarjem po srečanju s Spadolinijem (AP) Formica ne odneha Podatki o tem, koliko je izgubila davkarija Povrnitvijo Formicovega davčnega odloka tiK " Minister Formica ne od-*t|)U 'j Včeraj je finančno mini str-fejj a<*aIo dolg dokument, v kate-'*fltibi?Msniuie’ koliko je davkarija ° ■* zavrnitvijo Formicovega tai a^a štev. 430, torej z dogodkom, žili c'Aatereoa so socialisti spro-to^no krizo. Poteg že znanih dfisfrj 0 °bdavčitm petrolejskih in-»al v1Cev- te namreč odlok vsebo-»a rISto drugih ukrepov, tako je, tir0JlU °drediti zaprtje ooiata o- , ner določal, da je mogoče totrrij) ^šitve določil o davčnem OdVPrliii ■»/itirlio nr: / ni n n- ^fani ’ 4a prosle Poklice, suspcn-bengJ,6 lz Poklicnega seznama. 0-■ r*’teii T ’e določal, da se vsako Je j- kaznu je ločeno, medtem ko Zjlrufia°Vf sedaj kršitve kazensko Vetij.1'01’- !n torej tudi za veliko CIob0 .kršitev vlačati eno sarmi »j« i! kar je bilo pravo spodbuja tKiboi^kršitvam določil o davčnih *°(troč°lcaz' da je treba na tem °dločno poseči, navaja mi ke, j r‘ nekatere zanimive podat-»Jed a ^terih so razvidne razlike #ri, aohodfc, odvisnih delat cev in »m ienimi dohodki ostalih. Po glejmo nekaj zgovornih primerov: v letih 1976-1978 so bili osebni dohodki zdravnikov iz leta v leto manjši; med trgovci so $tni s — -................ JJ* dol-;-- prekrškov katerih italijanske obla-^ Carbonija. V tej zvezi je treba IHstv ' . a Je bernski zvezni departma za C^teveli10 policijo poslal italijanski vladi k? doiyj T . zvezi z ekstradicijo Carbonija, .“Pmi dokumentaciji. Italijanski za-ojn, „4® Ml namreč preveč politično obar-rfftiviri,, eni ko sporazum o ekstradiciji ne 52 primeri podobnih «poli-» iskov i1^1-iilev. Kljub vsemu (emu pa je t bod, n’ sodnik namignil, da Carbonija 4(0 hit k sPustili na začasno svobodo, vsaj g ^ ® Na odgovor bernskih oblasti 5tradicije bo treba čakati dva tedna. Patocchi je dejal, da vseh mogočih stvari, Odstavljen ravnatelj kaznilnice v Novari BOLOGNA — Bolonjski preiskovalni sodnik, ki mu je poverjena preiskava o pokolu 2. avgusta lani, Aldo Gentile, bo v prihodnjih dneh odpotoval v Novaro, kjer bo v tamkajšnjem zaporu zaslišal neofašista Pier-luigija Concutellija v zvezi z umorom v zaporu Carmineja Palladina. Concutelli je že ustno in pismeno priznal, da je umoril Palladina na sprehodu na dvorišču, ker ga je smatral za odgovornega smrti ncamerata» Giorgia Voleja. Ta je napravil samomor, da ne bi padel v roke policiji, ki mu je menda prišla na sled po ovadbi Palladina. Concutelli je zadušil Palladina z najlonsko vrvico. Pri umoru je bilo navzočih nekaj več kot 10 zapornikov, ki pa baje niso imeli nobenega opravka z dogodkom. Ministrstvo za pravosodje je iz previdnostnih razlogov odstavilo ravnatelja zapora v Novari Luigija Fandellija. Ta, ki je nastopil službo v zaporu v juniju letos, je izjavil, da je življe nje v zavodu potekalo mirno, toda nekaterih izbruhov nasilja ni mogoče predvidevati. Ravnatelj ni komentiral glavne obtožbe: po sodnem nalogu bi moral biti Palladino osamljen. Salvinija obtožujejo prilastitve pol milijarde FIRENCE — Florentinski preiskovalni sodnik Rosano Minna je prijavil sodišču 57-let-nega Lina Salvinija, bivšega velikega mojstra framasonstva v Italiji pod obtožbama nezakonitega prilaščanja tuje lastnine in izsiljevanja. Po obtožnici se je Salvini polastil približno pol milijarde lir, ki sta jih namenila framasonom Fiat In Confindustria. Tako se je po šestih letih zaključila preiskava, ki jo je leta 1975 sprožil proti Salviniju Inž. Francesco Siniscalchi. Salvini se je zagovarjal, da je vsoto porabil v dobrodelne namene in za stroške predstavništva. Sam od v. Agnelli (predsednik Fiata) je izjavil, da je osebno ukazal, naj se nameni framasonom določen prispevek, kar je od njega osebno zahteval Salvini. V obtožnic) pa piše, da o teh prispevkih ni v knjigovodstvu masonov nobenega sledu, ne pri dohodkih in niti pri izdatkih. Preiskovalni sodnik pravi, da jc Sal-vinl odgovoril na obtožbe z generičnimi trditvami. Nadalje še trdi, da so italijanski ma-soni že od leta 1972 naprej zahtevali, naj Salvini poda obračun svojega finančnega poslovanja. Avstrijski politiki zahtevajo zamrznitev svojih dohodkov DUNAJ — Avstrijski politični ljudje se te dni ukvarjajo z mislijo, da bi zamrznili svoje dohodke. O predlogu se že nekaj časa piše po vseh avstrijskih časopisih in kaže, da je naletel na dokaj pozitiven odmev. Ukrep bi zadeval politične ljudi na vseh ravneh, od ministrov in poslancev do občinskih odbornikov ter predsednikov in funkcionarjev, ki jih stranke določajo za nekatere ustanove. Poleg tega naj bi na svoje dohodke plačali tudi davke, katerih so bili do sedaj delno oproščeni. Šlo bi v bistvu za demonstrativno dejanje v okviru sedanjih ukrepov proti gospodarski krizi, ki je zajela tudi Avstrijo. S tem v zvezi je župan mesta Salzburg, socialist Reschen že izjavil, da je pripravljen sprejeti triletno zamrznitev svojih dohodkov in plačati nanje davke, še več, če ne bi izglasovali takega ukrepa, se bo na lastno odpovedal dohodkom, ki mu pritičejo kot županu in jih dal v dobrodelne namene. Predsednik deželne bolnišnice v Vorarlbergu Jaeger, ki pripada ljudski stranki, je menil, da ni mogoče zahtevati od državljanov, da zatisnejo pasove, ne da bi pri tem prav tisti, ki imajo odgovornost pri vodenju države, dali dober zgled. oa kompromis, da smejo mirovne sile vstopiti v Bejrut, potem ko bo mesto zapustilo najmanj polovica ^teroristov* in pod pogojem, da jih bedo same mirovne sile izgnale, če se ne bodo hoteli umakniti ali pa da bodo to nalogo prepustile izraelski vojski. O najnovejšem razpletu bližnje-vzhodne krize je sinoči spet razpravljal varnostni svet OZN, ki so ga sklicati na pobudo Sovjetske zveze. Libanonski veleposlanik Tueni je izjavil, da izraelske oborožene sile izrabljajo pogajanja za utrditev svojih vojaških položajev na jugu Bejruta, kar je pravzaprav ponovna kršitev resolucij varnostnega sveta. O napredovanju oklopnih vozil znotraj mesta pričajo tudi bejrutski vojaški opazovalci. Izraelci so baje zasedli hipodrom in libanonski parlament, letala z Davidovo zvezdo pa so popolnoma uničila vsa palestinska taborišča. Palestinci so obtožili Izrael, da želi pred iztekom pogajanj ubiti vse begunce. Samo včeraj naj bi jih umrlo 400. Palestinski katoliški župnik in član PLO Avad pa je dejal, da je izraelska invazija Libanona zahtevala že 40 tisoč smrtnih žrtev, predvsem civilistov. TEHERAN — Jutri se bo v zaporu Evin v iranski prestolnici začel proces proti bivšemu zunanjemu ministru Gotzbadeghu, ki je obtožen »prevratniške dejavnosti* proti i-slamski republiki ajatulaha Homeinija. iiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM IMafte je dovolj pa še poceni je NEW YORK — Agencija AP-Dow-jones .je izvedla anketo med svetovnimi proizvajalci in potrošniki petroleja na svetu. Slika, ki jo nudi rezultat ankete je dokaj porazen za proizvajalce, nekoliko ugodnejši pa za potrošnike (čeprav se uradne po-trošne cene goriv nenehno večajo) Lani so države GPEC sklenile, da ne bodo črpale v celoti več kot 17,5 milijonov sodčkov na dan. Resnica je, da se Saudova Arabija (njej pripada dnevna kvota 7 milijonov sodčkov), drži sporazuma, še več: njena vsakdanja proizvodnja ne do seže morda niti 6 milijont v sodčkov. V resnici pa je dnevna pro izvodn.ja vseh držav OPEČ za 2 milijona sodčkov višja kot je bilo do ločeno. Zakaj se to dogaja? Nekatere dr zave imajo veliko potrebo do dolarjih. Sem sodijo Iran Libija in Nigerija. Te države očitno kršijo sporazume ter prodajajo nafto na prostem trgu izven okvira sporazuma. Na prostem trgu v Rotterdamu je sodček nafte padel že na 31 dolarjev. medtem ko ga Saudova Arabija. ki se drži sporazuma, nroda.ia (slabše kvalitete) po 34 dolarjev. Če k temu dodamo še dejstvo, da proizvajalke petroleja v Severnem morju (Anglija in Norveška) ki niso vezane na sporazume, prodajajo nafto po tržnih cenah in še. da je mehiški petrolej skoraj povsem zamenjal dobave iz Saudove Arabije na severnoameriškem trgu. Mehika ie lačna dolarjev, saj znašajo njeni dolgovi v inozemstvu kar 80 milijard dolarjev), potem .je o-čitno, da je naftni trg v krizi. Po mnenju petrolejskih strokovnjakov bo povpraševanje po nafti v letošnjem letu padlo za okoli 6 odst. Pred nekaj leti bi taka krizna situacija kot je sedaj na Bližnjem vzhodu (dve vo.ini: Irak - Iran in izraelska agresija v Libanonu) povzročila ogromen poskok cen. To pot pa ni bilo tako, saj so cene začele vedno boli padati. Ta dogajanja je treba pripisati splošni svetovni gospodarski krizi, stagniranju gospodarskih pobud, u- padanju mednarodne trgovine. Vse pa kaže, da se ta proces ne bo še ustavil v doglednem času. Posledica vsega je, da ie letos izpadla tudi ustaljena navada velikih potrošnikov nafte (petrolejskih predelovalnih družb). Te so v tem letnem razdobju odkupovale vsak dan po 2 milijona sodčkov izključno za rezervo. To je odpadlo, ker družbe previdno čakajo na morebitne spremembe cen na trgu. Raje črpajo proizvodnjo za vsakdan'e potrebe iz starih rezerv (vsak dan o-koli 1,5 milijona sodčkov). In na koncu je še prosti trg (ki ne veže z dolgoročnimi pogodbami) in ki ie cenejši od uradnih cen OPEČ. Iračani blokirali severno območje Perzijskega zaliva BAGDAD — Iraške oblasti so napovedale uvedbo območja vojaške blokade na severnem delu Perzijskega zaliva, da bi preprečile ponovitev incidentov, do kakršnega je na primer prišlo v ponedeljek, ko so iraške oborožene sile pomotoma potopile dve trgovski ladji, grško «Lit-sion Bride» in južnokorejsko «Sambow Banner*. Bagdadski vojaški glasnik je poudaril, da so sklep sprejeli zaradi težav pri ločevanju med sovražnimi iranskimi ladijami in nevtralnimi plovili. Iraške oblasti so vse tuje plovne družbe obvestile. da bodo bombardirali vsako ladjo, ki se bo nahajala na prepovedanem območju. Kar zadeva kopenskih spopadov pa vlada na iraško - iranski fronti precejšnje zatišje, čeprav ne kaže, da se dveletna vojna bliža h koncu. Iraški predsednik Husein je izjavil, da bo po neuspelih napadih na Basro Homeinijeva vojska najbrž poskušala srečo na severnem delu fronte, kjer doslej še ni prišlo do spopadov. TRŽAŠKI DNEVNIK POGOVOR S PREDSEDNIKOM KONZORCIJA DR. ANZELLOTTIJEM Dejstva in mnenja okrog uresničevanja Centra za znanstvenotehnološke raziskave «Naša osnovna težnja je, da ustvarimo sožitje med skupnostjo raziskovalnega centra in skupnostjo krajevnega prebivalstva» Center za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu je postal z nedavno umestitvijo inštituta za informatiko stvarnost. Začelo se je stvarno uresničevanje načrta, po katerem naj bi med Padričami in Bani postopno zraslo veliko raziskovalno središče. Kot vsaka stvarnost, se nam tudi ta kaže z dvojnim licem. Po eni strani se odpirajo obetajoče perspektive določenega razvoja na raznih področjih družbenogospodarskega in kulturnega življenja, po drugi pa se utrjuje bojazen, da bi raziskovalno središče lahko zadalo še en smrtonosen udarec slovenski narodnostni skupnosti in njenemu zemljiškemu imetju. S tema dvema aspektoma pred očmi smo včeraj obiskali predsednika Konzorcija za uresničevanje in upravljanje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Pa-dričah dr Fulvia Anzellottija, da bi nam orisal sliko raziskovalnega središča in njegove dejavnosti, kakršna se kaže v sedanji fazi in o-brazložil svoja stališča do problemov in zahtev, ki jih od samega začetka postavlja krajevno prebivalstvo in vsa naša narodnostna skupnost. Sintezo dobro uro trajajočega pogovora bi lahko strnili v besede, ki jih je dr. Anzellotti izrekel prav na koncu: »Naša osnovna težnja je. da ustvarimo sožitje med dvema skupnostima, ki bos.a odslej tu živeli v neposrednem stiku — to sta znanstvena skupnost raziskovalnega centra in skupnost krajevnega prebivalstva. Ustvariti bo treba vse pogoje, da bosta imeli skupnosti koristi ena od druge*. V tem smislu se po besedah dr. Anzellottija giblje tudi posebna komisija, ki je zadožena za zbiranje idej za izdelavo podrobnostnih na Črtov (in v kateri je tudi predsed nik Kraške gorske skupnosti - dr. Anzellotti to podrobnost rad poudarja). Ta organ je že opravil dobršen del svojih nalog. Kot ekskluzivno vest nam je predsednik Konzorcija posredoval podatek, da je komisija prav te dni izbrala najboljše načrte za podrobno realizacijo raziskovalnega centra. Prav mesto sta «ex aequo» zasedli študiji dveh rimskih skupin načrtovalcev. LEN CI in SARTOGO, tretje mesto pa študija zadruge iz Trsta, v kateri sta znana arhitekta Giorgetti in Camerino. Bistveno je, po mnenju dr. Anzellottija, da so bili ti načrti izbrani zato, ker so v največji me ri upoštevali postopnost pri širjenju raziskovalnega središča in potrebo po spoštovanju okolja z naravoslovnega, še zlasti pa družbenogospodarskega in kulturnega vidika, kar z drugimi besedami pomeni, da u-poštevajo prisotnost slovenskega kraškega prebivalstva. To še ne pomeni, da bo raziskovalni center zra stel v celoti po teh načrtih. Pred stavljeni načrti so dejansko prispe vek, na podlagi katerih, in po pred hodnem posvetovanju z raznimi de javniki, vključno s krajevnim pre bivalstvom, bodo nato izdelali po drobnostne načrte in jih seveda tudi uresničevali. Načrte bodo javnosti predstavili šele čez kakšen mesec, nam je še povedal dr. Anzellotti, še pred tem pa bo prišlo do srečanja med novoustanovljenim odborom za stike s krajevnim prebivalstvom in pred stavniki Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi. Sestanek bo že konec meseca ali v prvi polovici septembra. Odbor, v katerem sta zaenkrat poleg samega Anzellottija tudi deželni odbornik Rinaldi in Drago Milič, bodo razširili. V ta namen je dr. Anzellotti že pozval novo občinsko in pokrajinsko upra vo, da imenujeta svoja predstavnika v ta organ. Omenjeni odbor je po Anzellottije-vem mnenju konkreten odgovor na zahteve Koordinacijskega odbora, da neposredno sodeluje pri uresničevanju raziskovalnega centra. Na vprašanje, kako je tolikokrat izraženo zahtevo krajevne skupnosti in osrednjih slovenskih organizacij, da bi bili predstavniki slovenskih organizacij neposredno zastopani v u-pravnem svetu konzorcija, pa je dr. Anzellotti poudaril, da je problem tudi političnega značaja in bi se vanj ne spuščal. Težave ustvarjajo tudi statutarne norme, vsekakor pa odpira prav statut določene možnosti. Na vsakih deset novih včlanjenih ustanov je možno izvoliti enega predstavnika v upravni svet. Če bi se torej včlanilo deset slovenskih raziskovalnih ustanov, pravi dr Anzellotti, ali pa tudi manj, bi bilo mogoče izvoliti slovenskega predstavnika v upravni svet. Po drugi strani ni nobenih težav za vključitev slovenskih ustanov v okvir raziskovalnega centra, je dejal dr. Anzellotti na naše specifično vprašanje, ali bi na primer Slovenski raziskovalni ištitut lahko našel svoj prostor v okviru centra. Kakšen pa je odnos Konzorcija do slovenščine in zaposlovanja sloven- Obvestilo Primorskega dnevnika Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli. Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 22.00) Prosimo za razumevanje. skega osebja v raziskovalnem centru? Zaposlovanje je odvisno od javnih natečajev, je odgovoril dr. Anzellotti, vendar smo v nekaterih primerih že zahtevali znanje slovenskega jezika in nekatere Slovence že zaposlili. V bodoče se bomo tudi ravnali po potrebah, ki se bodo sproti pokazale*. Eno od takšnih potreb bi lahko odprlo sodelovanje na znanstvenem področju s sosednjo Jugoslavijo? Dr. Anzellotti je odgovoril pritrdilno ter pri tem tudi poudaril, da je takšno sodelovanje zaželeno in da se je v določeni meri že začelo, saj je center za informatiko že navezal stike s sorodno ustanovo iz Ljubljane. Poglavje zase je vprašanje protivrednosti vaškim skupnostim za odvzeto zemljo in odškodnino za prizadete lastnike. Glede prvih je dr. Anzellotti dejal, da bodo problem bolje razčistila bodoča srečanja s predstavniki krajevnih organizacij, glede razlastitev pa je dejal, da problema še niso podrobno proučili, da pa v tem pogledu veljajo jasne zakonske norme, mimo katerih ne bo mogoče, čeprav bo skušal Konzorcij upoštevati razne zahteve, kot je na primer zahteva po postopnem razlaščanju. Popolnoma pa je izključil možnost, da bi zemljišča najemali. O drugih aspektih priblematike raziskovalnega centra, o katerih smo se še pogovarjali z dr. Anzel-lottijem, bomo poročali prihodnjič. • Krajevna zdravstvena enota je pred kratkim razpisala natečaj za pet mest šolskih zdravnikov. Zainteresirani (zaželeno je znanje slovenskega jezika) naj predložijo prošnje najkasneje do 13. ure 28. avgusta. PRI ISKANJU REŠITVE ZA IZHOD IZ KRIZE V DEŽELI F-JK Tudi na deželni ravni bo LnT dajala prednost Ma/,/er-/em. simf°nlJa. , .......... . ..J, . . .v maestozm interpretaciji odnosom z laičnimi m socialističnimi silami V Tržiču so se včeraj deželni tajniki PSI, PSD!, PRI in PLI sestali z delegacijo Liste za Trst, ki se je pozneje srečala tudi s predstavniki KD ■ Proučujejo se razne možnosti V okviru posvetovanj za rešitev deželne krize je bil včeraj v Tržiču sestanek med delegacijama Liste za Trst in strank laičnega in socialističnega pola, ki na teh pogajanjih nastopajo enotno. Delegacijo Liste za Trst so zastopali tajnik Giuricin ter še Gambassini in Pellis; za lai-ko - socialiste pa so bili prisotni deželni tajniki: Bravo za PSI, Zu-calli za PSDI, Appiotti za PRI in Blasoni za PLI. Na sestanku so predstavniki teh političnih sil proučili sedanji politični položaj v deželi s posebnim o-zirom na situacijo v Trstu, kjer je pred kratkim prišlo do oblikovanja novih, toda manjšinskih odborov, tako na občini kot na pokrajini. V ospredju je seveda bilo vprašanje deželne krize, ki jo je KD odprla v odgovor na dosego sporazuma med LpT ter laiko - socialisti, ki jo dejansko izključuje iz novih aiiiiiiiiiiiiiiiihiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuitimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui KLJUB «ZAMRZNITVI» JE VPRAŠANJE IZGONOV V TRSTU VEDNO AKTUALNO Družinam, ki jim bodo BI. decembra zapadle najemninske pogodbe, se ne obeta nič dobrega Gre za pogodbe, ki so jih podpisali pred 1952. letom • Nove najemnine bodo mnogo višje od dosedanjih, lastniki pa se lahko odločijo tudi, da ne obnovijo pogodbe Kljub nedavni »zamrznitvi* najemninskega problema se pišejo najemnikom v našem mestu še nadalje trdi časi. Konec leta bodo namreč zapadle najemninske pogodbe, ki so bile podpisane pred 19o2. letom. Zapadlost pogodb že sedaj skrbi najemnike, saj ne vedo, kako bodo v tem pogledu ukrepali lastniki stanovanj. Lastniki lahko izbereja pri tem dve poti: ali ne podaljšajo pogodbe, kar pomeni, da so najemniki, čigaf pogodbe zapadejo 31. decembra letos, zapisani izgonu, ali pa sklenejo novo najemninsko pogodbo, po novih, seveda dražjih najemninah. Sindikat stanovalskih upravičencev SUNIA že dalj časa sledi temu vprašanju in je skupaj s Permanentnim enotnim odborom za nadzorstvo nad življenjskimi pogoji pri Sv. Jakobu priredil pred dnevi v tej mesti-i četrti akcijo, da bi izvedel od prizadetih, kakšna stališča bodo zavzeli lastniki stanovanj do zapadlih najemninskih pogodb. V treh urah akcije na Šentjakobskem trgu so prinesli najemniki članom Permanentnega odbora več kot 60 sporočil, v katerih so jih lastniki o-pozarjali, da ne nameravajo še v nadalje dajati svoja stanovanja v najem. Po dodatnih podatkih sindikata SUNIA kaže, da bo ostalo brez najemninskih pogodb sredi decembra pri Sv. Jakobu približno 200 družin. Podatek odpira nov problem: kam bodo odšle te družine? Kje bodo dobile novo stanovanje? V tem primeru je zaskrbljenost še večja, saj gre v veliki večini za že starejše družine (pogodbe so bile namreč podpisane pred 30 leti) z majhnimi družinskimi dohodki. Iskanje novega stanovanja bi bilo zanje še toliko bolj grenko. Tudi druga možna rešitev — pod pis nove najemninske pogodbe — bi bila za marsikoga še dodatno breme k življenjskim stroškom. Nova najemnina bi bila neprimerno višja od dosedanje, kar lahko najbolje ilustrira skromen primer: najemnik, ki je doslej plačeval za enoinpolsobno jtapovanje 34.300 lir najemnine, bi plačeval z novo pogodbo za isto stanovanje 56.000 lir. Najemnina .bi .poskočila kar čez noč (med 31. decembrom letos in 1 januarjem prihodnjega leta) za celih 63 odstotkov. Mnogi šentjakobčani si takega poviška ne bodo mogli privoščiti. Enotni sindikat stanovalskih upra- UKREPI ZA VARNOST NA CESTAH NAŠE POKRAJINE vičencev je že pred časom izdelal predlog za preureditev zakona o pravičnih stanarinah, da bi se kaos z izgoni končno rešil. Ob novem problemu najemninskih pogodb, ki bodo zapadle letos, je sindikat naslovil na obe veji parlamenta pismo s prošnjo, da bi parlament čim-prej razpravljal o tem in drugih predlogih: podobno prošnjo bo poslal tudi predsedniku Pertiniju. Rešitev vprašanju izgonov bo postalo prihodnje leto še bolj nujno: 30. junija 1983 bodo namreč zapadle najemninske pogodbe podpisane od leta 1952 do leta 1963, 31. decembra 1983 pa pogodbe podpisane od leta 1963 do leta 1978. Tudi ob teh terminih bo Damoklejev meč izgonov zanihal nad - stotinami tržaških iružin. Frrmr^boTit za jugoslovanski bencin Pozanimali smo se pri tržaškem Automobile Club d’italia, kakšna je cena bencinskih bonov za jugoslovanski bencin. Dejali so nam, da je trenutna cena 8.614 lir za bon 400 dinarjev, ki daje pravico za nakup 10,66 litra bencina (torej približno 808 lir za liter). Pri tem je seveda menjava nižja od uradne, saj znaša 21,53 lir za en dinar. OB VELIKEM SMABHV VEČJE. , , , MDZ0KSTV0 HAB PBOMETOM^^TZi Prometni stražniki se bodo posluževali elektronske aparature za merjenje hitrosti - Kršitelji bodo prejeli sporočila o prekršku z odmerjeno globo kar na dom Z velikim šmarnom bo dosegla poletna sezona svoj višek. To obdobje prinaša večini prebivalstva s počitnicami in dopusti obilo razvedrila in zabave, nekaterim pa, po drugi strani, tudi mnogo dela in odgovornosti. Tak je gotovo primer organov, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad cestami. Prometnice so v tem času polne avtomobilov, ki peljejo družine na letovanja in jih nato spet pripeljejo na domove. Ob tolikšnem prometu je tudi možnost nesreč veliko večja kot v drugih mesecih, zato morajo posvetiti prometni stražniki, karabinjerji in mestni redarji sedaj še večjo pozornost dogajanju na cestah. Da bi bili svojim nalogam tem bolj kos, pripravijo vsako leto pravcate načrte za nadzorstvo nad prometom in nato te akcije uskladijo, da ne bi prišlo pri izvajanju načrta do nepotrebnih zastojev in vrzeli. »Letošnjo akcijo za varnost na cestah smo začeli že konec julija, trajala pa bo še nekaj dni po polovici avgusta*, so nam povedali na prometni policiji. Policisti v glavnem kontrolirajo obe najpomembnejši vpadnici v mesto, obalno cesto in trbiško cesto, pri čemer so povečali število operativnih enot in avtomobilov. Pri nadzorstvu ne sodelujejo le oddelki iz Trsta, temveč tudi iz Tržiča in Gorice, kot to predvideva medpokrajinski plan prometne policije. Med svojo akcijo se bodo prometni stražniki posluževali moderne elektronske aparature za merjenje hitrosti, ki bo opremljena s fotoka-mero. »Voznika, ki bo vozil prehitro, sploh ne bomo ustavili,* so menili na prometni policiji. »Fotokamera bo posnela na trak njegov avtomobil in pri tem označila hitrost. Prehitri voznik bo dobil nato, približno čez mesec dni, fotografijo po pošti na dom, seveda s priloženim sporočilom o prekršku in o višini globe.* Pred nekaj dnevi so stopile v veljavo »maksiglobe*. »Njihov učinek je že viden v mestnem prometu,* pravijo mestni redarji. Promet se odvija v teh dneh previdneje kot prej. Avtomobilisti ne dirkajo, so bolj pazljivi: sedaj je seveda odvisno, koliko časa bo trajalo to »prometno premirje*. Redarji nadzorujejo pred- jo mesto, vse lažje. »Veliki šmaren nam ne bo delal preglavic,* dodajajo. »Križ se bo začel šele v nedeljskih večernih urah in v naslednjih dneh, ko se bodo začeli Tržačani vračati domov. Nadji in Franku Krmcu se je pridružila prvorojenka JANA Ob tem lepem dogodku jima iskreno čestitajo, mali Jani pa želijo mnogo zdravja in sreče v življenju mama, oče, nona in vsi sorodniki sostanovalki pomoči uprav. Prav zaradi tega je bilo na sestanku ena glavnih točk pogovora vprašanje odnosov s krščansko demokracijo, ki v deželnem svetu razpolaga z relativno večino glasov, oziroma s 26 predstavniki: laiko -socialisti pa v deželni skupščini razpolagajo z 10 glasovi (5 PSI, 3 PSDI, 1 PRI in 1 PLI). Na tržiškem zasedanju je tekla razprava tudi o raznih možnostih za rešitev krize; predstavniki LpT, PSI, PSDI, PRI in PLI naj bi na njem preverili tudi drugačne možnosti za sestavo uprav na tržaški občini in pokrajini od onih, ki sta bili pred kratkim izvoljeni. Take rešitve naj bi nato postale predpogoji za razplet deželne krize. Povedano z drugačnimi besedami bi to pomenilo, da bi tudi KD morala vstopiti v koalicijo LpT in laiko -socialistov, v zameno pa bi Lista za Trst, že takoj ali pa v naslednji fazi, postala del deželne večine, če že ne same deželne vlade. Sicer pa gre le za hipoteze, o katerih sedaj razpravljajo politične sile. Včerajšnji sestanek med delegacijama Liste za Trst in deželnimi tajniki laičnega in socialističnega pola pa je — kot nam je povedal pokrajinski tajnik PSI Pit-toni — predvsem postavil v ospredje usmeritev Liste za Trst, ki bo tudi vnaprej dajala prednost, in to tudi na deželni ravni, odnosom s strankami laičnega in socialističnega pola, na katerega je sicer vezana tudi s sklepom skupščine strankinih članov. Delegacija Liste za Trst se je včeraj sestala tudi s predstavniki KD, ki ji v zadnjem času posvečajo veliko pozornost; načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Turello, ki sicer ne prikriva želje, da bi na čelu deželne vlade zamenjal morotejca Comellija, je glede listo pred dnevi izjavil, da gre za politični pojav, katerega je vsekakor treba upoštevati. Pri vsem tem pa je treba gledati na razplet vladne krize, od katerega bo v veliki meri odvisna tudi rešitev, ki jo bodo stranke izbrale na deželni ravni. Drevi ob 19. uri bo na Trgu Ca- OBVESTILO Cenjene bralce in naročnike obveščamo, da bomo jutri, 14. t.m., zaradi velikošmarenske-ga praznika predčasno zaključili redakcijo Primorskega dnevnika. Zaradi tega bomo sprejemali zahvale, darove in prispevke, čestitke, oglase in druga obvestila najkasneje do 10. ure, osmrtnice pa do 14. ure. vana govoril bivši poslanec radikalne stranke Gianluigi Melega. Radikalci pravijo, da s tem zborovanjem odpirajo volilno kampanjo, ker je po njihovem mnenju že gotovo, da bo parlament razpuščen in sklicane predčasne volitve. Istočasno bodj po vsej Italiji podobna zborovanja radikalne stranke, ki se bodo odvijala na temo »Država naj sama izbere pot prenovitve in alternative*. ANA in MIČE KRALJ praznujeta danes 50-letnico skupnega življenja. Da bi še dolgo živela skupaj zdrava in srečna, jima želijo hči Anica z možem, sin Aldo z ženo ter vnuki: Aljoša, Danijel, Alek-sij, Dejan in David V OKVIRU POLETNIH PRIREDITEV NA GRADU Izvajala sta jo 100-članski mladinski orkester iz Montepulciana in skoraj 200-članski mešani zbor Philharmonia Chorus iz Londona V vrsti poletnih prireditev na tržaškem gradu bo izvedba Mahler-jeve II. simfonije ostala nedvomno med najpomembnejšimi že zaradi svoje zunanje maestoznosti, če že ne tudi po izvedbi kot taki. čeprav je znano, da zahtevajo vsa Mahler-jeva simfonična dela (9 dokončanih in ena nedokončana simfonija) velike izvajalske gmote, zlasti tista, ki so pisana za orkester in glas, je tokratna izvedba na tržaškem gradu še posebej izstopala po številu, kakor tudi po sestavi izvajalcev. Okrog 100-članski orkester so namreč sestavljali izključno mladi inštrumentalisti izbrani iz nekaterih najboljših evropskih in izvenevropskih orkestrov, ki se zberejo v mestecu Montepulciano v La-ziu na nekakšnem mednarodnem delovnem zboru mladih godbenikov, kjer tudi pripravijo program, s katerim potem nastopajo po drugih i-talijanskih in evropskih mestih. To- SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Z odprtjem dveh razstav začetek openskega Tabora 82 Zadrski umetnik Sele Selakovič je razstavil akvarele z morskimi motivi, zakonca Doljak izdelke umetne kraške obrti, čelist Iztok Kodrič pa je zaigral Bachovo suito V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah so se sinoči z odprtjem razstave akademskega slikarje,-akva-relista Sele Selakoviča iz Zadra, razstave kraške umetne obrti Bogomile in Alberta Doljaka ter koncertnim nastopom čelista Iztoka Kodriča, začeli letošnji taborni dnevi v priredbi kulturnega društva «Tabor», ki se bodo nadaljevali do nedelje in v okviru katerih bo nastopil tudi priznani folklorni ansambel iz Zadra. Ob udeležbi velikega števila ljubiteljev umetnosti z Opčin in iz mesta je vse prisotne v imenu prireditelja nagovoril prof. dr. Vlado Turina in se zahvalil vsem, ki so že in še bodo v teh dneh priptmogli, da bodo tudi letošnji taborski dnevi dosegli lep uspeh. Posebej je pozdravil prisotnega zadrskega umetnika Selakoviča ter zakonca Doljak ter jim zaželel še mnogo uspehov v njihovih plemenitih prizadevanjih. Nekaj misli o pomenu prirejanja slikarskih razstav v naših kulturnih društvih m sodelovanja na njih poleg domačih tudi umetnikov iz matične domovine in drugod, je nato izrekel slikar in prizadeven organizator umetnostnih razstav Franko poudaril — kaj se ustvarja tudi izven našega okolja, ker to prispeva tudi k stimulaciji naših angažiranj, k pretakanju idej, informacij in izmenjav. Glede umetniške obrti pa je Bogomili in Albertu Doljaku izrekel priznanje in zahvalo, da sta v našem okolju pokazala izredne možnosti dela na tem podre čju in visoko kvaliteto, ki jo je «mogoče doseči le ob izredni obrtniški spretnosti, sposobnosti, poznavanju naše tradicije in zvestobi našim bogatim izročilom». Čelist Iztok Kodrič je za zaključek kratke toda prisrčne otvoritvene svečanosti stilno čisto zaigral Bachovo suito št. 3 in požel številne aplavze. Na stenah in panojih Prosvetnega doma je slikar Sele Selakovič razobesil kakih 30 svojih akvarelov skoraj izključno marin in drugih morskih motivov kot so čolni v za-' livu. obale, hiše in ulice obalnih mest, tihožitja -z ribami itd. Zakonca Doljak mi sta poleg dveh skrinj razstavila umetno vezane prte, ma jolike in skodelice poslikane z motivi iz starih skrinj ter umetniške sobe. Ogled razstave toplo priporočamo. (ik) kratni zbor so sklenili prav z *' vedbo Mahlerjeve II. simfonij* skupno z okrog 200-članskim zboro Philharmonie Chorus iz LonM™ pod vodstvom prav tako mlad*S dirigenta V. Lathana - Koenigu. Za njihov tržaški nastop je dalo precejšnje zanimanje in pričakovanja niso izostala. Orkejd se je kljub svoji heterogenosti • različnim šolam svojih članov Pr®\ stavili kot precej uigran ansarnoe neglede na to, da so tu in ta, bile zaznavne kvalitetne razlike me posameznimi inštrumentalnimi skupinami. Tako so na primer nareO ' la godala boljši vtis kot P*0*0-!. pihala spet boljšega kot trobila. 1 in tam je bilo zaznati manj pmc.‘ ne vstope, na nekaterih mestih 1 zlasti pri trobentah pešala intoner cija, vendar je neglede na o®® j? treba priznati, da je mlademu awy gentu brez posebnih napor o"> nsPe _ obvladati veliko orkestrsko masa in z umirjeno toda jasno kremi izvleči iz orkestra prijetno, na tre nutke kar briljantno frazirano mu ziciranje od v akustičnem proštom komaj slišnih pianissimov komor® ga pridaha, do fortirsimov celotne stočlanske instrumentalne mase. V skoraj 80 minut trajajoči sim foniji v c-molu sta pomembno v go imeli tudi obe vokalni sol,s (sopran in mezzosopran), prav ko pa tudi mešani zbor v zadnl stavku. Solistki sta se predst® kot pevki visokih vokalnih in irlt^ pretativnih kvalitet. Isto lahko . čemo za zbor, čeprav zaradi 910, ne prostora za orkestrom ni m°“ priti do prave veljave. V celoti je izvedba bila na ravni, stilno je v poudarjeni mjf' odražala vse značilnosti Mahl&F vega simfonizma, prežetega z ne notranjo tragičnostjo, ki prihaja izraza tako v melodični spevno s godal kot v orjaški masi piha 1 , trobil, še zlasti pa v vokalnem a lu, v katerem je Mahlerjeva natr njenost k spevom (lied) še poseo izrazita, (jk) Obalno planinsko društvo K01*. vabi na izlet od jutri, 14. do 22. ® gusta na Durmitor v Črni gon- , hod bo jutri, 14. 8. ob 6. uri irifL Ukmarjevega trga v Kopru. Ge izleta za odrasle je 2.000 N-din. mladino pa 1.000 N.din. Obvezno J predplačilo v višini 1.500 N- ? ' Vodja izleta je tov. Sandi Blaž' / S seboj je treba vzeti šotor, kuPJi nik in' poskrbeti za prehrano vS®^ zase. SPDT sporoča, da bo odhod J* 9-dnevni izlet na Durmitor jutn. avgusta, ob 6.15 z Oberdankov e trga. ||H»* Vecchiet. Zanimati nas mora —- je LETOS ŠESTA IZVEDBA PRIREDITVE r Glasbeni september» posvečen Paganiniju in Stravinskemu Po večurnem zaslišanju 42-letne-ga Ernesta Passudettija, ki je bil obtožen nenamernega umora 34-let-ne jugoslovanske državljanke Verice GaMjatovlč, je namestnik državnega tož'Ica Drigani sinoči okrog 23.30 potrdil pripor, danes zjutraj pa bo proti njemu izdal zaporni nalog, v katerem ga obtožuje v prvi vrsti, da pokojni ženski ni nudil pomoči. To seveda zelo olajšuje njegov sodni položaj. Pred sodniki pa se bo moral Passudetti zagovarjati tudi zaradi posilstva, zavajanja k prostituciji in ugrabitve. Za slednjo obtožbo se je Drigani odločil po pričevanju Ines Matessi, kateri je nasilnež prepovedal izhod iz stanovanja v Ul. Sara Davis 22. Kot je sinoči izjavil njegov branilec Alfredo Antonini, se je obtoženec branil rekoč, da se ni zavedal hude življenjske nevarnosti, v kateri je Galijatovičeva bila. Vrsto poletnih prireditev, ki jih prireja tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova bo tudi letos nekako zaključil ^Glasbeni september», to je revija, ki prehaja letos v svojo šesto izvedbo. Predvidenih je deset koncertov (za nekatere so na sporedu tudi ponovitve), ki bodo letos posvečeni velikima glasbenima mojstroma Paganiniju in Stravinskemu, ob dvestoletnici, oziroma stoletnici njunega rojstva. Prvi koncert bo na sporedu 25. avgusta v baziliki sv. Silvestra. Nastopila bo romunska pianistka Flo-renza Barbalat. ki bo koncertirala tudi naslednjega dne. Sledil bo I. septembra nastop orkestra iz Innsbrucka «Kammerchor Walther Von der Wogelweide* iz Innsbrucka pod vodstvom Othmarja Coste. Spored nastopov glasbenikov svetovnega slovesa bo 2. in 3. septembra nadaljevala harfistka ar- MiiHiiiiiiiiiimmifiinimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiimniiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiHmiiiiiMiiiMiiiiiiiMiiiiiiiNiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiif Gorelo je pri Padričah in Gabrovcu hiter in učinkovit poseg gasilcev s tržaške in openske postaje je včeraj preprečil hujše posledice požarov, ki sta se razvila pri Padričah in Gabrovcu. Pri Padričah so se plameni razvili nedaleč od igrišč na Hudem letu, kjer so zajeli približno 20 tisoč kvadratnih metrov _ pašnikov. Ogenj se je pritaknil tu- vsein mestne ulice, tako da je njiho- j di na drugo stran ceste; pri čemer vo delo, v času ko meščani zapušča | Je obstajala nevarnost, da seže po bližnjem smrekovem gozdu do hiš. Gasilci s tržaške postaje, iz zadruge S. Barbara in dva člana gozdne službe pa so nevarnost preprečili. Večje škode ni bilo, saj je v glavnem zgorela trava ter nekaj kvadratnih metrov podrastja. Openski gasilci pa so od 11. do 12.45 gasili požar, ki je nastal pri Gabrovcu, nedaleč od železniškega nadvoza. Tu je ogenj grozil bližnjim vilam in rulotkam in zajel okrog 20 tisoč kvadratnih metrov gmajne. Na srečo tudi v tem primeru ni bilo večje naravne in materialne škode. Gasilci vsekakor pozivajo vse avtomobiliste, naj ne mečejo skozi okna ogorkov cigaret, ki so posebno v tem suhem vremenu nevarni za nastanek požara. Na sliki: gašenje na Hudem letu. menskega porekla Susanna Mildo-nian, nakar bo 4, septembra na Gradu sv. Justa nastopil Filharmonični orkester ljubljanske televizije, ki ga vodi Anton Nanut. Kot solist bo na tem koncertu nastopil priznani italijanski violinist Cristia-no Rossi. Spored bo med drugim obsegal Golobove tštiri slovenske ljudske skladbe za orkester». Vedno na tržaškem gradu bo 6. septembra nastopila organistka Marie - Claire Alain, 13. septembra pa madžarski organist Istvan Ella. Tudi naslednji koncert (20. septembra) bo posvečen orglam. Na vrsti bo eden največjih živečih organistov Jean Langlais. V dneh 22. in 23. septembra se bo tržaškemu občinstvu predstavil slovenski zamejski violinski virtuoz Črtomir Šiškovič, ki bo predstavil na svojem Stradivariju Prokofijeve, Paganinijeve in Bachove skladbe. Koncert 27. septembra bo spet posvečen orglam. Nastopil bo Švicar Lionel Rogg. «Glasbeni september* bo zaključil 29. in 30. septembra v baziliki sv. Silvestra *Lud-wig Van Trio*, ki ga sestavljajo Massimo De Biasio, Ulrich von V/rochem in lna Schluter. ZA VELIKI ŠMAREN Prikaz sodobnega plezanja v jami pri Briščikih V okviru turističnih manifestacij ob velikem šmarnu bo Jama pri Briščikih v nedeljo odprta za občinstvo neprekinjeno od 14. do 18.30. Člani jamskega kluba »E. Boegan*. s katerimi bodo sodelovali tudi avstrijski speleologi, bodo za časa odprtja plezali po jami z uporabo najsodobnejše plezalne tehnike. Razsvetljava v jami bo znatno okrepljena. Od 15. avgusta dalje protestna akcija gasilcev Gasilci Furlanije - Julijske krajine se bodo od velikega šmarna dalje vzdržali preventivnih pregledov (tehnični pregledi, srečanja) izven delovnega časa. Ta sklep so sprejeli zaradi velikih nevšečnosti, ki izvirajo iz pomanjkljivih normativnih ukrepov v prid njihove kategorije. Mala črna kronika___I Požar v stanovanju na Cesti za Hrvatine Miljski gasilci so včeraj pohiteli v stanovanje Antonia Perosse na Cesti za Hrvatine 23, kjer je razsajal požar. Vnela ga je gumijasta cevka, preko katere je Perossa dovajal plin kuhinjskemu štedilniku in ki je nenadoma začela goreti. Plameni so uničili pohištvo in osmodili zidove, strop ter pod. Na srečo pa so gasilci preprečili, da bi ogenj zajel tudi sosednje sobe, Materialna škoda je zato omejena. Nečak našel svojo teto mrtvo Ko je včeraj okrog 15. ure Pompeo Sartori, nečak 85-letne Marie Sarto-ri vd. Zaleteu, hotel obiskati svojo teto, ki je stanovala v Vicolo delTE-dera 2, je skozi šipe kuhinjskega okna z zaprepadenostjo ugotovil, da sorodnica leži negibna na tleh. Poklical je gasilce, ki so vdrli skozi okno in ugotovili, da je priletna ženska mrtva. Vzroke smrti bo ugotovila obdukcija, najbolj verjetno pa je, da je žensko zajela slabost in da si je pri padcu poškodovala obraz. Z avtom presekal pot vespistu Na ortopedskem oddelku so v noči med sredo in četrtkom sprejeli 24-letnega uradnika Roberta De Gio-ia iz Ul. Schmidt 14, ki je v pro- Razna obvestila Na veliki šmaren vabi Repentabor na romarski shod. Jutri ob 20. uri sv. maša - barvni diapozitivi »Od Višarij do Repentabra*. V nedeljo glavna shoda ob 10. in 17. uri. Poskrbljeno za prigrizek in pijačo. metni nesreči na Stari istrski n, utrpel udarce v križ in hrbet številne rane po vsem telesu- t nesreče je prišlo, ko je De Gio*®, vespo trčil v alfo romeo, s kam ^ mu je 25-letni Giuseppe Crist* nenadoma presekal pot. RanJe_,.; bo ozdravel, če ne bo komp v 20 dneh. likacii’ Brezvestni voznik zbil mladeniča in odpeljal dalje ^ V Briščikih je v sredo, malo polnočjo, brezvestni voznik svetle barve povozil 20-letnega ^ lavca Giannija De Rosa iz U*: nova 15 in odpeljal, ne da bj a nudil pomoči. Prijatelji so ranj® ^ takoj prepeljali v bolnico. kjer^, ga sprejeli na' nevrokirurškem s| delku. Zdravniki so ugotovili. je rahlo pretresel možgane m,e. ima na vratu ter po glavi uda1 Ozdravel bo v desetih dneh. Prireditve in sporočil*1 kulturnih društev in organizacij SKD Tabor - Opčine. »Tabor ** Danes ob 18., jutri ob 17. in v ju deljo, ob 16. uri odprtje kioskpVj. razstav. V nedeljo, ob 18. url pa-klorni večer ansambla »Zadar*.^ nes in jutri igra ansambel Lords*, v nedeljo pa ansa »Taims*. V galeriji TK Ul. sv. Fran®'^, 20 razstavlja kipar Janez Len .j. V prostorih TKB Ul. Filzi V>*Zf stavlja svoja novejša dela sU Tomo Vran. Nenadoma nas je zapustil naš dragi brat in stric SREČKO - FELICE MILIČ Pogreb bo jutri, 14. avgusta, o*5 13. uri iz mrtvašnice glavne bolni®' niče v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo: bra* Mario z družino, sestra S*1' va z možem, sestra Mimi®® in nečaki Proseška postaja, Briščiki, Prosek, 13. avgusta 1982 GORIŠKI DNEVNIK NA RAZSTAV! VIN V KRIŽU PRAKTIČNO NI IMEL KONKURENCE Dvojni uspeh vinogradnika od Piščancev Silvio Ferluga goji trte «že od rojstva» ■ Njegova osmita je poznana po vsem tržaškem ozemlju - Spomin na težka leta med obema vojnama Pred nedavnim smo poročali o nagrajevanju najboljših vinogradni-v. ki so sodelovali na 15. razsta-vin v Križu. Na vsakoletni pri-Zadruge pridelovalcev vin ; ,a®'ce, občine «Kriški breg* je po-i levji delež priznanj Silvio Fer-ie k• 1°^ P^čancev: njegov uspeh moct saj je osvojil prvo st? iako za belo kot za črno vi- tja' ®c®njevalna komisija je dosoli nieSovernu belemu vinu 29,5 7 orni kapljici pa kar 36 točk. °jna zmaga na isti razstavi vin „ Jjfakdanji dogodek; v zgodovini Lj, * razstav smo imeli le malo ta-j Primerov, prav zato smo pred ,. vi obiskali Silvia Ferlugo, da ta *Z,Asovih ust izvedeli od kod * velik uspeh, ki ga postavlja v likov''*'*1 naa*d najboljših vinograd- Sojim praktično od rojstva*. Povedal. »Pred mano je to počel DaiL?6, pred nj'm pa se je na vzdolž Piščancev martral že j i. “od. Letos sem drugič sode-sem a"8 razstavi v Križu. Prvič tucT f a* vai° na razstavo lani, in do * sem Prejel prvo nagra- 5e za oela vina. še leto pred tem I™ nameraval sodelovati na po-smJlnslri razstavi vin: pokrajini tia° P?sredovali vzorec našega viti* a°Lterern pa ni bilo nato več vn • ,a. ne sluha, in tudi z razstava*11 bilo nič*, je dejal čokati Sil- ce2a. tolikšen uspeh njegove kaplji-dob 1 Pravega odgovora: «Ža Ce ,r° vino v bistvu ni pravega re- vinogra<^"°g0Mje «?visno od lege eractov. Nasi vinogradi imajo i . Silvio Ferluga izjemno lego. Sonce pripeka nanje, Fda je strah, in to od vzhoda vse do večera. Pravijo tudi, da je tod zemlja primerna za trto in to še predvsem za črno vino. Nenazadnje je kakovost vina odvisna od trt. Nekateri naši nasadi so stari tudi do 80 let; eden od izvedencev kmetijskega nadzorništva, ki jih je pregledal, je bil nad njimi kar presenečen: ’Vi imate pravcati muzej trt’, je vzkliknil*. Silvio Ferluga goji trte na povr- hm, IIIIIImIlllll m M iimnmnn mnmmMuinnnm mi Gledališča tadnDtS °*) b0 šesta in pred- tVaiif Predstava Strausove operete tion C . seni- Dirigent Oskar Data ; režiser Giulio Chazalettes. Or-er in zbor gledališča Verdi. Kino 21.15 «1941». J. Belushi, D. tAykroyd, S. Fuller. k® 17.00 «L'ultimo combattimen-. j , Chen». Prepovedan mladini CV4-letom- Grm* aprto za počitnice. ““acielo 17.00 - 21.00 «Via col ven-C. Gable, V. Leight, L. Ho-penfrd* O. De Havilland. Na»'nje, najnižja 22,2 stopiti^ J®- uri 27,3 stopinje, zračni trje , “'® mb rahlo pada, brezve-ftior jeV ag? 70-odstotna, nebo jasno, 23»m'rno, temperatura morja st°pinje. bnr,50JSTVA IN SMRTI Valent' I SE: Francesca Minca, Chia-tuia Mini, Doriano Ferluga, UMRTParis. ti vri d SO: 80-letna Nerina Dorat-Polio'■ Nadini, 76-letni Lodovico A-Bisi 79-letna Berta Martin BoiCo. na Laura de Zuccoli ’ ‘5-letni Bruno Pelarin. ^EVNA SLUŽBA LEKARN Ul n (od 8.30 dn 20.30) Severni 2- Trg Venezia 2- U1- F-bik Ul. Baiamonti 50, Zgo- Ui T d« 13.00 In od 16.00 do 20.30) MptPma 15 u] Ginnastica 44. 'ucna služba lekarn Ul tj (°d 20.30 dalje) 2S°nik '°M i' 15, U1' Ginnastica 44’ fesTVENA DEŽURNA SLUŽBA H y,aa služba od 21 do 8. ure 2l. m, 'o«, predpraznična od 14. do Ure ln Praznična od 8. do 20 ’ 161 68 441 vd. por. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Prečnika priredi jutri, 14., v nedeljo, 15. in v ponedeljek, 16. avgusta 1982 v Prečniku ŠESTI PARTIZANSKI PRAZNIK Mali oglasi telefon (040) 7946 72 IŠČEM hišo ali stanovanje v najem v okolici Trsta. Tel. 040/79-46-72 int. ,53 ali 27 od 10. do 13- ure. V NAJEM oddam enosobno'stanovanje za krajšo dobo v okolici Trsta. Ponudbe poslali »o -.upravo,, Primorskega dnenvika, Ul. Montecchi 6, Trst pod šifro »Stanovanje*. V NEDELJO, 8. avgusta, je bila v Bazovici izgubljena zlata zapestnica. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Telefon 040/226386. SLUŽBA v Rimu — Uprava hotela Bled sprejme v službo slovensko izobraženko z znanjem strojepisja, tujih jezikov in z vozniškim dovoljenjem. Plača od 800.000 do 1.000.000 lir. Ponudbe poslati na naslov: hote' Bled, S. Croce Ge--usalemmt 40-00185 Rim ali telefonirati na št. 06/777102. OSM1CO je odprl Miro Žigon v Zgo niku. Toči belo in črno vino. KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV Telefon 040/743784 PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U godna cena. Zainteresirani naj telefonirajo na št. (0481) fP',95 Eliiana) PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13 do 14 ure na št 040/774581 PRODAM knjige -n prvi razred poklicnega zavoda - oddelek za kemike. Telefonirati v dopoldanskih urah ali od 19. do 20. ure na št. 040/226264. IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali ekonomista Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro «Novi urad*. šini približno nekaj več kot enega hektarja zemlje. Vinogradi so razkropljeni, nekaj jih leži na pobočju pod njegovo hišo («Lajnerji» pravijo domačini točno predelu, kjer ima svoj dom), nekaj malo vstran proti zahodu. Skupno goji kakih 6 tisoč trt. pri delu pa mu je v veliko pomoč sin Silvano, ki tako že nadaljuje tradicijo vinogradnikov pri Ferlugovih. V poprečju pridelajo o-krog 60 hektolitrov vina na leto. Pridelek je seveda odvisen od letine. «Lani jih je bilo samo 40 hektolitrov* je povedal Silvano, «zato smo imeli osmico le v zimskem času. Letos kaže, da bo letina mnogo boljša. Ob boljši letini odpiramo osmico tudi spomladi.* Osmica pri Ferlugovih je zelo znana naokrog po tržaškem ozemlju. Kljub neprimerni, strmi in ozki poti, kljub pomanjkanju obsežnejšega prostora za parkiranje, privablja osmica decembra meseca v Piščance vedno veliko število ljudi. «Osmico odpiramo pozimi, ker i-mamo takrat vsi dovolj prostega časa, spomladi in poleti smo preveč obremenjeni z delom v vinogradih*, je dejal Silvio Ferluga in se nato spomnil trdih starih časov, ko je bila njihova osmica odprta od velike noči pa vse tja do velikega šmarna. «Že leta 1925 smo prvič odprli o-smico. To je bil edini način, da si lahko prodal vino. Gostilničarji niso kupovali našega vina, ker so hodili po cenejše vino v Vipavo. V prvih mesecih je bila osmica vedno polna gostov, poleti pa so ljudje raje odhajali na kopanje, kot da so se povzpeli do Piščancev. Takrat smo prodajali vino izključno ob sobotah in nedeljah: med tednom je tu pa tam priromal semkaj kak upokojenec in naročil kvečjemu za kakega pol litra.* »Med obema vojnama je vladala tudi pri nas prava revščina,* je nadaljeval svoio pripoved. «Oče je delal v vinogradu, mati je bila perica, otroci smo raznašali po hišah mleko, ki sta nam ga dajali dve kravi mlekarici Mleko je bilo praktično naš vsak vsakdanji kruh. Redili smo tudi prašiče. Ti so bili naš 'šparovček’. Vsak dan smo dajali po nekaj stotink za rejo; novembra, ko smo jih zaklali in prodali, nam je bilo povrnjeno. Delo je bilo trdo, ker smo morali vrniti dolg za posojilo, ki nam ga je bila dala slovenska banka, da smo lahko zgradili hišo. Če ne bi bilo slovenske banke, tq?g. ne bi mogli storiti. Podobno je slovenska banka pomagala tudi drugim našim ljudem,» je obujal spomin Ferluga. Povedal je se vrsto zelo zanimivih podatkov o delu na kmetiji. Tako so na primer pridelali Ferlugovi ob iziemni letini 1928. leta že 50 hektolitrov vina. Za delo v vinogradih so si takoj pomagali z delavci iz Istre ali pa s Krasa. Istrane so plačah' po 8 lir na dan poleti in 7 lir na dan pozimi. Kraševci so dobil v povprečju eno liro manj plače. «Sedaj se ne izplača najemati tuje delovne sile. Delavce moraš pošteno plačati, na ta način pa ti ne ostane kdove kaj dobička.* je modroval Silvio Ferluga. »Prav zato delamo v vinogradu sami. V poletnih mesecih se odpravljam v vinograd zarana, ko v mestu še svetijo luči, tako da lahko opravim svoje tja do pol desetih zjutraj. Nato začne sonce toliko pripekati, da postane delo neznosno.* Ves ta trud Silvia Ferluge in njegovega sina Silvana je, ob dobri letini, takšni brez toče in šuše, poplačan septembra, ko grozdje polni kade in decembra, ko začene vino odtekati iz hladne kleti v gria številnih obiskovalcev njune osmice. Letos je imel Silvio Ferluga ob tem še eno zadoščenje (»moralno*, kot ga je nazvala njegova žena, gospa Marija): s prejetima nagradama na razstavi vin v Križu ie dokazal, da je vinogradnik, kakršnega v vsej tržaški občini nima para. Dovolj bo, da pokusite njegovo kapljico in takoj vam bo jasno zakaj. SESTANEK MED SINDIKATI IN POKRAJINO BO PO POČITNICAM Predlogi enotne sindikalne zveze k deželnemu razvojnemu načrtu Sindikati menijo, da je treba dati Goriški prednost v pomoči industrijam, ki so v težavah - Potreba po poenotenju raznih služb v pokrajini Smo v trenutku političnega in sindikalnega zatišja, nekaj dni pred velikim šmarnom - ferragostom, ki pomeni višek turistične in počitniške sezone. Tovarne so v glavnem zaprte. Sindikati pa so tik pred začetkom velikih počitnic izdelali platformo dokumenta o položaju na Goriškem. Z vprašanji vsebovanimi v tem dokumentu se bodo takoj po počitnicah, že pred koncem avgusta ali v začetku septembra, soočili s pokrajinsko upravo. Enotna sindikalna zveza hoče namreč povedati svoje mnenje o osnutku deželnega razvojnega načrta za triletje 1982 - 84, ki ga sedaj preučujejo na pokrajini in v občinskih upravah. Goriška pokrajinska uprava, ki mora v najkrajšem času izreči svoje mnenje, se je namreč že posvetovala z občinami in tudi z nekaterimi strokovnimi združenji. Srečanje s sindikatom je predvideno v prihodnjih dneh. Enotna sindikalna zveza je v svojem dokumentu obrazložila svoje zahteve. Ni sprememb od lanskega leta, ko so prvič razpravljali o tem vprašanju. Ni sindikatom znano, da bi bila pokrajinska uprava izdelala svoj dokument. Zaradi tega se sedanji sindikalni dokument naslanja na lanske izsledke in na stališča sindikata v deželnem merilu. Položaj krize na Goriškem se je še poslabšal od lanskega leta sem, ugotavljajo sindikati. Tovarnam v kronični krizi so se pridružile še nove, poleg tega pa ni nekaterim videti izhoda iz krize. Zaradi tega bi bilo nujno, da bi dežela najprej pomislila na Goriško, ko bo razpravljala o pomoči tovarnam v krizi. Sicer je, izražamo naše mnenje, veliko pobud v tem smislu. Vendar pa falimentarni položaj nekaterih tovarn ne dovoljuje drugih posegov, pa čeprav imajo na deželi načrte in denar za vsaj delno obnovo dela v nekaterih tovarnah na goriškem območju. V sindikalnem dokumentu so omenjene prvenstveno predilnica v Pod-gori, bivša tovarna Detroit v Tržiču, bivša tovarna Tee Friuli v Krminu. Za vse te velja to kar smo poveda-'i v gornjih vrsticah. Podjetnik1 bi prevzeli te tovarne so. Deželni denar tudi. Treba pa je stvari, ki so v zvezi s stečajem podjetnikov, prej rešiti na sodišču. Sindikalna zveza meni tudi, da ima pri nas veliko važpost obstoj podjetij z državno udeležbo. Na področju servisnih služb menijo sindikati, da je tffebk Čimprej priti do e-.notne službe avtobusnih prevozov, do enotne službe razdeljevanja vode in metana, do izboljšane zdravstvene službe, do povečanja naprav v trži-škem pristanišču, do boljših servisov turističnega značaja ob morju in v gričevnatih predelih. Sindikati tokrat omenjajo tudi kmetijstvo in so mnenja, da je treba bolj kot prej pomagati kmetijstvu, kajti pri nas je to zelo donosno in zato lahko reši tudi vsaj delno vprašanje zaposlitve. Sicer so sindikati mnenja, da je treba tu pospeševati zadružništvo in konzorcije. S tem v zvezi omenjajo še posebej posestva bivšega Ente Tre Venezie. Enotna sindikalna zveza ni za to, da bi se male tovarne gradile vsepovsod. Grade naj se le v Gorici, Tržiču in Krminu, kjer že obstajajo industrijske cone. Treba bo tudi že sedaj pričeti misliti kako z obnovo zakona o prosti coni in s tem v zvezi kako ugorabiti denar goriškega sklada. Zaključna točka sindikalnega dokumenta je posvečena osimskim spora- RADIO - CB FOTO • VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY TRST — Pasažo Fertlce 8 • Tel 732-897 na mostu na soči '*'• 87-065 S3865) Številka iZ Italije 0tiščite nes! K°nfortne sobe razgledom na jezero f ^Prejemamo rezervacije zumom. Zahteva se izvedba vseh infrastruktur, ki so tu predvidene, i-stočasno je dan predlog za vsakovrstno kooperacijo med sosednima področjema, tudi industrijsko med mešanimi družbami. Nove, dražje cene abonmajev za košarko Čez približno poldrugi mesec se bo pričelo košarkarsko prvenstvo A lige, v katerem nastopa tudi gori-ška ekipa San Benedetto. S tem v zvezi je goriško društvo sporočilo, da se bo v ponedeljek, 23. avgusta, pričela prodaja abonmajskih izkaznic. Če bežno pregledamo nove cene, bomo opazili, da je draginja opravila svoje tudi v tej športni panogi. Za letošnjo sezono namreč so se abonmaji ter listki za posamezne tekme podražili za okoli 30 odstotkov, kar je za marsikaterega med nami že postalo malo preveč. Kar zadeva abonma (ta predvideva 15 prvenstvenih tekem ter dve prijateljski), bo za mesto v parterju treba odšteti 200.000 lir (lani 140-160 tisoč lir). Mesto na oštevilčeni tribuni stane 120.000 lir (90.000), prosta tribuna 65.000 (50.000), stojišče ob robu tribun pa 50.00 lir. Za posamezne tekme pa bodo listki stali kot sledi: parter 15.000 lir, oštevilčena tribuna 10.000 lir, prosta tribuna 5.000 lir, 3.600 na robu tribun ter 3.000 lir za otroke in vojake. Sicer je San Benedetto letos u-vedlo novost, kar zadeva podporne člane. Ti bodo za 1 milijon lir dobili dva sedeža v parterju ter rezerviran prostor za avtomobil; poleg tega se bodo udeležili sej sekcije za košarko pri UGG ter družabne večerje ob koncu leta. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italija 242. tel. 83-538. ..................................... MESTNA VRTNARIJA SE MEHANIZIRA Po pozivu k preverjanju je KB izoblikovala nov politični kurz (Nadaljevanje iz včerajšnje številke) Izhodišče nove politične akcije vodilne politične strukture, se pravi krščanske demokracije, je bila torej opredelitev za takšen razvojni model, ki bo grajen na trgovini in na terciarni dejavnosti. Ob takšni opredelitvi so zanemarili druge kraju in času primerne kooperacijske oblike, zlasti na področju industrije, prenašanja tehnologije, skupnega nastopanja na tretjih tržiščih in tako dalje. V podtonu se je krepil odpor proti globalni zakonski zaščiti, hoče se dati zakonu čimmanjšo moč, odrivati so začeli rabo jezika in vse bolj ustvarjati razdor med Slovenci, da bi jih čimbolj potisnili od vzvodov dogajanja, kot da je njihov čas šel mimo. Takšni opredelitvi desničarskih sil v krščanski demokraciji so sledili tudi socialisti s tem, da so že pred časom v stranki omejili vlogo Slovencev in našo problematiko potisnili v ozadje, zaradi česar so bili potrebni dodatni napori z naše strani, da so bile ustrezno u javnosti zastopane vse tri stranke, za katere Slovenci glasujemo, socialistična, komunistična in SSk. Če naj gremo dalje v navajanju nekaterih dejstev, ki obeležujejo neko novo razdobje, potem moramo omeniti, da krščanska demokracija ne čuti potrebe, (pravijo, da to velja tudi za socialiste), da bi Cvetlične nasade bodo zalivali i z vodo iz čistilne naprave Vodo bodo natakali v cisterno, ki so jo montirali na preurejen tovornjak za smeti * Zaposlenih 15 delavcev • V Podgori odprejo rajonski park I ste v drevoredih in parkih okoli pet ■ tisoč dreves, razporejenih v okoli 33 km dolgi vrsti, ponekod na obeh straneh ceste, drugje pa samo na eni strani. Gorica se namreč lahko ponaša z zelo številnimi in razsežni-mi parki, ki merijo 83 tisoč kv. metrov, površina gredic znaša 24 tisoč kv. metrov, dolžina živih mej pa 4 tisoč metrov. Že sedaj ima skoraj vsaka četrt svoj park, za katerega pa občina, to so priznali, ne more skrbeti v zadostni meri. V teh dneh so iz loč-niškega parka odpeljali kakšnih 30 tovorov borovih igel, ki so preprečevale rast trave v parku in so povzročale tudi neprijeten vonj. V prihodnjih dneh nameravajo za javnost odpreti podgorski park. Za vse te površine bo delno skrbela občina sama, v kolikor pa temu bo kos, bo delo zaupala zasebnim specializiranim podjetjem. f Čestitke Mestna vrtnarija se je obogatila za dve novi vozili, ki bosta s pridom služili za urejanje javnih zelenih površin, parkov in cvetličnih nasadov. Obe vozili je tisku včeraj predstavil odbornik Antonio Jakončič v družbi inž. Claudia Sciarettija in Gior-gia Guzzona, ki sta odgovorna za javne storitve in mestne parke. Kot so povedali predstavniki občine, so občinski delavci ob pomoči specializiranega podjetja Mori in Pordenona, dva tovornjaka, ki sta imela sicer dobro šasijo in motor, preuredili tako, da so na enega montirali dvigalo, na drugega pa cisterno. Tako so zastarela tovornjaka za prevoz smeti spremenili v dve koristni specializirani vozili, potrebni za urejanje javnih zelenih površin, ki so v Gorici dokaj obširne. Z dvigalom (košem) bodo vrtnarji lahko varno dosegli visoke veje dreves, ki se sušijo, lahko pa bodo drevje s korenikami vred izruvali, delo, ki je poprej zahtevalo več truda, S tem dvigalom bodo dosegli višino 9 metrov, z avtomatično lestvijo, ki jo imajo že od poprej, pa sežejo celo do višine 15 metrov. Vozilo s cisterno bodo uporabljali za zalivanje gredic in za uničevanje plevela. Cisterna je namreč razdeljena v dva rezervoarja s 3,5 in 0,5 kub. metra. Cisterno bodo s črpalko montirano na vozilu napolnili s prečišče- ni **** V no vodo iz čistilne naprave, ki bi jo sicer spustili v Sočo. Z uporabo te vode za namakanje, ki ima tudi nekaj gnojila, bodo prihranili pitno vodo iz vodovodnega omrežja, s katerim so doslej namakali javne gredice. Prihranili jo bodo prav poleti, ko pitne vode najbolj primanjkuje. Pozimi bodo cisterno odmontirali in bodo vozilo lahko uporabljali za prevoz tovorov. Kabino so prepleskali z oranžno barvo, ki je vidna ob vsakem vremenu in še zlasti ob meglenem. S to barvo bodo prepleskali vsa servisna vozila. Kakor so nam povedali, bo občina kasneje kupila še nekaj vozil, da bi zagotovila boljšo jasno snago. Ob predstavitvi teh strojev se je pogovor razvil tudi o vzdrževanju javnih zelenih površin. Povedali so, da je pri mestni vrtnariji sedaj zaposlenih 15 oseb in da jih bodo zaradi naraščajočih potreb v prihodnje namestili še sedem. S tem osebjem, ki gre v tem letnem času tudi na dopust, je težko vzdrževati obsežne javne zelene površine, zaradi česar prihaja po posameznih četrtih do protestnih izjav in akcij. Posebno dosti dela povzroča drevje, ki zaradi ugodnih vremenskih razmer pri korenikah poganja mladje. Te grme morajo delavci odstranjevati. Koliko pa ga je, pove podatek, da ra- Danes praznuje 70. rojstni dan MARIO MARAŽ. Vse najboljše mu želijo hčeri Klara in Divna z možema Grazianom in Danilom ter vnuki Valentina, Sandra ln Steno. Stara Gorica v Marchiorijevih risbah Mario Marchiori je eden 'tistih umetnikov - amaterjev, ki so se odločili domačinom in drugim prikazati tiste predele našega starega mesta, katere smo pozabili občudovati ker hitimo mimo njih v našem avtomobilu, ne da bi si kdaj ogledali to ali ono staro palačo, cerkev, stanovanjsko hišo. V teh dneh razstavlja Marchiori nekaj svojih del v Podturnu, kjer imajo poletni praznik. Potem ko si bomo ta njegova dela ogledali se bomo najbrž odločili, da gremo kak večer na sprehod po ulicah in trgih, ki jih je ta umetnik narisal, in bomo tako ugotovili, da je marsikaj tega, kar še obstoja, tesno povezano z našimi mladostnimi spomini, ko smo imeli na voljo kold in smo se zaradi tega počasi kretali po Gorici. Nesreča v Jamljah V Jamljah se je predsinočnjim pripetila prometija nesreča na cesti, ki pelje od državne ceste Gorica -Trst proti mejnemu prehodu pri Brestovici. Nekaj pred 18. uri se je 46-letni Menotti Percuzzi iz Tržiča, Ul.'Carli 8, peljal s svojim fordom fiesta v smeri proti državni cesti. Iz nasprotne smeri je prihajal na motornem kolesu ,16-letni Franko Jarc iz Doberdoba, Rimska 5. Do trčenja med voziloma je prišlo na ovinku iz razlogov, ki jih še raziskujejo tržiški orožniki. V nesreči si je Franko Jarc zlomil desno stegnenico in desno koleno, poleg tega pa dobil odrgnine po telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico v Tržič, kjer so ga zdravniki sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 60 dneh. Kino I-or iru CORSO 18.00-22.00 »Prima pagina*. J. Lemon in W. Mathau. VERDI Zaprto. VITTORIA Zaprto zaradi dopusta do 15. t.m. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «11 posti-no suona sempre due volte*. PRINCIPE 18.00-22.00 »La voglia addosso*. ISovu (iorico w okolico DESKLE 19.30 «Reka velikega aligatorja*. Italijanski film. SOČA 18.00—20.00 »Venerin vrt*. A-meriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Fantom svobode*. Španski film. 22.00 »Milka pomeni tabu*. Finski film. POGREBI DANES: Ob 8. uri Adele Pelliccia vd. Ga-rella iz bolnišnice v Ul. Diaz v Carraro; ob 11. uri Giambattista Bello iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; ob 11. uri Argia Musina por. Tullio iz bolnišnice San Giusto v Trst; ob 11.30 Silvana Forchiassin iz splošne bolnišnice v Trst. se, kot v času priprav na Osimski sporazum, srečavala s socialistično zvezo iz Nove Gorice. Lahko se celo dogodi, da se bodo ohladili odnosi na medobčinski ravni, medtem ko KD užaljeno gleda na dogovarjanje obmejnih komunistov o perspektivah aospodarskega in političnega sodelovanja. Medtem ko po krivdi Gorice niso izpeljali predloga o sestavi seznamov obmejnih podjetij, ki imajo sposobnosti in karakteristike za kooperacijo, ščuvajo k pisanju interpelacij v zvezi z nastajanjem mešanih podjetij na našem področju, goriški gospodarstveniki pa se ne pozanimajo, za kar kažejo naši sosedje velik interes, da bi tudi v Jugoslaviji ustanovili takšna mešana podjetja, ki imajo po zakonu pravico izvoza dobička. Nikakor ne morejo ustanoviti dogovorjeno medobčinsko gospodarsko zbornico med obema Goricama, Gorica pa ne spoštuje dane ob’jube, da bi Nova Gorica svojo razstavno manifestacijo priredila na Espo-mego, torej v Gorici. Namesto tega, da bi se prilagodili novim razmeram, se jezijo, ker so prenehali dolgoletni privilegin nekaterih obmejnih sektorjev. Previdno pa molčijo, da se trgovina, najbolj donosna pridobitniška panoga goriškega gospodarstva, že desetletja brez prekinitev s pridom napaja z dinarji. Kadar ta Gorica pozablja na prednosti, ki jih prinaša njena obmejna lega, kadar prepušča pobude podjetniškim in neobremenjenim gospodarskim krogom v Furlaniji in drugje v državi, samo takrat postaja goriški glinasti lonec zares krhek in ranljiv. Sicer pa vprašanje gospodarske rasti ni tako enostavno, kot st morda kaže na prvi pogled. Potrebno je upoštevati tukajšnje zgodovinske gospodarske razvojne trende. močan vpliv podjetij z državno-udeležbo, ki so preprečevala razvoj zasebnega podjetniškega sektorja, nastajanje šibkih podjetnikov, ki niso pripravljeni tvegati, in močnega sindikalnega gibanja, osla-njanje na sredstva iz javnih skladov (prosta cona, krožni sklad, deželna sredstva) itd. Predvsem pa je potrebno omeniti nepoznavan e in vztrajanje v nepoznavanju sosednje družbenopolitične in kulturne stvarnosti, zaradi česar prihaja do trajnih kratkih stikov. Tistim silam, ki se zavedajo neprecenljive in trajne perspektivne važnosti inštituta odprte meje in vloge manjšine, narekuje to stanje velike politične naloge. To s predsodki obremenjeno stanje morajo presegati ne le zaradi našega, ampak tudi zaradi širšega evropskega prostora, ki hoče in mora živeti v miru in sodelovanju kot edini alternativi sedanje napetosti v svetu. Da bi celoviteje osvetlili rt^nbgo-stranost obmejnih odnosov, bi razmišljanje lahko razširili še na cerkveno področje. Sedem mesecev po smrti goriškega nadš[co]a Cocolina še vedno niso izbrali njegovega naslednika. V cerkvenih krggih takšna počasnost ni nič nenavadnega, zlasti zato ne, ker imamo v našem primeru opraviti s položajem dostojanstvenika, ki bi moral usklajevati različne interese, urejevati odnose med dvema narodnostnima skupnostnima in se navsezadnje prav zaradi obmejne lege škofije zanimati tudi za mednarodne odnose. Pokojni nadškof je namreč vzdrževal stike med C El in jugoslovansko škofovsko konferenco tn bil pospeševalec dobrososedskih od. nosov. Zavlačevanje imenovanja novega nadškofa utegne imeti za posledico, da Gorica izgubi povezovalno vlogo z Jugoslavijo na cerkvenem področju. Zaradi posluha za te probleme more to vlogo zlahka prevzeti videmski nadškof Bat-tisti. Le ta si je namreč pridobil točke s priznavanjem jezikovnih pravic beneških Slovencev, pa Slovencev v Kanalski dolini. Ugled si je utrdil s svojim pristankom na sklicanje zelo pomembnega letošnjega zborovanja v Redipug'ii, na katerem so sodelovali zastopniki FJK, Slovenije in Koroške. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da brez privoljenja videmskega nadškofa tega zborovanja ne bi bilo. Če k temu dodamo še to, da v javnih protislovnih stališčih o profilu novega goriškega nadškofa v laičnih pa tudi v cerkvenih konservativnih krogih močno izbija na dan želja, po imenovanju takšnega nadškofa, ki bo v vodenju goriške cerkve ohranjal tradicije, ki so bile pred Cocolinom, potem vse to dokazuje, da se možnosti Gorice za igranje mednarodne vloge na cerkvenem področju znatno zmanjšujejo, kar predstavlja na splošno dodatni minus. Ta razmišljanja, ki jih je spodbudila želja po nekem preverjanju, vodijo k spoznanju, da so zaprti goriški politični krogi porodili politični kurz, ki ne koristi interesom Gorice in niti njenega prebivalstva. Predvsem zato ne, ker temelji na neresničnih in na neperspektivnih ocenah. V tem novem političnem kurzu pa so, povsem naravno, zelo prisotni zaostreni odnosi do naših narodnostnih pravic. Kajti eno brez drugega ne gre. Gorazd Vesel Po krajši bolezni je v splošni bolnišnici v Gorici preminil 58-letni ANTON (NINO) ČERNIČ Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 9. uri v farni cerkvi v So-vodnjah. Žalostno vest sporočajo in se vnaprej zahvaljujejo vsem, ki bodo počastili pokojnikov spomin hčere z družinami in sestra ter drago sorodstvo Gorica, Sovodnje, 13. avgusta 1982 Eno izmed številnih vojnih žarišč širom sveta je tudi gverilska vojna vzdolž meje med Somalijo in Etiopijo. Na sliki somalski vojaki, ki varujejo svojo mejo «La Battana» nosi ime po vrsti čolna v resnici je revija, ki služi kot most Publikacija za kulturo italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji mmm v Poleg drugega tiska, ki ga izdaja založba italijanske manjšine v Jugoslaviji, je tudi trimesečnik za kulturo s svojevrstnim imenom «La Battana*, ob katerem ne dovolj vešči italijanskega jezika sploh ne more vedeti, kaj pomeni. V bistvu pa ta beseda pomeni «čcln», kar daje slutiti oprema platnic, ki že vrsto let prinaša vse mogoče slikarske upodobitve tega plovila. Revija je pravkar začela svoj 19. letnik (pomotoma še vedno tiskan kot XVIII) in izhaja torej že od leta 1964 v uredništvu trojice: Eros Sequi, Lucifero Martini in Sergio Turconi. Medtem ko živi prvi v Beogradu kot univerzitetni profesor in je tudi sam akviten besedni ustvarjalec (npr. roman Eravamo in tanti). je drugi na Reki, in prav tako literarni ustvarjalec (pesnik in literarni kritik ter prevajalec), tretji pa Sergio Turconi, je tudi prevajalec. Spočetka je revija izhajala v — za revijo — nekoliko manjšem formatu (13,5X21,5 cm) in v enotni celoletni opremi, kasneje pa je spremenila format (17X21) p postajala vse bolj revija za kulturo, kakor stoji v podnaslovu, seveda kulturo z zelo širokim spektrom zanimanj od sociologije, u-metnosti, narodnostne problematike, do konkretnih vprašanj italijanske manjšine v Jugoslaviji. Odpirala se je tudi kulturnim, predvsem literarnim pojavom jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin. 0 tem pričajo še posebej tematske številke (npr. makedonska), v katerih prinaša izredno bogato in zaokroženo literarno ali splošnokultumo podobo neke dežele. Določene številke so bile posvečene že tradicionalnim itahjansko-jugoslovanskim srečanjem, ki jih je revija sama organizirala. Če se spomnimo samo zadnjih treh, med katerimi je bilo srečanje leta 1978 v Opatiji posvečeno piša telju kot «samoupravljalcu s svojim delom*, naslednje leto (1979) je bilo srečanje na temo »Literatura ob meji», na katerem so so- •llllllllllllll•lllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll•llll||||fll|l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lf|||||||||||||||,|||||||||||||||||,||||,|,|||||||||||||||,||||,|||U|||||||||||||||I|||||||||||||(||||||||||||||||||||||||||||||||| a|. OB 40-LETNICI USTANOVITVE SOŠKEGA ODREDA Veliki uspehi primorskih partizanov vzbudili zaskrbljenost pri «duceju» Italijansko notranje ministrstvo ustanovilo v Trstu poseben inšpektorat Mussolini je konec julija 1942 priletel v Gorico, da bi dal «navodila» Krepko povezani z zaledji m so primorski partizani po porazu na Nanosu ie prebrodili kratkotrajen zastoj. Bilj so po četah široko razporejeni vse od Brkinov cit Tolminskega in Brd. tcda njihova vojaška dejavnost še ni bila tako razvita, da bi ustrezala politični razgibanosti primorskega ljudstva. Italijanske oblasti sc sicer prirejale številne očiščevalne ak cije ki pa zaradi splošne in množične naklonjenosti ljudstva sva Novost na knjižni polici Joseph Kolh: •» Radetzkyjeva koračnica V času, ko se na Tržaškem in Goriškem uveljavlja posebno gibanje, ki se ozira v preteklost, v času, Ico se tudi na Slovenskem nekateri še vedno z nostalgijo spominjajo avstroogi skt monarhije, je prav zanimivo prebrali roman avstrijskega pisat ei ta. ki sodi med največje pripovednike avstrijski sodobne književnosti Josepha Rotha in njegovo Ra detzlcgjevo koračnico. Predvsem zato, ker se ta židovslco-nemški pisatelj, doma iz vzhodnega roba nekdanje monarhije, z narodnostno mešane ozemlja sicer tudi z nostalgijo spominja nekdanjih časov monarhije. Obenem pa s trpko ironijo in posmehom slika življenje posameznikov, prikazuje njihovo počut je v ječi narodov in njihovo nemoč v nujnem procesu razkrajanja tega sveta, ki mu moderni čcs odzvanta zadnjo uro. Tako se mm o obširnem pri povednem tekstu kaže na en:, sira ni pisateljev otožen pugiea c preteklost n ironičen posmeh ob sodobnih junakih ter njihovem redu, kar vse je obsojeno na neizogiben propad. Druga zanimivost lega romana je, au pripoveduje o usod, treh pripadnikov slovenske rodovine iz Sipolja, rodovine Trotla, katere prvi član je cesarju v bilki pri Solferinu rešil življenje in bil povišan v baronski stan. Pa se je kljub temu razočaran umamul iz vojske. Njegov sin ie okrajni glavar, pedanten in zaprašen birokrat, njegov vnuk pa spet oficir, ki doživlja življenjske zgodbe in nezgode m ob začetku prve vojne pade, ne z orožiem, 'emveč z dvema vedroma vode v rokah na ruski fronti. Pri tern m važno, da ie pisatelj namenoma ali iz malomarnost' domovino svojih ju nakov površno označil kot deželo na jugu monarhije in pomešal slovensko in slavonsko deželo; bistveno je. da govori o kozmopolitski Avstriji, ki naj bi bila tudi ječa mrodov. In vendar še dobra domovina, kar je občutil tudi sam pisatelj, ki je kol brezdomec židovskega rodu umrl tik pred začetkom druge svetoviie vojne v nekem pariškem zatočišču. Sicer pa bo bralec zadovoljen s podrobnim malce morda že pre-dolgoveznim prikazovanjem vsakodnevnih nadrobnost, ne/, dan jih ustaljenih časov v majhnem me stecu na Moravskem, kjer je bil Trotta okrajni glavar, in luzmer v-garniziji na vzhodu, kjer je služil njegov sin poročnik. Obsežno pripovedno delo Josepha Rotha, ki se uvršča poleg Kafke in Musila med najpomem nejie avstrijske pisatelje, je pre vedla Mira Miladinovič, Peter Vodopivec pa je napisal zanimi vo uvodno besedo. Delo oa izdala založba Mladinska knjiga. jim partizanom m zaradi njegove enotnosti niso bile uspešne. in kaj so ukrenite lian.ianske oblasti na vse več.jo dejavnost organizacij Oh' m partizanskih enot v Slovenskem Primoi.,u, ki so že tudi začeli ogrožati izredno pomemben «treno petroliferc* (petrolejski viau) na progi Postojna Trst? Ne gre namreč spregledati. da so italijanske ceie takrat bile že skoraj pred vrati Aleksandrije na egiptovskem o-zemlju in da so krvavo potrebovali romunsko nafto, ki so jo redno po železnici prevažali v Italijo. Nemoteno poslovanje, že leznic v Slovenskem Primorju pa je bilo nujno potrebno tudi za rodno oskrbovanje italijanskega ekspedicijskega korpusa na ruski fronti \ in Seseda italijanskih čet na. Balkanu. Dne 15. junija 1942 so v. Trsja, ustanovili XXIII. armadni /bor. ki mu ie poveljeval gene. al A. Ferrero m mu dodelili graničar-ske oddelke tržaškega in 'ddem-skega vojnega področja ter diviziji Veneto in Novara. Novoustanovljeni armadni zbor je imel na logo voditi boj proti partizanom na območju tržaškega in videmskega poveljstva teritorialne o hrambe, ali kot je zapisal general Ferrero v svoji okrožnici: «V kratkem času iztočiti in zajeti upornike, ki delujejo na državnem ozemlju tostran stare meje.* Za dosego svojega cilja ,e general Ferrero razdelil Slovensko Primorje in Istro v tri pasove. Pas med rapalsko mejo in črto Rombon (zahodne Julijske Alpe) - zgornja Soška dolina - Sv. Lucija (Most na Soči) - Čepovanska dolina - Ajdovščina Vipava - Senožeče Ilirska Bistrica Mune v Čičari ji - kota 902 - kota 985 -Reški zaliv so razglasili za ozem lie »totalne akcije* proti uartiza nom. Na tem ozemlju so sovražnikove vojaške enote lahko delovale na lastno pobudo, pivk te črte pa ie na zahtevo političnih oblasti. Vojaške enote naj bi ozemlje nadzorovale noč in dan. partizane pa napadale, brz ko bi se pojavili. Na uvedbo tega vojaškega režima oblast ni prav rada pristala. Pomenila je namreč politično kapitulacijo, ker je že vrsto let veljalo uradno stališče, da je Julijska krajina »terna italianissi-ma» (najbolj italijanska zemlja). Na drugi strani pa je rimsko notran.je ministrstvo ustanovilo junija 1942 v Trstu poseben generalni inšpektorat lavne varnosti za Julijsko krajino (Lpetto-rato generale di sicurezza oubbli-ea per la Venezia Giulia) ki je bil podrejen neposredno ministrstvu. Vodil ga je generami inšpektor1 G. Guelli. ki je pri vseh. ki so mu prišli v roke. postal pojem krvoloka in sadista. Imel ,ie nalogo da ob popolni svoliodi ukrepanja in gibanja preganja upornike, sokrivce in pomagače ter organizira lastno obveščeval no službo. Podredili so mu tudi posebne že omenjene premične skupine in dovolili izjemne zati-ralne ukrepe. To pa je pomenilo nova streljanja, deportacije, ma šeevanie nad svoici partizanov V zgodovini italijanske fašistične policije je bil to drugi primer takih izrednih pooblastil. (Tvega so uveljavili pred vojno na Siciliji za boi proti mafiji. To pa še ni vse. Celo samega Mussolinija so zaskrbeli uspehi slovenskih partizanov. Zato ie 31. julija 1942 priletel v Gorico ob 15.45 poklical v prostore komande vojne conp: maršala Italije Uga Cavallera, načelnika Glavnega generalštaba, armadnega generala Ambrosiia, načelnika generalnega štaba kraljeve vojske, generala armadn. korpusa Roat-to, komandanta »Supersloda* (Vr- Vprašujemo se, če je bila naša politika modra. Lahko samo rečemo. da je bila naivna. Tudi v nemštvi Sloveniji stvari ne gredo dobro. Mislim, da je bolje preiti z blagega načina na hudega, kakor pa biti prisiljeni na naspi otno. Ta drugi primer bi osiabo naš prestiž. Ne bo.,im se besed Pre pričan sem. da je na »teror* partizanov treba odgovoriti z ognjem in mečem Treba ie končati z izrabljeno frazo o sentimentalnosti Italijanov, nesposobnih, da bi bili trdi. ko je to potrebno. Prenehati je treba s to tradicijo čezmerne vljudnost in miline. Kakor ste rekli, začel se ie nov ciklus, ki bo prikazal Italijane kot ljudi ki so za blagor domovine in za prestiž’oboroženih sil pripravljeni ng kdar ljubilo. Ne preseneča me. da se katoličani oglašajo zdaj. ko vidijo zahajati partizansko zvezdo, 'takšne situacije so navadno dvolične Ker jih ni mogoče zavreči, se lahko sprejme njihov prispevek vendar skorai kot koncesija, ki jim jo mi nudimo brez obveznosti za bodoče čase. Prav tako lahko general Dal mazzo spre;me tega generala Mi hajloviča: lahko da se ie prepričat da ie zaman nic^ovo nriza devanje. Zato ga zaslišite. Potem poročajte. Sodim, da je prva faza že kun čana. Tempo ooeracij mova biti hitrejši. Ne moremo imeti na Balkanu toliko divizij Morali bi crrepiti sile na zanadni men in v Trinolitaniii. Balkan predstavila za nas trošenje in potrebno bi bilo zmanjšati ta razpored JOŽE OBLAK delovah tudi predstavniki slovenske manjšine Filibert Benedetič, Mara Debeljuh - Poldini, Miroslav Košuta, Marko Kravos, iz Slovenije pa Ciril Zlobec, seveda poleg italijanskih predstavnikov Danila Dolcija, Bruna Maierja, Fulvia Mcnaia, Luciana Morandi-nija, Fulvia Tomizze in vrste drugih vidnih imen obeh kultur in literatur. Še pomembnejše je bilo srečanje na temo Narečje in literatura, ki je bilo v Gradežu novembra lani in na katerem se je zbrala cela vrsta odličnih predstavnikov, italijanskih kakor italijanske manj- G. Quiricon, A. Benussi, S. Guar-nieri, A. Spatola, G. Aristarco, seveda poleg nekaterih domačih kot so npr. D. Gašparovič, J. Dene-gri, B. Vižintin, A. Rakar, Z. Ju-ranid, M. Morič, J. Lukič, R. Ma-tejčič, A. Džadžič, A. Soljan itd. Zanimivejša kot pregled imen, ki je lahko le suho naštevanje človeku, ki mu premalo ali nič ne povedo, je tematika, ki jo je revija obravnavala. Tako srečamo zapiske, študije in razprave o vseh mogočih problemih. Zanimivo je, kako se je revija že nekajkrat lotila pesniškega opusa Um-berta Sabe (vsaj štirikrat), dalje la h altana rivi&la di cuttura nurr*rc 6T '\ ^¥-2 tfZi. * i šine v Jugoslaviji ter tudi Slovencev iz zamejstva in matične domovine, poleg seveda znanstvenikov. ki se ukvarjajo s hrvaškimi in še specialno istrskimi pojavi v literaturi. Vidno mesto sta imeli predavanji (zdaj že objavljeni v št. 63-64) Milka Matičeto-va o rejizanskih narečnih pesnikih in Pavleta Merkuja o terskem narečju v verzih Pietra Negra. Sicer pa se je na straneh Batta-ne zvrstila dolga vrsta tekstov poezije, proze, esejistike in še česa. Daleč na prvem mestu so prav objave pesmi. Prispevali so jih med drugimi L. Pignotti, F. Do-plicher, F. Beltrametti, S. Raič- To prebivalstvo, nas ne bo iV.* kovic, T. šalatmpi, ,1J.. Padprgsi, . hovno poveljstvo «Slovenija - Dalmacija*), generala armadnega korpusa Robottija, komandanta XI armadnega korpusa, generala armadnega korpusa Cotturi.ia komandanta V. armadnega korpusa, generala Piccinija, komandanta letalstva »Supersloda* in brigad-nega generala De Blasija, načelnika štaba »Supersloda*. General Roatta je na dccejev poziv podrobno obrazloži) položaj v Ljubljanski pokrajini in sosednjih conah ter podrobno ‘ razčlenil operativni načrt velike proti-partizanske ofenzive ki se je za čela 16. julija 1942 in katere druga faza se je pravkar pričela. Po poročilu generala Roatte ie spregovoril duce (nadalje nava jam po zapisniku op J. O): ' »Poročilo generala Roattr ie izčrpno in obeta dobre rezultate. Položaj poznamo. Po zlomu Jugoslavije smo dobili v roke polovico pokrajine, potrebno i.a ie dodati, bolj siromašno polovico. Nemci so nam sporočili meje. mi smo lahko to samo vzeli na znanje. V začetku se je zdelo, da se bodo stvari najboljše razvijale. Prebivalci so imeli italijansko zastavo za manjše zlo. Pokrajini smo dali status, zato ker nimamo za nacionalno ozemlje te, kar je onkraj alpskega grebena, razen primerov, ki so posebnega znača'a. Mislili smo. da je področje mirno. poti>m pa. ko ie izbi utrnila kriza, smo videli, da posadke ni so dovoli močne in da ni mož nosti. da bi jih na ustrezen na čin okrepili. 21. junija, ko so se začel*: nem ško-ruske sovražnosti, se je to prebivalstvo, ki je slovanskega miš’‘en a, čutilo solidarne z Rusi. Od tedaj so začeli plahneti vsi optimistični up’ ............................................................................ (Nadaljevanje sledi) G. Vetrano, A. Tišma, G. Babič, M. Košuta, M. Kravos, A. Bisa-siol, L. Fontanella, L. Morandini, Z. Golob, D. Dolci, L. Martini. S. Hihalič, S. Blagojevič, S. Scotti. C. Zlobec, D. Tadijanovič in dolga vrsta drugih. Tudi v prozi se prepletajo imena domačinov, predstavnikov italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji, dalje italijanskih pripovednikov iz Italije in jugoslovanskih prozaistov, tako: G. Vetrano, F. Zambon, G. Mafera, P. Palotta, I. Calvino, D. Tajdo, G. Pederiali. C. L. Cergoly, C. An-nino, C. Villa, S. Molesi, E. Ear-tolini. L. Fontanella, A. Damia-ni, M. Scliiavato. R. Lunardi, G. Toti in A. Isakovič, M. Bulato-vič, Z. Črnja, A. Vučo. J. Radulovič, Z. Majdak, I. Katušič in še vrsta drugih. Med imeni, ki so prispevala esejistične tekste, velja omeniti vsaj nekatere, med temi so L. Renzi. G. Pandini, E. Apih, L. Zanini, L. Vanello, V. Cicozza. E. Guagnini. E. Pocar, Biagia Marina, Camiila Sbarpa-ra, pesnika Serenija, Gadde itd., širšega izbora sodobne furlanske poezije, prav tako preglednega izbora makedonske literature, dalje italijanske dramatike v začetku stoletja do prve svetovne vojne. med jugoslovanskimi pesniki se je posebej zaustavila ob Krleži, Zlatku Gorjanu, Zvonimi ru Golobu, Slavku Mihaliču, Vesni Parunovi. Pisala je o slikarju G. Simonettiju, o arhitektu Vranjaninu, o deležu goriških u-metnikov na Reki, srečati je celo članek o odmevih bazoviškega procesa, o noro kinematografiji, o besedno-vizuafni pisavi in še o vrsti drugih zanimivih in tudi aktualnih pojavih.« ,v'» Veliko zanimivega gradiva in širok vpogled v izdajateljsko dejavnost tako italijanskih kakor jugoslovanskih založniških hiš se pra vi njihovih izdaj prinašajo zapi ski, predvsem pa ocene ali rečen zije italijanskih, hrvaških in slovenskih del. ki so v kakršnikoli zvezi z usmeritvijo revije. Tej reviji bi zares z vso upra vičenostjo dali naslov «most», kajti poslanstvo povezovalnega medija med italijansko kulturo in posebej literaturo v Italiji in novo nastajajočo med italijansko nacio nalno skupnostjo v Jugoslaviji vr ši v izredno bogati izmenjavi tam kajšnjih in tukajšnjih avtorjev Je pa revija še v marsičem «most» Saj povezuje pisce vseh strani jugoslovansko - italijanske meje tudi širše z vključevanjem slovenskih leposlovcev v zamejstvu v Italiji, v SR Sloveniji, pred vsem pa — in sicer v veliki ve MARIJAN BRECELJ (Nadaljevanje na zadnji strani) Če izhajamo iz ugotovitve zna ne angleške pisateljive Virginie VVoolf, da je anonimen ustvarja lec sinonim za žensko, je zanimanje, ki se je sprožilo pred leti, za vse ženske, ki so kakorkoli v prvi osebi prispevale k razvoju človeške družbe, nedvomno pozitiven znak, da ženske rinejo iz stoletja anonimnosti. Znani izrek je v uvodu svojega zbornika o italijanskih ženskah, ki so se proslavile od leta 1945 do 1982, postavila tudi Marina Ceretto. Fred kratkim je namreč v založbi Mondadori izšla knjiga z naslovom II «Chi e* delle donne italiane 1945 1982 (Kdo je? italijanskih žensk 1945 82). Vanjo je avtorica uvrstila 796 imen, ki so odločilno prispevale k družbenemu in kulturnemu razvoju Italije v omenjenem obdobju. Kot uvodoma sama pravi, je zbiranje podatkov trajalo tri leta, odvijalo pa se je takole: avtorica in sodelavci so sestavili okviren seznam, na podlagi katerega so prosili ženske, ki so bile na sezna mu (razen redkih izjem gre nam reč za živeče ženske), da bi po svoji uvidevnosti posredovale na-prošene podatke. Vendar vse niso sprejele, posebno nekatere umetni ce so odgovorile, da umetnost ni spolno rasistična, nekatere so na prošnjo »pozabile*, tako da jih v končnem izboru ni. Takšno uvodno opozorilo je bilo nujno. Še predno .je knjiga prišla v prodajo, so se namreč vnele po- lemike zaradi izbire tistih «zasluž nih* žensk, ki so bile uvrščene. Že iz prvega pregleda seznama, je bilo razvidno, da je odločna teža v knjigi pripadla slavnim ženskam, tistim, ki so zaslovele na filmskem platnu ali na gledališkem odru, medtem ko širšemu občinstvu manj poznanih žensk, kot so lahko na primer znanstvenice ali pa na področju umetnosti pisateljice, avtorica ni uvrstila v zadostnem številu. Čeprav v knjigi piše, da so bila pri izbiri žensk upoštevana pod ročja dela in zaposlovanja v širokem pomenu besede, prireditveno - umetniškega, športa, kulture, znanosti in politike, bo le bliže resnici ugotovitev, da dosežena slava ni bila edino merilo. Verjetno pa precej odločilno, kajti od bolj znanih povojnih igralk so v knjigi skoraj vse. Mogoče tudi, ker je bilo do njihovih podatkov lahko priti in se tudi same niso skrivale pred indiskretnimi očmi: marsikatera ženska, ki se je na svojem področju uveljavila, ni hotela posredovati osebnih podatkov, razen tistih, ki so tesno zadevah' njeno profesionalno pot. Takšnega »privilegija* pa igralke v Italiji kol drugod že dolgo nimajo več. Pri nekaterih nadalje, ki sploh niso hotele sodelovati, si je avto riea postavila vprašanje, če naj jih sploh uvrsti v zbornik, za katerega same niso pokazale niti najmanjšega zanimanja. In če smo že pri avtoričinih težavah, naj omenimo še tiste, ki jih je imela pri sestavi zbornih podatkov: precej intervjuvanih žensk ni pristalo, da bi objavili točno letnico rojstva, druge pa so zahtevale uvrstitev pod možev priimek, pod oba ali samo pod dekliškega, kar je seveda privedlo do neenotnega kriterija pri navajanju imen. Če se, končno, lotimo imen, seveda takoj opazimo, da med njimi ni nobenega slovenskega, tudi zato ne, ker je prav politično področje tisto, ki so ga avtorji najmanj upoštevali. Med tistimi pa, ki jih lahko u-vrstimo med naše «deželanke», naletimo takoj na vrsto presenečenj. Precej znanih žensk se je namreč rodilo v Furlaniji - Julijski krajini, vendar pa so delale drugje in bile zato dejansko drugje «doma». Sicer pa bi bilo o »deželni* pripadnosti vredno razmišljati: ali je bolj furlansko -julijska astronomka Margherita Hack, doma iz Toskane, iti pa že vrsto let dela v Trstu, ali pa arliitekt Gae Aulenti, ki je zaslovela v Milanu? Takih nepredmetnih polemik ne bi odpirali, pač pa je vredno podčrtati, da se je v naši deželi rodilo veliko žensk, ki so sc uveljavile na raznih področjih in za katere še vedeli nismo. Zanimivo je, da je precej znanstvenic ali tistih, ki opravljajo /tako imenovane svobodne poklice, kot so novinarke ali odvetnice. Sorazmerno veliko je tudi športnic, medtem ko je odstotek igralk ali pevk nižje glede na ostale dežele. To so seveda računi na pamet in ob upoštevanju dejstva, da je na primer znana cirkuška zvezda Moira Orfej slučajno zašla med Furlanke, (rodila se je v Codroi pu) da pa med predstavnicami na še dežele ni pisateljice Fauste Cialante, ki se je rodila v Caglia riju, a je pisala o Trstu, na kate rega je veliko bolj navezana kot je Moira Orfei na Furlanijo. Med splošne ugotovitve lahko sodi tudi ta, da so se vse ženske uveljavile v nekem širšem okolju, redko v ozkem domačem. Razen športnic, ki so se verjetno vra čale, in redkih ustvarjalk, so vse ostale, tudi glede na izbrani po klic. zaslovele v velikih središčih Ne glede na število pomanjklji vosti pa gre za zanimiv zbornik: z njim v roki namreč sploh lahko začnemo razgovor o ženskem de ležu pri oblikovanju današnje Ita lije, seveda z vidika »izstopajo čih konic*. To je bil tudi eden izmed poglavitnih namenov knji ge, manj pa bi soglašali s trdil vijo avtorice, da je to knjiga tistih žensk, ki so v imenu novih vrednot skušale spreminjati kul turne, človeške in družbene od noše. To namreč lahko uspe Ir vsem ali vsaj širokemu krogu žensk, ki se te naloge zavestne in odločno lotijo. (bip) Kdo je kaj v italijanskem ženskem svetu Kje je merilo - Odziv ni bil vedno najboljši - Naša dežela je razmeroma «bogata» ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton - Balet 13.30 DNEVNIK 17.00 Sveže, sveže Glasba, predstave in aktualnosti 17.05 Tom Story - risanka 17.50 Un amore di contrabasso -4. del 18.40 Dober tek. . . ampak... 19.10 Tarzan - TV film 19.45 Almanah in Vremenske raz-. mere 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong Mnenja o aktualnih dogod kih in problemih 21.30 «Alba fatale*, film V spomin na včeraj preminulega Henryja Fonde bo drevi na sporedu eden njegovih njapomembnejših filmov, sneman v letu 1943 v režiji Williama Wellmana. V njem nastopata tudi Anthony Quinn in Dana Andrevvs. Gre za vestern, ki potrjuje velike umetniške sposobnosti Hen-ryja Fonde, še zlasti takrat, kadar je uprizarjal skromne junake, ki se borijo proti krivicam in proti nasilju. 23.15 DNEVNIK Ob koncu Vrmenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Dvojno življenje Henryja Phyfa - TV film 17.00 Popoldan 17T-15 I ragazzl del Sabato sera -mladinska nadaljevanka 17.40 Program za mladino: Čarovnica Bia - risanka Risanke: Najlepše prav- ljice in Lisica in zajček 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Športni koncert Ob koncu Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 79, Park Avenue - 6. zadnji del Nadaljevanka 79. Park Avenue se nocoj zaključuje, je namreč dolga dramatična zgodba Marianne, 1.1 pravzaprav živi dvojno življenje; Mikejeve preiskave in raziskave o starosti, o bistvu številke 79 na Park Avenue so pripeljale do žalostnega odkritja, da se tu vršijo kratkotrajna srečanja. In tu se tudi Marianne sreča z nekom, s človekom, kateremu razkrije vse. Seveda se s tem preiskava ne zaključi, pač pa sledi aretacija, sledi obsodba in še marsikaj. . . 21.35^ Veseli praznik - 2. zadnji del 22.35 Obiski na dom - TV film :'.3.C5 DNEVSTfK 2 - Žadhjc vesti netjMkonalv •* .ju « 15.00 Lesa: Tenis Imola: Kolesarske dirke 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Ciuta, dnevnik potujočega čevljarja 19.50 Sto italijanskih mest: Trento, mesto Koncila 20.10 Šolska vzgoja 20 40 Tišina, snemamo! - film '2.10 Poti uspeha 22.40 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 Poročila 19.00 Domači ansambli: Alpski kvintet 19.30 Obzornik 19.45 Pot v prihodnost: Psiha in materija - izobraže valna oddaja Zakaj so nekateri ljudje na darjeni za glasbo ali atletiko, zakaj eni dojemajo hitreje in več in so bolj kreativni od drugih? Človek z vedno več jo vnemo uporablja svoje mo žgane tudi za proučevanje svojih lastnih možganov. Kajti ta snovno brezoblična gm°, ta sestavljena iz 13 milijard živčnih celic, je po mnenju mnogih znanstvenikov naj večji vir nesproščene krea tivne energije, ki bi lahko presegel, če bi ga odkrili, vse, kar do danes poznamo. V oddaji bomo torej lahko spremljali najnovejša do gnanja o človekovi duševno sti 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme . 21.00 Fantje s Hill Streeta - Tv film 21.50 Ne prezrite 22.05 Španske operne zvezde Angeles Hulin- 23.00 Spremljamo - sodelujemo 23.10 Dnevnik neke sobarice film Luis Bunuel je scenarij & film Dnevnik neke sobarice napisal po romanu Octava Mirbeaua. V filmu je pred stavil skupino dekadentnih pripadnikov višjega sloja, kjer so prisotni vzdušje tis in nečloveški odnosi. Zgodba je časovno postavljena v leto 1925, torej v čas, ko je skupina francoskih fašistov že imela nekaj moči in ko se je čedalje bolj uveljavljala. Film ima mnogo stranskih zgodbic, ki pa vse vodijo k učinku celotnega in-ma. Posebej je treba opozoriti na igralsko kreacijo Jeanne Moreau v vlogi so barice Calestine in Georgesa Gereta v vlogi Josepha. 00.45 Poročila Koper 13.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti: TRST - Tudi politiki so se odpravili na dopust GORICA — Gorica danes OPČINE - Tabor 82 TRST — Sladoledi 18.00 TVD - Noyice 18.05 Obzorja 18.30 TV šola 19.00 Zdravo otroci ^Hjualpa tema 20.15 TVD - Stičišče 20.30 Veliki rop - lilm 22.C0 TVD - Danes 22.10 Čas v sliki - TV dnevnik avstrijske TV 22,40 Odprta meja - ponovitev Ob koncu iz Bukarešte Lahka atletika za balkansko prvenstvo Zagreb 19.45 Narodna glasba 21.00 Fantje s Hill Streeta - T? film 22.00 Violina - Stari prijatelj glasbena oddaja 23.10 Jutri: Znanje, kultura, 00 daja TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00 14x0 17.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijsk mozaik: Na ooisku pri. 8.30 Pot-puri napevov in melodij: 9.30 Dramatizirani roman: Prežihov Voranc, »Doberdob*; 10.10 S koncertnega in opernega reperu.arja: komorni koncert: 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi: 12.00 Pesniške podobe in usode. Pripravila Irena Žerjal; 13.20 Iz studia neposredno. Oddajo vodi Miran Kcšuta: 16.00 Klasični album: 17.10 Razširjeni obzornik: Na o-bisku pri...: 17.30 Romantičr.t melodije: 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 14.00. 15 00 Po-ročila; L45 Cestne razmere- 8.15 Radijski, televizijski in 1'lmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202: 14.15 Kinospored; 14.30 Za nimivosti: 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev: Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz 15.30 Pesmi in plesi naših narodov; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Pri morski dnevnik: 17.15 Aktualna tema; 17.30 Glasbena medigra; 17.40 Piknik ob koncu tedna: 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italiianski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30 m 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7,15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 štirje koraki; 9.15 Knjižne novosti; 9.32 Lueia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Popevke; 10.45 Mozaik; 11.00 Znane popevke; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn; 12.05 Glasba po že lj«h; 14.33 Superklasifika; 15.33 Poročila v nemščini: 15.36 Juga slovanski motivi: 16,00 Poezije; 16.45 Istrski plesi in pesmi: 17.00 Kultura in družba; 17.15 La ver Romagna; 17.32 Crasli; 18.00 Roc glasba; 18.30 Petkov koncert 19.45 Slišimo se jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.tW- 19 00, 23.00 Poročila; 6.00 8.48 Glasbena kombinacija; 9.00 lO.tv Glasbeno govorni program; U-*’ Radijska nadaljevanka; 12.03 Va riete; 13.25 Masler; 14,03 Ulic8 Asiago Tenda; 14.28 šolska vzg0 ja; 15.03 Glasbeni dokumentarec* 16.00 Poletje; 17.30 Master Under 18; 18.00 Poje Bernardo De Muro* 18.30 Globetrotter; 19.15 Drag8 glasba; 19.30 Jazz; 20.00 Radijsk® drama; 20.30 Skozi poletje; 21 •8y Glasba iz palače Labia 188'* 22.05 Govorni kvartet: 22.*>5 Napotki za avtomobiliste; 23.03 Te lefonski pogovori. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.30, 9.00, 10.00, ll*00’ 12 00, 13.00, 15.00. 20.00 Poroči*®; 7.10 Prometne informacije: Vremenska napoved za &om°r' ščake; 7.45 Prometne informacij8’ 7.50 Dobro jutro, otroci: 825 V naših sporedov; 8.30 «4 radiom n® poti; 9.05 Za šolarje - V čudežih prodajalni pesmic; 9.35 Glasben0 pravljica; 9.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 Z glasb0 v dober dan; 10.35 Turistični n®,' potki; 10.05 Rezervirano za*-' 12.05 Ali poznate. .; 12.35 S P65’ mijo po Jugoslaviji; 13.10 Iz g*®s' bene tradici.je iue. narodov in n® rodnosti: 13.30 Kmetijski nasveti’ 13.40 Pihalne godbe: 14.00 Iz n® šib krak'v: 14.20 Obvestila in z® bavna glasba: 14.30 Priporočam vam...; 14.50 človek in zdrav.1e’ 15.05 Škatlica z godbo: 15.25 Nas* poslušalci čestitajo; 16.00 Dog00 ki in odmevi: 16.30 Napotki 1 turiste: 16.35 Obvestila in /abav na glasba: 16.50 Radio danes r® dio jutri; 17.00 Vrtiliak: 18 00 Studio ob 18.00; 19.00 Pojemo in demo: 19.30 S knjižnega trg®’ 20.25 Obvestila in zabavna g*®®,-ba; 20.35 Lahko noč, otroci: 20-4_ Vsa zemlja bo z nami zapej8--” 21.00 Uganite, pa vam mo...: 22.05 Oddaja o morju- 23 Informativna oddaia; 23.25 lz °® ših sporedov; 23.30 Radi ste .h" poslušali: 0.05 Lirični utrinki’ 0.10 Petkov glasbeni moža k. ŠPORT ŠPORT ŠPORT avtomobilizem VELIKA NAGRADA AVSTRIJE Dileme okrog nastopa domačina Nikija Laude Avstrijski pilot ima še poškodovano zapestje desne roke - Bitka za naslov svetovnega prvaka še odprta ZELTWEG — V nedeljo je v Zel-,,_^u j13 sporedu VN Avstrije za ‘TOmobile formule 1, ki bo najbrž fel® ^ločilnimi dirkami za dodeli-hv • °Va svetovnega prvaka. Zel-nian' 6 vedno v središču zani-irnK?, udi naših privržencev avto-sp j,Sa dirkalnega športa, saj oa Kraj doseči v nekaj urah. vtiv,6^ formule 1 je še vedno pod foni j01 i,ude nesreče Francoza Piti ta t ** vedno vodi na lestvi-Di* aateremu se zdravstveno sta-m„ PpP.ravlja. Do konca prvenstva no, al° ^ preizkušnje, vključ-r,,_, nedeljsko in možni so različni r2P Bitka za naslov je bila le lov o., aj tako odprta, na najvišjo Soil Pa lahko merijo še Wat-nonv n.s*)erS' Prost, Lauda, Ar-f,pj.’. Piquet in Tombay, ki je v rapj.l0 dokazal, da je s svojim fer-]etn zrei za vetjke podvige, ojanizatorje ta čas muči dilema ” nastopa Laude, ki bi bil se-atr=i ?? avstrijsko publiko glavna a- Nastop ?otov. saj si se bo začel 3. oktobra, posvetili spominu preminulega pilota formule ena Gillesa Villeneuva. Avstrijca ni še je poškodoval desno Uterprav tisto roko torej, s twe„0 ,menjuje prestavo. In v Zel-irJuJč treba prestavo menjati o-PlLnii krat. Če bi Lauda nasto-fatnr' em k* bili problemi organi-bj i !®v rešeni, pa tudi sam pilot nvrs!jt Posegel v boj za najvišjo ko l tav- Sicer bo vse jasno danes, vožni ° na sporedu prve uradne iapp,6' Nedeljska dirka pa se bo ela ob 15. uri. *1'tro okreva C , - Zdravstveno ki see francoskega pilota Pironija, *ku<5r>- ^ ^Ud° poškodoval med poka f 1 vožnjami avtomobilske dir-Keni^mula ena za VN Zahodne fai. lje' je «izredno zadovoljivo*, ti. k'80 v<^eraj sporočili v bolnišni-rarji.Jer se od sobote zdravi Fer-bhkn - Piiot in dodali, da sedaj kacj^0 vključijo kakršnokoli kompli- Jnhriu J0 °E JANEIRO - Zahodni Ne- teč f.tapo prva etapa J Valter Rohrl je osvojil prvo Kist pri St. Gerrnainu nov udarec za Sušiča Safet Sušič, potem ko si je nerodno zapravil možnost, da bi prestopil v Torino, se bo sedaj moral odreči še francoskemu klubu Pariš St. Germain. Francosko društvo je namreč najelo nizozemskega reprezentanta Ki-sta, z njim sklenilo triletno pogodbo in tako si bo moral Sušič poiskati nov klub v inozemstvu. Kot je znano, bo sarajevski nogometaš lahko igral v tujini šele po 1. januarju 1983. NOGOMET OB ROB ITALIJANSKEMU NOGOMETU Na igriščih lovijo samo denar mam Nekateri klubi so močno nabili cene - Za prijateljsko tekmo med Juventusom in Casalejem je bilo treba odšteti 50 tisoč lir * Nemogoče zahteve posameznih nogometašev Evforija, ki se .ie polastila italijanskih privržencev nogometa po cmundialu*, počasi, a nezadržno plahni. Kljub temu pa lahko protislovno ugotovimo, da .je zanimanje pred skorajšnjim začetkom italijanskega pokala in pozneje prvenstvo veliko, saj .je letos prišlo v Italijo mnogo nogometnih virtuozov, ki spadajo v sam svetovni vrh tega športa. Vsi obetajo kopico golov, dobro igro, uvrstitev na prva mesta, »osvojitev* Evrope itd. Kar zanimivo bi bilo sedaj zbrati le izjave in jih primerjati z onimi, ki jih bodo ti nogometaši dajali cez kak mesec, ko ne bo šlo vse po načrtih. Vendar zajec tiči v nekem drugem grmu! V Italiji se veliko govori o mo-ralizaciji javnega življenja, o plačah, o socialnih vprašanjih. Prav tako seveda tudi v športu, ki je nezdružljivo povezan s celotnim v6ri rallyi'a Po Braziliji, ki je ve Za svetovno prvenstvo. SAmd V Sanremoa ja j, "'EMO — Organizatorji rally-Prv0 farama so odločili, da bodo Paaebno preizkušnjo rallyja, ki Zahodni Nemec Schmid (levo) je nepričakovano, toda zasluženo na atletskem mitingu v Viareggiu premagal Angleža Ovetta v teku na 800 m. Na sliki AP: posnetek z nagrajevanja družbenim dogajanjem, čeprav mnogi menijo, da je šport ir. tako tudi nogomet, še edina oaza pošte nja in pravičnih odnosov. Glede tega pa bi lahko marsikaj pove dali. čeprav se bomo omejili na dva ali tri primere. Ta čas je po vsem Apeninskem polotoku nešteto prijateljskih tekem in nogometnih turnirjev. Najboljše enajsterice merijo svoje moči in se pripravljajo na zahtevnejše nastope. Občinstvo kar nori za svojimi «ljubljenci» in je priprav l.jeno na prave žrtve. Nekateri klubi pa izkoriščajo predanost svoje publike. Tako se je zgodilo da so predvčerajšnjim v Casaleju, kjer je igral Juventus, brez vsake mere za odgovornost nabili cene Sedež na tribuni je stal 50 tisočakov, naj-slabša mesta pa, kjer komaj zaslediš obris dogajanja na igrišču, kar 10 tisočakov. Kje je torej tu moralizacija, kje posluh za držav no stvarnost? S takimi prijemi si nogomet ne dela usluge, kvečjemu odvrača ljudi s tribun. Potem še angažmaji nogometa šev. Znano .je, da ogromno zaslu žijo, celo preveč! Vendar e prav, da nogometaši, ki vsako nedeljo katalizirajo pozornost več milijonske publike, dobijo za to visoko od škodnino. Pri tem imajo seveda dolžnost, da se svo.jemu občinstvu predstavijo, da igrajo, da navdušujejo. Ker občinstvo jih kuje v zvezde, brez občinstva bi bili ničle. Tega se nekateri ne zavedajo, hočejo zaslužiti še več, izigravajo milijonski avditorij. Med temi so tudi svetovni prvaki Rossi, Tardel-li in Gentile, ki imajo še večjo dolžnost do ljudi. Predvsem Rossi, ki .je dve leti pavziral zaradi zna nega škandala, bi se moral zavedati. da nima nravice terjati ničesar. S tem. da hoče grabiti denar, še bolj maliči svojo podobo ki je po «mundialu» blestela. In še tretji primer Srednji na padalec Lazia Giordano bi moral pavzirati še leto in pol, vendar za radi znane amnestije že tepta trav i nata igrišča. Ta nogometaš je izjavil, da se mu je vrnilo zaupanje v življenie. da je ves predan nogometu, da misli samo na igro in da ga ostalo ne zanima. Skratka, nravi primer "redar,osti poklicu Seveda v besedah Ko je šlo za nodpis pogodbe, ic Giordano od ločno zahteval: «250 milijonov*. Skratka, ob tekmah in golih ie še vse drugačno ozadje, ki meče senco na ta šport, predvsem pa na nekatere posameznike. Ali ie to še srečna in moralna oaza? »POKAL ALPE - JADRAN* Zaslužena zmaga Ljubljančanov Olimpija - Eintracht 2:0 (1:0) LJUBLJANA — V okviru nogometnega «Pokala Alpe - Jadran* je sinoči ljubljanska Olimpija premagala zahodnonemško moštvo Ein-trachta (11. v državnem prvenstvu) z 2:0 (1:0). Strelca za Ljubljančane sta bila Katanec (38) in Rožič (72). Boljši v domači enajsterici so bili Rožič, Vili Ameršek in Elsner, pri gostih pa reprezentančni vratar Franke. (F. B.) ODBOJKA V ČETRTEK, 19. 8., V VIDMU Izredno zanimanje za prijateljsko tekmo med Italijo in Japonsko VIDEM — V četrtek, 19. avgusta, bo v Vidmu prijateljsko odbojkarsko srečanje med moškima reprezentancama Italije in Japonske. Za to tekmo je zanimanje med ljubitelji odbojke v Vidmu in v vsej Furlanih - Julijski krajini izredno. Dan pozneje pa se bosta reprezentanci ponovno srečali v Tržiču. TENIS Italija finalist NOV ARA — Italija in Španija sta se uvrstili v finale «Pokala Vale-rio», ki je namenjen igralcem izpod 18 let. Italijani so v polfinalu odpravili češkoslovaško s 4:1, Španci pa z istim rezultatom švedsko, ki je na tem turnirju zmagala lani. Vilas zmagal CARLSBAD (ZDA) - V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja je Argentinec Vilas premagal Čilenca Gildemeistera s 6:7, 6:2, 6:4; Španec Higueras pa je premagal Ramireza (Mehika) s 6:4, 6:2. Svetovna prvenstva v košarki V nedeljo, 15. avgusta se bo pričelo deveto svetovno košarkarsko prvenstvo v Kolumbiji. Letos bo na SP nastopilo 12 reprezentanc, ki bodo v izločilnem delu razdeljene v 3 skupine. Medtem ko bo Jugoslavija igrala tudi v Kolumbiji (»plavi* so tudi svetovni prvaki), pa Italijanov tokrat ne bo. Klubski interesi so torej zopet prevladali nad pomembnostjo reprezentance. Danes podajamo prvi del pregleda zgodovine svetovnih prvenstev. BALINANJE V NEDEUO V BAZOVICI Turnir za «Pokal Zarje» Nastopilo bo kar dvanajst ekip nje domače balinarske sekcije Pestro delova-Premalo članov V Bazovici je že vse pripravljeno za tradicionalno tridnevno športno šagro, ki jo jutri, 14., v nedeljo, 15. in v ponedeljek. 16. t.m. prireja na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Športno društvo Zarja. Ta športni praznik privabi v vas vsa ko leto izredno množico najrazličnejših obiskovalcev. Domačini, pri jatelji in simpatizerji društva so tu di ljubitelji šager. Le ti dobesedno preplavijo obsežen zadružni vrt, kar kaže. da ie bazovsko športno društvo dobro poznano v vsej oko lici in da se v Bazovici marsikdo prav dobro počuti Moj glavni namen pa ni ta. da bi reklamiziral praznik, saj .je na srečo vsako leto zelo dobro obiskan in mislim, da ni potreben posebnih reklamnih injekcij. Seznaniti pa hočem javnost na nekatere zelo važne komponente našega športnega društva, ki s svoum resnim in požrtvovalnim delom bogatijo vaško lll,l,,'l,11|Siiinnniinnini)iii|i»iiiiiiiliMniiMiiritiitiiHiiin»Hii#liiMUiiif nnl M iiliiiiiiiiiifnitiiiiinii liti* i»iiiii*uiiii nin iihiiiiiih il h»iiiiiiiuxiiiiiiuiii!|i m iiiiiiiiin*»ili»villlitlliil*'llli*ioniiiiuiiiHlMiillwiiHMi»i,mHHUuii ■■UMIH liinuiuiii m ii MMiilimiiimi m n Mlinu PRED STARTOM 37?PRVENSTVA V PRVI JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI Zagrebški Dinamo glavni favorit za končno zmago Vjbn° *a Primorski dnevnik) *Ce?dr> !7n*r Petrovič še za Crveno Ulj j ier Safet Sušič za Dinamo aje,)0? To je zelo pomembno o zvezi z naslovom 37. htr0 vr-aa Prvaka. Afera Sušič c bi utegnila imeti dokaj po- vlogo v boju za najvišji tiffnreč ^.a^° Sušič kot Petrovič tio 50 . *e nista izgubila upanja, ja „ ( a. v nastopajoči sezoni igra •e občeprav je predsedstvo k knnj re^lo «ne». Njuno upanje floskvpenca Nogometne zveze Ju-(°žila t’ na katero se bosta vri (Us če bo ostalo ori «sta- QUoj> f ’ je pomembno vred ti za koga bo igral Sušič, točt>is0Z<1 sebo’ že afero z dvojnim J"iam noaodbe v Italiji. 0 favorit sk* Dinamo ie s petimi lfys(„o naskolta osvojil zadnje pravic r'red Crveno zvezdo. Če Pe- »a Z‘ane pri Crveni zvezdL Su Jk)rQj0 !"es(oPi k Dinamu, potem bi ttl vprašanje prvaka odlo-[fli nn„>,naTlrei' Zagrebčani bi mo bil n°mti zadnii uspeh. Dinamo Jeiši ja aJhreč v tem primeru moč S Jc0 jbralca izven razredu, med n1 (ali 1 ostala pri ena Jka i0 ce*° skromnejših) mo>-eh. sta sicer močno razo- čarala na «mundialu» v Španiji, toda gotovo nista pozabila nogometa in bosta v novem prvenstvu zaigra la s posebnimi motivi. če obe ta čas najboljši jugoslovanski moštvi ostaneta brez svojih načrtovanih adutov, ie v prednosti spet zagrebški Dinamo. Zagrebški trener Miroslav Blaževič, ki je v zadnjem prvenstvu preporodil Di namo, ima za jugoslovanski nogometni prostor prav gotovo rbetav-nejše rešitve kot Stevan Ostojič, novi trener Crvene zvezde, ki je v bistvu vskočil v beograjski tabor, potem ko se je ta po neuspehu «vla-vih» na imunriialu« v Španih odrekel Miljanu Miljaniču. Blaževič se je pri Dinamu opredelil za zahod-no-evropski slog igre, ki ima očitno tudi veliko perspektiv v jugoslovan skem prostoru, medtem ko ie za Ostojiča le težko verieti. da bi se odrekel tradicionalni jugoslovanski nogometni šoli. Crvena zvezda ie v prestopnem roku izgubila Šestiča in Jankoviča, ki odhajata v JLA, ter Borovnico, ki poide na tule. Dinamo oa le Bruiiča, ki se je preselil k dunajskemu Ravidu, v zameno na je dobil nekaj igralcev ki prihajam iz jugoslovanske ljudske armade. Tu di v tem pogledu je prednost no strani Dinama. Hajduk oslabljen Splitski Hajduk k sicer za Črve no zvezdo drugo najuspešnejše ju goslovansko moštvo toda — za raz liko od prejšnjih let — je ^etos to liko oslabljen, da praktično ne more računati, da bi se lahko enakovredno merilo z Dinamom in s Crveno zvezdo. Razlika ;e že v vo deniu nekdanjega selektorja Anteja Mladiniča, ki je v Jugoslaviji prvi vpeljal agresivni slog oa zgledu za hodno-evropskega nogometa, je za menjal nekdaj odlični igralec tega kluba Petar Nadoreza ki pa nima niti avtoritete, niti sposobnosti, da bi lahko nadomestil tako veliki tre nerski imeni, kot sta bila Tomislav Ivič ali Ante Mladinič Pa tudi v igralskem pogledu je Hajduk bistve no oslabljen alede na lam. manjka ta namreč reprezentanta Zlatko m Zoran Vujovič ter eden naivec jih upov Blaž Sliškovič, ki so odšli k vojakom. Tretje mesto ie bržkone največ, na kar lahko računajo Split čani v prvenstvu i982'S3. Le za pokal UEFA Niški Radnički, polfinalist zadnjega tekmovanja za pokal UEFA, bi moral biti po rangu 4. jugcslovan sko moštvo, toda zdi se. da si mož nosti igre tega dekadentnega moštva iz Niša hudo omejene. Radnič ki nima več trenerja Nenkodča, ki je znal motivirati to sicer igralsko skromno moštvo, pa tudi ne tiajboh sposobnih igralcev. Radnički briko ne ni v najresnejši konkurenci za vnovično uvrstitev v pokal UKFA Tudi beograjski Partizan — četrti član rvelike četverice* — m v najresnejši konkurenci za vrh lestvice. Beograjsko moštvo ima razmeroma zelo mlade igralce, mea katerim: bo manjkal eden prvih upov Kali čanin (odšel k vojakom), a tudi tre nerja, ki se še ni dokazal Miloš Milutinovič je bil nekdaj sicer ena prvih jugoslovanskih nogometnih i men. toda za nepopustljive ooie za vrh lestvice je bržkone le preveč a-mehak». Partizan pač lahko računa na uvrstitev v pokal UEFA. kaj ti v prihodnji sezoni bodo Jugosla vijo zastopala tri moštva v tem tekmovanju. Poleg Partizana se lahko za uvr stitev v pokal UEFA potegujejo še Saraievo (še zlasti, če bo žari igral Sušič), njeaov mestni tekmec Že Ijezničar, Budučnost ter ljubljanska Olimpija. Franci Božič Virdisa operirali VIDEM — Znani francoski kirurg, prof. Bousquet je včeraj v Saint’E-tiennu operiral levo koleno Udine- sejevega srednjega napadalca Virdisa. Poseg je trajal eno uro, na koncu pa je zdravnik izjavil, da bo lahko Virdis zaigral že čez tri mesece, seveda, če ne bo prišlo do komplikacij. Virdis bo moral sedaj deset dni popolnoma mirovati, nato pa bo začel z lažjimi treningi. Zmuda poškodovan VERONA — Novj nakup Verone Poljaka Vladislava Zmudo so včeraj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili, da si je poškodoval meniskus. Zmuda se je poškodoval v sredo v prijateljski tekmi proti »Dolomitici*. Poljaka bodo operirali in bo sposoben za igro šele čez dva meseca. HELSINKI - Na ženskem kadet skem evropskem prvenstvu je Ita-liia premagala Francije z rezultatom 58:34 (33:13). športno dejavnost in omogočajo, da se ugled športnega društva se bolj in bolj širi. Tu gre misel na do mače balinarje, ki so pravkar u-spešno sklenili 2. zamejsko balinarsko prvenstvo (četrto mesto,) in že v nedeljo v okviru športnega praznika bodo spet na balinarskih stezah na turnirju za «Pokal Zarje*, ki ga sami organizirajo. Na le-tem bo nastopilo dvanajst ekip. in sicer: Gaja, Dobravlje, Povir, Hrpelje, Kraški dom. Kras, Sokol. Re pentabor, Orlek, Koper, Medvode in domača 7ar.ia. Tudi letošnja sezona se obeta za naše tekmovalce zelo pestra in u-spešna, saj poleg omenjenega za mejske.ga prvenstva nastopajo na najrazličnejših turnirjih, od katerih vrsto v matični domovini, kjer so odnosi s številnimi balinarskimi dru štvi resnično tovariški. Ker je ta športna panoga dosegljiva vsakomur od najmlajšega pa do najstarejših, so nekateri športni delavci dali pobudo za ustanovitev balinarske sekcije z namenom, da bo privabila v svoj krog vse tiste domačine, ki jih ta šport navdušuje m pa tudi one. ki so prenehali z drugimi aktivnimi športi in so bili že dalj časa neaktivni. Danes šteje ta sekcija 10 članov, kar .je glede na intenzivnost nastopov sorazmerno res premalo kajti v bistvu nastopajo vedno eni in isti tekmovalci. Glede na to, da ie ba linanje v Bazovici priljubljena pa noga, ki sloni na solidnih organi ■/arijskih temeljih, si upam trditi da bo še naprej tako uspešno de lovala in pridobila v svojo sredo čimveč privržencev tega športa. M. Vnnor BOKS Umrl je Sanchez QUERETARO (Mehika) - Svetovni prvak v peresni kategoriji, Mehikanec Salvador Sanchez je umrl v prometni nesreči. Sanchez, ki je bil star 23 let, je bil eden izmed najboljših boksarjev na svetu. Pred dvema letoma je osvojil svetovni naslov z zmago nad Američanom Dannyjem Lopezom. Po osvojitvi naslova ga je uspešno branil devetkrat. Srebrna generacija iz Rio de Janeira Zgodovina velikih uspehov košarkarske reprezentance Jugoslavije v svetovnih arenah se začenja z Rio de Janeirom 19(3, ko se je predstavila v dvorani Ma-racazinho generacija, ki je osta la znamenita kot «srebrna generacija». Radivoje Korač m Ivo Daneu pa sta dokazala, da sodita med najboljše košarkarje na svetu. nPlavh so presenetili tudi ZDA, ko je Ivo Daneu dosegel koš v zadnjih sekundah, in Sovjetsko zvezo. Zanimivo je vsekakor, da je Italija prvikrat nastopila prav na svetovnem prvenstvu v Rio de Ja-neirv 1953, vendar je zasedla sedmo mesto. Aleksander Nikolič je v vlogi selektorja presenetil košarkarske strokovnjake, saj je zaigral s tremi centri v peterki kar je bila v letu 1963 še revolucionarna novost Ranko Žeravica je v Montevideu 1967 tdebutirah na svetovnih prvenstvih, prav *ako z velikim tjspehom, kajti pomlajena reprezentanca, v kateri je nastopil tudi devetnajstletni Kreši-mir čosič, je na razburljivem turnirju osvojila srebrno kolajno, čeprav ie doživela tri poraze (z ZDA, Urugvajem in SZ). To je bilo prvenstvo, na katerem je bil Ivo Daneu proglašen za najboljšega igralca. Italija je na svetovnem prvenstvu v Montevideu 1967 «zdrknila» na deveto mesto. Nekateri statistični podatki o svetovnih prvenstvih od Buenos Airesa 1950 do Montevidea 1967. JUGOSLAVIJA DESETA Buenos Aires (22. oktobra do 3. novembra 1950) KONČNI VRSTNI RED 1 Argentina. 2. ZDA, 3, čile, 4. Brazilija, 5. Egipt, 6. Franci- Djerdja, eden boljših »plavih* na svetovnem prvenstvu v Montevideu ja. 7. Peru, 8. Ekvador. 9 špa-niia, 10. Jugoslavija. Rezultati Jugoslavije: Peru 27 proti 33, Čile 24:40, Ekvador 40:45. Peru 43:46, Španija 0:2. Postava Jugoslavije: Amon. Blaškovič, Engler Demšar. Gec, Kalember, Loči, Novakovič Popovič, Radojčič, Sokolič in Stankovič TUDI KRISTANČIČ Rio de Janeiro (22. oktobra do 5. novembra 1954) KONČNI VRSTNI RED 1. ZDA. 2. Brazilija, 3. Filipini, 4. Francija, 5. Formoza, 6. Urugvaj, 7. Kanada, 8. Izrael, 9. Paragvaj, 10. Čiie, 11. Jugoslavija. 12. Peru. Rezultati Jugoslavije: Urugvaj 52:55. Francija 60‘67, Čile 62:70, Peru 86:84, Paragvaj 62:67 Postava Jugoslavije: Andrijaše-vič, Bjegojevič, Blagojevič, Blaškovič, čurčič, Engler, Gočič, Kristančič, Konjovič, Loči, Marjanovič, Miller. »AZZURRI* in «PLAVI» NISO NASTOPILI Santiago de Chile (16. do 31. januarja 1959) KONČNI VRSTNI RED 1. Brazilija, 2. ZDA, 3 Čile, 4. Formoza, 5. Portorico, 6 Sovjetska zveza, 7. Bolgarija, 8 Filipini. 9. Urugvaj. 10. Argentina, 11. Egipt, 12. Kanada 13. Mehika. JUGOSLAVIJI SREBRO ITALIJA LE SEDMA Rio de Janeiro (10. do 26. maja 1963) KONČNI VRSTNI RED 1. Brazilija, 2, Jugoslavija, 3. Sovjetska zveza, 4. ZDA, 5. Francija, 6. Portorico. 7. Itahja, 8. Argentina. 9. Mehika, 10. Urugvaj, 11. Kanada. 12. PPeru, 13. Japonska. Rezultati Italije: Argentina 91 proti 73, Mehika 90:92. ZDA 77:87, Brazilija 62:81, Jugoslavija 74:85, Francija 63:67, SZ 63:83, ZDA 73:101. Portorico 75:72. Postave Italije: Giomo, Pella-nera, Lombardi, Riminucci, Ce-scutti, Bertini. Vittori, Gatti, Mašini. Gavagnin, Vianello in Dal Pozzo. Rezultati Jugoslavije: Peru 84 proti 67, Japonska 95:63, Portorico 83:78. ZDA 75:73, Argentina 73:57, Italija 85:74, Brazilija 73:90, Francija 99:63, SZ 69:67. Postava Jugoslavije: Petričevič, Trajko Rajkovič, Kovačič, Gordič. Ražnjatovič, Eiselt, Daneu, Cvetkovič, Djurič, Djerdja. Miodrag Nikolič, Korač. DANEU ZOPET «SREBRN» aAZZURRU LE DEVEJI Montevideo (27. maja do 11. junija 1967) KONČNI VRSTNI REG 1. Sovjetska zveza. 2. Jugoslavija, 3. Brazilija, 4. ZDA, 5. Poljska: 6. Urugvaj, 7. Argentina, 8. Mehika, 9. Italija, 10. Peru, tl. Japonska. 12. Portorico. 13. Paragvaj. Rezultati Italije: ZDA 56 67, Jugoslavija 62:71, Mehika 60:78, Paragvaj 91:58, Japonska 74:57, Peru 68.48, Portorico 78:74, Mehika 62:63. Postava Italije: Bovone, Bufa-lini, Merlati, Pellanera. Lusmel-li, Fantin, Jessi, Lombardi, Re-calcati, Rundo. Villetti. Rezultati Jugoslavije: Mehika 86:72, Italija 71:62, ZDA 71:76, Poljska 82:78, Brazilija 87:84. ZDA 73:72, Urugvaj 72:73, Argentina 93:69, SZ 59:71. Postava Jugoslavije: Ražnjatovič, Djurič, Kovačič, Djerdja, Bassin. Skansi, čosič, Ratomir Tvrdič, Cvetkovič. Trajko Raiko-vič, Daneu, Korač. (Nadaljevanje sledi) ACO PASTERNJAK ŠD ZAR1A priredi 14.. 15. in 16. avgusta 1982 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK ^ATEK pregled ^»ZGODOVINE Saškega krasa STANKO FLEGO tio u011^110 odkrije človek še odpornejšo in bolj razsirje-HuV,ino-železo- To se je dogodilo verjetno nekje v za-?on tisočletja pred n.š. Vendar to odkritje ne privede iti QJ\e zamenjave brona z železom pri izdelovanju orodja 150 10"9- stoletja pred n.š. ostane bron še po-Vkna SUr°vina v metalurgiji. V kasnejših stoletjih prične v^no bolj pogosto uporabljati železo pri izdelpvanju ^radi -? orožia. Znanstveniki menijo, da ni do tega prišlo cl°veške izbire, ampak zato, ker je cin takrat začel Hol^ati. Morda se je to dogodilo zaradi prekinitve * v Namibiji (Dopisnik dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Medtem ko so se včeraj na sedežu OZN v New Volku sestale vse strani, ki sodelujejo pri reševanju namibijskega vprašanja, da bi se dogovorile o vzpostavitvi premirja, pa je Pretoria kategorično izjavila, da ta čas «ni govora o prekinitvi sovražnostih. Južnoafriške sile so namreč pred dne vi sprožile novo veliko invazijo na angolskem jugu, kjer trenutno potekajo srditi spopadi, v katerih naj bi bilo doslej že kakih 350 mrtvih. Kot je izjavil južnoafriški o-brambni minister, general Viljoen, so invazijske sile včeraj ubile v nekem oporišču gibanja SWAPO na angolskem jugu 113 borcev ter zajele velike količine različnega o-rožja, pred tem pa so objavili, da so ubili nad 200 gverilcev. Namibijsko osvobodilno gibanje SWAPO pa je sporočilo, da je sestrelilo južnoafriški helikopter «puma» ter ubilo 15 vojakov v njeni, prej pa je v napadu na neko obmejno vojaško postojanko ubilo 30 pripadnikov invazijskih sil. V Južni Afriki je slišati mnenje, da gre tokrat za «odločilne operacije čiščenja*. katerih cilj naj bi bil očitno ta. da pred vzpostavitvijo premirja v Namibiji strejo vojaško moč gibanja SWAPO in mu s tem preprečijo tudi pričakovano absolutno zmago na volitvah. Kot kaže, sodeluje v sedanji invaziji več tisoč južnoafriških vojakov. Pred dnevi pa je angolski zunanji minister Paulo Jorge Navedel, da vključujejo invazijske sile 40 oklepnikov. 30 helikopterjev in 60 bombnikov, kar so v Pretoriji demantirali Ni znano, kako globoko na angolski jug so invazijske sile ze prodrle, a med zadnjo veliko invazijo, lansko jesen, so sejale pusto šenje do 300 kilometrov severno od namibijske meje. Angolska vojska se je med zadnjo invazijo uspešno postavila po robu napadalcem, hkrati pa opozorila, da bo primorana zaprositi za pomoč prijateljske države. Ravno med zdajšnjo invazijo se v I.uandi mudi član CK KPS/, Jurij Hristoracinov. ki je že izjavil, da bo njegova dežela nudila pomoč StVAPO. do popolne osvoboditve Namibije. Do sedanjega vdora je prišlo ravno pred novim krogom pogajanj o namibijski neodvisnosti na sedežu OZN v Nevv Yorku. Na teh pogaja njih, ki se jih udeležujejo predstavniki zahodne »kontaktne skupine* prifrontnih držav z afriškega Juga, gibanja SWAPO in Južne Afrike, naj bi se dogovorili o vzpostavitvi premirja v Namibiji ter za četku priprav na splošne volitve. Toda predstavnik juknoafriške vlade Brand Furie je že izjavil, da v nobenem primeru 15. avgusta premirja ne bo in da ga najbrž ne bo niti 15. septembra, kot so poprej omenjali. Sedanja invazija je potemtakem že spodkopala možnost za začetek konkretnega uresničevanja načrta OZN in tudi v zahodnih prestolnicah, ki so poprej izra- žale tolikšni optimizem, je opaziti razočaranje. V afriških prestolnicah pa so vesti o p novni južnoafriški invaziji na angolskem jugu sprejeli z o-gorčenjem, saj se je pokazalo, da se je režnirn v Pretoriji znova zatekel k svoji stari taktiki zavlačevanja in izsiljevanja v razreševanju namibijskega vprašanja. Vodja S\V APO Sam Nu.joma je namreč pred dnevi, na tiskovni konferenci v Tri poliju. potrdil svojo pripravljenost, da v Ne\v Yorku podpiše s)>orazum o premirju, če ie tudi Južna Afrika za to. vendar je le-ta znova izpričala svojo nepopustljivost. Kot opozarjajo na črni celini, morajo zdaj vso odgovornost prevzeti zahodne države in tako imenovane «kontaktne skupine*, to je ZDA, Velika Britanija, Francija, ZR Nemčija in Kanada, ter izvesti učinkovit pritisk na Južno Afriko, da bo privolila v pogajanja brez Britanci prestregli argentinski ribiški čoln ob Falklandih LONDON — Britansko o-brambno ministrstvo je potrdilo vest, ki so jo objavili v Buenos Airesu, da so enote britanske vojne mornarice v četrtek prestregle in preusmerile argentinski ribiški čoln. ki se je nahajal na območju 150-miljske pomorske blokade o-krog Falklandskega otočja, ki je Britanci še niso preklicali, ker argentinske oblasti niso izdale formalnega sporočila o prekinitvi sovražnosti med državama. To je prvi incident, do katerega je prišlo po dejanskem koncu južnoatlantske vojne. Medtem pa je brazilska vlada dovolila nekemu britanskemu vojaškemu transportnemu letalu, da je pristalo na brazilskem vojaškem letališču, kjer so ga dobavili z gorivom. Tako v Londonu kot v Braziliji noudarlajo, da je šlo le za priložnostni pristanek, ki ni sad trajnega dogovora med državama. prizadeva na vse načine zagotoviti vlado marionetnih «notranjih strank* v Namibiji. To pa je očitno cilj sedanje invazije v Angoli. TIT DOBERŠEK Pri vseh črpalkah enaka pocenitev plinskega olja RIM — Zveza zakupnikov bencinskih črpalk je sporočila, da bodo tudi odslej cene petrolejskih proizvodov enake na vseh črpalkah in s tem demantirala vest, po kateri naj bi bilo od prihodnjega ponedeljka plinsko olje cenejše pri črpalkah dveh italijanskih družb. Plinsko olje za prevoz se bo pocenilo za 5 lir pri litru in bo stalo 530 lir, prav tako pa se bo za 5 lir pri litru pocenilo plinsko olje za kmetijske stroje (415 lir) ter za ribolov in malo pomorstvo (384 lir) in petrolej za kmetijske stroje (404 lire) ter za ribolov in majhno pomorstvo (374 lir). TOKIO — Močan potresni sunek je včeraj ob 13.34 po krajevnem času prizadel glavno mesto Japonske in povzročil mnogo strahu. Močne tresljaje so zabeležili še zlasti v visokih zgradbah, moč potresa pa je bila tolikšna, da so se sprožile avtomatske alarmne naprave in zaustavile ves železniški promet. Umrl igralec Henry Fonda NEW YORK - V 77. letu je včeraj umrl znani ameriški . ski igralec Henry Fonda. Ze , časa je bil bolan na srcu ta v' njih tednih se je njegovo zdrav* no stanje slabšalo iz dneva v Renry Fonda je nastopil v P'1 u no 70 filmih, ki jih je ameriško » činstvo sprejelo z velikan na. „u. njem. Bil je dolga leta ena nalP“J'| larnejših osebnosti v ZDA ®. ^ drugod po svetu. Njegovo zadnjo lo je film «On Gold Pound* (v Sl|j liji smo ga gledali z naslovom lago dorato*), za katerega Je ry Fonda prejel tudi Oscarja- PIŠA — Tragično je izgubil ljenje 70-letni kmet Ottorino . retti: hotel je pogasiti požar, “4^ zajel njegovo polje, a je Prl padel in umrl v plamenih. uporabe sile brez vnaprejšnjih pogojev. kakšen je tisti o umiku kubanskih sil iz Angole. Gibanje SWA PO je vtem izpričalo največjo mero pripravljenosti na dogovor in njegov predstavnik v OZN, Theo Ben Gurirab, je celo v telefonskem intervjuju za južnoafriški «Finan-cial mail», poudaril, da gibanje ne načrtuje nobenih prenagljenih akcij na ekonomskem področju, vključno z nacionalizacijami lastnine namibijskih belcev in tujcev. Ben Gurirab je tudi rekel, da si bo SVVAPO, ko bo na oblasti, prizadevalo za prijateljske stike z južnoafriško vlado. Toda režim v Pretorii se očitno še ni sprijaznil z možnostjo, da bo v Windhoeku na oblasti gibanje SWAPO. zato si ......................................................................................................................................................................«.......................................on......................mu.............i.m.mm mn............m....................................................................... - VESTI S TELEPRINTERJA Podgane v otroški bolnišnici Montezuma ne straši več CASTELLAMMARE Dl STABLA (Neapelj) — Ravnateljica bolnišnice v Castellammare di Stabia je prepovedala sprejemati druge otroke v pediatrični oddelek, ker so se v njem pojavile podgane. Oddelek bodo čez nekaj dni zaprli in ga podvrgli temeljiti deratizaciji. Pred dnevi so namreč odkrili podgano, ki se .je mirno sprehajala med zibelkami. Kaže, da se je podganja zalega zaredila v kleteh bolnišnice in v okoliških -zapuščenih vrtovih. Odslej bodo deratizacijo izvedli večkrat na leto. da bi preprečili, da bi se pojav obnovil. Tirolski prenapeteži spet na delu BOČEN — V Pustertalu, kjer je trenutno veliko število tujih in italijanskih turistov je spet zabeležiti val protiitalijanskega terorističnega vzdušja. V teku noči so namreč neznani nacionalisti preluknjali gume 28 avtomobilov z italijansko eviden čno tablico, v nekem mestecu pa so sneli izpred hotelov vse zastave razen avstrijskih. Zločinci zažgali dancing ASTI - Hud požar, ki so ga podtaknili neznanci je do tal uničil največjj plesni lokal v Piemontu ter povzročil poldrugo milijardo lir škode. Požar so podtaknili trije zločinci, ki so najprej polili z bencinom lokal in neposredno okolico ter ga nato zažgali. Istočasno so lastnika zvezali in ga držali • zvezanega v avtu. dokler ni bil lokal popolnoma uričen. Policija je mnenja, da gre za dejanje izsiljevalcev, ki so v prejšnjih mesecih večkrat zahtevali od lastnika večje vsote denarja. Septembra pomorske vaje NATO BRUSELJ - Pomorske sile NATO bodo imele od 1. septembra 25. izvedbo pomorskih manevrov, ki se jih bodo udeležile enote Italije, Grčije, Turčije, ZDA in Velike Britanije. Vojaške vaje bo vodil italijanski admiral Giuseppe Di Giovanni, poveljnik zavezniških pomorskih sil na Jugu. Namen vaj je seznaniti posadke s problemi pomorske vojne in s problemom oskrbe na morju. CHICAGO — Medicina bo kaj kmalu porazila »Montezumovo maščevanje* ali »popotnikovo dri-sko», bolezen, ki ponavadi prizadene potnike, ki potujejo po toplih predelih. Profesor Edgar Boede-cker je namreč sporočil, da so odkrili cepivo, s katero bodo porazili bakcil »escherichia coli*, ki je odgovorna za vse nevšečnosti, ki so jih deležni bolniki. Cepivo so že uspešno preskusili na kuncih. Dolar zgubil na vrednosti RIM — Ameriški dolar je včeraj zgubil na vrednosti v odnosu z italijansko liro pa tudi z osta limi evropskimi devizami. Dolar je včeraj kotiral v Italiji 1405 lir. se pravi tri lire manj kot dan prej. Devizno tržišče je bilo sploh dokaj umirjeno, vendar pa menijo izvedenci, da bo dolar v prihodnjih dneh spet pridobil na vrednosti. Ostale evropske devize v primerjavi z liro niso zabeležile bistvenih premikov. ZRN zahteva izročitev vojnega zločinca Barbieja LIMA — Bolivijske oblasti so sklenile odpreti sodni postopek, da bi ugotovile ali lahko pristanejo na zahodnonemško zahtevo po izročitvi Klausa Altmana Barbieja, nekdanjega gauleiterja v fran coskem mestu Lyonu, kjer je zakrivil smrt mno gih francoskih rodoljubov in Zidov. Nacist je v Boliviji že od leta 1950 in je eden voditeljev neke nacistične organizacije, ki se ukvarja s prekupče vanjem mamil in z organizacijo državnih udarov. Lani je Bolivija zavrnila francosko zahtevo po iz ročitvi zločinca, ki je v Boliviji zelo upoštevana osebnost, saj je bil pred kratkim gost v predsed niški palači ko je čestital predsedniku Vildosu ob izvolitvi. Lov na zločince v Manili MANILA — Filipinska policija je te dni v okvi ru borbe proti cestnim zločincem, ki jo je sprožil predsednik Marcos. ubila kar 22 oseb. Akcije se je udeležilo kakih 1000 oboroženih policajev, ki so patruljirali ulice z nalogo, da onesposobijo ban dite, ki se baje potepajo po filipinskem glavnem mestu. Opozicija pa trdi. da so policaji dobili na log, da streljajo na vse sumljive osebe. PILOTOVA PRISEBNOST PREPREČILA TRAGEDIJO Eksplozija na ameriškem «jumbu» NEW YORK — Izredni prisebnosti pilota se morajo zahvaliti pot niki boeinga 747 ameriške družbe Pan Am, v katerem ie predsinoč-njim eksplodirala bomba, ko je letel na višini približno 8.000 metrov. Letalo je letelo i.a progi Hong Kong Tokio - Honolulu. Do eksplozije ie prišlo malo pred pristan-kem v klavnem mestu Havajskih otokov Kot so kasneje ugotovili, je eksplodirala bomba pod sede iem nekega 16-letnega japonskega potnika v zadniem delu letala. Potnik je izgubil življenje, 15 oseb pa je bilo ranjenih. Baje ni nihče v smrtni nevarnosti. V trenutku eksplozije ie v ka pini upadel pritisk in letalo se je začelo hitro spuščati dokler pilot ni dosegel 2.000 metrov nadmorske višine, na kateri ie letel do pri Stanka v Honolulu ju To ie bilo nuino ootiebno, kaiti oa višini 8.000 metrov ni dovolj kisika in bi lahko redek zrak, pa tudi izreden mraz. nadvse škodljivo vplival na potnike, k! jih je bilo 270. Preiskava, ki so jo uvedli takoj po pristanku, ni še privedla do nobenih konkretnih rezultatov. Na sliki (telefoto AP): ameriški «jiinibo» po pristanku v Honoluluju. • «La Battana» (Nadaljevanje s 4. strani) čini — drugih jugoslovanskih avtorjev — hrvatsko srbskega in srbsko hrvatskega jezikovnega izraza, kakor tudi Makedoncev in nekaterih pripadnikov, albanske, turške in drugih manjšin v Jugoslaviji. Tudi z likovne plati se revija lepo predstavlja: lepo in pregled no je vsakokrat podano gradivo tudi s tehničnim pripomočkom, da namreč vsak prispevek ločuje od drugega barvno oblikovana stran, ki ponavlja likalni motiv s posameznih platnic. Na teh pa se že skozi dolgo vrsto številk vlečejo najrazličnejše upodobitve «batta-ne», se pravi tipičnega istrskega čolna, upodobitve, ki jih prispe vajo različni avtorji, predvsem predstavniki italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji in hrvaški likovniki, včasih pa tudi drugi, med katerimi smemo omeniti, da bo povezava med Italijani v Jugoslaviji in Italijani v Italiji še bolj poudarjena. Istrana Fulvia Monaia, ki je znal navezati in ohranjevati plodne stike tudi z likovniki na Slovenskem. Gotovo je na mestu iskrena želja, naj bi ta italijanska prisotnost v Battani bila še nadalje ta ko bogata in bi svojo nalogo najprej v korist italijanske skupnosti v Jugoslaviji, potem pa tudi kot povezovalni element med dvema kulturama opravljala obojim v korist PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji: NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJA Ljubljana — kioski DELO in VJESNIK Bled — Autocamp «ZAKA» — Autocamp «SOBEC» — kiosk DELO Casino — kiosk DELO pri Unionu — kiosk Tobak avtobusna postaja — kiosk DELO avtobusna postajo Bohinj • jezero — kiosk Turist, društva Bohinj Bohinj. Bistrica — kiosk DELO Rozman Opatila — kiosk VJESNIK Reka - kiosk VJESNIK Ptuj — kiosk VEČER (samo ob nedelja'1) Rog. Slatina — kiosk DELO. TTL Trafika Hotel Donat Zagreb — kiosk VJESNIK - Trg Republike NA PRIMORSKEM Divača — kiosk DELO Dutovlje — Market Kras Gorjansko — Market Kras II. Bistrica — kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9 — kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva 2° Komen — Market Preskrba Kostanjevica na Krasu — Market Živila ' Kozina — Trafika Babič Križ pri Tomaju — Trg, Sonc Lokev — Preskrba Postojna — kiosk DELO, Primorski tisk Sežana — kiosk OREL. Gorup M., Čuk M” Krajinger, Supermarket Kras Ajdovščina Bovec — kiosk DELO, kiosk Vidmar — knjigarna Mladin kn|iga, TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah) Branik — Market Dobrovo — kiosk DELO Miren — kiosk DELO Nova Gorica — kiosk DELO. Velikonja. Lah, Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market Solkan — bife Soča (samo ob nedel|ah) Šempeter — Brumat - Tobak — Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedeliuh) Ozeljan — T.P. Primorie Renče — kiosk Tobok Šempas — T.P. Primorie Tolmin — Knjigarna Mlad. knjiga kiosk Tobak Leban kiosk DELO, avtobusno postajo Bife - avtobusna postaja (samo ob nedeljah) Vrtojba — T.P. Primorje . Bife Jadran (samo ob nedeljo*1 — Gostilna Kotlar (samo ob nedeljo*1' Kobarid V ISTRI Ankaran — kiosk DELO Izola — kiosk Babič, DELO. Prim tisk Samopostrežno restavraciia (ob nedeljah) Koper — kiosk DELO, Prim. tisk P.T. Zusterna Piran — kiosk Cvetič, Filipčič (avtobusna postaja) Prim. tisk, Trafika Tobak Lucija — Primorski tisk Portorož — Knjigarna Prim. tisk Škofije — kiosk Barolin —