poiink in kratek cas
»«LüSS l.KYO
Zalozil Janez Grlontini.
Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani.
?§h'ir3tfc'wv'A
«S'C^r-ATjV’A/'Ar.A/'/V'A/ -
S L Q V E; RI S K |:
W
«W
PODUK IN KRATEK CAS
L A
18 5 1.	-
PEltVl TECAJ.
? EilUBMÄNL
Tjalokil Janex Griontini. tu
[93tyNJVJv'jVsf\rMArArxA/j\/wsr\/'MJ\rJv>rjjVLWWsM>A/'-JW2/5X(
I MS'
in hocem biti svojirn ljubim
sBumal bom po domaci dezeli, pa tudi v ptuje rad pogledal; obiskoval bom domaee eH^Fbozje pota, pa tudi ptujih zanemaril ne Käjjlkf&bom 5 govoril bom od domacih reci, pa tudi i^fod ptujih bom rad kej opominil; ozeral se j bom posebno na svete — bozje reci, pa tudi druzih navadnih vsakdanjih zadev zgresil, — pozabil ne bom.
Sei bom po navadi romarjev simtertje od hise do hise, od fare do fare, od mesta do mesta, povsod bom im ei oci, usesa in usta od-perte, povsod bom ogledoval, — poslusal, —-popraseval— in si vse zapomnil• potem pa, kot posten in pobozen romar Slovencam to povedal, razkazal in priporocil, kar sluzi Bogu v cast in hvalo, Slovencam pa v njih dusni in telesni prid, v njih casno sreco in vecno zvelicanje. — Po navadi romarjev, bom tudi se letos in v prihodnje
marsikako micno podobico svojim prijatlam pri-nesel. —
Popotvaje po svetu bom v svojo romarsko tovbico, jemal tvarino vsake vevste, in z nje Slovencam delil to, kav je potrebno, koristno in prijetno, kav jim bo v poduk in kvatek cas, -— poboznimu dubu pa ne nasproti.
Zelim dolgo dolgo ziveti, — nikdar umreti, zelim vsako leto popvijeti za romarsko palico in romati po svetu, romati po ljubi slovenski dezeli; — ce se pa vender zgodi, de me kterikrat kaka nevihta v tibi samoti pri domu zadevzuje in vas ktero leto ne obisem,	—
pvosim ne vzemite mi za zeld tacih zaderzkov; koj ko bo mogoce, se hocem zopet na pot po-dati, in kot pviden romar slovenski leto za letam vas ljube Slovence obiskovati.
Ker hocem biti pviden in posten romar. zaupam, de me bote z veseljem pod svojo stveho. in v svoje dvuzine spvejemali, zaupam, de me bote sami za ljubo imeli, pa tudi dvugim ko posteniga, pobozniga hisniga pvijatla blagovolne pviporocevali. — Pvidite mi tovej vsak po svojinr na pomoc, de bom zamogel cvevstvo vomati, in vam ljubim Slovencam leto za letam, — dolgo in dolgo Slovenski Romar ostati.
Prerokvanje za vsaki mesec.
MescaProsinca bo dovelj prosa —spoilnebja padajociga, na mernike se ga bo laliko nabralo; imenujejo ga, ker veliko klopoce, — pa malo zda: babje vseno.
Mesca Svecana bodo svece dober kup , se zastonj dobiti; bodo pa pri belim dnevu bolj , kot ponoci svetile: svece ledene.
Mesca Susca bo simtertje velika susa, in scer susa v kastah in kletih, al nar hujsi gorje tistimu, v kteriga arzetih bo susica.
Mesca Maliga travna bo trava vender le veci in veci prihajala in svojimu mescu ukljub — vender le krepko in visoko rastla; s tem mu bo prav ocitno njegovo laznjivo ime oponasavala.
Mesca Velikiga travna bo trava ze lepa in visoka, ali se visokejsi bo holla svoje glavice nosili, ter lepoto svojiga cvetja osabno razkazovati vesolnimu svetu; tode travica visoka ino osabna! zapomni si: „napuh je pred pad-cam,* in dolgo terpelo ne bo, de mahoma bodes ponizana pod ojstro koso.
Mesca Roznicveta bo v nasi dezeli rozna lepota v nar lepsimu cvetju, ali nar zlahnisi roze — „roze nebeskiga vertica na zemlji“ — bodo nektere zgubvale ze svojo cvcteco lepoto, bodo medlele —- vsahnele, ter suha bolehnost jih bo prerano zagrebla v cerno zemljo, namrec: jeticne. —
Mesca Maliga serpana nas mali, kmecki pratikar, po stari navadi — drugac govori in drugac kaze; govori mali serpan, — v podobi pa koso kaze; kosa je velik serp, tedaj ta mesec — mesec velkiga serpana.
8) Mesca Velkiga serpana kniecki pratikar v drugic ze svojo pomoto kaze. Na celu za-pise Velik serpan, v podobi pa njemu borni kmetic z uialim serpam zito zanje. Ljubi moji! bodimo pazljivi in glejmo, kako bo pratikar te pomote za drugo leto popravil?!
9) Mesca Kimovca bo kimovcov dovelj, ce ne drugod, vsaj v cerkvi; sicer jili bo pa tudi vse leto obilno tistib, ki vedno kimajo: ja, ja, akoravno v seren drugaci mislijo.
10) Mesca Kozoperska se bo huda vojska vnela, sakaj Kozopersk bo hotel Kozopersk biti, romar pa mu tega privolil ne bo, vsaj v svojini koledarji ne.
11) Mesec Listopad bo simtertje nepokornim otrokam sibopad; naj bi pa bil tudi za odra-sene malopridneze naravnost „cversti palco-p a d.“ —
12) Mesca Grudna bo merzlo in ledeno; vender bodo pa ta mesec na tergiii nar veci cuda viditi, namrec zlate jabelka, zlati lesniki in orehi, zlate brüske in cesplje ino veliko drugih pisanih, carastili, cudnili reci, clo papirnati Miklavzi, cesplasti dimnikarji in arovcasti par-keljni; — cez vse to bodo velike vrednosti pozlacene sibe ki bojo tacas v posebnim spostovanji; le skoda, de na-»je otroci in starsi preradi in prenaglo pozabijo! —
1,6(0 1857 bo navadno leto za letam 1856, in bo presto pno leto v leto 1858; sploh pa se senca ne, — proti dolgi, dolgi vecnosti.
J. L.
Dobe casov v letu 1857.
Od vstvarjenja svcta je pretcklo po judovski	stetvi	.	5618	let,
po splohni	dovzemi pa	5805	,,
ro vesoljuim potopu o casu Noeta........................4lt9	„
Od kar Rim stoji................................... 2601
Po Kristusovim rojstvu tece zdaj........................ 1857	„
Po Kristusovi smerti.................................... 1823	„
Po begu Mahomeda je..................................... 1272	„
Od vstanovljenja luteranske krivovere v letu 1517 na
Nemskim ..................................................340	,,
Od znajdbe popirja v I. 1240 je..........................617	„
>'	„ bukvostiskarnice v 1. 1440.............................................. 417	„
Od kar so s. Oce Pij IX. papez postali................... 11	„
Od nastopa vlade svitl. cesarja Franca Jozefa	I. .	.	9	,,
Doba praznikov.
IVedeljska cerka.....................................................D
Zlata stevka........................................................15
Epakta , all starost lune	na novo leto...........................IV
Med Bozicem in pepelnico je : 8 tednov in 5 dni.
Prestavni prazniki.
Septuagezima 8. svecana.
Seksagezima 15. svecana.
Kvinkvagezima 22. svecana.
Pepclnica 25. svecana.
Velikonoc 12. malotravna.
Vnebohod 21. vel. travna.
4 letni casi.
Pomlad sc zacne 20. susca ob 11. uri 18 m. zvecer.
Poletje se zacne 21. roznika ob 8. uri 5 m. zvecer.
•lesen se zacne 23. kimovca ob 10. uri 10 m. zjulrej.
Zima se zacne 21. grudna ob 3. uri 57 m. zjutrej.
Kvatri.
Pomladanski ali postni...........................4.	6.	7.	susca.
Poletni ali Binkostni............................3.	5.	6.	roznicveta.
Jesenski.........................................16.	18.	19.	kimovca.
Zimski ali Bozicni...............................16.	18.	19.	grudna.
Mraknjenja.
Eetos ne mrakne mesec nobenkrat, solnce pa samo dvakrat. Pervic mrakne solnce (popolnama) 25. susca zvecer. Se bo vidilo le v severni in srednji Ameriki in v vecidel Avslralije.
Drngo (obrockasto mraknjenje) bo 18. kimovca zjutrej. Se bo vidilo v Avstralii, nekoliko v severni Afriki, skorej po vsi Azii in severnojutrovi Evropi.
Binkosti 31. vel. travna.
S. Telo 11. roznika.
I. adventna nedelja 29. listop.
Po Binkostih do Adventa bo te-tej 25 nedclj.
Prepovedani dnevi,
ob klerik se ne smejo po ces. poslav ne iyre, ne plesi. ne druge ocitne sveseljevanja obhajali.
Pepelnica. — Mariino oznanjenje. — S. veliki teden in ve-likonoc. — Binkosti. — 8. Telo. — Rojstvo M. D. — Vsi svet-
niki. — 3 zadnji dnevi				A<
Za	zneske	do	20	fl
Cez	20	„	40	„
„	40	• „	70	
„	70		100	„
„	100	?>	200	„
	200		300	,,
„	300	„	400	„
	400	„	800	„
i)	800	„	1200	
	1200		1600	„
„	1600		2000	„
„	2000	„	2400	„
	2400	„	3200	
„	3200	,,	4000	„
	4000		4800	
	4800		5600	
„	5600	„	6400	„
	6400		7200	
	7200		8000	
Stempelj.
—-	fl.	3	kr.
—		6	„
—	1)	10	ii
—	»	15	ii
—	7-	30	ii
—	))	45	
1	71	—	,i
2	17	—	ii
3	11	—	71
4		—	
5	11	—	,1
6	11	—	1,
8		—	
10	„	—	
12	„	—	
14	„	—	
16	„	—	,,
18		—	„
20	71	—	„
Kar je cez 8000 II. je od vsacih 400 fl. en goldinar vec odrajtovati : zneski pod 400 fl. se pa pri tem za pol ne vzamejo.
Oven. Junec. Dvojcici. i-E R a k.
Znamnja nebesa.
«f1 Lev. Devica.
5*3 Telitnica, vaga. Skorpijon.
Znamnja lune.
Strelec. Divji kozel. Vodnar. L Ribe.
© Mlaj.
^ Zadnjikrajic.
@ Sip.
3 Pervi krajic.
Letos vladajoci planet je: Venera.
Rodopis avstrianske cesarske rodbine.
Cesar avstrianski. Franc Jozef Fervi, rojen na Du-naju 18. Avgusta 1830, je prevzel eesarstvo 2. Decembra 1848.
Ccsavica. Klizabeta (Evgenja, Amalia) . vojvodinja v Ba-varil, rojena v Posenhofen 24. Decembra 1837, porocena 24. Aprila 1854 na Diinaju.
1. Cesaricina Sofija Friderika Dorotea Marija Joxefa, rojena 5. Susca 1855.
2. Cesaricina Gisela, rojena 12. mal. serpana 1856.
Bratje Nj. Velicanstva cesavja.
1.	Nadoojvoda Ferdinand (Maksimilian Jozef) rojen y Scliön-hruuu 6. Julija 1832. — 2. Nadoojvoda Karl Ljudooik (Jozef Marija), rojen V Scbönbrunu 30. Julija 1833. — 3. Nadoojvoda Ijudovik (Jozef Anton Viktor), rojen na Dunaju 15. Maja 1842.
Starsi Nj. Velicanstva cesarja.
Franc Karl rojen na Dunaju 7. Decembra 1802, porocen na Dunaju 4. Novemhra 1824 z Zofijo (Frideriko Doroteo Vil-belmino), rojena v Monakovim 27. Januarja 1805.
Ocetovi bratje in sestve.
a) Ferdinand Pervi, rojen na Dunaju 19. Aprila 1793, je postal cesar 2. Marca 1835, se cesarslvu odpovedal 2. Decembra 1848, porocen po prokuracii v Turinu 12, Februarja 1831 z Marijo .Ino Karolino, hcerjo Viktorja Einanuela, kralja Sardin-skega , rojena 19. Septembra 1803.
b) Marija Klementina (Franciska Jozefa), gospa zvezdokriz-nega reda, roj. 1. Marca 1798, porocena v Scbönbrunu 28. Julija 1816 z Leopoldam (Jozefom J.inezom) kraljicem Sicilianskim, kraljicem Salevneäkim, roj. 2. Julija 1790, vdova od 10. Marca 1851.
c) Marija Ana (Franc. Terez. Juz. Med.), roj. 8. Junija 1804.
Predstavsi cesavjevi.
Franc Pervi (Jozef Karl), rojen v Florencu 12. Febr. 1768, je postal cesar 1. Marca 1792, umerl 2. Marca 1835.
Ceterta zarocenka : Karolina Avyusta, bei Maksimiliana Jozefa, kralja Bavarskiga, rojena 8. Febr. 1792, porocena po prokuracii v Monakovim 29. Oktobra 1816, vdova od 2. Marca 1835.
Predstrici sedanjega cesarja in njih mlajsi.
1.	Ferdinand (Joz. Jan. Kerst.), veliki vojvoda Toskanski, roj. 9. Maja 1769, umerl 18. Jim. 1824, porocen 19. Sept. 1790 z Ljudoviko (Ano Terezio), hcerjo rajnega Sicilianskcga kralja Ferdinand« 1., roj. 27. Jul. 1773, umerla 19. Sept. 1802 : v drugo 6. Maja 1821 z Marijo Ano, kraljicno Saksonsko, roj. 27. Apr. 1796. — Sin: Leopold II. (Jan. Joz. Franc Ferd, Karl), veliki vojvoda Toskanski, roj. 3. Okt. 1797, porocen z Marijo Ano, kraljicno Saksonsko, roj. 15. Nov. 1799, umerla 24. Marca 1832;
v (Irugo 7. Jun. 1833 z Marijo Antonijo, kviiljicno Siciliansko. —' Otroci: 1. Avgusta roj. 1. Apr. 1825, poroceno 15. Apr. 1844 r Leopoldam, kraljieem Bavarskim. roj. 12. Marca 1821. 2. Mary« Jzabela, roj. 21. Maja 1834, porocena 10. Apr. 1850 z DonFran-ciikam di Paolo, kraljieem Sieilianskim, rojen 13. Ave. 182*.
3.	Ferdinand, roj. 10. Jun. 1835. 4. Karl, roj. 30. Apr. 1839. 5. Marij* Ljudoviku, roj. 31. Okt. 1845. (i. Ljudovik, roj. 4. Okt. 1847.
II. Karl (Ljudovik Jan. Joz.), roj. 3. Sept. 1771, urnerl 30 Apr. 1847. Otroci: 1. Marija Tereaija, roj. 31. Jul. 1810, porocena 9. Jan. 1837 z Ferdinandam II., kraljem Sieilianskim.
2.	Albreht, roj. 3. Avg. 1817. porocen 1. Maja 1844 s Hildegard» Bavarsko, roj. 10. Jun. 1825.— Otroci: Marija Teretija, roj. 15. Jul. 1845. Matilda (Maks. Adelg.), roj. 25. Jan. 1849. — 3. Karl Ferdinand, roj. 20. Jul. 1818, porocen na Dunaju 18. Apf 1854 z nadvojvodinjo Elizubeto (Prancisko Marijo) , roj. 17. jaii. 1831. — 4. Marija Karolina, roj. 10. Sept. 1825, porocena < nadvojvodom Rajnerjem. roj. 11. Jan. 1827. — 5. Vilhelm, roj. 21. Apr. 1827.
III. Jozef (Ant. Jan.), roj. 9. Marca 1770, umerl 13. Ja» 1847; njegova vdova Marija Dorotea, kraljicna Virtemlierska, roj. 1. Nov. 1797, porocena 24. Avg. 1719. — Sin druzega za-kona: Stefan (Franc Viktor), roj. 14. Sept. 1817. — Otroci treljiga zakona: a) Elixabetu, roj. 17. Jan. 1831; v drugo porocena 18. Apr. 1854 z nadvojvodom Karlam Ferdinandam. b) Josef, roj. 2. Marca 1833. c) Marija, roj. 23. Avg. 1836; porocena v Bruselu 22. Avg. 1853 s kraljieem Leopoldam (Ljudovi-kam Filipam), vojvodam Brabanskim, roj. 9. Apr. 1835.
IV. Ja net- Kerstnik, roj. 20. Jan. 1782.
V. Hajner (Joz. Jan.), roj. 39. Sept. 1783 , umerl lg. ja». 1853, porocen 28. Maja 1820 z Marijo Elisabeto, krnljicno S&-vojo-Karinjansko, roj. 13. Apr. 1800. Otroci: 1. Adelhajda (Frau-ciska Marija), roj. 3. Jun. 1822, porocena 12. Apr. 1842 z Viktorjam Emanuelam, kraljem Sardinskim, roj. 4. Marca 1820-
2.	Leopold, roj. 6. Jun. 1823. 3. Ernst, roj. 8. Avg. 1824. 4-Sigmund, roj. 7. Jan. 1826. 5. Hajner, roj. 11. Jan. 1827, porocen 21. Febr. 1852 z Marijo (Karolino), heerjo nadvojvoda KaroUh roj. 10. Sept. 1825. 6. Henrik Anton, roj. 9. Maja 1828.
VI. Ljudovik (Joz. Ant.), roj. 13. Dec. 1784.
Mlajsi nadvojvoda Ferdinanda, Estenskega vla-dajoeega kolena, bvata cesarjevega preddeda.
Franc, V., vojvoda Modenski, roj. 1. Jun. 1819, porocen 30 Marca 1842, z Adelgundo , kraljicno Bavarsko.
Marija Teresia, roj. 14. Jul. 1817. porocena 7. Nov. 1846. z Henrikam, grofam Chambordskim , roj. 29. Sept. 1820.
Marija Heatrika, roj. 13. Febr. 1824, porocena 6. Febr. 1847 z Hon Joanam, kraljieem Spanjskim. roj. 15. Maja 1822
Maksimilian, veliki mojster nemskega reda. roj. 14. Jul. 1782.
Dari in teden		G o d o v i	CD	Sprendn lune
Cetertik	1	Novo leto		Dolg. rineva 8 u. 56m.
Petik	2	Makari, pusavnik.	xYb»	Solnce izh.o.7u.5‘2m.
Sabota	3	Genovefa, devica		zah. paob 4. u. 15m.
Po novim letu. Ko je bil Ilerodei umerl. Mat. 2.
Nedelja	4	D TU, skof		
Pondel.	5	Telesfor, papez		
Torik	6	Sv. 3 Kralji		3
Sreda	7	Nicat, skof		3. dan 1. ur 3. m.
Getertik	8	Severin, opat		popoldne.
Petik	9	Julian, mucenec	-E	
Sabota	10	Nikanor, diakon		
I. po sv. 3 Kraljih. Ko je bil Jeans			12	let star. Luk. 2.
Nedelja	11	1)1 tiigin, papez muc.		
Pondel.	12	Ernest, opat	E	
Torik	13	Hilari, skof, ucenik		G
Sreda	14	Bogomir, spoznov.	%■	10. d. 9. II. 56. m.
Cetertik	15	Paul, pervi pusavnik	*	zjutrej.
Petik	16	Marcel, papez, muc.	sh	
Sabota	17	Anton, pusavnik	sh	
II. po	sv. 3 Kraljih. Od xenitnine v		Kani Galileji. Jan, 2.	
Nedelja	18	D 2 Ime JEZUS		
Pondel.	19	Kanut, kralj	M	
Torik	20	Bostjan, mucenec	M	c
Sreda	21	Neza, devica, muc.	&	18. d. 4. u. 40. m.
Cetertik	22	Vincenci, mucenec	&	zjutrej.
Petik	23	D. Marije poroka	#■	
Sabota	24	Timotej, skof, muc.		
111. po sv. 3 Kralj. Jexus oxdravi gobovigu			in hlapca stotnik. Mat. 8.	
Nedelja	25	I) 3 Paula spreobern.		
Pondel.	26	Polikarp, skof, muc.		
Torik	27	JanezKrizost, skof,uc.	fk	©
Sreda	28	Pavlin, patriarh Ogi.	■«*►<	26. d. 0. u. 15. m.
Cetertik	29	Franc Salezi, skof	xab-	zjutrej.
Petik	30	Martina, devica, muc.		
Sabota	31	Peter Nolask, spozn.	ipf	
Dan in teden		G o d o v i	et	Spremin lune
IV. ned. po sv. 3 Kraljih. Od viharja na morji. Mat. 8.				
Nedelja	1	D 4 ignaci, skof, muc.	iiFf*	Dolg. dneva 9u. 56m.
Pondel.	2	Svecnica		Solnee izhaja ob 7 u.
Torik	3	Blaz, skof, mucenec		zaliaja ob 4 u. 57 m.
Sreda	4	Andrej Korzin, skof		3
Cetertik	5	Agata, devica, muc.	-K	
Petik	6	Rotija , devica, muc.		1. d. 9. ur 10. m.
Sabota	7	Romuald, opat		zvecer.
Septuagezima. Od delovcov v vinotjradu. Mat. SO.				
Nedelja	8	D Jancz iz Mate		
Pondel.	9	Apolonia, dev. muc.		
Torik	10	Skolastika, devica Sedem sluzabn. M. D.		©
Sreda	11			9. d. 0. u. 42. m.
Cetertik	12	Evlalija, devica, muc.	sh	zjutrej.
Petik	13	Katarina Rici, devica	sh	
Sabota	14	Valentin, masnik, muc.		
Scksagezima. Od sejavca in semena. Luk. 8.
Nedelja	15	D Faustin in Jovita	HE	
Pondel.	16	Juliana, devica, muc. Silvin, skof	HE	e
Torik	17			
Sreda	18	Prepedigna, mucen.		17. d. 3. ur 9. m.
Cetertik	19	Konrad, pusavnik	<£'	zjutrej.
Petik	20	Evheri, skof	&	
Sabota	21	Eleonora, kraljica		
Kvinkvagezima. Od slepiija polet) pota. Luk. 18.
Nedelja	22	DSv. Petra stol	*4.
Pondel.	23	Marjeta iz Kortone	Ä
Torik	24	Matija, apostelj	>«*
Sreda	25	Pepelnica	
Cetertik	26	Valburga, devica	ifFf
Petik	27	Aleksander, skof	
Sabota	28	Roman, opat	
24 d. 13. ur 24. m. o poldne.
Dan in teden		G o d o v i	Ct	Spremin lune
I ned.		v postn. Jesus se je jioslil 40 dni. Mat. 4.		
Nedelja Pondel. Torik Sreda Ceterlik Petik Sabota	1 2 3 4 5 6 7	D 1 Albin, skof Simplici, papez Kunigunda, cesarica 4 Kazimir Kvatri Albert, km et Y Veronika, dekla !- Tornaz Akvin, ucen.	w 4e	Dolg. dn. 10 ur 56 m. Solnce izh. ob 6 ur zah. pa ob 5 ur 41 m. 3 3. d. 5. ur 20. m. zjutrej.
D. ned. postn.		Kvat. Jexus se je .spremenil na		gori Tabor. Mat. 17.
Melja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	8 9 10 11 12 13 14	D 2 Janez od Boga Ciril in Metodi, skofa 40 mucencov Herakli, mucenec Gregor, papez, ucen. Modesta, devica Matilda, kraljica	E 4' i-' sh sh HK	® ■ 10. d. 5. ur 7. m. zvecer.
111. ned. \	postn. Brez imena. Jesus hudica isiene. Luk. 11.			
Nedelja Pondel. Torik Sreda Öetertik Petik Sabota	15 16 17 18 19 20 21	D 3 Seren, mucenec Hilari, Ogi. skof, muc. .ledert, devica Eduard, kralj, sredp. Jozef, zenin M. 11. Joahim, oceMarije D. Benedikt, opat	HE HK #• & ,*X	c 18. d. 9. u. 53.m. zvecer.
IV. ned. v postn. Sredopostna. Jesus nasiti 5000 mos. Jan. 6.				
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	22 23 24 25 26 27 28	D 4 Bazili, masnik, m. Evstasi, opat Gabriel, nadangelj Oznanjenje D. Marije Emanuel, skof Rupert, skof Guntram, kralj	Ä >-äS> «Ö»-: Ifpsp Ipsf	© 25. d. l i.u. 18. m. zvecer. Solnce mrakne popol-noma, nevidno.
ned. Tiha. Judje hocejo Jezusu kamnjati. Jan. 8.
-Vedelja 29 D 5 Evstazi, mucenec ^ Pondel. 30 Kvirin, mucenec ^ Torik 31 Balbina, devica fji
Dan in teden		G o d o v i	Ct	Spremin lunc
Sreda	1	Valerik, opat	-E	Dolg. dn. 12 u. 47 m.
Cetertik	2	Franc iz Vavlc. spozti.	•E'	Soln. izh. o. 5 u.41m.
Petik	3	Marija 7 zalost		zahaja ob (> uri 28 m. D
Sabota	4	Izidor, skof		I. d. 2 u. 23 m. popol.
Cvetna ned. Jesus jesili v Jerusalem. Mat. 31.
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	5 6 7 8 9 10 11	1)6 Vincenci Fereri Sikst, papez, muc. Hcgezip, spoznov. Dionizi, skof V. cetertik Maria KI. V. petik. Apoloni, m. V. sabota. Leon, pap.	Sv‘ zh HC HC	9. d. 10. ur. 18. m. zjutrej.
Velika		ned. Jesus je od smerti vstal. Mark. 16.		
	12	I) Velikonoc		
Poiidel.	13	Veli Just.	#'	
Torik	14	Lidvina, devica	#•	
Sreda	15	Anastazia, mucenica		17. d. 12.n.49. m.
Cetertik	16	Helena, cesarica		o poldne.
Petik	17	Hermogen, mucenec		
Sabota	18	Benedikt, pastir	Ä	
I. ned.		po Veliki noci. „ü/ir vum bodi.u Jan. 30.		
Nedelja	19	I) 1 Bela nedel Drago	Ä	
Pondel.	20	Foka, vertnar, muc.		
Torik	21	Anzelm, skof		©
Sreda	22	Soter in Kaji, sk. m.		24. d. 8. ur 4. m.
Cetertik	23	Adalbert, skof	t&?	zjutrej.
Petik	24	Juri, mucenec		
Sabota	25	Marka, evangelist		
11. ned. po Veliki noci. Dober faslir. Jan. 10.
Nedelja	26	I) 2 Klet, papez, muc.		
Pondel.	27	Peregrin, spoz.		
Torik	28	Vital, mucenec		
Sreda	29	Peter, mucenec		
Cetertik	30	Katarina Sienska, dev.		
tra'i en	jma	31	dni
Dan in teden		G o d o v i	Cl| Spremin lune	
Petik Sabota	1 2	Filip in Jakob, apost. Atanazi, skof, ucenik		Dlg. d. 14 u. 27 m.
III. ned. po Veliki noci. Se malo in me			ne bote vidili. Jan. 16,	
XMUIClja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	3 4 5 6 7 8 9	Flnr,#nnajden-’eS-kri*a ’ mucenec Pij, papez Janez Damazcan Stanislav, skof, muc. Prikazen s. Miliela Gregor Naz., skof	& £*1 ?2	Sol. iz. o. 4. u. 44. m. zahoja 7 ur 11 m. 3 1. d. 1. ur 7. m. zjutrej.
IV. ned. poVel. noci. Grem k njemu, 1			i me	je poslal. Jan. 16,
«eaeya Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	10 11 12 13 14 15 16	Ufi Izidor, kniet Mamert, skof Pankraci, mucenec Servaci, skof Bonifaci, muc. Goth. Zolia, vdova Janez Nep., mucenec	&■ & #• Ä Ä	'S 9. dan 3. ur 0. m. zjutrej.
V. ned. poVel. noci. Kar bote v mojim imenu prosili. Jan. 16.				
nedelja Pondel. Torik Sreda Uetertik Petik Sabota	17 18 19 20 21 22 23	Jost, opat Venanci, muc. ) a e Peter Gelestin ! :S -o ^belfo^uio’j'czu5if?v' Sinezi, mucenec Gothard, skof	"Sx XL. -sx	c 17. d. 0. ur 0. m. zjutrej.
VI. »ed. po Veliki noci. Kadar pride ucenik. Jan. 15.
^fedelja 24| ^ 'Gregor VII., papJ |4 Pondel. 25 Urban, papez, muc.
Torik 26 Filip Neri, masnik HK Sreda 27 Janes, papez, muc. HF
rw—1:1. 00	zi_ - £	2.
23. d.S.ur 37. m. popoldne
3
30. d. 2 ur 1 m popoldne
26 r ilip Neri, mas
27 Janes, papez,
28 Vilhelm, skof
29 Maksim, Eni. sl
Sreda
Cetertik
Vilhelm, skof
29 Maksim, Eni. skof, m.
30 Ferdinand, kralj
■ * • V j-v., I r» r» .. .. . I	II...	...	^	I-	I	_	1
Sabota
Binkostna ned. Ako me kdo ljubi. Jan. 14.
~Vedeija|3i[ l) »mkostna nedelja
Dan in teden
G 0 d 0 V i
C:t Spremin lune
Pondel.	1
Torik	9
Sreda	3
Cetertik	4
Petik	5
Sabota	6
Binkostni ponedeljk Erazem, skof, muc. j Klotilda Kvatri Kvirin, skof Sisc., m. -j- Bonifaci, skof ■7 Bertrand, OgI.patf.
sh
SE
4E
Sol. ish. ob 4 u 5 m. zah. ob 7 ur 50 m.
I. ned. po Bink. ßodite usmiljeni. Luk. 0.
Xedelia Pondel.	7 8	D 1 Presveta Trojica Medard, skof		
Torik	9	Primiz in Felician, m.		©
Sreda	10	Marjeta, kraljica		7. d. 6. ur 12. m.
Cetertik	11	Presveto Resnje Telo		zvecer.
Petik	12	JanezFakundo, spoz.		
Sabota	13	Anton Paduan, spoz.		
II. ned. po Bink. Od velike vecerje. Luk. 14.
Xedelia	14	D 3 Bazili, skof,ucen.	■<&r<	
Pondel.	15	Vid, mucenec		
Torik	16	Beno, skof		e
Sreda	17	Bajner, spoz.		15. d. 8. ur 0. m.
Cetertik	18	Marca in Marcelin, m.	t&p	zjutrej.
Petik	19	Serce Jezusovo	atj6	
Sabota	20	Gervazi in Protazi, m.		
III. ned. po Bink. Od s-gubtjene occe. Luk. 15.
Xedelia	21	D 3 Alojzi, spoz.		
Pondel.	22	Abaei, mucenec	-E	
Torik	23	Febronia, devica	HE	G
Sreda	24	Itojstvo Janeza Erst.	E	21.d. lO.u. 53.m.
Cetertik	25	Prosper, skof		zvecer.
Petik	26	Janez in Paul, muc.	4.°	
Sabota	27	Ladislaj,kr., Hema, d.		
IV.		ned. po Bink. Od ribjiga vlaka. Luk. 5.		
Nedeija	28! l) 4 Leon, papez		$■'	3
Pondel.	29	Peter in Paul, apost	h	39. d. 5. ur 9. m.
Torik	301 S. Paula spomin			zjutrej.
Dan in teden		G o d o v i	et	Spremin lune
Sreda Cetertik Petik Sabota	1 2 3 4	Aron, duhoven, Marije 0. obiskanje Niceta, Oglejski skof Ulrih (Urh) skof		Dolgost dneva 15 ur. Sol. izh. ob 4 u. 3 m. zah. ob 8 ur 3 m.
V. u	ed.	po Bink. Oil farissejske pravienosti. Mut. .5.		
Pondel.
Torik
Sreda
Cetertik
Petik
Sabota
0 5 Filomena, dev.,m. Godoleva, zak. zena Vilibald, skof Elizabeta, kraljica Analolia, mucenica Amalia, devica Feliks in Fortunat, m.
&
7. d. 7. ur 33. m. zjutrej.
VI. netl. po ßiuk. Jessus nasiti 4000 moi. Mark. 8.
Nedelia	12	D 6 Mohor inFort.O.m		
Pondel.	13	Anaklet, papez, raue.		
Torik	14	Bonaventura, skof	lfS5^	c
Sreda	15	Henrik, cesar	iW*	14. d. 1 u. 46 m. popoldne.
Cetertik Petik	16 17	Maria D. iz Karra ela Ales, spoznovavec	-ipf*	
Sabota	18	Friderik(Miroslav),sk.m.		
Nedelia
Pondel.
Torik
Sreda
Cetertik
Petik
Sabota
VII. ned. po Bink.
19
20 21 22
23
24
25
Od laknjivih prerokov. Mat.
I) 7 Vincenci Pavl. Elia, prerok. Marjeta Hieronim Emiljan Marija Magdalena Apolinär, skof, raue. Kristina, devica, raue. Jakob V., apostelj
-K
i-*
21. d. 7. ur 2. m.
zjutrej.
Nedelia Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik
A III. »ed. po Bink. Od krivieniga hiiniha. Luk. 16.
0 8 Ana, mati Marije Pantaleon, mucenec Inocenci, papez Maria, devica Abdon in Senen, m. 31 Ignaci Lojolan, spoz.
26
27
28
29
30
sh
sh
%
T
28.	d. 10. u. 3. m. zvecer.
Dan in teden		G o d o v i	c>	Spremin lune
Sabota |	l|Petra ketine		1	
IX. ned. po Sink. Od rwsdjanja Jeruxalema. Luk. 19.				
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	2 3 4 5 6 7 8	J *1 Porciunk. Alf. L. Znajd. trupla s. Stef. Dominik, spoz. Maria sneznica Spremenjenje Jezus. Donat, skof, muc. Ciriak, mucenec	.a, Ä xaa»- >^a»	Dolx. dneva 15 ur Izhod ob 4 ur 35 m. Zahod ob 7 ur 35 m. © 5. d. 7. ur 15. m. zvecer.
X. ned		po Hink. Od fariiseja in colnarja. Luk. HS.		
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	9 10 11 12 13 14 15	D 10 Roman, muc. Lovrenc, mucenec Suzana, mucenica Klara, devica Hipolit, mucenec Evzebi, spozn. Veliki Smarin		c 12. d. 6. ur 31. m. zvecer.
XI		ned. po Hink. Od gluhomutca.		Mark. T.
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	16 17 18 19 20 21 22	D 11 Rok, spoz. Liberal, opat Helena, cesarica Ludovik, skof Bernard, opat Joana Franciska Filibert, mucenec	-E 'fr fr A	O 19. d. 5.ur 15. m. zvecer.
XU.		ned. po ßink. Od Samariana.		Luk. 10.
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	23 24 25 26 27 28 29	D 12 Filip Benici Jernej, apostelj Ludevik, kralj Cefirin, papez, muc. JozefKalasanc, spoz. Avgustin, skof, ucen Janeza obglavljenje	A A 4E 4E O' 4t'’ 4?	3 27. d. 3.ur 54. m. popoldne.
XIII ned. po Hink. Od 10 gobovi!				. Luk. IT.
Nedelja
Pondei.
Roza, devica
Dan in teden		G o d o v i	C‘	Spremin lune
Torik	1	Tilen, opat	Ä	
Sreda	2	Stefan, kralj	Ä	Dolg. dn. 13 ur 55 m.
Cetertik	3	Evfemija, Ogi. dev., m.		Solnce izliaja ob 5 u.
Petik	4	Rozalia, dev.	<cx	17 m. zah. 6 >ir 42 m.
Sabota	5	Lovrenc Just., skof	X»-	
Nedelja
Pondel.
Torik
Sreda
Cetertik
Petik
Sabota
XIV. ned. ]jo Bink. Od ßoije previdnosti. Mat. 6
Donacian, skol " devica
Regina
VIali Smariii i Korbinian, skof
nwr
Nikolavz Tolentin Prot in Hiacint, m.
1. I U L III JLA I tl Vl II V i
Gvidon, meznar
4. d. 5. ur 57. m. zjutrej.
ned. ))o Bink. Od mladenca v Najmu. Luk. 7.
Nedelja
Pondel.
Torik
Sreda
Cetertik
Petik
Sabota
13P
14
15
16
17
18 19
15 Inie Marira Poviksanja s. kriza Nikomed, mucenec j Ljudmila Rv.. r. Hildegarda, devica Jozef Kupertin j Januari, skof, muc.
'S#
i-
10. d. 11. u. 40.m. zvecer.
XVI. po Bink. Od vodenicniga. Luk. 14.
Nedelja	20	j 16 Evstahi, muc.	sh	G
Pondel.	21	Matevz, apost. in ev.		
Torik	22	Mavrici, mucenec		18. d. 6.ur 23. m.
Sreda	23	Tekla, devica, muc. Gerhard, skof Rupert, skof		zjutrej. Solnce
Cetertik	24		&'	mrakne nekoliko
Petik	25		£•	vidama.
Sabota	26	Ciprian in Justina, m.		
XVII ned. po Bink. Od nar veci zapovedi. Mat. 22.
Nedelja
Pondel.
Torik
Sreda
3 17 Kozma in Dam. Venceslav, kralj, muc. Mihael, nadangelj
Sj.;
Hieronim, ck. ucenik
3
26.	d. 9. u. 49. m. zjutrej.
Dan in teden		G o d o v i	et	Spremin lune
Cetertik Petik Sabota	1 2 3	Itemigi, skof Leodegar, skof Kandid, muc.	-Ör< Pf	Doig. dn. 11 uv 41 m. zhaja ob 5 uri 59 m. zahaja ob 5 ur 40 m.
XVUl.		ned. po Link. Od mertvoudniga. Mat. 9.		
ÄÄ* Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	4 5 6 7 8 9 10	D18 Rozenjir. nedelja Pia ei d, muc. Bruno, spozn. Justina, devica Brigita, udova Dionizi,skof, mucenec Franc Borgia, masnik	tpf	@ 3. d. 3. ur 58. m. popoldne.
XIX.	ned. |)° Bink. Od kraljeve feminine. Mat. 32.			
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	11 12 13 14 15 16 17	D 19 Nikazi, skof Maksimilian, skof, m. Koloman, mucenik Kalist, papez, muc. Terezia, devica Gol, opat, Hedviga, udova	is- *- ’sh	c 10. d. 6. ur 43. m. zjutrej.
XX.		ned. po Birik. Od kraljeviga shia. »Jan. 4.		
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	18 19 20 21 22 23 24	D20 iegnanie cerkva Peter Alkanfarski Felician, skof Ursula, dev. muc. Kordula, dev. muc. Janez Kapistran Rafael, nadangelj	KM % CM £r	@ 17. d. 10. u.28. m. zvecer.
XXI.		ned. po Bink. Od 10000	talentov. Mut. 18.	
Nedelja Pondel. Torik Sreda Cetertik Petik Sabota	25 26 27 28 28 3C 31	1) 2t Krizant in Daria Evarist, papez, muc. Frumenci, skof, muc. Simon in Juda , apost Narcis, skof Klavdi, mucenec Volbenk, skof	Ä xa> "SX Xb- -ÄX	3 26. d. 2. u. 55. m zjutrej.
Dan in teden		G o d o v i	et	Spremin lune
XXII. ned. po Bink. Ali SR sine cesarju			däcja dajati ? Mat. 22.	
Xedelja	1	D 22 Vsi Svetniki		Dolg. dn. 9 ur 55 m.
Pondel.	2	Spomin vernili (Ins		izhaja ob 0 ur 46 m.
Torik	3	Just, Terzaski muc.		zabaja ob 4 ur 41 m.
Sreda	4	Karol Boromej, skof		G
Cetertik	5	Caharia j visji duhov.		
Petik	6	Lenard, spozn.		2. d. 1. ur 47. m.
Sabota	7	Engelbert, skof		zjutrej.
XXIII	ned	po Bink. Jexus obtidi mertvo		deklico. Mat. 9.
Nedelja	8	U 23 Zahvaljna nedelj.		
Pondel.	9	Teodor, muc.		
Torik	10	Andrej Avelinski	i.	c
Sreda	11	Martin, skof	*	8. d. 5. ur 4. m.
Ceterlik	12	Martin, papez, muc.		zvecer.
Petik	13	Brikci, skof	A	
Sabota	14	Homobon, tergovec	sh	
	XXIV. ned. po Bink. Od stotnika			Mat. 8.
Nedelja	15	D 24 Leopold, vojv.		
Pondel.	16	Otmar, opat		
Torik	17	Gregor, skof, cudodel.	#	®
Sreda	18	Roman in Barula, muc.	4?	16 d. 4. ur 44. m.
Cetertik	19	Elizabeta, kraljica	fr	zvecer.
Petik	20	Feliks Val., spoz.		
Sabota	21	Mari je D. darovanje		
XXV. ned. po Bink. Poslednja.			Od sodbe. Mat. 24.	
Nedelja	22	1) 25 Cecilia, dev., m.	A	
Pondel.	23	Kiemen, papez, muc.		
Torik	24	Krizogon, Ogi. muc.		Q)
Sreda	25	Katarina, dev. muc.	XL.	24. d. 6. ur22. m.
Cetertik	26	Viktorin, Ptujski skof	XL»	zvecer.
Petik	27	Virgili, Solnogr. skof		
Sabota	28	Papinian, skof, muc.		
I. Adventna ned. Od sodbe. Luk. 21.
Nedelj» 29	'	Salurnin, muc. ^
Pondel. 30 Andrej , apostelj	^
Dan in tcden
G O (I 0 V i
Ct Spremin lune
Torik
Sreda
Cetertik
Petik
Sabota
Eligi (ElOp , skof J ff ! D,,lg. dn. 8 ur 27 m.
Hromaci, Ogi. skof ff Franc Ksaveri	i«-8g
Barbara, dev., »nie. >»W Peter Krizolog, skofi<jgff
Izhajaob 7 ur28m. z.ihaja 4 nr 8 m.
© 1. dan 11. ur 47. m. popoldne.
II.	Adventna ncd. Janess v jeci. Mat. 11.
Kedelja
Pondel.
Torik
Sreda
Cetertik
Petik
Sabota
D2 Miklavz, skof
Ambroz, skof, uc. cisto spoc. D. Marije Levkadia, dev., m. Slelhiad, skof T Bamaz. skof -{- Maksenci, muc.
*
iz-
sh
sh,
C
8. d. 7. ur 27. m.
zjutrej.
III.	Adventna ned. Pricevanje Jane&a. Jan. 1.
Nedelja
Pondel.
Torik
Sreda
Cetertik
Petik
Sabota
D 3 Lucia, dev. muc. Spiridion, skof Irenej, muc.
Evzebi, skof Kval. Lazar
Avksenci, skof Pavlil, muc.
#'
&
&
16. d. 11. u. 5. m. o poldne.
IV. Adventna ned. V 15 letu eesarja Tiberja. Luk. 3.
20	D 4 Amon, muc.	
21	Tomaz, apostelj	
22	Uemetri, muc.	X56-
23	4- Servul, berac	xab-
24	-j- Adam in Eva	
25	llöjstvo Jezusovo	
26	s. Stefan, pervi muc.	np?
Nedelja
Pondel.
Torik
Sreda
Cetertik
Petik
Sabota
T
24. d. 7. ur 26.m. zjutrej
Medhozicna. Simon in Ana v tempeljnu. Luk. 2.
Nedelja	27	1) Janez, apostelj	HP?	
Pondel.	28	Nedolzni otroci		G
Torik	29	Tomaz, skof, muc. Nicefor, muc.		30.d. 10. u. 23,m
Sreda	30			zvecer.
Cetertik	31	Silvester, papez		
e j m i.
(Ako bi kak sejm ntegnil na nedeljo pasti ali na zapovedan praznik, bo pa pervi dan po ncdelji ali po prazniku.)
Na Ikrajnsklm.
V Histrici (Premskim kantonu), v pondeljik po s. Jurji in po s. Martinu.
V Bistrici v Bohinju, na kresni in 8. Miklavza dau.
V Bistrici (Trebinskim kantonu) na dan s. ttoka in pond. pred 8. Lukezem.
Na Bitnjah v Boliinji, na s. Ane dan.
V Buckij 24. svecana, na s. Marka dan, v pond. pred kresam, v pond. pred s. Mihclam in na s. Martina dan.
V Bruniku, na dan Mar. Dev. 7 zal. in 13. roznika.
V Doberncah, 21. ,». travna, 4. v. travna in 7. m. serp.
V Dernovim (pri Kerskim), 2. susca, 24. roznika in
29.	kimovca.
Na Dobrovi, 14. svec., v pond. po cvetni nedelji in 29. vel. serp.
V Boljih, na s. Bostjana dan, v pond. po tretji nedelji po veliki noci, v pond. pred s. Lovrencam in na s. Mi-hela dan ; 23. listop. v Mojstrani.
Pri Fori (spodnji Idrii), 3. vel. travna in pond. po pervi nedelji mesca oktobra.
Pri s. Gothardu (Bcrds. kant.), na cvetni petck, na s. Gotharda, s. Urbana in na dan obiskanja Marije Dev.
V Gocah (pri Ipavi), 30. listop.
V Grahovim, na s. Polone in s. Rudolfa dan.
V Grosupljim, 25. m. travna in 29. kimovca.
V Hotavlah (Kranjsk. kaut.), 25. mal. travna in 16 velk. serp.
V Hotemo&ah, v petek pred cvetno nedeljo in na s. Antona Pad. dan.
V Idrii, na veliko sredo, 16. vel. travna, 21. kimovca,
16.	listop. in 4. grudna.
Na Igu, 27. svec. in 20. susca, drugi pond. po veliki noci in pervi cetertek po binkostih, na s. Lovrenca in na s. Martina dan.
V Tpavi, na pustni pond., velikonocni torek, pervi pond. mesca kirn, in 28. oktobra.
V St. Jerneji (Kostaujev. kant.), V pond. po nedelji s. Trojice, na s. Jerneja dan in v pond. po vsih vernib dus.
V St. Jurju (Polj. kom.), 25. dan susca.
V St. Jurju (pri Svibnjim), na s. Marka in na kresni dan.
V St. Jurju per Gambergu, na s. Jurja dan, in pond. po s. Tilnu.
V Kamni Gorici, na s. Lovrenca in s. Barbare dan.
V Kamniku, 20. pros., 12. susca, 9. roznika, 24. vel. serp., 15. oktobra in 4. grudna.
Na Kerskim, 3. dan svec., 18. susca, 4. vel. travna, na s. Urlia dan, 25. listop., v pond. po s. Luku in na pustni pond.
V Kotredexu, na s. Jurja dan, V torek po veliki noci in na s. Josta dan.
V Kostanjevci, na tibi pond., pond. po s. Jakobu, po s. Mihelu in kvaterni pond. v adventu.
V Kocevji,	20. pros., 4. vel.	travna,	15. roznika,	25.
mal. serp., 24. vel. serp., 30. listop. in 31. grudna.
V Krajnu,	25. mal.	travna,	1. vel.	serp., 21. kirn.,
18. oktobra in 11. listop.
V Krajnski	Gori, v	nedeljo pred letnim zegnanjem	vsih
cerkva, za	zivino in	blago.
V Kropi, na s. Marjete in s. Lenarta dan.
V St. Lambertu, 14. svec., 22. vel. fravna in 17. kim.
V Lctsicah, v pond. pred s. Matijem, ako je pa v nedcljn s. Matija, je semcnj v pond. poprej, in 9. kimovca.
V Leskovcu} v pond. pred s. Jurjcm in 14. dan vel. serp.
V Litii, v pond. po 4. nedelji v postu, na s. Florjana dan, pond. po s. telesu, pond. po s. Mihelu in s. Miklav/.u.
V Ljubljani, 25. pros. (3 dni), 1. dan vel. travn. (14. dnij,
30.	rozn. cveta (3 dni), 14. kim. (3 dni) in 19. listop. (14 dni), vsaki terzni dan za zivino.
V Logatcu (doljnim), na 8. Gregorja dan.
V Logatcu (gornjim), V petek po Kristusovim vnebo-liodu, rozcnkranski pond. in na s. Lucije dan.
V Loki, 17. susca, 24. mal. travna, binkostni torek, 24. mal. serp., 24. vel. serp., 29. kim. in 25. listop.
V Loia, na s. Florjana, s. Roka in ss. Sim. in Juda dan. Pri s. Lovrencu pri Temcnici (v Zatieinski komisii), na
s. Lovrenca in s. Klemena dan, v Martinji vasi, pond. pred s. Miklavzam; v Veliki Loki pri s. Jakobu, na s. Jakoba in s. Pangerca dan.
V Lukovcu, 3. svec., 26. susca, 27. m. travna in 9. kim.
V Lukovku, 16. dan vel. travna in v pond. po s. Jak. Pri s. Mahorji (Trebensk. kant.), 20. dan susca, torik
pred binkostmi in 1 mal. serp.
Na Mali Gori, 25. dan vel. travna.
V St. Martinu pri Litii, v pond. po s. Jakobu in s. Martinu.
V Matenji vasi, na kresni dan.
V Mengsu, na s. Polone, s. Jederti, s. Urbana in s. Mihela, s. Lenarta in s. Lucije dan.
V Metliki, v torkih: po ss. 3 kraljih, po svecnici, po s. Jozefu, po bcli nedelji, po binkostih, po s. Marjeti, po godu v nebovzelja Marije Dev., po s. Mihelu, po s. Martinu in po s. Miklavzu.
Na Mirni, na kresni dan in 3. listop.
V Mirni Pect, 1. dan po s. Jozefu in po s. Petra, na dan s. Kancijana, s. Mihela in dan po vsih nedolznih otrocicih.
V Misjim Dolu, 13. dan grudna.
V Mokronogu, v	saboto	pred	tiho	nedeljo	in saboto
pred s. Jernejem,	na ss.	Sim.	in Juda dan,	in na dan
po prazniku spocetja M. Dev.
V Moravcah, na s. Matija dan, na velki pond., na s. Janeza Nepom., s. Atojzija in na s. Martina dan, in vsaki cetertek za govejo zivino in drobnico.
V Motniku, 12 svec., tretji pond. v postu, 22. mal. travna, 2. roznika in v sredo po rozenkr. ncdelji.
V Novim mestu, v torek	po s.	Ant.	pus., pred 8. Jurj.,
po 8. Jerneju, po	s. Luku in	pervi	torek v	adventu.
V Novi vasi (na Blokahj, v pond. po ncdelji slad. imena Jezusa in na sv. Mihela dan.
V Planini, na s. Jurja, s.Roka, s.Marj. in s. Andr. dan.
V Poclbukovju (polcg Kerkc), v pond. po beli nedel. in
27.	kirn.
Podkorenam, 4. ned. pred letnim zegnanj. vsih cerkva.
V Polhovim gradcu, v pond. pred tiho »ed., in na s. Anton Pad. dan.
V Podvelbu (Colu ), Ipavski kom., na dan s. Urbana in kvaterni eetertik v jesenu za zivino.
V Polßneku, v pond. po s. Urhu.
V Postojni, pond. po Krist. vnebohodu, na s. Jerneja, s. Luka in s. Franciska Ksavera dan.
V Radecah, pervi pond. v postu, pond. pred s. Jurjem, dan pred ss. Petram in Pavian,, na s. Tilna dan, pond. po s. Martina in na dan s. Janeza ap. in ev.
V Radohovi vasi, 2. pro s., pustni pond., pond. pred s. Urbanom in pred s. Lukam.
V Radoljci, na 8. Gregorja dan z blagam, na 8. Jurja dan pa z zivino, binkostni tor. in na s. Ane dan z blagam, na ss. Sim. in Juda dan z zivino, na s. Lucije dan z blagam.
V Rakovniku, na s. Gregorja dan in v ned. pred 2. kim.
V Razdertim, na 8. Valentina in s. Martina dan.
V Ratecah, v ned. po letnim zegnanj u vsih cerkva.
V Ribnici, 2 dan pros., v pond. po beli ned., na kresui dan, pervi pond. po 2. vel. serp. in na s. Matevza dan.
V Rovtah, v pond. po tihi nedelji, na dun s. Janeza kerst., s. Lovrenca in s. Mihela.
V Senoxecah, pervi eeter. po binkostih in pond. po kvat. ned. mesca kim.
Na Skarucni, na dan s. Helene, s.Tilna in ss. Sim. in J.
Na Slancjitn Verhu, v pond. po s. Urhu.
V Slapjim pri Ipavi, v pond. pred veliko nocjo, in pa na s. Cecilijc dan.
V Sodersici, v pond. pred 8. Gregorjem, na dan 8. Magdalene in s. Terezije.
V Sorici7 (zivil).) na dan ss. Filipa in Jak. in s. Lukeza.
V Smarji, 16. dan vel. travna.
V Star im Logu na Kocevskim, 13. mal. serp.
V Star im Tergu Poljans. kom., 13. roznika in 1. oktob.
V Svibni, 1. in 25. dan vel. travna.
V Zagorji (zu Savo), 9. svec., na dan s. Pankraca,
29.	roznika, 1. dan listop. in poslednji dan grudna.
V Zagorji (na Notranjskim), 17. pros., pond. po cvetni ned. , binkostni torek in na s. Martina dan.
V Zaticini, na vel. eeter., pond. pred binkostmi, na s. Bernarda in s. Katarine dan.
V Zdenski vasi, v pond. pred cvetno ned., 13. roznika,
17.	mal. serp. in sredo po rozenkranski ned.
V Senusah, 13. grudna.
V sturji,	1. svec., pond. po beli ned. in sredo po rozenkr. ned.
V Zelezmkih, 17. pros., velikonoc. torek, 10. vel. serp. in 30. listopada.
V Zerovnici, v pond. po ss. 3 kralj. in 14. svec.
V Zireh, sredpostno sredo, 4. mal. serp. in 21. oktobra.
V Ziuhnim, na s. Matija in 8. Ursule dan.
V Zuxemberku, 3. svec., 12. susca, 24. m. trav., 9. roz., na dan po Krist. vneb., 14. kim., 28. oktob. in 6. grudna.
V Turjaku, na s. Gregorja in s. Andreja dan.
V Ternovim (Premski kom.), pond. po ss. 3 kralj., pond. po ss. Petru in Paula in 19. oktobra.
V Teriisi (pri s. Trojici), v pond. pred Krist. vneb., pontl. pred s. Telesam in 23. roznika.
V Terxicu, 18. susca, 16. vel. travna, 26. roznika in 30. kim.
V Toplicah, 21. dan pros., v cetertkih: po s. Matiu, po s. Florjanu, pred vel. Smarnam in po rozenkr. ned.
Na Travi, na 88. Filipa in Jak. dan, pond. po s. Urhu in na s. Lovrenca dan.
V Trebnjim, 13. roznika, 12. mal. serp. in 16. vel. serp. Na Vacah, v pond. po beli ned. in v torek po pervi ned.
po binkostih, na s. Roka in s. Andreja dan.
Na Velikim Gabru, 14. dan mal. serp.
V Verhovcu (na Kocevskim), 20. susca, in 5. vel. serp. Na Verhniki, na kvat. pond. v postu, velikonoc. torek,
krizev pond., pond. po s. Trojici, na s. Jakoba, s. Le-narta in s. Janeza apost. dan.
V Verhopölji, 22. pros. in 9. roznika.
Na Veseli Gori, na s. Greg, dan in v ned. pred 2. kim. Na Vidmu (polcg Kerke), v pond. po ss. 3 kralj., 16. vel. travna, 5. mal. serp. in pond. po rozenkr. ned.
V St. Vidu (na illokali), pond. po s. Gregorju, po s. Vidu in po s. Jerneju.
V St. Vidu (»ad Ipavo), 14. susca, 15. rozn. in 14. v. serp.
V St. Vidu (pri Zaticini), v velikonocno sredo, bin-kostni torek,	15. roznika, pond. po mal. Smarnu in pond. po rozenkr. ned.
V Visnji Gort, v pond. pred pustn. pond., vsaki pond. po vsih kvat. ned., pond. po cvetni ned., na kresni ' dan, na dan s. Ane, s. Tilija in pond. po vsih svet.
V Cerkljah, na dan 8. Antona pus., V velki petek, na s. Roka in na s. Ursule dan.
V Cerknici, na s. Matija dan, 4. pond. po veliki noci, na s. Ane in na vsih vernih dus dan.
V Cernomlju, vsaki torek po vsih kvat. ned., in na velki torek, v torek po ss. Petru in Pavlu in po ss. Simonu in Judu.
V Cernim Verhu, na s. Jurja dan in v pond. po malim Smarnu.
V Cesnjicah. v torek po veliki noci, 24. roznika in
28.	oktobra.
Na slov. Stajarskim.
Pri s. Andrasi, pri Ptujim, na 8. Bostj. in s. Andr. dan.
V Arnuiu, na s. Matija dan, kriz. pond., 20. mal. serp., na s. Jerneja dan in pond. po s. Mihelu.
Pri s. Barbari, 1 dan po s. Jozefu, v torek po veliki noci, 2. dan po s. Florjanu, na s. Vida dan, pond. po skapoi. »ed., na s. Lovrenca in na s. Mihela dan.
V Bistrici, s. Matija, s. Ruperta spoml. in v jeseni s. Florj., s. Jak., s. Jern. in ss. Sim. in Jud. dan.
V Braslovcah, pond. pred s. Matijem, cvetni petek, krizevo sredo in pond. pred s. Matevzem.
V Brexcah, s. Valent, dan, pond. po 8. Florj., na s. Ant., s. Lovr., s. Lenarta dan in v saboto pred bozicem.
Pri s. Duhu v hocah, vclikon. torek in na 8. Ant. dan.
Pri s. Emi, binkostni torek.
V Emitzi, s. Bostjana in Mari je II. 7 zalosti dan.
Pri s. Filipu v Selah Ulimske fare, 22. svcc.,	1.	in	24.
vel. travna, in 17. mal. serp.
V Frauheimu, na dan sv. Ane in s. Matevza.
V Gotnilici, s. Pavla, s. Petra in pred s. Leop. dan.
V Gomüski, na s. Barbare dan.
V Gornji Susici, na s. Janeza N. in s. Andr. dan.
Na llajdini, 5. saboto po veliki noci, na s. Filipa dan in 30. vel. serp.
V Hoc ah, s. Jurja dan.
V St. IM, s. Vincencija Fer. in s. Rozalije	dan.
V St. Janii (pri Traberzi), na s. Antona	dan,	pond.	po
imenu Marije.
Pri 8. Marii v Jarenini v siov. Goricah), na Biazevo, veliki cetertek, vcliko krizevo, na Lovrencevo, vol. gospodnico in pa na rozcnkr. ned.
V St. Jurju (pod ttifnikam), na	s. Gregorja,	s. Jurja
in 8. Florjana	dan, pond.	po s.	Trojici, 22.	roznika,
pond. po kvat.	ned. v kim.	in 28.	oktobra.
V St. Jurju (v	Tabru), na	s. Jurja dan, po s. Florjanu,
kresni dan, darovanje Dev. Marije.
V St. Jurju (pri Hrastovcu), s. Jurja dan.
V St. Jurju (v Svicinf), s. Jurja in Kilijana dan.
V Kanixu, s. Jurja in s. Katarine dan.
V Konjicah, vcl. cctr., pond. po s. Jurju, na krizevo sredo, dan rojstva s. Janeza kerst., na s. Jgnacija dan. pond. po s. Mihelu, na s. Franc, dan pa z blagam.
V Kostrivnici, 10. susca, na s. Marka, na s. Vida dan in 30. mal. serp.
V Koxjih, 10. mal. travna, na s. Jak. dan in pred mal. Smarnam ta dan.
Pri s. Krixu	(pri	I.utmerku), na s. Aue dan.
Na Laskim,	na	s. Matija dan, veliki cetertek,	na	s.
Jurja dan, binkost. torck, kresni dan, na s. Matevza, s. Martina in s. Tomaza dan.
V Lavbeku, na 8. Marka in s. Brigite dan.
V Lambahu, na s. Vida in s. Roka dan.
V	Lembergu, pond. po	srcdp. ned.,	cvetni petek, 12.
vcl. travna, pond. po s. Urhu in na s. Ozbalta dan.
Pri s. Lenartu (v slov. Goricah), v pond. po beli ned., na kresni, porcijunkule	in s. Lenarta	dan.
V	Lijmici, pond. po Svec., s. Fili., s.	Jak. in	s. Mart. d.
V Loki, 22.	vel.	travna, pond. po 2. ned. kim.
Pri s. Lovrencu	(na Ptujskim polji), s. Lovrenca	in	s.
Mihela dan.
Pri s. Lovrencu (v PusavQ, s. Florj. in s. Lovr. dan.
Na Lubnjitn, s. Filipa in Lizbete dan.
V	Lucih (Leutschach),	velikonoc. in	binkost.	torck, s.
Lovrenca, s. Matevza in s. Miklavza dan.
V Lutmerku, velikonocni in vsaki kvat. torek.
Pri 8. Magdaleili (v MaiburguJ, s. Magdalenc dan.
V Marburgu, sab. predSvcc., s. Urha d. in sab. po s. Luku.
V Marenbergu, 4. ned. po Bozieu, cvetni pond.. bin-kostni torck, s. Mihela in s. Martina dan.
Pr' s.	Marjeti (v	Goricah), na s.	Marjete dan.
Pri Materi Hoiji	(v Pusavi), v	pondel. in saboto	po
vel. Smarnu.
Pri s.	Mohorji (v	Podcct. kom.) ,	na s. Bostjana	dan,
kcli	pond., na s.	Magdalenc in s. Martina dan.
V Mozirju,	s.	Vhicencja in	s.	Vida	dan, pond. pred
malo maso, s. Itoka in s. Lukeza dan.
V Mureki, s. Jederti, s. Jan. N. dan, pred vel. maso, s- Mihela in s. Miklavza dan.
V Muli, vclikon. torck, na Filipovo, s. Alesa in obglavlj. s. Janeza dan.
Pri jVot'i ccrkvi (zunej Ptuja), na s. Lovrenca dan.
Pri Novi Stifti (na Ptujski gor!),	18. susca, vclikon.
torck, obiskanje Dev. M.
V Olimji, 22. vel. travn'ä, pond. pred bink. in po s. Petra ta dan.
V Orrniixsi,	na	dan Dev. M.	7	za!.,	pond. po s Jak.
in na s. Martina dan.
Pri sv. Petru pod Hundsbergam, 5. svecana, 21. oktobr.
Pri sv. Petra na sveti gori, 7. kimovca.
Na Pilstanu, na s. Prima za dan, po s. lloku in s. Mihela dan.
Na Planini, 1. susca, s. Pangerca in s. Vida dan, 13. mal. serp., s. Terezije in na dan s. Franciska Ksav.
V Podsredi (Hörberg), na tiho sab., znajd. s. kriza, bink. sab., kresni dan, s. Matevza in na s. Lizbete dan.
V Podcetertkam, na s. Jederti dan, velikon. torek, s. Lovrenca in s. Dev. M. darov. dan.
Na Polji, 8. vel. travna in s. Barbare dan.
Pri s. Prirnoxu	(pri Blagovni),	4.	in. travna in 9. roznika.
V Ptuß, na	s. Jurja, s. Ozbalta	in s.	Katarine dan.
V Radgoni, 14 dni pred pust., bink. torek, s. Lovr. h1 s. Leop. dan.
V Rajhenbergu, vol. cel., pond. pred bink., 9. dan pg drugi kvat. ned. in pn s. Petra ta dan.
V	Rogatcu,	8. Matija in s. Benedikta dan,	beli pond.j
kriz. pond., s. Urb., s. Ant., s. Mohorja,	s. Jerneja
dan, 14. kim. in na s. Andreja dan.
Pri s. Roku (pri Ptujim), na Filip. in s Roka dan.
Pri 8. Rozalii, na s. Vida in s. Rozalije dan.
Pri s. Rupretu (v Goricah), s. Rupreta dan y jeseni.
V	Rusah, v	pond., cet. in sab. po mali inasi.
V	Sevm'ci (na Dravi), vel. pond., znajd. s.	kriza in n»
s. Lenarta dan.
V Sevnici (na Savi), s. Valentina dan, pond. po 5. postni ned., 3. sredo po vel. noci in 32. roznika.
V Slovengi'adcu, s. Pavla dan, 2., 4. in G. sab. v postu, na s. Pangr., s. Lovr. dan in pred s. Martinam ta dan.
V Soseski (Nachbarschaft), s. Jan. N. in s. Roka da».
V Spodnfi Polskavi, 40 inart. dan in po 8. Petra ta dan.
V Sredisci, s. Valent, dan, bink. torek in s. .fern. dan.
V Svicini, na s. Jederti, s. Florjana in s. Andr. dan.
V Setalih, kresni dan, s. Jak. dan in pond. po vel. masi.
V Smarji blizo Celja, v pond. po ss. 3 kralj., 3. pond. po vel. noc., v pond. po ned. Mar. Im., in na dan s. Barbare.
V tioslanju, velikon. torek, 22. roznika, s. Mohorja in s. Mihela dan.
V Strasi, dan po Mar. D. v postu, kresni dan, ss. Sim. in Jud. dan.
V Savcu} 13. roznika, 25. mal. serp. in 13. grudna.
Na Teharjih, s. Neze dan, dan po Mar. D. v postu. s. Pang. in s. Ane dan.
Na Tinskem, 15. dan po binkostih, 2. mal. serpanai 2G. mal. serp. in angeljski pondeljk.
Pri s. Tomaiu (na Dolanskim), s. Tomaza dan.
Pri s. Trojici (v Goricah), s. Florjana dan, 28. vel travna, s. Roka, s. Augustina in s. Rupreta dan.
V Veleji, na Filipovo, kri/,. pond., 8. Jerneja dan.
V Versii, s. Mihela dan.
Pri s. Vidu (blizo s. Eine), 3. pond. po vel. noci.
Pri 8. Vidu	(blizo Ptuja), s. Vida dan, 6. kim. in ti. iistop.
V Vitajni,	na	sredp.	sredo, na 8. Urbana dan,	in	20.
mal, serp.
V Vojniku, pond. pred svec., po bei! ned., na s. Jan. N., s. Urha dan in 18, oktobra.
N;i Vransldm, velikon. torek in 2. sredo po vel, noc.
V Vildonu,	s.	Matija	dan, velikon. torek, obisk.	M.	D.,
8. Magd.,	s.	Mihela	in s. Katar, dan.
V Celji, sredp. sredo, s. Filipa, s. Vida, s. Lovrenca s. Augustina, s. Ursule in s. Andreja dan.
Na Koro&kim.
Prosenca : 11. v Gmintu (in vsako kvat. saboto pa zi-vinski semenj); 13. v Belaku (in vsako kvat. sredo pa ziv. semenj); v Milstatu in Strasberzi, pond. po 2. ned. po ss. 3 kraljih v St. Vidu.
Svecana: 3. V Frizah, v Paterjonu; pustni pond. V Ku-tarcah; pcpeln. sredo v Oberdravberzi. Vsaki pond. v postu ziv. semenj V St. Lenartu. 24. v zgornji Bell. 25. v Tribingi, 26. v Oberdravberzi.
Suiica : 4. v Milstatu in V Spitalu. 10. V St. Mohorji. 12. v Lavamintu. 13. v Gmintu. Tibi cetr. v Cobercah.
14.	v St. Andreji. 17. v Pusarnici. 20. v Gribenii. Vel. petik (Schwarzfreitag), v Strasberzi. Velikonocni pond. v Oberdravberzi. 25. v St. Lenartu. Na s. llu-pertu dan v Velkovcu in 31. v Gradisah.
Maliga travna: 1. v Renvigi. 6. v Trebizu. 23. v Milstatu, na s. Jurja dan v Gutstanji in Blatogradu.
Veliciga trarna: 2. v Frizah, v Kaplji, v Redendolu in v Saksenberzi. 3. v 6t. And. in v Terzi, v Lava-mintu in Oberdravberzi. 13. pri s. Hemi, v St. Lenartu in St. Mohorji, 19. v Celjovcu (14 dni). 26. v Ovspergu (14 dni), na binkostni torek pa v Podgorjah.
Ro&nika: 9. v Paterjonu. 14. v Oberdravberzi. 16. v Traberku in Grajfenberzi. 24. v Gutstanji. 28. v Graj-fenberzi. 30. v Pontafelnu in Terbizu.
Maliga serpana: 2. v Kaplji. V ned. po s. Marjeti v Gradisah. Na s. Jakoba dan v Strazberzi. Na s. Ane dan v Kutarcali in v Saksenberzi.
Veliciga serpana: 11. v Belaku, v St. Lenartu in v Strasberzi. 20. v Frizah. 25. v Lavamintu in v nem-skim Plaiberku. 28. pa v St. Andreji.
Kimovca : 9. v Pliberku in Star. Dvoru. 14. v Gradisah.
15.	v Tribinji. 18. v Renvigi. 22. v zgor. Beli in v Traberku. 29. v Grajfenberzi, Pusarnici, Redendolu, Rozeci in v St. Pavlu. V St. Vidu terpi s. Mih. semenj cele 4 tedne, to je, 14 dni pred in 14 dni po s. Mih.
Oktobra: 4. v Trebizu, 13. v Bobcrli Vasi, v Ovsbergu (14 dni) in v Cobercah. 16. v Pontafelnu in v Terbizu.
18.	v Gutstanji, pri s. Heini in v Milstati. 20. v Blato-gradu in v Gmintu. 21. v Kutarcali. 27. v Celjovcu (14 dni). 28. v Frizah, v Kaplji, St. Lenartu, St. Mohorji in v Saksenberzi.
Listopada: 8. v Malborgeti. 10. v star. Dvoru, v Oberdravberzi in v Paterjonu. 11. v zgor. Beli in v Smartnu pri Belaku. 13. v Pliberku. 18. v star. Dvoru. 24. v Oberdravberzi. 25. v Grajfenberzi. Pond, po s. Katarini v Cobercah. 28. v Oberdravberzi.
Grudna: 1. v St. Andreji, na s. Miklavza dan v Strasberzi in v Velkovcu. 17. v Milstätu. Kvat. pond. (v adventu) v Paterjonu in 27. v Lavamintu.
Na Goriskim.
Prosenca : 7. v Stanjela. 20. v Gradiski.
Svecana: 2. V Sraaiji. 24. v Stijaku (v Stanj. kom.) na s. Matija dan v Ccrknah, vel. pond. v Lokvi.
Susca: 10. v Ajdovsini ziv., 16. v Gorici (8 dni), ravno tako tudi vsaki post, ceter. in vsak mesc. ziv. scmenj,
20. v Komenu, Monfalkonu (2 dni)	in v Bovci	(2	dni),
25. v Gradiski. 26., 27. in 28. v	Ogleji	( Akvileji)	in
1. pond. po s. Jozefu v Tominu.
^talic/a travna: 15. v Tominu, 20. v Turjaku (2 dni), 25. na Konskim (Quiesca) in kriz. petek pa v Ajdovsini. Veliciga travna: 1. na Bukovi. 3. v Sezani. 25. na Kacicu (Sez. kom.), pond. po s. Telesu pri s. Krizu. Rosmika: 13.	v	Medeji (Kann.	kom.). 24.	v Ajdovsini
in v St. Bvani	(l)uino),	25.	v	Karmina (3	dni), pond.
po 8. Antonu Pad. pa v Pavjcru.
Rcdiga serpana: 11., 12. in 13. v	Ogleji.
* cliciga serpana: 24. v Gorici (14	dni).
Khnovca: 1.	V	Gradiski.	4.	v	Karmina (3	dni), 9. V
Kacicu. 14.	pri	s. Krizu	in	v	Sezani. 29.	na Bukovi
in v Bovcu (2 dni).
Rktobra: 1. v Gorici (8 dni). 10. v Turjaku (2 dni) v Ajdovsini na s. Terezije dan ziv. 17. na Konskim.
21. v Cerknah. 25. v Gradiski, pond. po s. Francisku Ser. v Pavieru, in 1. pond. po s. Ursuli v Tominu.
Ristopada: 9. v Lokvi. 12.	V	Komenu.	22. v Smarii.
30.	v Bociuu (Kanals, kom.)	,	pond.	po	s. Andreju pa
v Gorici (14 dni).
Grudna: 6. v Manfolkonu (2	dni). 8.	v Turjaku (2 dni).
•9., 20. in 21. v Ogleji in	1.	pond.	po	s. Miklavzu v
Tominu.
Na Terzaskim priinorjn.
V Buluncu, na s. Egidija dan. — V Borstu, Kopriske kom., 15. susca za zivino, 22. kim. za les in 25. oktobra za blago. — V Bre-zovci, 28. mal. travnai 3. mal. serp. in 17. oktobra. — V Buzetu, na ned. po mal. 8m. — V Kastelnuovi (Nov. gradu), 16. mal. travna, 28. roznika in 27. listop. — V Kure dl, v ned. po rozenkr. ned. in na ned. po s. Martinu. —
V Dolini, 4. oktobra. — V Pazni (Pisino), 2. vel. serp. — V Zilivji, 15. mal. travna in 26. kim. —
V Terstu, 2. listop. — V Cubedu, na s. Martina dan. — V Ricrnanih, 20. susca. — V Pasjivasi, (pri Koprf) 9. vel. serpana.
Na Rcäkim priinorjn.
V Reki, 23. mal. travna, 24. roznika, 15. vel. serp. in 8. kim. -— V Bakru, 13. mal. serp., 1. in 30. listop. — V Grobniku, 1. vel. travna in na s. Trojice dan. — V Kastvi, 22. vel. travna, na rozenkr. ned. in 13. grud. — V Voloskitn, 16. vel. travna. —j Cubaru, v pond. pred bink., s. Jak. in po mali masi.
Bozicna.
Gesellte sc narodi!	Kar ocaki so zeleli,
Zcmlja cast Bogu zapoj!	Cakali	stirtavzent	Ist,
tlovek potolazen kodi,	To smo mi nocoj prcjeli:
Rojen je Zvelicar tvoj! e Jezus je prisel na svet.
Cuj, ze angeljci veseli Slavo, cast Bogu pojö, ^lir ljudem po zemlji celi, Kteri svete volje so.
Naj doni, naj se odmeva Do nebes hosane glas! Gloria, cast naj se prepeva Jezusu na veeni cas!
Sveto Dete bod’ ceseno, Milo Dete in sladkö!
Ki z ljubezni si rojeno, Naj Ti veena slava bo!
Sveti 3 Kralji.
I>- daljue dezele, kjer soluce ven grc. Sc vzdiguejo modri pobozni inozje IJitijo za zvczdo, ki tje jili peljä,
Kjer Jezus je rojen, Mesija svetä.
In zvczda nad hlevam glcj tarn obsiqji, Kjer Jezus je rojen, kjer Dete lezi; — In Modri se vstavijo^ noter gredo,
Ter najdejo Dete — oli Dete lepo !
Spoznajo ga kralja, — spoznajö Boga In padejo prednj, ter molijo ga;
Odprejo zaklade, — in svete dar! Darujejo Kralju — Gospodu stvari.
Mi pa, o kristjani! vsi skozi vsi cez,
Darujmo dans Jezusu, — Kralju nebes, — Kar njenm nar ljubsi, kar sain zapove: Ncdolzno in btago, jioterto serce.	F.
——
Ve angelskc trume veseljc glastite!
Veseli sc zemlju, prepcvaj ncbii!
Stvari vse na zcmlji svoj glas povzdignite! Rodovi naj vsi „aleluja“ pojo !
Vse bddi veselo danasnjiga dncva,
Naj se „alcluja“ vseskozi glasi,
Naj se „aleluja“ veselo prepeva,
Kar giblje, — kar diha, naj se veseli!
Marija nebeska kraljica preniila Raduj in veseli posebno se Ti!
Glej On, ki si vredna ga d'vica nosila
Je prisel iz groba — On zopet zivi! —
Preniagal je pekel Zmagavec nebeski,
Premagal je satana, — zniagal je smert, Odresen, — osrecen je navod cloveski,
In dusam zgubljeni spet raj je opert.
Glej duse ocakov, ki so hrepenele
Po dnevu resenja skoz vcke zeljnö, Nebeski Zmagavec odresene pelje
Med angeljskim petjem veselo v nebö.
Tud’ nam so se danes odperle nebesa, Veselo nam upanje danes zari,
Enki'at de po kratkim pokoji telesa Vsi vstali iz groba tud’ bödemo mi.
Prijatle in brate, ki smo jih zgubili,
In starse, k' jih sincrt nam uropala je, Tarn najdili bomo, — se vec ne iocili; — In rajske lepole navzemali se.
Velikonoc bomo le — tarn praznovali,
Kjer svatovs’no Jagnjc ncbesko ima,
Mn z angeljci vecno „hosano“ speviili, Ljubili, vzivali na vekomaj ga.	F.
Vnebohod Kristnsov.
Qjdprite se iiebcske vrala!
Odpi'i se vecna hisa zlata!
Vesclja ukaj sveti raj!
Glej Kralj nebeski vecne slave Se vzdigne danes na visave;
Gre v svojo veeno ca,st nazaj.
Glej trurae angeljev vesele,
K’ so davno vidit ga zelele, Spevaje proti mu gredd,
Hite ponizno ga sprejeti,
In novo peseni: „trikrat sveti“ Hosano vecno zazenö.
„Vsa hvala naj »>a bode dana Vsa slava vecna in hosana!“
Po ncbu krog in krog doni; — „Nebesko Jagnje, ki zivljenjc Je dalo za sveia resenje,
Je vredno slave in casti!“ —
Sam üce sveti v vecni slavj Mu gre naproti, in postavi
Ga na desnico v svojo cast. In njeinu zdaj je izrocena,
K’ inia ime cez vse imena,
Na nebu, zcmlji v.sa oblasi.
Zdaj laut z Ocetam On kraljuje In s svetim Duham gospoduje —
Pa On «e ljubi vedno nas.
Odperte se so njega rane ,
De duse nase v njih oprane
Naj Ijubijo ga vecni ca s.	F.
Binkostna.
(lllolitev k sv. Du hu.J
P’riili k nnm, o Tolaznik! Ti ncbcski Uccnik!
Pridi in svoje dari Nad svoje verne razli! Pridi ljubi Oee nas,
Ki nani mir, veselje das! Ti dclivcc vsih dobrot, Oee ubozih in sirot!
Ti edina lue seiea,
Moc krejiost lolazba vsa! Revue duse pomocnik! Bolniga serca zdravnik! Naj nam tvoja lue gnri, Nas ogreva, razsvetli!
Naj prezene vecno noc, Naj bo z nami tvoja moc!
Merzle serca nam ogrej,
Milost nam obilno daj!
Nam tolazbo v serce vli,
Dusne madeze izmi!
Vödi nas na prave pot,
Nas obvari dusnih zmot! — Tarn kjer tvoje luci ni,
Tarn je strah vecne noci;
Kjer pa tvoja gnada je,
Tarn je blagor, — tarn je vse. Torej, Bozji Tolaznik!
Bodi nasih dus vodnik! —
Oh, ce si le ti pri nas,
Srecni smo na vecni cas.
Presvetimu R. Telesu.
Glas veseli povzdignimo,
Naj razlega se v nebö ! Vsi ponizno pocastimo Resnje Jezusa Telo!
Vcciio poceseiio bodi!
Naj castc te vsc stvari!
In po zemlji vsi narodi Naj slave te z angeljci!
Ziva jed, ti mana prava Zdvavje duse, inoc serca,
Raja svetiga zastava,
V vecni dom popotnica!
Oh, bcseda ne izrece Zate duh kako govi!
Serce cuti le gorece Blizo tvoje vpricnosü!
Torej ])oceseno bodi!
Naj pojö ti vse stvari In po zemlji vsi narodi
Naj slave te z angeljci!	F.
1.	8. larka in s. Hermagora.
Mark a evangelist je bil ucenec s. Petra |aposteljna; nekaj casa je spremljal s. Pavla sin Barnaba na njenih aposteljskih potih; po-3zneje je bii poseben tovars s. Petra, in je bil z njim vred v Rimu oba pota, ko je bil s. Pavel v jeci. Oinii je naprosen po vernih bratih pisal kratek evangeli, kteriga je po tem oznanoval v Akvileji, poglavitnim mestu nekda-nje Venecije in Istrije, blizo jadranskiga morja. Rekel mu je namrec s.Peter: „Kaj se v Rimu mudis? Vstani in pojdi do mesta, ki se imenuje Akvileja, ondi oznanovat besedo Gospodovo.“ Tu je s. Marka sprejel aposteljski poklic in pastirsko palico, je po-cel svojo pot, in je persei do imenovaniga mesta. In ko je bil ondi nekaj casa ucil, mu je v serce prisla zelja zopet viditi oblicje s. Petra; izbral si je 8. Hermagora, ter ga je k pervaku aposleljnov pri-peljal v Rim, de je bil po pokladi aposteljskih rok posvecen v perviga Akvilejskiga visjiga pastirja. To se je godilo krog leta 63 po Kr. v dneh cesarja Nerona. Na to je s. Marka s svojim evangelijem potoval v Egipt, in je ondi v Aleksandrii oznanoval Kristusa, ter je s svojim naukam in svetim zivlje-
iijeni druzbo vernikov tako vstavil, de so bili na-sledovavci Kristusovi in v bratovski ljubezni med seboj ravno tako zvezani, kakor pervi kristjani v Jeruzalemu. Svoj castiti konec je nasel v Aleksan-drii; neverniki so ga prijeli, ko je ravno velikonocni praznik obhajal svete skrivnosti, ter so ga vlacili po tleh in kaninji, dokler ni izdihnil svoje duse. — 8. Marka spomin mora biti Slovencam pred drugimi svet, ker je on pervi v te strani prinesel sveti evangeli.
8. Hermagora, Akvilejski rojak in ucenec s. Marka evangelista, je od s. Petra prejel skofjo palico in zakrament posvecenja, ter je postal pervi skof Akvilejski. Skerbno je cul nad svojo cerkvijo, vred je djal duhovno sluzbo, in zanjo posvetil mas-nike in levite. Po tem je tudi do Terzaskiga mesta poslal masnika in levita, in ravno tako je storil po drugih mestih. V zadnje, ko je bil ze mnoge leta zvesto opravljal Gospodovo sluzbo, je bil pri dezel-nim oblastniku Sebastu zatozen, de neprenehama oznanuje Kristusa in podira sluzbo malikov; zatorej je bil dolgo tepen, po tem na pezo djan, z grebeni tergan in z gorecimi svetili zgan na svojih stranah. Ko je bil zopet v jeci, je v sredi noci lue nebeska razsvetlila temni kraj ; po tem cudezu je bil Ponci-jan, varh zapora, obujen k sveti veri, in po nje-govim zgledu so se se mnogoteri neverniki pridruzili h kersanski cedi; med njimi je bil Gregor, blago-i'oden mescan, kteriga he er po hudim duhu ze tri leta obsedeno je s. Hermagora rcsil od linde oblasti. Ko so duhovni vidili, de si s. Hermagora nie bolj ne zeli kakor castito smert za Kristusa, so ga vpra-sali, kaj naj storijo po njegovi locitvi; in jim je odgovoril, naj Fortunata, perviga levita izvolijo v
skofa, ktevi je bil ze Aleksandro kerstil, vdovo, ki je bila od sveliga mucenca luc oci prejela v jeci. Ko je bilo oblastniku to povedano, je tudi s. Fortunata ukazal pahniti v ravno tisto jeco; in ko je vidil, de se vsaki dan vecji mnozica Kristusa poprijema, je po noci v jeco poslal trinoga, kteri je obema Kristusovima vojakama glave odsekal. To se je zgo-dilo v preganjanji cesarja Nerona ali pa Domici-jana. — 8. Hermagoru gre posebna cast med nami, ker on je zacel sveto vero dalje razsirjati po deze-Jah ob jadranskim morji, ob Savi in Dravi; on se s s. Fortunatam vred tudi steje za posebniga pripo-rocnika na Goriskim in na Krajnskim.
2.	8. Pavlin, s. Virgili s sv. Modestam.
F. Pavlin, sam Akvilejskiga rodu, je bil Akvilejski ali Oglejski patriarh, postavljen I. 776 ob casu cesarja Karlna Veliciga, kterimu je bil to-iiko drag, de je v veliko receh iskal njegoviga sveta, in njegovi cerkvi podelil bogate darila. Moz je bil posebne ucenosti in poboznosti, poseben pri-jatel je bil molitve in premisljevanja, de so se tudi visoki mozje priporocevali njegovim prosnjam; sam sein ni nie pregledoval v ojstrosti zivljenja, v postili in cuvanji se je obilno vadil, ubogim je bil dobrot-Ijiv oce. Bozjo besedo je oznanoval s posebno moejo in goreenostjo, in je s tem razdiral sile satanove, in povikseval Kristusovo sluzbo. Zlasti mu gre hvala zategavoljo, de je slovensko ljudstvo po Koroskim in po drugili bliznjih dezelah, kar jih je na juznim bregu derece Brave, s svojim oznanovanjem pripe-Ijal h Kristusovi veri; vediti namrec se mora, de slovenski rodovi, kteri so se proti sredi sestiga sto-
letja v novic naselili v teh stranah, so bili maliko-vavci, in so se daljsi cas upirali sveti veri. Tudi zoper krivoverce je sercno branil cisto katolisko resnico, zlasti na cerkvenih zborih v Cahih (Aachen) in Frankobrodu, tudi na zborih v Altinu in Cevdadu ali Starim mestu, svojim sedezu; tudi izverstne bu-kve je pisal v zavracevanje krivih zmot, v poduce-nje in tolazbo vernikam. Za pravi red v svoji cerkvi je imel obilno skerb, kakor pravi in zvesti hlapec Gospodov je previdno cuval, de bi vsakteri, duhovni in neduhovni, na tanko spolnovali cerkvene postave; tudi je pazil, de so se svete opravila spodobno in slovesno obhajale, in v poviksanje Bozje sluzbe je sam skladal svete pesmi. V svoji gorecnosti je tudi zelel kri svojo preliti in smert prestati za Kristusa; te zelje sic er ni dosegel, pa med neizobrazeniini narodi, zlasti med divjimi Huni ali Obri je preterpel mnogotere tezave, zopernosti in krivice. Po mnogih delih, ki jih je opravil za Bozjo cerkev, in po trudu in obilui starosti k svojimu koncu pripeljan, se je locil s tega sveta 1. 802, in je sei k Gospodu, pla-cilo prejemat za svoje dela. — Njegovo djanje je vredno obilnisiga spomina med Slovenci na Krajn-skim, Koroskim in Stajerskim, kolikor je teh dezel na desnim bregu siine Brave.
8. Virgili je prisel iz daljniga Irskiga otoka v casu frankonskiga kralja Pipina, kteri je bil oce Karl na veliciga. Ker je bil obilno ucen in iz mla-diga pobozen, je bil po zeljah tega kralja in po volji papeza Stefana II. odlocen na Solnograsko skofijo, in 1. 756 posvecen v visjiga pastirja. On je ravno tisti cas kersanstvo bolj uterjeval med Ba-varci, ko je s. Bonifaci, Mogunski nadskof, sveto vero razsirjal po drugi Nemcii; s svojo modrostjo in
previdnostjo je vedil nektero napotje in razpertje poravnati, s svojo gorecnostjo je premogel dela v Bozjo cast doversiti. Razun drugih Bozjih Ins je sozidal stolno cerkev s. Ruperta v Solnimgradu; pripomogel je k vstavi samostana Kremsminsterskiga, kterimu so prisle mnoge slovenske druzine v last. Skerbel je pravice svoje cerkve ohraniti in obvaro-vati, na duhovnim zboru v Dingolfingi si je priza-deval cerkvrene potrebe bavarske zemlje v pravi red djati. Zlasti se mora pa pomniti, kar je s. Virgili storil za spreobernitev korotanskih Slovencov na severnim bregu derece Brave. Korotanski vojvoda Hotimar, ki je bil na bavarskim vojvodnim dvoru po kersansko izrejen, je prosil s. Virgilija, naj bi ka-kor skof obiskal korosko zemljo, in vernike, kteri so se ondi ze nabrali, bolj obilno poterdil. Ker s. Virgili sam ni mogel priti, je bil namesti njega po-slan s. Modest, kteri je kakor dezelni skof popred hodil s s. Bonifacijem, z njim so prisli v duhovno pomoc tudi nekteri masniki. Dana mit je bila oblast cerkve posvecevati in masnike vstavljati; in tedaj je posvetil med drugimi cerkve Matere Bozje v Go-spej sveti nad Celjovcam, drugo v Liburnii, nekda-nji Teurnii, ali pri s. Petru v Lesu nad Spitalam, in ■ tretjo v Undrimah ob potoku Ingeringi blizo Knitelfelda. Svoj sedez je imel s. Modest v Gospej sveti, kjer se se zdaj neka hisa zove gradic s. Mo-desta. Po vsi moci se je sveti moz trudil, kersansko vero med starjimi kristjani bolj vterditi, in med nevernim narodam bolj razsiriti, dokler ni zivljenja sklenil v zvestim spolnovanji svoje dolznosti. Po njegovi smerti je vojvoda Hotimar zopet prosil s. Virgilija, naj bi sam prisel obiskat korotanske kraje, pa vstaja neverskiga naroda svetinm skofu ni dala
tje hoditi; pa tudi masnik Latin, kteriga je namesti sehe poslal, je po drugi vstaji mogel pobegniti. Ko se je zopet mir steril, je s. Virgili poslal druge masnike; vender po Hotimarovi smerti se je vzdi-gnila nova vstaja, in nekaj let ni bilo nobenimu masniku mogoce v Korotanu ostati. Novi vojvoda Valtunek si je po tem od s. Virgilija zopet novih masnikov izprosil, namrec Hajmona, Gocara, llegin-balda, Majorana in druge poredama; tako je bila sveta vera polagama bolj uterjena med korotanskimi Slovenci med tem casam, ko je goreci skof sam na severni strani noriskih planin dalje razsirjal sveti evangeli. Po dolgim neutrudenim dein v nogradu Gospodovim je s. Virgili svoje zivljenje sklenil leta 784; in kakor je on castito krono dosegel v nebesih, tako je njegov spomin v krajih njegoviga nekdanjiga pastirstva v blagru.
3.	S. Viril in s. Metodi.
W. Oiril in s. Metodi sta bila brata, rojena v Solunu, mestu nekdanje Macedonije; po preteklih mlajsih letih sta se poprijela miniskiga stanu, ter sta si ondi po svoji poboznosti in ucenosti zadobila dobro ime. Zacela sta po tem s. evangeli oznano-vati med neomikanimi narodi; s. Ciril je Kazare poleg Cerniga morja spreobernil k sveti veri, s. Metodi je pridobil Bulgare za Kristusa, s podobo poslednje sodbe je nagnil njih kralja Bogora k spo-znanju praviga Boga. Po prosnjah knezov Bastica moravskiga in Privina panonskiga sta oznanovavca prave vere krog let 862 — 864 prisla v njune de-zele; Slovenci so se obveselili, ko so zaslisali Bozjo
besedo oznanovati prav po domace, zakaj s. Ciril in s. Metodi sta dobro znala slovenski jezik, kar je poprejsnjim solnograskim misijonarjem pomanjkovalo. Pa kmalo sta bila poklicana v Rim, de bi ondi na-znanila, kar sta storila za zvelicanje dus; ondi sta bila prijazno sprejeta pri papezu Hadrijanu IL, kteri se je mocno cudil nad njuno gorecnostjo v razsirja-nji svete vere, in oba sta bila posvecena v skofa. Vender s. Ciril je ostal v rimskim samostanu, kjer je • precej drugo leto 868 poklican bil na uni svet prejemat vecno placilo; s. Metodi pa se je vernil nazaj k slovenskimu ljudstvu. Tukaj je vernike po-terdoval po Panonii, to je dein sedanje Ogerske med Dravo in Uonavo in majhnim dein Stajerske, poleg ogerske meje unstran Ptujskiga mesta in Mure; dalje je s. evangeli razsirjal po vsi Moravii, ktera je tisti cas obsegala tudi velik del Ogerske unstran Donave. Opravila Bozje sluzbe je on zacel obhajati v slovenskim jeziku po greskim obredu, in je bil v svojim dein podpiran tudi po novim knezu Panonije in Moravije, po Svatopluku; s svojim svetim bra-tam je bil ze popred zacel prestavljati sveto pismo v slovenski jezik, za kteriga pisanje je s. Ciril znasel nove cerke; all je on sam doversil vse sveto pismo, ali so drugi to za njim spolnili, ni za gotovo dognano. Vender zavoljo teh pocetkov um je bilo treba zopet v Rim potovati. Ondi je skazal, de je njegov uk pravi in z rimsko cerkvijo edin; zadobil je od papeza Janeza VIII. privoljenje Bozjo sluzbo v domacim jeziku obhajati, le s tem pristavkam, de se je s. evangeli vselej popred mogel brat! po la-tinsko. Tudi nove slovenske cerke so bile pohva-Ijene, ker po tej znajdbi se mnogi narodi zamorejo uciti, Roga hvaliti po svojim jeziku; v posebnim
üstu do kneza Svatopluka je bila s. Metodju poter-jena visji pastirska oblast po Panonii in Moravii. po vsih teh spricbah visjiga poglavarja svete cer-kve vender nekteri malopridni ljudje niso nehali svetiga skofa obrekovati in njegoviga nauka grajati; tukaj je papez Janez VIII. z lastnim listam tolazil neutrudeniga oznanovavca svetiga evangelija. Po tem je vneti visji pastir tudi na Öeskim zasejal seme svete vere; kerstil je ondi vojvoda Borivoja in nje-govo zeno s. Ljudmilo z mnogimi drugimi. Öas zve-licanske smerti s. Metodja ni na tanko dolocen; gotovo je, de je 1. 884 se posvetil cerkev ss. Petra in Pavla v Bernu; nektere leta po tem, vender pred i- 894 je sklenil svoje zasluzenja polno zivljenje. — Sveta Ciril in Metodi sta med vsimi slovanskimi narodi cesena kakor posebna priporocnika, ker sta velik del izmed njili k sveti veri pripeljala ali v njej poterdila, druge pa po svojih spisih v sloven-skini jeziku podpirala v sprejetji s. evangelija.
4.	Skofa Martin Prener in Tomaz Kren.
Martin Prener je bil J. 1585 izvoljen v Sekov-skiga skofa po tedasnjim Solnograskim nadskofu, ■Janezu Jakobu baronu Kuenskim. Bojen je bil na Svabskim, bogoslovja se je ucil v Ingolstatn; potem Je bil nekaj casa duhovni pastir na Solnograskim, *n korar pri Frizinski stolni cerkvi. Ko je prevzel pastirstvo Sekovske skofije, je luteranstvo na Sta-Jerskim, kakor tudi na Krajnskim in Koroskom, ravno nar huje svojo moc razprostiralo. Na dezelnim zboru v Bruku so bili plemenitniki 1. 1571 v sredi zaderg turske vojske prisilili nadvojvoda Karlna II.,
de jim je za njih grajsine dopustil prosto obhajanje lutranske vere; iz te dovolitve so si kmalo povzeli oblast, tudi svoje kniete k novi veri siliti, dalje so tudi po uiestib in tergih iskali krive uke razsiriti; katoliske pastirje so odganjali, vstavljali pa novo-verske oznanovavce. Po vsih tacih potih je bil velik del tudi slovenskiga ljudstva odvernjen od katoliske resnice, in zapleten v krivovTerske zmote. Precej ko je visji pastirsko sluzbo nastopil, je skof Martin obiskal fare svoje skofije in tudi druge Care po Sfajerskim, ki so bile sicev Solnograski nadskoiii podlozne, pa njemu kot nadskofovimu namestniku v oskerbovanje izrocene. Prav natanko je ravnal pri tem obiskovanji; odstavljal je manj vredne du-hovne, in boljsi deval na njih mesto, krivoverske oznanovavce je povsod namestoval s katoliskirni pa-stirji, desiravno je semtertje zadeval na huji vstav-Ijanje. Pozneje I. 1593 je zopet prehodil fare po gornjini in srednjim Stajerji, in je po enakim re du skerbel, povsod postaviti prave in vredne duhovne pastirje. Ko je novi nadvojvoda Ferdinand II. leta
1598 sklenil krivoverstvo popolnama zatreti v svojih dezelah, in katoliski veri zopet edino veljavo ondi prikloniti, se je skof Martin s posebno gorecnostjo in mocjo vdelezil pri izpeljevanji tega poeetka. Posta vljen je bil namrec za vodja vladnili porocnikov, kterim je bi Io to delo v roke dano; prehodil je leta
1599 in 1600 vecji del Stajerskiga, oznanoval katoliske resnice, pregovarjal zmoteno ljudstvo in ga nagibal k prisegi, v prihodnje se le prave vere derzati, in je povsod preskerboval katoliskih pastir-jev, kjer jili je pomanjkovalo. Zadosti Jaliko je dosegel svoj konec v Marburgu, Ptujim, Bistrici, Konjicah in Celji, na treh grajsinah poleg Celja je
bilo treba krivoverske tempeljne s silo podreti: pn sreci je delo slo v Zavcu, Dravbergu in Marenbergu: tudi v tukajsni okolici je bilo treba luteransk tempelj podreti. Vecji ustavljanje pa se je zopet pokazalo v Radgoni, in dalje na gornjini Stajerji med rudarji v Fordernbergu in Ajzenercu, vender je bilo pre-magano s pomocjo katoliskih vojakov; lozje je pobo-zen pocetek dognan bil do konca po drugih krajih , tudi v Bruku in Judenburgu; v zadnje je bila se v Graden doversena katoliska prenaredba. Ko je bilo delo verske prenaredbe po Stajerskim dokoneano je Skof Martin z drugimi porocniki in Jurjem Stobejem, Lavantinskim skofam, vred obhodil se vecji del Ko-roskiga. Obiskal je Kersko in Lavantinsko dolino , potem se je obernil proti Beljaku; ondi so se stano-vavci v zacetku mislili nasproti staviti, pa kmalo so se voljno vdali, ko jim je skof jasno razlocil kato-liski nauk in voljo dezelskiga vladarja, tudi po Zilj-ski in Kanalski dolini, v Malborjetu, na Trebizu in pod klostram, dalje v Sent-Vidu je slo porocnikam vse po godu. V Celjovcu pa so se mestnjani nasproti stavili, ko se je im ela Bozja sluzba zopet po katoliski segi vravnati, celo vojakov so v brambo nabrali; vender ko so vidili, de nie ne morejo opraviti, so se v zadnje vdali, desiravno je bilo treba ponovljeniga obiskanja. S temi obhodi je bilo ljudstvo le bolj se po vnanje pridobljeno za pravo katolisko vero: skerbniga cuvanja in obilniga poducevanja je bilo se dalje treba, in goreci skof tudi pozneje ni odnebaL od truda in prizadevanja. Zatcga voljo si je zasluzil ime stajerskiga apo-steljna. Oslabljen po obilnim delu in trudu se je zadnje leto svojiga zivljenja podal v pokoj, in je sklenil blizo Lipnice svoj tek 1. 1616 s pobozno
smertjo. Vreden je, de se kot apostoljsk moz v spominu olirani.
Tomaz Kren (Chrön) je bil I. 1597 po nad-vojvodu Ferdinandu imenovan za Ljubljanskiga skofa, I. 1599 po papezu Klemenu VIII. poterjen in po tem posvecen. Rodil se je v Ljubljani 1. 1560, kjer je bil njegov oce niesten svetovavec, visji sole je obi-skoval na Uunaji, kteri cas je dorasal v poboznosti in ucenosti; v liudi bolezni je storil obljubo v du-hovski stau stopiti, ako se ozdravi, tedaj je bil po Janezu Tavcarji, Ljubljanskim skofu, v masnika posvecen. Kmalo je dobil Sekovsko faro na Sta-jerskim v oskerbovanje; ker je pa tisti cas kriva vera gospodoyala po Krajnskim in zlasti v Ljubljani, in ker je bila njegova ucenost in gorecnost dobro zna-na, je bil odbran za koravja pri Ljubljanski stolni cerkvi, namesti pregnaniga- krivoverskiga Truberja. Komaj je prevzel skotjo sluzbo, ze je zacel skerbeti, de bi se bila katoliska vera zopet v veljavo djala po Krajnskim, po doljnim Stajerskim in Koroskim , kamor je takrat segla Ljubljanska skofija. Kakor je prislo povelje nadvojvoda Ferdinanda II. zastran katoliske prenaredbe, je precej 1. 1598 na znanje dal dezelskim stanovam , de naj luteranski oznano-vavci v 24 urah zapustijo Ljubljansko mesto, in v treh dneh celo kranjsko dezelo; potem je sei s pro-cesijo skozi mesto, in je zopet v posest vzel spi-talsko cerkev sv. Elizabete, kjer so doslej lutrani opravljali svojo duhovno sluzbo. Po tem je bil za vodja odlocen pri porocnikib, kterim je bilo nalozeno, katolisko cerkev po Krajnskim zopet vstanoviti. Zacel je svoje delo 1. 1601 s slovenskimi in nemskimi govori v Ljubljanski stolni cerkvi, pobral je po mestu krivoverske bukve ter jih pokoncal, in je
kmalo vecji del stanovavcov pripeljal h katoliski resnici. Potem je z dezelnim poglavarjem in dru-gimi porocniki vred obiskal poredama mesta po dezeli, Kranj, Radolico in Kamnik, v bliznici obeh teh niest je dal razdjati lutranske tempeljne; potem je sei na Visnjogoro, Novomesto, Kostanjevico, Kersko, Metliko, Cernomelj in I^oz, pri Krupi in pri Lozu je razdjal krivoverske tempeljne, tudi je pregnal se ostale lutranske oznanovavce. Stanovavci so se vecjidel radi zopet povernili v katolisko cerkev, Bozja sluzba je bila zopet zaceta po katoliski segi, in vstavljeni so bili pravoverni masniki. Na teh potih je pobozni skof sam Bozjo besedo oznanoval, Bozjo sluzbo opravljal in svete zakramente delil s toliko gorecnostjo, de je dostikrat se le na vecer kaj vzitka iskal za svoje telo. Ravno tako je skof Tomaz delal po doljnim Stajerji in Korotanu, pri Slovenjim Graden, Planini in Pliburgu. Vse to delo je slo toliko po godu, de je goreci paslir v kratkim casu pridobil 41.000 dus za katolisko vero; pri vsim tem pa je on delal bolj s krotkostjo in poterpljenjem, in z usmiljenjem do zmotencov. Pa mu ni bilo za-dosti, le kot z enim mabljejem potreti nasprotnike prave vere: on je se dalje neprenebama skerbel in si prizadeval za ohranitev in vterditev katoliske resnice. Pripravljal si je previdno nov zarod dobrih duhovnov, in je vstavil duhovno semenise v Gornjim gradu, masnistvo je zbiral vsako leto k cerkvenim shodu, napravil je nekaj novih far, pospeseval je zidanje novih in olepsanje starih cerkev, pripomogel je k vstavi zbiralisa ocetov Jezusoviga reda, in kapucinarskiga samostana v Ljubljani, iskal je po-innoziti in zagotoviti cerkveno premozenje, ktero je v casu verskih prekucij terpelo velike zgube, tudi
je poravnal duhovno sodnijo in njene pravice. Dalje je skerbel za poducenje ljudstva v pravi veri, sam je Bozjo besedo pogosto oznanoval, kersanske nauke je vpeljal ob nedeljah in praznikih, prestavil liste in evangelije, izdal katekizem v slovenskim jeziku, previdil katolisko tiskarnico v Ljubljanskim mestu; gledal je na slovesno obhajanje Bozje sluzbe, vpeljal je zopet precesijo s presvetim resnjim Telesam , zaterdil praznovanje precistiga spocetja Marije Device, pazil je na spolnovanje cerkvenih zapoved, na veckratno prejemanje svetih zakramentov. Vse to njegovo prizadevanje je toliko pospeha imelo, de je ves sied krivoversta zginil iz dezele, in de si je on sploh pridobil ime krajnskiga aposteljna, tudi je apostoljski poslanec in obiskovavec Ljubljan-ske skolije Sikst Karkan, Germaniski skof, s po-sebno pohvalo sporocil svetimu Ocetu papezu Pavlu V., kako de skofu Tomazu Krenu gre nav vecji cast zastran srecniga zatrenja krivoverstva. Desiravno je ta pobozni in uceni skol" mnogo let tudi nadvojvoda namestoval. v dezelni vladi po Stajerskim, Koroskim in Krajnskim, to ni zmanjsevalo njegove skerbi za duhovni blagor svoje izrocene cede; in se v pozni starosti se ni bil utrudil, tudi daljnih cerkev obis-kovati in z lastnimi ustmi Bozje bescde oznanovati. Lahko je verjeti, de je za vero vneti skof v svojim zivljenji dosti imel prestati tezav, britkost, nasprot-nost; pa tolazil in poterdoval se je z lepim latinskim rekam:
,,Terret labor, aspice praemium!“
to je: „Te strasi hudo delo:
Placilo, glej ! bo imelo.“
Po dolgini iluhovnim pastirstvu je skof Tomaz Kren umerl v Gornjim gradu I. 1630, in je sei tje v boljsi svet, prejenial placilo za neutrudeno delo. Xjegov spomin naj ostane vedno v casti.
Hicinger.
F r I § @ 11 ec
t.
Ofce na smcvtni postelji.
Mil je oce, ki je skerbno izrejeval svoje otro-ke, in vse svoje dolznosti zvesto spolnoval. Zbölel je in cutil, de cas njegoviga zivljenja gre h koncu. Do casa se je dal s svetimi zakramenti previditi, tndi svoje easne reci je vse lepo obravnal in spo-rocil, ter ves v Bozjo voljo vdan smerti pricakoval. Kakd lepo pa je se svojo poslednjo oeetno dolznost dopolnil, v zgled in podbudo bei i v naslednjtm po-gdvoru, ki ga je s svojo jokajoco zeno in s svojima pricujocima sinovama imel.
Janez spregovori: Mali! nikar ne jokajte, je ze Bozja volja takd. Oce! dajte nam se svoj blagoslov.
Anton:	Storite	to, prdsimo vas, oce!
Mati:	Oh nieni je prehudo, ljubi otroci!
serce mi od zalosti poka.
Oce:	Ne zaluj , Katarina! bodi zadovoljna ;
dosti sim zivel na svetn. Moj Stvarnik me klice; zakaj bi rad ne sei k njemu? Janez! ti skerbi za svojo niater, ti bodi oce svojima bratama. Oce ne-
beski li bo povernil in ti sreco dal vse tvoje dni. Ti pa, Anton! se neskusen na svetu! ljubi in slusaj svojo mater, ravnaj se po njenim in Janezovim nauku, bodi vseskozi priden in pobozin. — Ljubi otroci! spomnite se v svojih molitvah tudi mene, kadar me vec ne bo. Povejta Andreju, kadar pride, moje poslednje zelje in opomine. Bil je v resnici dober mladenec, je ljubil svoje starse, Bogä se bal, zatd ga gotovo tudi On ne	bo	zapustil.
Mati:	Ljubi moz ! ti	se	prevec slabis in vtru-
dis; ne misli na to, kar ti tezavo dela.
Janez:	Oce!	le mirni bodite zato. Vse ho-
cem storiti, in se vec, kot zelile.
Oce: Hvala ti, Janez! Vselej si bil podpora moje starosti, veselje mojih dni. Le tudi v prihod-nje takö ravnaj, in vse tvoje zivljenje bo Bogu dopadljivo. Zdaj pa zaslisite se nektere nauke iz ust svojiga oceta. V smerti je resnica.
Janez:	Govorite,	oce	!
Mati:	Olröci!	vi mu njegovo poslednjo uro
tezko delate.
Oce:	Katarina! tezke nikakor ne. Veseliga in
srecniga me dela spomin, de sim dolznost oceta do-polnil. Ako bi tega ne bilo, zena! tedaj bi se tresel. Res je, de	moram tebe,	de	moram dobre	otroke
sapustiti. Pa	zapustim vas	brez stralm, brez	skerbi.
Vsi ste kristjani, to ste v djanju pokazali; pravi kristjani pa niso nikoli zapuseni. — Stopita blizej , moja otroka! in ti, Katarina! me nekoliko prizdigni. Glejte, ljubi moji! taka je s clovekam. — Osemdeset let je preteklo; zadovoljno sim jih prezivil, skusil sim pa tudi in ucil se, spoznati svet na vse strank. Ura moje locitve se priblizuje, iti moram od tod. — Sveto pismo in nauk katoliske cerkve naj vam bodo
perve in najpotrebnisi bukve, ktere skupej berite in premisljujte, to branje si zlasti k sercu jemljite , po njem se ravnajte vseskozi; to vas bo v resnici in za vselej veseie in srecne storilo. Odberite si vselej en izrek ali en nauk v vodilo zaderzanja iz teh svetih bukev; spolnujte ga potem v svojim zivljenju, in kadar je delo dodelano in dan dokoncan, izpra-sujte svoje serca, zahvalite se Stvarniku svojimu za gnado in poaioc vam dodeljeno, in srecin bo vecer po takim dnevu in zivljenju. Bodite pravicni, otröci! Pravicnost pripravlja pot proti nebesam, in cloveka osrecuje ze tukej na zemlji. Ljubite po zapovedi Jezusovi vse ljudi, imejte usmiljenje s slabostmi svojiga bliznjiga, nikogar zatö ne zanicujte, pobolj-sati pa isite, kjer in kolikor vam okoljsine dopu-sajo; vse to je dolznost vsaciga cloveka, toliko bolj pa se dolznost kristjana. Ako vas kdo razzali, ni-kar ne isite masevati se. Verjcmite mi: vnemar pustiti razzaljenje sovraznika luijsi boli, kakor zmasevati se nad njim. Sponmite se tudi pri tem nauka in zgleda Jezusa Kristusa. Z ljubeznijo torej ravnajte s svojimi sovrazniki; s tem jih bote najbolje premagali ali clo nezmozne storili, vam skodovati. Vender pa si svojih pravic ne dajte vzeti. Kdor svoje pravice nepremisljeno in prederzno zanemari, pokaze, de jih vreden ni. llajsi pa kako malo kri-vico terpite, kakor pa de bi si brez silne potrebe sovraznike delali. Resnicno je, ljubi sinovi! en sam sovraznik, naj bo se takö revna ali majhna slvar, zamore vec skodovati, kot dvajset prijatlov koristiti utegne. Bodite podjozni in pokorni vsakterimu svojih viksih duhovskih in dezelskih. S takimi, kteri so imenitnisiga stanü mem vas, posebne prijaznosti ne isite in ne delajte, ako se potem v sovraznike
preobernejo (in kako lahko se to zgodi !j, vam toliko hujsi skodovaü, ja clo neclovesko zatirati utegnejo. Ravnajte se po svojim stanu, sluzife Bogii, bodite dobri, pokorni otroci svete matere katoliske cerkve in zvesti podlozni svojiga cesarja: takö bote najdli pravo sreco in veselje povsod. Premozenja tega sveta nikar ne imejte za pravo sreco, temuc Je za pripomocek, kteriga po pameti obracajte, de ne bote nikoii imeli za käj kesati se svojiga zivljenja. Vsako priloznost v to obernite, na dusi ali na telesu komu dobro storiti; to , otroci! je veselje, ktero se le ob-cutiti, ne pa dopovedati da. Pri svojim hisevanju in gospodarjenju bodite zmerni, zmernost je terdna podslomba domace srece. Varujte se dolgov; na posojilo jemati, za malo casa in le na videz poniaga, pa marsikdaj hude, ja strasne nasledke ima. Svoji domaci dezeli bodite zvesti in vdani, in za nje blagor skerbite, kolikor zamorete. Veliko bi vam
se povedati mogel in hotel, pa moja moc me za-pusa. — Molite in delajte. Katarina! Bog ti poverni vso tvojo skerb in postrezbo. (Se spet vleze. Na to je dolgo vse tiho.)
Mati: 0 Bog! kako dobriga moza bomo zgubli!
Janez:	In kako dobriga, skerbniga oceta!
Oce: Ste nie vsaj razumeli, otroci? Präv! Povejte vse to tudi Andreju, povejte mu, de ga v duhu blagrujem. Povejte mu, naj posten in pobozin ostane, to zamore tudi v vojar'!»im stanu storiti, in ima s tem se veci zasluzenje; naj se zvesto vojskuje za svojo dezelo >'n spolnuje svojo dolznost. — Mati! ze cutim smv.’t, ui se mi bliza, merzel pot me spre-haja, vsi udje mi odpovedujejo. Otroci! zdaj po-kleknite.
(Otroci pokleknejo. Oöe se sklöni, ter s skI6njenimi rokami in rahlim glasam nad otröci möli in jih blagoslovi, rekoö:)
Oce nebeski daj svoj zegen mojimu trudu in prizadevanju z otroci! vVaruj jili hudiga, poterdi in ohrani jih v dobrim! Zegnaj vas Bog -|- Oce, Sin in Sveti Duh, in njegov zegen ostani vedno pri vas. Amen.
(Nekoliko pomolkne, natö s tihim glasam se reöe:) Katarina! Bog te	obvari. Gospod! usmili se
me.	Jezus, Marija in	sveti Jozef! pridite mi na
pomoc, sprejznite mojo duso! —
(Glas in sapa mu zastane, vse oterpne, duüa se loSi, ter gr6 k B6gu in Zvelicarju svojimu, kterimu je sluzila.)
Ocetje! matere! ako hocete enkrat tudi vi tako mirno in srecno umreti, spolnujte tudi takd zvesto vse svoje dolznosti, posebno do svojih otrdk; ucite, opominjajte in blagoslovite jih tudi vi takd se na smertni postelji, poslednji cas svojiga zivljenja. Ako kote takd ravnali, potem blagor vam, in blagor vasim otrokam!
Otroci! sinovi!	hcere! ako hocete srecni
biti	v tem in prihodnjim	zivljenju, ljubite, spostujte
in ubogajte svoje starse, z radovoljnim sercam spre-jemajte in natanko spolnujte vse njih nauke, in zlasti njih poslednje vosila in opomine, ter hvalezno zanje molite! —
^	(Poleg	nemskiga.)	P.
2.	.
Kaznjena kriva pr? ega.
„Wes svet tici v hudem,“ je re> e' nekdaj sv. Janez. In res, ako so te besede kdaj veljaie! ve-
Ijajo 86 posebno dandanasnji. Da ne o men im toliko kletvine, nesramnosti, opravljivih pa obrekljivih je-zikov in pa se cele kupe druzih pregreh, v ktere je svet do pasüj pa kaj pravim do pasii, v klere je svet ves pogreznjen, spomnimo se le toliko krivic, nezvestob, lazi pa goljiij, in spoznali bomo: da be-sede sv. Janeza, zgorej zapisane, veljajo se posebno dandanasnji. „Moz beseda" je nekdaj derzala, ka-kor bi bil z zebljem pribil. Kar je kdo terdil, se mu je verjelo, kar je kdo obljubval, je tudi storil; le moz beseda, pa je bilo dovolj. Ali zdaj? kako je pa zdaj? Ker moz besedo prevelikrat sne, zato je mnogokrat potrebna prisega, in brez nje se ne godi nobena imenitnija rec. Kadar cesar sluzbo oddaja, kdor jo prevzame, mora priseci, da bo priden in zvest sluzabnik, na besedo samo mu ne verjame nikdo; kadar se dva prickata pa pravdata za kako rec, velikrat vsa modrost umnega sodnika ne sega delj, kakor do prisege, »prisezi, da je tako, kakor ti pravis,“ razsodi pravdo, da, oseminslirdesetega leta (Hog nam ne daj vec enacih doziveti!) so se celo zupane in njih svetovavce med priterkovanjern na zvonove in pokanjem moznarjev tirali v cerkev pred sv. Ilesnje telo, da so tarn prisegli, da lio-cejo, zvesti cesarju, za obein prid in blagor svoje obcine skerbeli. Le memogrede bi rad tukaj nekaj povedal:	Koledar koledva po Slovenskem sein ter
tje! ker so mu vrata povsod odperte, ce tudi ne gode okroglili za ples, pa rad kako lepo zapöje in vmes se marsikaj micnegä pove; zato ga pa tudi ljudje ze od delec prijaznp pozdravljajo, in ko stopi v biso, ga po navadi obsujejo mladi in stari in zi-jaje poslusajo, kaj jim bo povedal, obljubim , da ga se bolj zamerkljivo poslusajo , kot ob ne delj ah go-
spod fajmostra na priznici. Ker pa Koledar tudi nekoliko „manire“ ve, zato ne govori zmeraj le sara; vcasi tudi poslusa, kaj drugi govorc , in tako tudi slisi in zve marsikaj. Kaj da slisi in zve, nece, pa tudi ne sme vsega tukaj razkladati. Le ena mu je prav pri sercu, in ta mora ven:	Slisal je nam-
rec, da nobenega, od osem in stirdesetiga leta umcrlih zupanov ni v nebesih. Ali je to res, ali ne, ne more terditi za resnico, to pa ve in je vec-krat tudi ze slisal, kako je petica v pest stisnjena zupanu oci zavezala ; ali kako je ta ali uni zupanovo terdosercnost s polickom vina ginil, in njegove ter-dovratnost, s ktero se je derzal postave, omecil. Pa se marsikaj druzega je se slisal in vidil, kako da so sem ter tje taki mozje ze pozabili, kaj so osem in slirdesetega leta obljubljali v cerkvi pred zivim Bogom, slisali in vidili so pa to in uno tudi drugi ljudje , zato pa imajo piko na take moze tako, da hudobnezi s takimi malopridnimi zupani tudi pra-vicne, za blagor svoje obeine skerbne moze mecejo v en zakelj — v pekel; pa denimo to na stran, da se komu ne zamerimo, in pojdimo z resnico na dan ! Za Boga vas prosim, pomislite, kaj delate, kadar prisegate! Boga klicete za prico, rekoc: Bog ve , Bog mi je prica, da je to res, ravno tako res , in pa prav nie drugac, kakor jaz pravim — ali -— Bog naj me kaznuje, ako vsega tega zvesto in natanko ne dopolnim tako, kakor sim obljubil dopolnili. To pa ni ravno kaj malega. Gorje mu, kdor terdi z Bogam laz, ali kdor ne spolnuje tega, kar je s prisego obljubil, ko bi lahko spolnoval! V resnici, to je hu-dobija nepresegljiva! Ali kazen Bozja tudi ne iz-ostane; popred, ali posled , skorej vselej pa ga ze
na tem svetu zadene. Prica tega nam je naslednja zalostna pa resnicna prigodba:
V visokem hribovju na Slovenskim izvira pre-cej mogocna reka. Urnega teka dervi svoje valove proti ravnini. V ravnino pridsi pa se deli prec v dva cepa. Desni cep spira bregovje Desnicarja, levi pa Levicarja.*) Cez picli cetertljej ure pa se strinjata spet oba cepa in teceta bratovski po enem koritu naprej. V sredi med obema cepoma pa je lep podolgast otok, zdaj lastina obeh sosedov. Nek-daj pa ni bilo takö. Pred sto in se vec leti, tako se pripoveduje od ust do ust, je tekla reka samo po levem koritu, desnega takrat ni bilo, torej tudi otoka ne, ampak vse je bilo le travnik Desnicarja. Zavolj bude ure v bribili neki dan se je bila reka toliko narastla, da je levo, takrat edino korito, ni moglo vse obseci; razlila se je bila tedaj na desno po travnik» Desnicarja; izrila si je bila sedanje desno korito, z otoka pa, ki se je bil s tem iz travnika naredil, je bila poplaknila vso zemljo pu-stivsi za seboj zgolj kaninjne pa pesek. Zalosten je izdihoval na noviin bregu Desnicar o toliki ne-nesreci, ali kaj si je hotel! ker splaval je bil lep kos zemljisa po vödi. Rana se s casoma zaceli, tudi Desnicar se je bil kmalo sprijaznil z novim koritom, vnemar pustivsi grobljo na otoku. Leta za leti so se verstile, z njimi so se pa tudi verstili gospodarji na obeh sosednih zemljisih, sli so drug za drugim v dolgo vecnost, nastopaje zmiraj novi za njimi. Ali tudi otok se je bil zbudil v tem, pokrivati je bil jel svojo grobljo z glino, ki so mu jo povodnji, nekdanjo skodo popravljale, vracevale. Okreval se
Ta dva soseda imenujem nalas tako.
je bil s casoma in se odel z bicjem, germovjem in travjem, tako, da se je ze marsikterikrat, zlasti o plitvi vodi, Desnicarjeva in pa Levicerjeva zivina na njem napasla. Desnicar s perva ni branil, Le-vicar je pa molcal, ker sta s! bila oba soseda pri-jatla. Tako se je godilo vec let zaspored. Ali stari zlodej ne pociva nikdar, ampak hodi okoli kakor rijovec lev in ise , koga bi pozerl. Tudi mirnih so-sedov prijatelstvo je bil podkopal z nekimi navskriz-misli, in nasledek tega je bil, da je Desnicar sose-dovi zivini branil na otok, Levicar pa je nanj silil. Desnicar, zvest si svoje pravice, poklice gosposko na pomoc, Levicar pa si pravoznanca zagovornika najme, in tako se vname dolga vecletna pravda. Desnicar terdi: otok je moj, Levicar pa: otok je obeh, torej tako moj, kakor tvoj. Koliko gren-kib ur da sta zdaj pravdavca imela, koliko lepih denarcov da sta potrosila, in pa kako da se je vrag v pest smejal, viditi toliko srecen vspeh svojega sovraznega djanja, si lahko mislimo. Zadnjic ven-der stece sodba, in se glasi:	„Otok je obeh, vsa-
cega pol, ako Levicar skaze s pricami, da je to od nekdaj tako bilo/1" Kaj pa zdaj zaceti? kako bo Levicar to skazal? Nekdo je rekel: Noben zid ni tako visok, da bi cez-nj ne mogel z dnarjem oto-vorjen osel. — Pri gosposki stoji med dvema gore-cima svecama britka martra na mizi, pred njo pa pet moz, ki klicejo Boga na prico, da so njih ocetje in pa ocetov ocetje pripovedovali, da ima Levicar
z Desnicarjem enako pravico od nekdaj tfo otoka.----------
Leto se ni bilo okoli, luna se se ni bila dvanajstkrat pomladila, ze so lezali trije teh v cerni zemlji; umerli so bili nagle neprevide snierti, in kdo sta una dva, ki jih vodita dva mala fanticka in prosita
kruha grede od hise do hise? Na pervi pogled se jima vidi, da sta slepa in da jinia je solnce na tem svetu ugasnilo za zmeraj. Kdor se je pa z njima kaj delj pogovarjal, vprasaje jih, kako da sta prisla ob pogled? skesanega pa potertega serca sta mu odkrila, kar, Ijubi bravec ze ves, opominjevaje ga: „Vari se krive prisege , ker z Bogom se ni norcevati!^
L.k.r.
3.
Sihie sodbe.
(Povest ifs Vogel-noviga Koledarja.j
^"reteceno stoletje, ko je se neusmiljena navada gospodovala, de so zatozenca, tako dolgo na tezal-nici terpincili, dokler je hudodelstvo obstal, — je zivel na Ogerskirn veliki zbörni sodnik Farkas Im re po imenu. Imel je zvestiga sluzabnika , ki so ga Bogoljuba (Teolila) klicali. Od kod de bi bil prav za prav doma, ni sluga se sam za gotovo vediti mogel; toliko le se je govorilo, de bi vtegnil rodu ciganskiga biti. Bil je pa priden, bogabojec ve-sten sluga.
Enkrat pelje Bogoljub gospod Farkasa ravno memo vislic, na kterih sta dva od zborne sodbe v smert obsojena visela. — „Bog bodi milostiv sod-nikam in nedolzno umorjenim!“ zdihne Bogoljub bolj tihama, vender toliko glasno, de je gospod besede razumel. Farkas, desiravno mu te besede niso kej vsec btle, pomolci nekoliko. Neka groza ga je namrec pri vislib obsla, — in zdi se mu, de ga cernozatekli in rumenozasuseni obraz, eniga od njega
preden teden obsojeniga, serdito gleda, kakor bi liotrl masevanje klicati nauj. Nato rece: „Kaj ne-dolznih! — Kaj al bledes? Visoka sodna pravica neben iga nedolzniga ne obesa. Za kaj pa molis za njih duse, in zraven se za duse sodnikov? — Govori!“ „Oh, nedolzni! nedolzni!“ — rece Bogoljub,— ^saj ubog zatozenc na tesalniei terpincen, je pri-siljen se vdatr, naj bo ze kriv alt ne, — ker mu je sinert veliko menj strasna, kakor pa take grozo-vite muke. — — Oll moj rajni Ijubi oee so tudi na strasnih tezalnicah primorani se vdali, de so krivi hudodelstva, kteriga nikdar storili niso, le zato, de jih je prej smert grozovitiga terpljenja resila,^ — rece in se zjoka. —
Farkas se nasloni nazaj v koeijo, kakor bi ne porajtal veliko na besede slugatove — in hoce dre-mati; to de besede Bngoljubove mu gredo le vedno po glavi. V tih tuznih mislih se domu pripelje — v njih se vleze — in zaspi — ves nepokojin.
Drugo jutro poklice svojige koejaza Bogoljuba, ter bara: „Kje je moja srebernokovana ljulika (fajfa), ki sim jo snoci na vozu popustil!“ — „Je nisim vidiF — odgovori koejaz. „Ti si iz voza vse sprav-Ijal, tedej si jo gotovo najdel — in jo imas!* se zagrozi gospod.
„Jest ne! gotovo ne! gospod jest je nimam/' — „Tukej imas en krizavec — pa ljuliko mi daj nazaj, in bodi posten in pravicen.“
Bogoljub se le izgovarja: „oh gospod! verje-mite mi, jest sim nedolzin, cisto nedolzin — — — se vec hoce govoriti in izgovarjati se, — kar naen-krat prihaja poslanec do gospoda od njegoviga boga-tiga strica, ki ga povabi nevtegama na odloceno vese-lico k njemu priti v vas P. kakih 6 milj od ondot.
2#*
„Kocijaz! le urno pripravi mi lepo sreberno konjsko opravo!“ veli Farkas Bogoljubu. — Bogo-Jjub odide. Komej pretece dobre pol ceterti ure — pa prisope Bogoljub, ves bled in prestrasen trepelaje nazaj; „oh milostni gospdd/^ govori jecljaje — „oh, vse je pokradeno, vsa sreberna oprava je proc, — vse je poropano “
Gospod, drugi sluzabniki, vse kar je bilo okoli njega, vse liiti gledat, kje se je tatvina zgodila. In glej! vse srebro je pobrano in porezano od vözne oprave — in uropano — v vrednosti vsaj 400 to-larjev srebra.
„Ferenc, vkleni tukej kocjaza vzeiezje!‘r uka-ze gospod druzimu sluzabniku.
„Oh, jest sin» nedolzin!'^ zdihuje Bogoljub. Pa vse nie ne pomaga. HIapconi ga zgrabijo — kmalo pride tudi kovac, ki ga v zelezje zakuje.
„Nar prej pojdite in preisite njegovo posteljo in skrinjo, delec ne more biti tatvina; jest bom pa se danes veliki zborni sodm'i hudodelstvo naznani» „Za Bozjo voljo mi verjemite, de sin» nedoi-zin!“ se hoce se nadalje Bogoljub zgovarjati, ko ravno gazda (po ogersko veliki hlapee) iz Bogo-Ijubove postelje skrito ljuliko prinese, tev pri prici eno obdolzenimu koejazu prek glave da, de se mu kri ulije, ter pravi: si nedolzin! tat! nedolzin! — „Ta je leparece gospod! — „kje pa imas sreberno opravo
„Ne vem nikakor, kako da je Ijulika v mojo posteljo prisla, se manj pa, kam de je sreber-nina! — Bog pa je moja prica, de sh» nedolzin!^ — „Bomo ze dokazali nedolznost,“ rece gospod, nato veli hlapcam: „le varite ga dobro, de ne uide ali pa de se ne vgonobi; jutri na vse zgodaj pa
naj bo voz pripravljen, ga bote k sodnii peljali, danes pa se po blevu skerbno isite/'
Drugo jutro na vse zgodaj ze derci voz iz vasi z ubogim tezko vklenjenim jetnikam tiranim pred sodbo. — Malo ur potem se ze znajde ubogi Bogoljub v temni, smerdljivi jeci ua trobljeni ples-njevi slami, ves omamljen — skorej sam ne ve, kaj se je z njim zgodilo.
Tri polne mesce zdihuje ubogi jetnik v jeci, preden njegova sodba na versto pride, desiravno je njegov gospod preiskavo prej imeti hotel — ter veckrat opomnii, de bi vender Je sluga vtegnil res nedolzin biti; — pa vse zastonj — nie ni mogel zoper terdo postavo sodnije.
Öez	tri mesce	tedej je	Bogoljub pred sodbo
poklican.	S tezkim	zelezjem	okovan komej pritava
z	verigami rozljaje	sprendjen	od dveh bricev, v
sodno biso. -— Tako silno ga je bila trimeseena jeca zdelala, de ga skorej lastni gospodar vec ni poznal.
Perva preiskava je bila silno kratka. — Bogoljub je le tajil.
Na	vprasanje,	kako de	je ljulika v njegovo
posteljo prisla, je odgovoril, de ne ve, de mu je mogla od kakiga zavidljiviga hudobneza podver-zena biti.
„Odstejte mu jih petdeset gorkih, zato ker laze! — veli predsednik sodnije.
To se koj zgodi; — in potem precej Bogo-Ijuba vsiga trepeciga nazaj pred sodbo prizenö in preiskava dalje nasleduje.
„Udaj se! zarezi eden sodnikov nad njim, — obzaluj svojo napako, glej, s tem, de tajis, le nas nadlegujes in terpincis; — vdaj se, pravim,
vidis — nekaj tednov se — pa bos vse lepo pre-stal — vse bo pri kraji; — smert na viselcah je hitra. Udaj seK'
„Nikakor se ne morem udati in se kriviga spo-znati, ker nisim nie, cisto nie pregresil!*
^Paglovec! se blezo ne ves, kaj je tezalnica, peljite ga dol, pokazite mu vse, morebiti se bo spametoval.“
Brici ga odpeljejo in mu razkazujejo vse terpincivno orodje — in ogrozno pripravo — ter mu jo tudi sein ter tje okusiti da jo, de mu je kri vcasi iz pod nohtov svignila, in de je milo zajecal, kar se je bricam posebno sladko zdelo. Pokazejo mu gorece kiese, s kterimi so obdolzene sipali, tezalno vreteno, s kterim so jetnike tako dolgo pri-vijali in nategovali, dotier so jim udi popokali, — pokazejo mu tudi leseniga osla, po herbtu vsiga z ojstrim zelezam in spicastimi zeblji nabitiga, na tega so jetnika posadili, ce se ni hotel udati, in mu na vsako nogo pod stopal petnajst t'untov tezko kroglo navezali. Tukej se je vidila tudi verv na skerbceh napravljena, s ktero so ubogiga terpeznika pod strop visoko potegovali — pa ga koj nazaj na tla naglo spustili — meni nie, tebi nie, ce bi se tudi raztresil, ali na drobne kosce razletel. Tukej spet je bil pripravljen zelezen razenj ; tarn pa kotel vreliga olja in smole, de so uboge zatozene po casu z njimi ozigali — z eno besedo vsake baze zbadala in sipala in priprave, kar se je le sam peklenski zmisliti mogel, mu razkazejo. —
Ko je Bogoljub vse to vidil — ga peljejo nazaj pred sodnike. Spet mu zugajo — Bogoljub pa le taji.
»Tedej dajte ga trinogam zapove predsednik.
Ne gre tukej popisovati, kaj so vse sirovi, neusmi-Ijeni divjaki z Bogoljubam poceli. Tri strasne dolge dni so vse grozovite muke poskusali, Bogoljub le svojo nedolznost terdi.
Po strasnim grozovitim terpincenji, potem ko so neusmiljeni trinogi vse nar strasneji muke nad ubogim Bogoljubam poskusili in nar grozovitniji reci z njim poceli, se poslednjic udä — tretji dan zve-cer se le — se uda, de je on res tatvine kriv.
Gospod Farkas se zavoljo slabiga pocutja vse tri dni k sodbi kar cisto nie ni pokazal.
Geterti dan je bil Bogoljub, zdaj samiga sebe spoznajoci tat, spet v sodno biso pritiran. Bil je vec mertev kot ziv, ves omamljen, ob besedo ze, zavoljo strasnih bolecin.
Tudi njegov gospodar Farkas je bil ta cas v sodnici, tudi ves upaden in bled, zastran slabiga pocutja treh dni. —
„Prismojena hudoba! zarezi predsednik nad Bogoljubam, kaj nisi mogel prej po pravici pove-dati! — bi bil lahko sebi terpljenje, rabeljnam in nam pa delo prikrajsal. Kje imas ukradene reci?“
„Ne vem. Nikjer neodgovori Bogoljub; tako de se komej slisi.
„Ze spet: ne vem! gerdavs malopridni! —Kodes, de te vnovic terpinciti ukazem!“ se togoti predsednik.
„Morebiti si te reci na vertu zakopal?“ vprasa sodni svetovavec Farkas, njegov gospodar.
„Mende;*
„Kaj ne tarn pod veliko hrusko, kjer si une dni nekaj po vertu popravljal?^
„Ja,“ rece Bogoljub.
Bers posljejo iskat tjekaj. Vsa tatvina je res
tukej bila — vse cisto, vse skupej v staro cigansko cimjo zavito, vse najdejo na odlocenim niestu.
Bogoljub tedej, ker je sam se udal in ker je tatvina dokazana, je v sinert na vislice obsojen.
Se tri dni — in mljena ima biti. Zadnje tri dni ni Bogeljubu nie vec manjkalo, vsiga bi bil imel lahko dovolj, ce bi se inu bilo le kolikej zljubilo. Eden pred drugiin so se strezaji prizadevali, de bi mu proti koncu zivljenja dobro postregli. Tretji dan zjutrej ob devetih se enkrat preberejo sodbo ocitno pred sodno biso, nato Bogoljuba na voz naloze — ga v smert odpeljati. Milo pöje mertvaski zvon; in velika mnozica ljudstva sprendja Bogoljuba od be-rieev obdaniga na zadnji popotvi do vislic.
Poslednjic pridejo na grozovito niesto. Rabelj in njega pomagavei ze cakajo tukej. Bogoljub je ceznavadno pokojin, ko se mu v ceterto obsoja bere in mu sodnik razlomljeno palico pod noge za-zene. Jecar mu zelezje odvzame. „Nedolzin sim, naj rece kdo kar hocepravi Bogoljub „veckrat sim ze djal, de clovek je s silnim terpincenjeni pri-moran se dolzniga spoznati krivice, ktere ni storil nikdar/'
Bogoljub stopi na lestvi, ze je rabelj priprav-Ijen — —- kar nekdo iz mnozice zavpije:	A,Stoj !
zanesenje pride!" „Glejte,“ zaklice ljudstvo , yvitez z belim banderam na konju se bliza!“ —
Ko bi trenil, prisopiha stara ciganka, ki se je skoz vso trumo prerila, ter objame, oklene uboziga obsojen ca z divjim veseljem, rekoc: ^Moj sin ! moj sin! zanesenje pride — In res vedno je blizej in blizej z berzim konjem sreconosni naznanovavec. Ze dobaja. ^Zanesenje zavpije on, „zanesenje!“
klice vse JjinJstvo. „Peljite ga nazaj, zakaj nedolzin je! rece resitni napovedovavec.
Ljudstvo se razkropi. Bogoljub se vesel pelje nazaj. Zraven njega mati njegova. Ko pridejo do sodne hise, jih caka tukej gosp. Farkas, sprejme Bogoljuba z voza in ga prijazno v dvornno pelje in veli, de naj kolikor ljudstva le more noter pride. To se tudi zgodi. Nato zacne g. Farkas:	„Od zdaj
naprej nisim jest vec sodnik, in nocem biti! Bogoljub , moj sluzabnik je nedolzin. Jest sam sim bil tiste reci poskril — in njega tatvine obdolzil. (Ljudstvo se med tem strasno zagrozi.) Cujte na dal je preden nie pogubitegovori Farkas ; yjest sim zmi-raj ljubil pravico — in mislil sim, de tudi vselej vse po pravici ravnam. Bogoljub moj kocjaz pa je imel bolj bistro clovekoznanstvo od mene. Kadarkoli sva se memo vislic peljala, vselej je molil za duse rajncih nedolznih in za duse sodnikov, in enkrat je celo terdil, de nedolzin je primoran se dolzniga spoznati take hudobije, ki je nikdar storil ni.
To tudi jest premisljujem, ter si mislim, ali bi vender le to res biti utegnilo.
Ne pogubite me, ker sim to strasno poskusnjo z njim storil.
Jest sam sim bil ljuliko v njegovo posteljo vteknil in srebro skril , ter posteniga sluga obdolzil in sodnii izrocil. S strasnimi bolecinami primoran se je hudodelstva kriviga spoznal, kteriga nikdar storil ni, de bi bil le strasnih muk, ki so bujsi kot smert, resen. — Jest sam sim peklenske bolecine po-slednje tri dni terpel v svojim seren, ker sim vedel, de zavoljo mene nedolzni terpi, — skusnja pa se mi je potrebna zdela zavoljo poducenja sodnikov. — Jest pa od slej nisim vec sodnik, nikakor ne vec.
Vas pa vse prosim: zapomnile si grozoviti zgled mo-jiga uboziga kocjaza, ter prosite presvetlo cesarico Marijo Terezijo, de se grozovito terpincenje povsod popolnama prepove. —
Ti pa revni, nesrecni Bogoljub, odpusti mi, ti si poslednji mucenec grozovite tezalnice bil in za-cetnik boljsi döbe; odpusti mi — prosim, odpusti! ce mi ti odpustis — je pokojna moja vest!*
„Kaj ? jest de sim poslednji terpinceni bil?! In zdaj se bojo tezalnice po vsi dezeli prepove-dale! — de sim jest k temu pripomogel !* — se oglasi Bogoljub, ter se zjoka— „s serca vam odpustim!* — „Od slej zanaprej pa nisi vec moj sluzabnik, ampak moj sin,“ govori dalje g. Farkas, „in dedec vsiga mojiga premozenja postanes; — jest tako nie otrok nimam.“
„Imate, imate otroka! se oglasi stara ciganka, Bogoljub je vas lastni sin Konrad, kteriga sim vam bila pred 25 leti ukradla!*
„0 groZovita baba!“ se zavzame Farkas. „Cujte nadalje,“ pripoveduje ciganka, „ko sim pred 25 leti v vaso biso za kako cunjo prosit prisla, de bi bila vanjo svoje dve leti staro dete, ki mi je ravno umerlo bilo, polozila in pokopala — sim bila proc spodena. Se enkrat stopim nazaj in popadem vasiga dveletniga deeika Konrada, ki se je ob potoku igral, ter odlazim z njim. Nato sim oblekla svojiga mertviga otroka v Konradikovo obla-cilo, in maliga merlicka v jevsevje ob potoku skrila tako, de ga ni nihee pred najdel, preden je listje odpadlo. V jeseni, ko je perje zginilo, sie dobili inertvo truplice, ki ga, se ve de, vec niste poznati mogli — in mislijoci, de je rajni Konrad, ste poko-pali s castnim pogrebam kosice ciganskiga otroka.
Konrad pa je postal cigancik, in krepko je rastel. Dali smo mu inie: Teolil ali Bogoljub. Vender pa prav pravi cigan ni hotel nikoli postati. Bil je le vedno nekako pt»j v drusinah nasih. Moj moz, njegov rednik je um eil, se morde ne veste kako?—-tako kakor bi bil Bogoljub knialo, — nedolzno ter-pincen, — potem obesen. To mi je serd do vas sodnikov se bolj v sercu vzgalo. — Bogoljuba sim pa le vedno ljubila, kot svojiga otroka; — kaj more sin, ce je oce malopriden? — Ker mu nase krog-klatenje ni bilo kej vsec -— se je podal v sluzbo — in prisel je k vam za kocjaza in vertnarja.
Glejte tukej je zlati ovratnik s krizeam vred, ki ga je takrat na vratu imel, in na njem je njegovo ime in rojstni dan zarezan.
V daljne kraje smo zvedili, de je v jeco za-kovan, zatorej sim hitela — in ravno se prav prisla preden je imel usmerten biti. Komej sim skozi mno-zico prerila in vpiti holla: nikar! nikar! ta je Far-kasa lastni sin, ko naenkrat hrup vstane, in poslani resitelj z belo ruto na mecu se pribliza in resenje oznani. — — Zdaj pa storite s staro ciganko , kar hocete!"
„Nie hudiga se vam ne bo zgodilorece Farkas, „lepo vas bom preskerbel z vsim potrebnim, saj danes je dan odpusenja, zanesenja in radosti.“
Nato se oce in novospoznani sin objemeta.
„Eljen Farkas uram es fia !a se glasi od vsih strani. —
Se preden se ljudstvo razide, pride tudi na-znanilo z Dunaja od svitle cesarice, ki je na zive priprosnje clovekoljubniga Sonenfelsa zapoved raz-glasila, de posihmal vse terpincenje in preiskava na tezalnicah nehati mora.
Ljudstvo se z ginjenim sercam razide, in pov-
sod se z zacudenjem razglasuje novica, ki se je
zgodila.
4.
Prigodbe uekdanjlh öasov.
Spisal is lelnih bukev Smarlina na Tuhinjakim: liuka Uolinar.
letu
1338 so kobilice vso krajnsko dezelo do Primorja pokoncale.
1361 6. dan Velikotravna je veliko Ljubljane pogo-relo; in 1. dan Vel. serp. so pogoreli vsi trije tergi.
1386 27 Vel. serp. je zopet pogorela, in tudi cerkev sv. Miklavza in en del bolnisnice (spitala).
1469 so Turki pokoncali vso dezelo od Metlike do Iga in Preddvora.
1470	so	Turki	planili okoli Savine,	so pozigali	in
veliko kristjanov seboj gnali.
1471	so	zopet	na Krajnsko priderli,	po vsi dezeli
razgrajali in veliko ljudi odpeljali.
1474	so	Turki	kristjane premagali. — Kobilice	so
zopet po	Savinski dolini in po	Krajnskim	do
Primorja ves sad pokoncale.
1483 so vojaki s Slovenci vred Türke, ki so bili po Koroskim in Stajarskim veliko skode naredili, hudo otepli, —ter so veliko kristjanov iz suz-nosti resili.
1491 so kmetje na hrusici vcc kot 2000 Turkov po-bili, tako tudi leta 1497.
1492 je bila Amerika najdena. Ravno o tem casu tudi zivo srebro v Idrii.
1493 je Ljubljansko mesto pogorelo.
1494 so cervi zito pokoncali.
1495 17. d. Maloserpana je Ljubljana zopet pogo-rela in 19 Ijudi je v ognji smert storilo.
1511 je Kamnik do tal pogorel, in ni vec bis ostalo, kot pet na Sutni. — Grozovit potres; — 6. susca se je zacelo tresti in se je vsak dan skoz pol leta potresovalo.
1509 je potres po Krajnskim veliko skode naredil.
1515 so jude iz Ljubljane spodili, kteri so veliko blaga noter pustili. —
1522 so Turki pri Postojni, Cirknici in na Pivki ro-pali in veliko ubozih kristjanov seboj vlekli.
1526 na kresni dan so Turki ogerskiga kralja Ludo-vika ubili.
1528 je bil Turk pri Ljubljani.
1529 je Turk Dunaj oblegel.
1540 je bilo silno suho leto.
1541 so kobilice ves sad po Krajnskim do Primorja pokoncale.
1543 je silno veliko ljudi umerlo.
1545 in 1546 je bil Turk v Sent-Jerneji na dolenskim.
1560 so tobak iz Amerike prinesli.
1563 je bil Tridentinski zbor dokoncan.
1563 in 1564 je bila v Ljubljani kuzna bolezen.
1570 je	bila velika	draginja; star	psenice	v Ljubljani
po	12 in celo	po 14 goldinarjev.
1570 je	bil Turk v	Lascah in na	Pivki.
1583 so	v Ljubljani	nemske ulice	pogorele.
1584 je bil Turk v Kocevji. To leto so pervi krompir z Amerike pripeljali.
1586 je bil silno debel sneg.
V lelu
1588 velika vojska.
1634 na gorenskim velik punt, ki je bil 1644 potolazefl'
1651 se je velika repata zvezda (morebiti Halejeva?) prikazala in leto potem je bila strasna kuga.
1685	je bila	na Zalah	v Kamniku	kapela	sv. Jozeß1
z lesa	narejena in perva sv.	masa brana.
1686 28. malotravna (2. nedeljo po Veliki noci ob stirih popoIdne)je v Ljubljani na gradu v smo' kovnik	tresilo in	prav veliko	skodo	naredilo.
1687	ni bilo	vso zimo	nie ali prav malo	snega, 28>
susca pa je jelo sneziti in je snezilo zapo' redama 10 dni.
1690 10. svecana fpepelnicni petek) pozno v noc je zacelo v Kamniku pod malim gradam goreti vse mesto je bilo v nevarnosti, — so pa zgo-rele 4 hise in stirji ljudje — Ravno to leto s. Franciska in s. Barbare dan je bil velik potreS'
1694 so zaceli Franciskani v Kamniku samostan in cerkev zidati s pomoejo svojiga velikiga do' brotnika Jakoba Sela od Selenburg. Cerkev p» je bila se le 1730 posvecena.
1714 neizreceno nerodovitno skoz in skoz dezevno leto. Grozovitna dragina in lakota, — bolezni po Stajerskim in Krajnskim, tako de jih je umerlo v Smartinu 148; dm ge leta pale po 40'
1715 lakota do zetve — pollej pa bolje; bolehali sf[ pa ljudje zavoljo nezreliga zita. Pervi kaplaü v Kamniku je beneficium z 2500 11. vterdil.
1716 Srednje in pozno leto. Vino revno, zato so po vsi dezeli le ipavskiga pili. Cesarski so Turka pod vojvodam Evgenijem Sav.ojskim pO Petrovardinu premagali.
1717 Zadosti dobro zgodnje leto. Turki pri Belim gradu tepeni.
1718 Prav suho in zgodnje leto. Vino toko dobro, de ga ni nihce taciga polnil. Mir s cesarjcm in Turkam za 24 let.
1710 Zadosti dobro leto.
Kje je Slovencov ocetnjava! —
Mi moja pesmica zapoj! — — Glej tarn je moja domovina,
Tarn rod slovenski hiva moj, Kjei- je zmed vsili dezela zbrana In s cudi boijimi obdana.
Kjer terstvo vse je Avstrijansko Edino prav za prav doma,
Kjer bijc v breg morje Jadransko, In kamor s celiga svela Jezero bark lerzvat priplava ;
Tarn je Slovencov ocetnjava.
Kjer se v okolici Postojne
Odprc ti nov sviit pod zemljö , Ko v jame curine stopis trojne.
Kjer bozje cndexe glasnö Ti oznannje vsa narava:
Tarn je Slovencov ocetnjava.
(Drugo leto nadalje.)
er«:
fcjc dom slovenskiga je sina ?
Kjer iivo rndo gora daje ;
Ki je enake nima avet,
K’ se razposilja na vse kraje,
In jo s ponosam svojo siet'
Le Avstrianska sme derzava.
Tarn je Slovencov ocetnjava.
Tarn, kjer tertica blaga klije Prosekarja , Rofosk rodi,
Z Rebnlo se Berzanka pije,
Kjer Pikolit, Marvin zori,
Kjer raste Stajerc , kaplja zdrava: Tarn je Slovencov ocetnjava.
Kjer bistra voda z visocine V tomün globoki zadoni V Hrovaske, Serbske gre ravnine, Pozdravljat brate nam liiti, — To je slovenska reka Sava:
Tarn je Slovencov ocetnjava.
Kjer cudez lepiga je kraja,
Ki vsa Evropa ga pozna;
In zal okrog — podoba raja —
1z jezera spet lesketa,
Ter cerkvica v valovji plavai Tarn je Slovencov ocetnjava.
Tarn, kjer so cudne tri jezera,
Kjer Söca , Ristrica snmi, Savina, Kulpa, Kerka zvira, Timavij solnca se boji,
In kjer gromi dereca Drava :
Tarn je Slovencov ocetnjava.
Kjer krasni verti gelenijo Planine zale in polje,
Kjer Jnlice v ncbo puhtijo Snezniki Karnijo meje;
Kjer zvezde klati verh Triglava:
Tarn je Slovencov ocetnjava.
Tarn, kjer planjave in doline Se s hribci zalimi verste,
Iz sto in slo liribdv vislne Pa krasne cerkve se blise.
In v njih Bogu se speva slava;
Tarn je Slovencov ocetnjava.
In tarn, kjer beia je Ljubljana,
Krog nje pa mesta in vasi;
Dezela Bögu , caru vdana Do zadnje kapljice kervi,
Kjer je zvestoba serc postava :
Tain je Slovencov ocetnjava.
Zvestoba je Slavjanu sveta
Postenost in krotkost serca,
Jo sin podedva od oceta —
Jo bei od matere ima.
Podpora cerkve in derzave So sin! nase oeetnjave.
Podpora cerkvein derzave Bodimo torej vedno vsi !
Naj d o B oga in oeetnjave Ljubezin v seren plameni,
De bomo bratje vsi Siavj.mi Kdej v d o in o v i n i v e e n i zbrani.
Hrepenjenje zivine po zeleznici.
(Ta pa postavim de ne bo vsim viec.J
slovecim bclim pasi,
Ki z Ljubljanc v Terst peljä ,
Slisijo se mili glasi,
Ce kdo zanje sluli ima.
Z’vinca vboga tai» zdihuje Milo, de v nebo versi; —
Pa ta glas le tisti euje,
Ki kamnit’ga seica m".
„Oh , prestrasno je terpljcnje !“
To je zvince mili glas,-
Pridi skort’j odresenje!
Bog usmiti skor se nas! —
Oh , vi delovci bitite Urno le z zeleznico!
Jias nesrecne odresite, —
Joj, za nas je prehudö! —
Vedno gejslaj, vedno gnraj V letu, zimi, dan in noc,
Zdaj „forajtaj“, zdaj mu „furaj“!
Stradaj ! — vleci pa cez moc! —
Sebe pase, ter ga pije
Gerd, zarobljeni hlapcin;
Nas pa tepe le — in bije ! —
0 ueusmiljeni habin!!
Z ojstriin bicem nas napaja Gerd divjak neobtesan ,
Vedno nas huriiön zdaja, —
Vsaj slo tavieulkrat na dan.
Oli , to britko je zivljenje,
Hujsi kakor smert in vse! —
Pridi, pridi odresenje!
Stvavnik nas, usmili se!“ —
Ja usmilil se bo Vecni,
Kmalo bo zelezniea!
Casi blizajo se srecni,
Kon’c terpljenja stfasniga! —
AV ta döba bo vesela
Le za vbogo z’vinco nas;
Nasim oderuham pela
Pa bo dvuga tisti cas!
Se bo spremenilo kmalo,
Bo ze vidil prevzetnjiik!
7-daj peceuka je prcmalo, —
Pa bo dober ovsenjak! —
Takeat si bo praskal läse
On ki zdaj kot „grof“ zivi,
Naj le travca pot prerase
In hlapon naj mem derci.--------------
Ker zelezniea pernti
Prevzetnjaku strigla bo,
Torej pa ne more cuti,
De od nje opomni kdo.
Kakor pes razkacen laja,
In huduje v seren se;
Vsim budicem njega zdaja,
Ki jo zmislil pervi je.
Terdi clo v slepoti svöji:
„Zlodi sam je zmislil jö !“ — —
Haha ! cujte , dragi moji!
Kak’ je pac neumno to! !
Vrag si pac sam noce skode! —! —
In saj Bog sam govori:
De kraljestvo padlo bode,
Kjev glavar nasprotva si. (Luk. it.) —
Njivo lepo zadusila Pekhi bo zeleznica,
Toca vragn bo pobila Kos nar lepsiga polja.
Kjive boljsi vrag skor nima ,
Kakor vel’ka cesta je;
Naj bo leto, naj bo zima,
Satan zänje vedno le ! —
Kar le hoces, tukej isi —
Greh ondot je ves doma. — Preklinvanje tarn se slisi,
De skor zemlja trepeta ! —
Izdajvanje, — prisegvanje
Se razlega krog in krog —
Bozji strah — to so le sanje, —
Ker je trebuh le njih bog. —
V praznike in svete case,
V nedelje — Bozje dni Satan se tu nar bolj pase,
Nar vec täkrat nalovi.
Petik, post, ce kaze prat’ka , Biti mora „holt“ mesö! —
Al’ naj mine doba kratka,
Ga se Sveti Dan ne bo. -
Polna mera hndobije
Davno klice do nebes; —-
In de se kej z zemlje klije — Cudo je veliko res! —
Oh zatorej cesta mila Pridi, o zeleznica!
De bos satana pobila,
Tarn, kjer tol’ko moc ima
Te zivinca zeljno caka,
Dobre dnse te zele,
In boji se te le spaka,
K’ ji poterla bos rogc.
In ce skode bi storila
Tud’ nezadolzenim kej , -
Ko bahaca bos strojila,
To tolazba bode naj :
Bog, ce tudi rani mal Za zdravilo tod’ ske
Torej bo pomagal kmalo, „Svojih On ne zapusti.“
Ptijmo radi!
(Solarska.^j
3&e veseli! — pojmo radi ,
Dokler smo nedolzni, mladi! —
In zakaj bi pac ne peli,
K’ so nas angeljci veseli! ? —
Soj lud’ angeljci pojejo,
„Svet, svet, svet!“ Bdgu zenejo; — Tice icast mu zvergolijo In pojo, — se veselijo. —
Kdov nedoizin je, rad poje,
K’ ima cisto serce svoje;
Ce tud’ reven je, ne tozi,
Rajsi eno si zakrozi.
Kdov zgubi nedolznost bei»,
Pa ne niore pct’ veselo;
Tak le kakor vrana kroka,
Angelj pa nad njim se joka.
Kdov posten je skoz na sveti,
Veseli ga lepo peti; —
Kdov pa ni posten , rujove,
Kot ponocni cuk in sove.
Mi pa vsi nedolzni, mladi,
Pojemo postene radi;
In zakaj bi jib ne peli,
K so nas angeljci veseli ? !
F.
*) Po napdvn:	Sestra	mila	itd.
Mladenciku.
Xr mlaele leta misli
Na svoj’ga Stvarnika ,
Imej pa tudi v cisli ,
Kaikolj je bozjiga;
V katolski cerkvi, v soli Poslusaj uke rad ;
Ne zabi pa nikoli
Jih zvesto spolnovat’!
Roditelje in visi,
Ubogaj in spostuj ;
Pobozne le obisi,
Ljubezen vsim skazuj;
V svetosti vedno rasi,
Pregrebe vari se :
ln zlati rajski casi Osrecli bodo te!
Ne isi tii bogastva,
Ne isi t» easli!
Cvet zemlje velicastva Ko roz’ca sperheni!
Seree imej le cislo,
Nedolzno in lepö,
Da vzival bodes tisto,
Kar hrani ti nebo!
Majnik.
Jok in smeh.
@Iaga mamica dobila Dete ix narave rok,
Vsa vescla ga povila;
Revse pa napnc mil jok!
Kaj de dete joka milo —
Ali ga kje kej boli ?
Ali ni se nie pocilo?
Ali ziveza zeli ? —
Dete milo le zajoka ,
Ko zacuti v grehu se,
Ko pod jarmam pekla stoka Mlado mu ze sevcice.
V cerkvi kerseno ocito
Je to vboge dete zdaj :
Kinca ga ime castito,
Je vesel ga sveti raj!
Berz po kerstni zaobljubi Mamci vvoc’jo deteta ,
Sereno ona ga poljubi,
Dete se lepo smehlja!
Kaj de dete se nasmeja Mamici takö lepo ?
Kaj ze sadaj nek nareja Mu veselje toliko?
Dete se lepo smehljalo,
Dete vse veselo je ,
Ko nedolzno je postalo,
Ko nebö um kerst odpre! —
Majnik.
Razvalina.
d kako me glcdas milo,
Pridem, grad, na hrib , kjer ti stojis!
Skoz nadlög me tvojih sl’vilo,
Kar sim zvedit' hotel , ze ucia.
V cosi pac se svet spreminja,
Kam minljivost oznanuje prav’,
Da je zemlja solz dolina ,
Pravi dom le v nebä visav’.
Ta resnica se skazala,
Moö premembe je nad tabo grad,
Davno ze te je razdjala ,
Razvalina gledas zdaj plasad.
Lcp si stal sicer na skali,
Moö in je obdajal tebe zid,
Vitezi so not domvali,
Podertija zdaj se goia vid’.
Trum vriskanje kje je tvojih ?
Kje zbiral’sa njih vesel’ga niest’?
Kje vojsaki , k’ so v bojih Sereno vsi sukali mocno pest?
Oh ja, kjer so se zbirali ,
V serci vröce se vojskvat zelje
Kjer na boj so se spravljali,
Tarn rasö smereke zdaj same.
Kjer ncil je oöe sina Za pravico vleci ojsler mec.
Tarn se vidi podertnina Ternje raste tamkeja bodec.
Vse je, vse je razvalina,
Milo gleda s hriba na planjav^,
Da se vcasi svet spreminja,
Vse da mine , glej, niolce na in prav’.
J. V.rl.
Bela L
^ozdravljena bodi, ti zala kraljica slovenske dezele, pozdravljena bodi ti roza prelepa v nedolzni lepoti! — od nekdaj ze si ljubljena bila, in ljubljena bodes od svojili hvaleznih otrok!
Ze Jasona*) vzela si v svoje zavzetje, nemca v svojo prijaznost, in v svojim krilu se hranis nek-danjih llindjanov pobozne spomine — nezbozniga turka pa zapodila si***), ter mati ostala le svojim otrokam, — mati le njemu -— Slovencu.
Leta in leta bezale so spred tvojiga oblicja: ti pa vender se vedno mogocno kraljujes na svojim prestolu, ki uterjen na skalo, se zmajati ne da.
*) Jason je bil vodja Argonatov, ki so se peljali po ladii, Argo imenovani, v Kolhisko dezelo ziati run ropat. Do godivsina tudi pravi, da se je s svojimi junaki po reki Ia.ru (Donavi) in potem po Snvi gori iz Emonije, kjer je bil doma, perpeljal, in na bregovih Ljubljantce perve koce h pozneje imenitnemu mestu Emoni in potem Ljubljani okoli 1. 1200 pred Krist. rojstvom postavil.
*’) Semtertje se se vedno najdejo ali izkopljujejo spominki starih Uimljanov.
”•) Turki so okoli Ljubljane nekdaj sosebno grosovito divjali.
Nad tabo se razpenja nar milsi obnebje, in solncna lepota se vtrinja v tvoje oblicje; vrocino zamorsko hladg ti zeleni bregovi, in zmerzlino le-deno drobe ti velicanske göre.
Sava dereca, sumeca — umaknila se je, — v dar ti osula — lepo, obsirno — ravno polje.
Ljubljanica, se kerstila po tebi, — se vije, hladi v votlinah prekrasniga, obilniga, se neznaniga cuda; — mirno, polilevno ti plava naproti, in ce se hocejo vsiliti razlivi mocvira, — jo cistijo ze urne in bistre gradaske vodice.
Tvoje oko se vpira v prelepe, orjaske podobe velikanskih sneznatih gorä, pa blizajo se tudi go-rice in gricki zeleni, ter delajo tebi prijazen , pri-jetin spremen.
Beli pasovi se strinjajo, se krizajo v tvojim krilu, — ti vodijo doraace in ptuje v tvoje prijazno, vabljivo, zalo narocje.
Sopär, ki z bliskam hiti proti jadranskimu morju, pride do tebe — in ne more naprej, ogledo-vati te hoce, — zala nevesta! — in tezko in tezko stopi dalje na pot.
Tempeljni bozji, — oj lepi! te kincajo, so prica tvojiga pobozniga duha, — in otroci tvoji po-hlevni in mirni te v kroni cara slave. —
V sredi dezele zala nevesta dvorujes, in krona na glavi — se kot limbarcek beli prekrasno v daljave blisi; — ja resircno, lepa in zala, k;„ona in kronana, ljuba in ljubljena si Ljubljana nevesta — — —	— _ — de bodes —	—	—	— —
zeninu svojimu zvesta, njemu le vedno zvesta nevesta.
*) Sava je nekdaj gotovo imela sirji stnigo in je tekla tudi tarn, kjer je zdaj kolodvor in sv. Kriatofa cerkvica.
**) Grad nad mestam.
_______________ n	_____
Pa kdo je tvoj zenin, s kterim se hoces v sercno zvestobo zarociti ?
Dolgo in du Igo si cakala, de e^iini pravi je prisel, ti roko podal. —
Snubili te so dezelni stanovi in sotor postavili tebi nasproti , v oblicje ti gledali in cakali tvoje serene zaveze; — ali zastonj; nevredni so bili tvoje zarocbe; vredni le tebi sluziti — na tvojini dvoru ti cast in slavo mnoziti.
Snubit te pridc knezeni vitez, ki steber zvestobe pri caru stoji, ki z mecein v desnici punte kroji; on, ki ga junaka vesoljna Evropa casti. Zares! vesela si ga bila, lovor si mu z limbarjem ovila, za sina, za svojiga otroka sprejela ga; ali v vedno zvestobo se hoces z drugim zarociti.
In glej, prisel je slednjic edino pravi, vreden vse tvoje zvestobe; — prisel je on sam, tvoj ljubljeni ear; on te hoce snubiti, ti roko poda.
In zdaj, kaj hoces storiti zala nevesta ? zdaj , ko prisel je k tebi tvoj zenin, ki vreden je tvoje serene zarocitve? — Ileceni ti: Sr ec na si bela Ljubljana, pa recem ti tudi: zaroci se njemu, svojimu caru, in bodi mu zvesta, in kakor si vterjena s svojim prestolam v terdo skalo, tako bodi tudi vterjena v zvestobi do njega in njegoviga blaziga rodu.
Naj pridejo k tebi tudi hinavski ali siloviti snubaci, naj te motijo tudi laznjivi preroki,	—
vender zmotiti se ne daj; ampak kakor skala sla-
*) Grad pod turnam (Tivoli) so prav za prav castiti o. o. Jezuiti zidati dali, pozneji je bil lastina dezelnili stanov, potein nekaj casa v lasti grofa Radecki-ta; zdaj pa je lastina presvitl. cesarja.
novitna ostani, njemu, ki tvojo zvestobo zasluzi, njemu, ki je tvoj ljubljeni zenin, tvoj ljubljeni car.
In verjemi mi! Car sam je tebe Ljubljano ne-vesto si nasel, in te nikdar, ne v miru, ne v viharji zgresil ne bo , temuc v ljubim in dragim spominu te bo ohranil, in v tvojo zvestobo bovedno zaupal.
Torej ti se enkrat zaklicem:
Heia Eijubäjana! caru IioiV zvesta!
Zenimi iijeinii - zvesta nevesta! —
J. L.
Beli Ljubljani se limbar poda.
— Beli Ljubljani se limbar podii
Je roz’ca nar lepsi z med vsiga sveta,
Je Jozefu zrastla iz terd’ga lesa,
In angelj iz ncba Marii jo da;
Je roza nar lepsi z med vsiga svetä
— Beli Ljubljani se limbar podä.
Viola , vertnica je kri in nebu,
Se cuti v sercu, ga gleda oko;
Al’ sercna lepota nedolznost veljä
In v zvezdah z obnebja le limbar miglja;
Je roz’ca nar lepsi z med vsiga svetä:
— Beli Ljubljani se limbar podä.
J. L.
Zgodbe lijnbljanskiga mesta.
5Braj, kjer stoji sedanja Ljubljana, sredise Krajnske zemlje, je po vsaki strani odmerjen za selise tehtniga mesta. Ondi zadevajo skupaj mejniki trojniga razlicniga sveta: konci gorenskih, z vodnim prodam v dnu nasutih ravnin, zadnje berda notranjs-kih apnenih, znotraj povsod prevotljenih hribov, in zacetki dolenskih, za vinsko terto pripravnih gricev. Tergovci so se ze kdaj ondi mogli snidati, kjer so se ravne ceste stikale s hribskimi stezami, in povod-nimi poti, ter se je blago z vozov, tovorov in ladij krizem prekladati zamoglo. In ako je bilo v nevar-nih in nepokojnih casih treba terdniga branisa, je hribec, okoli kteriga se vije vodotok tihe Ljubljanice, sam po sebi' bil kaj pripraven za mocen grad. Za-torej je ze v silno davnili easili slavno mesto stalo na tem kraji; klicalo se je Emona, ktero ime je enaciga pomena s sedanjim, de je namrec ljub, pri-jeten kraj. Po stari bazni se je pripovedovalo , de je greski kraljevic Jason ondi postavil stanovalise, ko je na potu iz Cerniga znorja poleg Donave in Save proti Jadranskimu niorju tukaj zimovati mogel 1. 1222 pred Kristusam. Toliko resnice ima ta bazen gotovo v sebi, de je bil ta kraj v nar starjih casih ze naseljen, in de je ondi memo sla tergovska pot med Italijo in Podonavskimi dezelami. Stanovavci stare Emone so se steli k Siginam ali Panoncam, kterih sela so segale do Juliskih planin, in kterih rod se po verjetnih dokazih sodi slovanskiga ple-mena. V rimsko oblast je Emona prisla ali ze po Julii Cesarji, kteri je pervi cesto prederl iz Italije
cez Hrusico, ali po njegovim stricniku cesarji Avgu-stu, kteri si je I. 31 pred Kr. Panonce podvergel.
Nekdanje Emonsko mesto je svojo slavo olira-nilo tudi pod rimskim cesarstvam; tergovske pota in vojskine ceste so se ondi stekale, bodi si od Italije, ali od Norika in Panonije senikaj; zavoljo svoje tehtnosti je imelo vedno stanise rimskih vojakov, dobilo je rimskih naseljencov, in posebnih rimskih pravie, in je bilo pozneje kar k Italii pristevano. Staro mesto pa ni stalo na desnim bregu Ljnbljanice, temuc na ievim, kakor se sedanje dni kazejo ostanki terdnih zidov na Mirji, dalje ostanki starih tempelj-nov in pohistev, kamni z napisi, podobe, posode, denarji in druge starine, ktere so se ze prejsne case näsle, in se se vedno nahajajo poGradisi, okoli krizanskiga in narodniga terga. Mestno ozidje je bilo cveterovoglato, na koncih z vecjimi, pri stranah z manjsimi stolpi al turni zaterjeno; stegnjeno je bilo od Mirja do nunskiga verta na zahodni strani, proti jugu pa skozi Krakovo, proti severju skozi narodni terg do Ljnbljanice; razne stavbe so bile tudi zunaj tega ozidja na severni strani, in pokopalisa so se nahajale poleg poglavitnih cest, nar bolj poleg sedanje fiunajske in nekaj poleg dolenske ceste; kjer je sedanji grad, je mogla tudi nekdaj biti bolj mocna rimska terdnjava. Med kamnjitimi napisi so se doslej stirje nasli, na kterih se je ime Emone razlocno bralo; imena kakih peterih malikoverskih bozanstev na drugih kamnih kazejo, de so bili vsim tistim tem-peljni odloceni; nalas zidan vodotok je mestu dajal dobro pitno vodo; njegovi ostanki se se sledijo skozi Gradise do Ljnbljanice. V pervih casih rimskiga cesarstva je Emona stala pod oblastniki gornje Panonije, potem je bila pod oblastniki Venecije in
Islrije, kteri so imeli svoj sedez v Akvileji. Za srenjske reci je Jmela lastno svetovavstvo s svoj im glavarjem; na starih kamnih se berejo tudi nekterih mestnih svetovavcov imena, namrec Tici in Veli. Rimski cesarji so dostikrat potovali skozi Emono, ko so liodili v boj zoper ptuje narode na podonav-skik mejah, na pr. Trajan, Antonin, Avreli, Sever; pa divji Maksimin se je mestu priblizal s sovraznim namenam, ko je sei s svojimi vojaki si Italijo osvo-jevat, vender mestu ni zaliga storil, ker so se vsi stanovavci od ondot umaknili. Cesarju Konstantinu so bile v Emoni castne podobe postavljene, in Teo-dozi je bil z veliko slovesnostjo sprejet, ker je mesto otel pred silami vstajnika Maksima. Vec kakor to pa je spomina vredno, de je sveta Kristusova vera zgodaj prisla v Emonsko mesto, pred ko ne se po sv. Hermagoru, pervim Akvilejskim skofu, v tretjim stoletji je imelo ze lastniga skofa, sv. Maksim Emonski skof in mucenec je od nekdaj cesen v ob-segi stariga Akvilejskiga patriarhata; drugi Maksim, tudi tukajsni skof, je castitljivo imenovan med cer-kvenimi oceti Akvilejskiga zbora 1. 381; tudi levit in mucenec sv. Pelagi se steje za Emonskiga rojaka.
Pa v zacetku petiga stoletja so rimsko cesar-stvo linde nevihte jele napadati; divji narodi so se vzdignili od vsih strani, razdjati rimsko oblast, in poredama so derli Gotje, Sciti in drugi divjaki skozi Emono proti Italii. Atila grozoviti vojvoda strasnih Hunov je krog 1. 452 napadel Emonsko mesto in ga je razrusil; pisma od tega ne govorijo na tanko, pa staro ozidje z ocitnim sledam silniga razdjanja to jasno pripoveduje. Mesto si je sicer zopet opo-moglo, v starim ozidji se dobro sledi poznejsi po-prava; pa zdaj je bilo pod drugacimi gospodarji,
pod gotiskim kraljem Teodorikam in njegovimi na-sledniki, in zopet kratek cas pod greskim cesarjem Justinijanam. Poslednjic se bere ime stare Emone 1. 579, ko je njeni skof Patrici zapisan med drugimi visjimi pastirji, ki so s patriarham Elijem se zbrali v Gradu poleg Akvileje. V tem casu so se n am ree Longobardi polastili severne Italije, za njimi so Avari ali Obri posedli nekdanjo Panonijo, in vmes so se pokazali novi slovenski rojaki poleg Save in Drave proti jadranskimu morju; zlo vojask je bil ta novi uarod, in se bolj silno so Avari za njimi pri-tiskali, tedaj je v tem hrupu stara Emona mogla zgubiti svoj obstanek in svoje ime. Stare spricbe tukaj prenehajo za dolgo casa, in pozneje se na tem kraji nahaja novo mesto, ktero se po slovensko ime-nuje Ljubljana, po nemsko pa nar pred bere Leopach in potem L ai b ach. Misliti se ne da drugac, razun de so se Slovenci na tem mestu precej vselili, ko so dezelo imeli v oblasti; sicer je bil kraj pred in potlej pod stisko divjih Avarov, razun ko je slavni Samo gospodoval med Slovenci; pa I. 788 so te strani prisle v oblast Frankov in njih inogocniga vladarja Karlna Veliciga, in od slej so se tukaj na-sclili tudi nemski rojaki. Novo mesto se je za var-nosti voljo pomaknilo na desni breg Ljubljanice, visji grad na hribcu je dajal se boljsi brambo, staro selise pa se je vecjidel pustilo v razvalinah. Po vladni razdelitvi, ktera je pod frankonskimi in dalje pod nemskimi cesarji dolgo veljala, se je Ljubljana stela k strani ali marki, ki se je imenovala Krajna ali Krajnsko, in je obsegala Gorensko in del No-tranjskiga; visji oblast so imeli tukaj nar pred fur-lanski vojvodi, pervi med njimi Erik ali Henrik, po tem pa koroski vojvodi, kar je Karlman, kralja
Ludovika sin, I. 876 vse te strani prejel v oskerbo-vanje; zraven je Krajnska stran imela tudi lastne kneze, kteri so bili nar pred slovenskiga, potem nemskiga rodu, kterih sedez pa ni znan od zacetka. Kar tice kersanstvo v teh krajih, je gotovo, de po prihodu novih slovenskih naselnikov in po stiskah Avarov je s staro Emono vred tudi razdjan bil skofji sedez, in de je sveta vera zlo v zadergo prisla. Po prizadevanji akvilejskih patrijarhov in zlasti sv. Pav-lina pa je bilo neverstvo zopet zaterto, in Ljubljana je bila sredise velike fare, ki je segala od Save do Hrusice; i'arna cerkev je bila od nekdaj, morebiti ze iz perviga casa cerkev sv. Petra, cerkev sv. Mi-klavza se steje iz osmiga stoletja.
Ko so divji Madzari sedanje Ogersko posedli, in zaceli proti Italii in Nemcii svoje roparske pota razsirjati, je tudi Ljubljana terpela po njihovih na-padih; hude bitve so bile veckrat z njimi v okolici tega mesta, nesrecne 1. 906 in 915, srecna 944, in od slej je bil mir pred njimi. Ljubljana se je casama zacela bolj povzdigovati, kar je na gradu stanoval dvorski ali cesarski knez, pervi takosen je znan Verhard 1. 989; mesto si je kmalo dobro opomoglo po tergovstvu, ker neki kupcevavec je bil v stanu sirotisuico vstaviti, in drugi tergovec cerkev sv. Fi-lipa zidati. Cesar Henrik IV. je 1. 1077 Krajnsko stran, s ktero se je bila ta cas ze tudi soedinila Slovenska stran ali sedanje Dolensko, dal Oglej-skimu patriarhu Sigehardu v last; od slej so se patriarhi stell za markeze Krajnske dezele, in njih oblastniki so imeli sedez na Ljubljanskim gradu. Ker pa so patriarhi po tedasnji navadi dezelo dajali mogocnim knezam v najem, so tudi ti najemni go-spodje veckrat stanovali v Ljubljani na gradu; to
najemsino pa so nekaj casa imeli koroski, za njimi pa meranski vojvodi. Med tem casam so se tukaj I. 1167 vsedli templarji, red miniskih vitezov, pri cerkvi Matere Bozje, kjer so pozneje krog 1. 1200 pa nastopili drugi miniski vitezi, namrec krizanki; 1. 1233 pa so prisli pervi minihi reda sv. Franciska v Ljubljano, in so se vselili pri cerkvi sv. Filipa, kjer so zdaj sole. V cerkvenih receh je tudi to pomljivo, de so Ljubljanski duhoyni pastirji vecjidel od patriarhov imeli visji oblast cez vso duhovsino po Krajnskim; Ludovik, pervi po imenu znani Ljubljanski fajmoster pri sv. Petru 1. 1248, je bil tak nadmasnik ali arhidiakon Krajnske in Slovenske strani. üezelska oblast Oglejskih patriarhov ni imela zlo dolgiga obstanka na Krajnskim; po nekterih raz-porih je 1. 1246 koroski vojvoda IIIrik 111. krajnsko gospostvo nase potegnil, in ga je v zadnje tudi v lasti obderzal; on sam je dostikrat stal na Ljubljan-skim gradu. Od njegoviga casa se tudi steje versta dezelnih poglavarjev na Krajnskim, med kterimi je bil pervi Rudelin od Hrusice 1. 1256; njih stanovanje je bilo prejanje case vedno na Ljubljanskim gradu. Za Ulrikam III. je ceski kralj Otokar II. Krajnsko podedoval, in si je Ljubljano z vojskino silo osvojil; pa cesar Rudolf I. mu je to posest odtegnil, in jo je dal z drugimi avstrijanskimi dezelami vred svo-jima sinama Albertu in Iludolfu v last 1. 1282. Od slej je bila Krajnska in slovenska stran vedno pri habsburski cesarski hisi; pridruzila se je ti posesti pozneje se Metlika, Pivka, Kras in del Istrije; in od leta 1374 se je Ljubljana neprenehama stela za sredise vsih teh strani, ki se od slej imenujejo Krajnsko vojvodstvo.
Kar je bila Ljubljana v oblasti avstrijanskih vojvodov in nadvojvodov, je zacela tudi posebne mestne pravice dobivati. Mesto je imelo lastniga sodnika, pervi je znan Leon I. 1340; pozneje 1. 1504 je doseglo se pravico lastniga zupana voliti, pervi je bil Anz Lantieri. Razun teh je bilo se lastno mestno svetovavstvo, ki je stelo 100 odbornikov, dvanajst jih je obsegalo notranji svet, bili so odbrani izmed nar bolj premoznih in modrih mestnjanov, in so nosili dolgo skerlatasto oblacilo; drugi odborniki so bili cerno obleceni. Dalje je Ljubljana dosegla dobroto, de ima zopet lastniga skofa; cesar Friderik IV. je 1. 1461 napravil to pobozno vstanovilo, in papez Pij II. ga je poterdil, in pervi skof je bil Sigismund, Lamberski grof 1. 1463; od slej je cer-kev sv. Miklavza stolna in farna cerkev, in ima tudi svoje korarstvo s prostam in dekanam. Nova mestna bolnisnica je bila vstavljena po ogerski kraljici Eli-zabeti 1. 1345; druga cesarska bolnisnica je bila napravljena po cesarji Ferdinandu I. Pa ravno v teh casih so se za Ljubljansko mesto razne nove stiske in nevarnosti zacele; vec let so terpeli boji cesarja Friderika s celjskim grofam Ulrikam, zato je mesto dobilo novo ozidje z grapami in nakopi 1. 1416; mestjani so se tudi junasko branili zoper cesarjeviga nasprotnika. Pa huji nevarnost je nastala zavoljo neverskih Turkov, kteri so se tiste case v Evropi vsedli, in so zlasti napadali razun ogerskih tudi slovenske strani; 1. 1469 so pervikrat priderli pred Ljubljano, so oropali in pokoncali vso okolico, mestu vender niso kaj mogli. Zatorej je bilo ozidje 1. 1475 se mocneje napravljeno, in tudi I. 1492 se je mesto ubranilo nemilim sovraznikam, le hise pred mestam so bile pozgane; 1. 1520 pa so bili postavljeni re-
dovni zidovi in stolpi, in grape z nasipi so bile zaterjene, de se je mesto zopet lahko branilo pred Turki 1. 1527 in 1528, in se I. 1584. Razun vojske je tudi kuga linde sile delala v Ljubljanskim mestu in sicer I. 1563 in 1564, dalje se 1. 1579 in 1599, kjer so oba pota tudi cesarske vradnije mesto zapu-stile, in se v Kranj in v Kamnik umaknile. Se vecji nadloga pa so bile verske razpertije, ki so se zacele zavoljo razsirjanja liiitrovili zmot. Primaz Trubar je I. 1531 pervi oznanoval novo vero v Ljubljani, kmalo so se mu drugi pridruzili; mnogoteri plemenit-niki in mestnjani so se poprijeli spaceniga nauka, in polastili cerkve sv. Elizabete v stari mestni bol-nisnici; napravili so pozneje lastno solo, in si od-brali lastniga nadzornika v svojih cerkvenih receb. Prizadevanje Ljubljanskih skofov Urbana, Petra, Konrada in Janeza je le malo nasprot opravilo , de-siravno jih je podpirala dezelska oblast cesarja Fer-dinanda I. in nadvojvoda Karl na II.; slevilo novo-vercov se je vedno mnozilo, zlasti kar je bilo na dezelnim zboru v Bruku 1. 1571 plemenitnikam vec prostosti dane.
Vender nastopili so boljsi casi. Kar je nadvojvoda Karl II. sozidal Karlovsko terdnjavo, in kar je Turjaski grof Andrej Türke potulkel pri Sisku 1. 1593, je smela Ljubljanas celo Krajnsko dezelo bolj mirno dihati; nemilih sovraznikov ni bilo vec v dezelo. Ko je nadvojvoda Ferdinand II. 1. 1597 vlado notranjoavstrijanskih dezel nastopil, in v Ljubljani Tomaz Kren v skofa postavljen bil, se je tudi v verskih receh naglo drugac obernilo. Verski go-vori goreciga skofa in terda postava nadvojvodova, in neprenebano cuvanje in poducevanje je krivoverstvo pregnalo iz mcsta. Sole ocetov Jezusoviga reda,
dobra duhovsina, novo ministvo zlasti kapucinarji in avgustinijani, vse to je poinagalo novo, vso katolisko rodovino zaploditi. Dalje si je tergovslvo v Lju-bljani bolj opomoglo, kar je nadvojvoda Karl II. dal ceste popraviti, in se bolj kar je cesar Karl VI. dal jih zboljsati, in verh tega se brodarstvo po Savi odpreti; tudi obertnija je dobila obilnisi pospeh. Mesto se je zacelo lepsati z izverstnimi stavbami, med kterimi so zlasti steti skofijska, nunska in sv. Petra cerkev, ucenost in vecji omika pa je jela zaljsati stanovavce, med kterimi so se tudi druztva v pospeh vednost in lepih umetnost, zraven se mo-drejsiga kmetijstva napravile. V casih cesarice Marije Terezije in cesarja Jozefa so se zgodile nektere pre-naredbe v dezelni vladi, vender ime dezelniga pogla-varstva se je ohranilo; razun tega je dobila Ljubljana se krozno glavarstvo za Gorensko, in cesarsko sod-nijo. V cerkvenih receh je sicer nehalo mnogo miniskih samostanov in pohistev, pa mesto je prejelo vecji veljavo,	ker je postalo	1. 1787	sedez nadskofa
z vecji obsego skolije, sicer	le za nekaj	let. V sol-
skih zadevah	je Ljubljana	prejela	po	novo vred
djane nemske	sole, Gimnazi	in licej	za	modroslovje
in bogoslovje z novim solskim poslopjem; velik du-hoven pridobek je solska bukvarnica. Razun vsiga tega se je mesto zacelo bolj odpirati, ker so bili casi mirni; staro ozidje z vratmi in stolpi je bilo odpravljeno, in ulice so se zacele zunaj mesta dalje stegovati, in z novimi hisami zastavljati, in Ljubljana je postala bolj prijeten in zdrav kraj , zlasti kar se je od 1. 1780 po cesarskim grabnu preobilna voda z mocirja odpeljevala. Bolnisnica je bila prenesena na severni konec mesta, za nekaj let izrocena usmilje-
nim bratam; za uboge in sirote je bilo oskerbovanje prenarejeno.
C/as velike francozke vojske v dneh cesarja Franca I. je tudi Ljubljani nanesel mnogoteri strah in marsiktero stisko. Pervikrat so Francozi prisli 1. 1797 v lijubljano, z njimi tudi general Bonaparte; pa cez mesec so jo ti neprijetni ptujci zopet pustili. Drugi pot so Francozi I. 1805 posedli Ljubljano, velike placila in drugih davkov so tirjali od stano-vavcov; po sklenjenim miru je bilo raesto zopet re-seno od stiskavcov. Pa 1. 1809 je prisla Ljubljana s celo Krajnsko popolnama v francozko oblast cesarja Napoleona; vsa vlada in sodnija je bila pre-narejena, novi davki so bili vpeljani, v solskih receh je bilo vse drugac vravnano, in v cerkvenih zadevah je marsikaj nastalo slabsi. Ljubljana je bila sicer sredise vsih ilirskih dezel! Marmonl, vesoljni poglavar je tukaj stanoval; pa nagla sprememba denarstva zlasti papirnatiga in silni davki in zaperto tergovstvo so njeno prenioznost zlo poterli. Veliko veselje je tedaj bilo, ko so 1. 1813 zopet cesarski vojaki se inestu priblizali, in ko je potein cesar Franc I. svojo staro lastino spet vzel v posest. Ljubljana zdaj zopet dobila avstrijanske naprave, in je postala sedez poglavarstva za Krajnsko in Ko-rosko nar pred pod cesarskim porocnikam baronam Latermanam; solske in cerkvene reci so bile djane na prejsnji red; v vsih receh pa se je kazala skerb ocetovsk’e vlade za zboljsanje svojih podloznikov. Posebne ljubezni rajnciga cesarja Franca I. se je Ljubljana smcla hvaliti, zakaj veckrat jo je obiskal; I. 1821 je celo mnogo evropejskih vladarjev v po-svet tukaj zbral; zlasti pa je mestu veliko dobroto skazal s posusenjem mokriga mahn. Ljubljana sc je
od slej veliko polepsala in razsirila, nove naprave v pospeh vecji omike so se obudile, in tergovstvo in obertnijstvo se mnozi, zlasti kar je zeleznica sem dosla. Nar novejsi cas pod svetlim cesarjem Franc Jozefaml. jo je pod poglavarjem grofam Chorinsky-m storil zopet le svedise krajnske dezele, pa ji nove dobrote obeta po vsakteri strani, po obudovanji vednost in omike, po podpori tergovstva in obertnije.
Hicinger.
Nckterc vosila.
Slovenski Romar vosi svojim Ijubim Slovencam sploh vse dobro; — vosi pa tudi se kaj posebniga, tode le iz prav dobriga namens. Za letos vosi narprej
LJ U B L J A N C A.N A.lfl, •;
De, bi Ljubljana, ki se b ela, to je lej) a imenuje, v svoji notranji in zunanji podobi vedno lepsi prihajala, ter domacim in ptujim prav prijetna postala. Zatorej vosi svojhnu Ijubljenimu mestu nektere premembe, poprave in naprave, ktere, ce ne naglo, nuj bi se vsaj » casa m a gotovo speljale. N. p. :
1)	De bi se za olepsanje nar bolj obisko-vaniga prostora med spitalskim mostam in Francis-kansko cerkvijo, — ki je skorej sredise Ljubljan-skiga mesta, — skerbelo. V ta namen naj bi se fasada visoke Franc, cerkve prav lepo prenovila in ozaljsala; s tem bi se ocesu, ki jo z mosta ogleduje, prav prijetna in velicanska storila. —
Naj bi se na dalje mesnica , ki se na tem prostoru kar nie ne spodobi, odpravila, — ino z lepo visoko biso nadomestila. Naj bi se tudi vertie, ki je te mesnici ravno nasproti, poleg vhoda v gle-disne ulice, — v lep , zal, prijazen vertie s cedno egrajo — spremenil. Sploh pa, de bi se v mestu in v predmestjih vertue ograje tako speljale, de bi se noter viditi zamoglo; — zakaj le taki verti kineajo mesto; nasproti pa so s celoma narejene ali zidane ograje cloveskinm ocesu nevosljivke in v mestih celo nepristojne.
2) Naj bi se v gledisnih ulicah stara, nerodna hisa pod stevil. 39, imenovana „zum Rösselwirth^ odkupila, — odpravila; s tem silno obiskovana ulica razsirila ino zlepsala.
3) De bi se v zvezdnim drevoredu, v osmerih, ze obstojeeih razdelkih, tarn, kjer zdaj roznate gomilice stoje, zaceli sporn inki za dezelo zasluzenili moz postavljati; kar bi bilo dezeli v slavo, mestu pa tudi v zimskim casu poseben in obstojec kinc ljubljeniga drevoreda.
4) De bi se nasproti zvezdniga drevoreda in vstrie poslopja in verta dezelniga poglavarja proti nunski cerkvi, namesto zdajnih, malo pristojnüi liis (st. 30, 31, 32) eno samo velikansko poslopje vzdigniti hotlo, na pr. kakosno obeje poslopje, ali pa, ko bi se ves ta prestor odkupil in glede na prihodnost za ziilanje nove, dostojnisi, obsirnisi cesarske hise ali rezideneije dezelniga poglavarja previdno perpravljal. To za vso dezelo pomen-Ijivo poslopje bi se na tem — za tako zidanje nar bolj pripravnim prostoru v posebno cedni dostojni in velicanski podobi — z verticem krog in krog — sozidati in speljati dalo, kar bi bilo zname-
nit in slaven kinc bele Ljubljane, pa tudi vse slo-venske dezele.
5) De bi se cevljarski most, v iep, ce mo-goce v zelezen, vezan, viseci most prestvaril.
6) De bi se znamnje M. D., ki je nekdaj stalo pred cerkvijo s. Jakoba, zopet na nar pripravnisi kraj veliciga in lepiga prostora nazaj postavilo; — de bi lepa statua preeiste Device, ki zdaj v cerkvi s. Jakoba pri zadnjim altarji pod oknam ponizno gostuje, zopet prisla na castitljivo, odperto, svoje mesto, ter veliko ocitnisi pricala, de Ljubljancani Marijo Devico, brez madeza spoceto, posebno castijo.
7) De bi se ozka, pa zelo obiskovana ulica med semenisem in knezoskofijskim poslopjem nekoliko razsiriti dala; — kar — morebiti lahko storjeno — je zavoljo nekterili . . . reci zeld zazeljenö, in bi stolno cerkev lepo odperto.
8) Naj bi se na somenjskim tergu ze sicer cedna hranilnica vsaj za eno nadstropje vzdignila; ravno tako tudi de bi se zviksalo tisto podslopje pod gradam, kjer so zdaj le za somenj majhine stacune, in de bi se v kako obcjo potrebo ober-nilo; postavim za muzeum, ki je v solskim po-slopji, kjer ze tako prostora pomanjkuje, — tako nepristojno razdeljen; — ali pa za licealno znamenito bukvarnico, ki zdaj zastranognja v nar nevarnisim kraji solskiga poslopja biva.
9) Naj bi se zvito, dolgo in tesno pred-mestj e sv. Petra s tem nekoliko odperto in ko-lodvoru priblizalo, de bi se znana, stara Lovsova hisa, ravno poteg vhoda v stermo Blatno-vas, — odkupila, poderla in na tem prestoru naravnost proti kolodvoru dovelj obsirna pot napravila. Ravno tako tudi od mesarskiga mosta poteg Irgliceve hise
proti kolodvoru. Ob teh potah bi se cedne hise hitro vzdigovale, in mesto bi se na prav priprav-nimu kraju razsirilo.
10) De bi se na Dunajski cesti tiste niske hisice, — kocice pred bolnisnico , namrec st. 70, 71, 72, odkupile in poderie, tako, de bi bil ves ta prostor, kakor je tukaj zelö potrebno, prost in odpert. Res je, lepo bi stalo namesto zdajne hisice, dvorisa in ohlevja pri „Kreuzwirthu^ kaksino novo ino veliko poslopje, ali veliko lepsi, potreb-nisi in za mesto veliko vrednisi bi bil tukaj prost in obsirn odpert prostor, to toliko bolj, ker se mesto ze zdaj na to stran vedno bolj razsirja in vedno znamenitnisi postati vtegnc. Odperti prostor bi segal od bolnisnice noter do tempeljna pro-testantov; od nove cedne hise pri stari posti noter do velike Mediatovkne hise; tako bi bil prostor do-stojno velik, zracen in zaljsan z znamnjem presvete Trojice — posebna lepota Ljubljan-skiga mesta.
11) De bi verli Ljubljancani tisti prostor, ki je na zversini tivoljskiga grica nad Cekinovim gradam in Sisko, — na kupi, kjer se nar lepsi razgled krog in krog razprostira, — (veliko lepsi kot na Roznici, na gradu, ali na Golovcu;) — bolj kot do zdaj cislati, in s kako kapelico ali cerkvico s. kriza (zavoljo spremena gotiske stavbe) kronati in Bogu V cast posvetiti hotli. (Nektere drevesca (smrecje) za-krivajo to pvipravno zversino, ki se v podobi trivogelne kupe cez visocino Ljubljanskiga gradu, Golovca in Roznice vzdi-guje. Naj se ie drevesca odpravijo in hitro se bo pokazal nar lepsi razgled v bliznjo Ljubljano in lepo okolico Ljubljansko, pa tudi krog in krog v ravnotne in gorate daljave lepe kranjske dezele.)
12) De bi se pri s. Kristofu, pri poko-palisu toliko ze umerlili lijubljancono v, kjer bote tudi vi, moji ljubi, zdajni Ljubljancani! dolgo, dolgo v mertvaskim spanji — pocivali, dostojin farovz sozidal, in duhoven, vsaj kak upokojen, ustanovil; tako, de bi bila v ti tolikanj pomenljivi cerkvici vsaki dan saj ena daritev sv. mase Bogu darovana, in veliko pobozne molitve za zive in mertve storjene. Naj bo to vosilo nekterim do-brotnikam posebno perporoceno. —
13) De bi Ljubljancani vedno bolj skerbeli za snaznost, rednost po niestu; tako tudi za zunanjo lepoto bis in cerkvä, in slednjic za letos se to: §de bi Ljubljancani, pa tudi drugi Slovenci Römarja prav Ijubo sprejeli, mu prijazno pomoc skazovali in mu, zastran dobvovolnih vosil, vedno prijatli ostali.“
Römar slovenski vosi pa tudi verli vsiga do-briga se posebej svojim
SLOVENCAIflA
1) De bi svojo domovino, ktera, ceravno ne obsirna, pa v svojim majhnim prostoru toliko raz-licnih znanienitost, kakor maloktera druga tudi obsirna dezela, s-hranuje : — cislali, ljubili — in ji vedno bili zvesti, hvalezni otroci.
2) De bi znamenitosti svoje domovine poi-skati, pr egledati in v njeno slavo svetu nazna-niti hotli.
3) De bi se spominki, ki se simtertje po~ zabljeni, zanemarjeni najdejo, ohranovali in pred skodo in razpadam obvarvali.
4) De bi se v vsaki fari (nar pristojnisi in gotovsi v farovzih) zgodovinske bukve na-
pravile, v ktere bi se stare povedke, dogodbe do danasnjiga casa znane, in zanaprej ime-nitnisi prigodki vse l'are od leta do leta vpi-sovali. To bi bilo zacetik zgodovine posa-nieznib fara, krajev, druzin, oseb itd. in za splosno zgodovino vse dezele silno koristno.
5) De bi se v slovenskim jeziku bukvice z umazano tvarino ne spiso vale, in tudi za kratkocasne bukvice , de bi se cednisi domis-Ijije dobivale, kakor jih zdajni Kljukec ima; — to toliko bolj, ker je med Ijudstvam povedka od Kljukca vse drugaci znana, veliko cednisi in bolj smeha vredna.
6) Naj bi se nektere nespametne in skodljive navade opustile, n. pr. po nekterih krajih navadna druga poroka, — all oblivanje novozarocenih z vinam v imenu s. Trojice, M. D. itd., ktero nepotrebno, gresno opravilo pri svatov-sinah ali starasina, ali pa kak pijan, maIo-priden piskac opravlja, kar je, naj se zgovarja, kakor se hoce, gotovo zeld zoper svetost ravno prej prejetiga s. zakramenta.
7) Naj bi posteni svatje na zenitvanji ne pustili kaksnimu abotniniu, pijaniniu, kla-farskimu piskacu naprej nioliti; ker godec, ce prej se tako lepo moli, jo ze na zadnje v smesno in norcavo rad zavije; — in tako namesti Boga hudic cast dobi.
8) Naj bi zenini in neveste v castit-Ijiv dansvoje poroke ne pripustili godcam prenarodnih burk vganjati, se s svetih reci norcevati in necedno, — o zalost velika, de se veckrat zgodi! — v prico nedolznih otrok — gerdo klafati in kvantariti.
Ako godec arovce in rezance v glavi nima, bo ze vedel s spodobnim govorjenjem toliko smesniga povedati, de bodo svatje zadovoljni. Norcevanje s svetih reci, cerkvenih seg, in po-hujsljivo, umazano kvantanje pa ne bo novozaro-cenim nobene srece prineslo, ampak bo le hudicev netek namesto zegna v biso zavleklo.
93 De bi Slovenci nespanietne, po km e-tih veckrat silno gerde dostikrat zelö pohujs-Ijive, pregresne pustne seine, kakor tudi nevarne igrace z miklavzem in parkeljnam 0 p 11 s t i t i hotli. —
10)	De bi Slovenci — ker se pobozni ime-nujejo, — za cednost in lepoto tistih znamenj in kapelic poskerbeti liotli, ki se po slovenskim na potih simtertje v obilnim stevilu najdejo; — in sicer, de bi se nektere znamnja in podobe, ki so v silno slabim stanu, ali pa tako uborno zrezane all nama-lane, de se memogredocimu namesto poboznosti le smeb ali milovanje usili:	odpravile, ter z
boljsimi nadomestile. —
J. L.
(Vosila drugo leto dalje siede.)
Lesiea in rak.
(Baaen.J
Mesica sreca raka na poti. Ko pa vidi, de se rak le pocasno in nevkretno premika, zacne okoli njega urno skakljati, ter mu norcvaje pocasno hojo oponasa. Zasmehovani rak nekoliko pomisljuje, po-tem pa rece: Res je, de imas kaj urne nozice , ali vendar, ce se poskusiva, bom jest poprej na zver-iini tega grica, kakor ti.
Ko lesica to slisi, se nasmeja, rekoc: „Naj poskusnja velja^ ter se hitro oberne in tece na vso moc po stermini na verli. (V tim hipu pa, ko se je lesica obernila , se rak urno prime njeniga kosmatiga repa in ona ga nevedama nese na verb.) Komaj perlet! lesica do verlia, se hitro oberne in glede v dolino zacne smejaje se, poprasevati: Ho! ho! kje ste zepreurni gospod rak? Nikjer se vas ni viditi. Kako dolgo bom se cakala, de do verha perlezete. Rak, — kteriga je lesica s svojim repam ravno na verb grica polozila, se cversto oglasi, ter rece: Tukaj, na verhu sim, pre-zlahna, pocasna lesica gospa! in cakam ze, kdaj de bote za me poprasevali. —
Lesica stermi in komaj verjame svojim ocem. Osramotena zdaj hitro pobegne; rak pa je vesel, de je preniedeno lesico prekanil, se zopet pocasno premika po poti, ktero mu je lesica s potepenim repam dobro pomedla.
liodi kakor hoces zvit,
Zna te se kdo prekosit.
Rratkocasiiice.
i.
gastayica. — Nek gospod je iniel zeld nevarniga jetnika. Njegov sosed pa zapazi, da jetnik ni zadosti zavarovan, zato poslje gospod» kratko pismice z naslednjimi cerkami:
PRI T, D NE
□
a
Vprasam zdaj: Kdo je bil jfetnik in k aj je sosed gospodu dopisal ?
2.
„Fmert je slaj si, kakor med, mi je uni dan nek gorjanec pripovedoval, zakaj nasimu rajnkimu ocetu smo zadnjo uro medü ponujali, pa so vender rajsi umerli, kot medu okusili.6’
3.
Wati je s sibo kaznovala svojo nepo-korno in termasto beer. Hei se vije in joka, zacuti pa, de ravno oce domu pride, zato glasno zaklice : „Oce! pomagajte, pomagajte, pridite poma-gat!“ — Oce pride, vzame sibo in materi eversto pomaga. — Prav je storil moder oce, zakaj bei si je za vselej zapomnila, de od starsev potube im ela ne bo.
4.
Mngliean, vedno poln muh, poklice k svoji smertni postelji stariga sluzabnika, in murece: „Tudi na te nisim pozabil, zapustii ti bom nekaj, de bos po moji smerti se enkrat lahko na moje'zdravje pil; najdel bos svoje darilo tarn le v uni omari, ktera naj tudi tvoja bo.“ — Po smerti tolikajn dobrotljiviga gospodarja gre sluzabnik v omaro preiskat in naj de noter eniga slaneka ali arinka, ki za res vinske kapelce posebno potrebuje.
5.
^lakonski moz je lezal na smertni postelji ne-varno bolan. Skerbi ga prestop na uni svet, zato strahama milo zdihuje. — Zena njegova, silno zo-perna in vedno nadlezna, k njemu pristopi, ga hoce tolaziti, rekoc:	„Ljubi	moj	moz!	nie se ne boj in
nikar presilno ne zaluj, zakaj glej, saj bom tudi jest kmalo za teboj prisla in zopet bova skupej!Ä— AI moz ji zaverne:	„Tega pa ze ne, to ne more
biti; saj dobro ves, de sva le do smerti zavezo storila in de le toliko casa skupej ostaneva, de naju bo smert locila.“ —
ti.
Mekdo vprasa svojiga soseda: „Kaj je za nas vec vredno, solnce ali luna?“ — „Luna, odgovori sosed, zakaj solnce nam lepd dnevu sveti, ko je ze tako zadosti svitlo; luna nam pa p o noci sije, ko svitlobe posebno potrebujemoA
7.
H'ertnär bi rad lepe fijolice iz vertne lebe v cvetlicnike presadil, pa nima nie praznih; gre torej k loncarju in ko jih 12 odbere, ga vprasa: Pocim so? Po 4 krajeerje, odgovori loncar. Nie mu ne vterga vertnar, berz mu odsteje 8 sestic, in ze hoce iti s placano posodo, kar se spomni, da k’ evetii-enikam grejo tudi taljareiki, in jih urno ravno toliko odbere, ter loncarju pokaze, rekoc: Kaj ne oce! ti bodo pa poverh? — Naka, se loncarjeva heerka oglasi, spodej bado.
8.
Woder moz sreca kmetiskiga fanta, ki je imel po vec uhanov v usesu, vec perstanov na
roki, v e c ru t v zepih ali arzetih; zraven vsiga tega so se mu tudi iz noznice svitli nozi leske-tali. Vstavi ga in ga vprasa: „Po cim prodajas uhane, perstane, noze in rute ?(< — Fant se zgovarja, de ninia tega nie na prodaj. „Ne zameri mi tedaj, mu moz nazaj zaverne, zakaj mislil sim, de mores biti kaksen kramar, ker te reci tako obilno in nepotrebno razkazujes !iV —
9.
Eee poslje sina v latinske sole. Po dokoncanim sprasevanji pride sin domu. Oce radovedin, koliko se je sin naucil, ga vprasa simtertje kako besedo, kaj de se to ali uno po latinsko pravi? Sin, ki se ni bil nie naucil, si hoce s tem pomagati, de je besede iz domaeih kovati jel, in sicer tako, de so se vse na u s* koncale. P. r. namesto miza je re-kel: mizius; oce — ocius; brat — bracius itd. —
Oce to visoko ucenost kmalo prepazi, ter jo enako zaverne sinu nazaj, rekoc: _,,Ljubi moj Ignacius! idi v stalacius, vzemi tarn vilacius in pojdi gnoj kidacius, jest za lenartacius ne bom vec p 1 aevaveius lc<
Vganka. (glej st. 1.) — Jetnik je bil medved in pisanje je bilo:
Med-ve-da za-pri-te, de ne u-i-de.
(Opömnim pa §e, de preden je gospod to pisanje brati znal, je medved üe davnej u§el 1) —
SPloveiiski Römar se priporoci vsim Sloven-cam in prosi domorodne pisatelje:	:)Naj	mu
pridejo obilno v podporo, to toliko bolj, ker slovenski Römar zeli s tvavino mnogoverst-niga zapopadka svojim Slovencam vstveci in na vec strani koristen biti. Naj bi se tedaj doticni izdelki zadosti zgodaj posiljati hotli
Jerneju Len6ek-u
kaplanu v Zireh (pri Idrii) ssacasnimv vredniku slovenskiga Römarja.
. .
'
O b s e r.
Stran.
Ogovor slovenskiga Römarja ................................. III
Prerokvanje za vsaki mesec ................................... V
Dobe casov ...............................................   VII
Rodopis avstrianske cesarske rodbine......................... IX
Koledar ..................................................... XI
Sejmi .....................................................XXIII
Pobozne pesmi.
Bozicna....................................................... 1
Sveti 3 kralji.................................................2
Velikonocna..................................................  3
Vnebohod Kristusov.............................................g
Binkostna......................................................7
Presvetimu R. Telesu...........................................8
Aposteljni slovenske zemlje.
1. Sv. Marka in sv. Hermagora.................................10
2.	Sv. Pavlin, sv. Virgili s	sv.	Modestam...................12
3.	Sv. Ciril in sv. Metodi..................................15
4.	Skofa Martin Prener in	Tomaz	Kren .......	17
Prigodbe.
1.	Oce na smertni postelji..................................23
2.	Kaznjena kriva prisega...................................27
3. Silne sodbe...................................................32
4. Prigodbe nekdanjih casov.............................  ,	.	42
Mnogoverstno.
Kje je Slovencov ocetnjava ......................................45
Hrepenjenje zivine po zeleznici..................................48
Pöjmo radi ......................................................52
Mladenciku.......................................................53
Jok in smeh......................................................54
Razvalina......................................................  55
Bela Ljubljana...................................................56
Beli Ljubljani se limbar poda....................................59
Zgodbe Ljubljanskiga mesta.......................................60
Nektere vosila.
Ljubljancanam...............................-....................70
Slovencam........................................................74
Lesica in rak ........................................................76
Kratkocasnice.........................................................77
Natisnil Jo z. Rudolf Milic v Ljubljani.
/0cJ‘<dS>M3\ \ K. K. Filiai- Z i Schulbücher- (° U Vcrschlciss. J
J* Giontini
\ Nüchcr- und Z i Musikalien- r u Leihanstalt. U
Buch-, Kunst- und Musikalienhändler in Laibach sind nachstehende Artikel in Ausioahl stets vorräthig:
Gebetbücher.
Urlauber» M., Sveti Post, ali premisljevanje in molitve za vsaki dan svetiga stirdesetdanjskiga posta. Poleg nemskiga. Mit 1 Staiilsticli. Laibach 1817. 12 kr., Halblederband 24 kr. Lederband 30 kr., mit Goldschnitt 40 kr.
*Kviilit bozja, ali navod, kakö naj mlad kristjan Boga vsak dan casti in hvali. Molitne bukvice za mladost. 4. Auflage. Laibach 1856.	8	kr., in Papierband 12 kr., Lederband
30 kr., drgl. mit Goldschnitt 40 kr.
Jais, P. A., Jesus der Kinderfreund. Kleines Lehr-, Gebet-und Gesang-Büchlein für Kinder. Mit vielen Bildern. Laibach
1854.	Steifband 12 kr., ungebunden 8 kr., in Lederband 36 kr., mit Goldschnitt 45 kr., in goldgepressten Pariser-Einband 30 kr., dergleichen mit Goldschnitt 36 kr.
♦jrais, P. A., Jezus prijatel otrok, ali pustite priti k meni otrocice. Bukvice polne naukov, molitev in pesem, za svoje Ijnbe farmancike spisal. Laibach 1854. Ungeb. 9 kr., in Papierband 12 kr., dergleichen mit Schuber 15 kr., Lederband 36 kr., mit Goldschnitt 45 kr. In eleganten Pariserband mit Goldpressung 30 kr. Mit Goldschnitt 36 kr.
‘"Dasselbe deutsch und krainisch. Laibach 1854. Ungeb. 16 kr. , Papierband 24 kr., Lederbaud 40 kr., mit Goldschnitt 45 kr.
*Jnisa, Eg. P., Bukvlce polne molitev in lepih naükov za manji in veei mladost, kakor tudi za odrasene Ijndi dohre. Poli'g ncmskiga. Mit vielen Holzschnitten. Laibach 1855.
3.	Auflage. 12 kv. in Papierband 20 kr., Lederband 30 kr., drgl. mit Goldsch. 50 kr.
JTezusa in Marije dvoje naj svetejsi serce. Molitevne Imkve sa vse, ki Jezusovo in Mariino Serce pobozno castijo, in zlasti za brate in sestre teh neomadezanih Sero. Spisala po naj boljsih izvirkih dva duhovna. Mit 3 Stahlstichen. 3te mit Marienliedern vermehrte Auflage. Laibach 1855. 40 kr., in Halblederband 54 kr., Lederband 1 11. 10 kr., drgl. mit Goldsch. 1 11. 40 kr.
*H.ruli nebeski, za otrocice. V pet koscikov razdeljcn. Poleg nemskiga. Laibach 1855. Mit Bildern. Papierb. 8 kr. 1 Dutzend 1 fl. 30 kr.
iWnria dobra mati pohoznih otrok. Mit 1 Titelkupfer. Laibach 1848. 10 kr., in Papierband 16 kr., Lederband 36 kr., drgl. mit Goldschnitt 50 kr.
**Tar lepSi dan, ali vredno praznovanje perviga svetiga Oliha-jila. Laibach 1854. 8 kr., Papierband ord. 12 kr., Papierband fein 15 kr., Lederband 36 kr., drgl. mit Goldschnitt 50 kr.
l»öt v nebesko domacijo. Masne in obhajilne molitve za pobozne krisljane. Poleg nemskiga. Mit 1 Stahlstich. 2. Auflage. Laibach 1854.	40	kr., Hai bieder!). 54 kr., Lederb. 1 11.
10 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 fl. 40 kr.
Sliir, Dr., Jezns moje zelje. Katöljske molitne bnkve z naiiki in napeljevanjem k poboznimu zivljenju. Poleg nemskiga. 2. Auflage. Laibach 1850. Mit 1 Stahlstich. 30 kr., in Papierband 40 kr., Lederband 50 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 fl. 20 kr.
"Dasselbe im kleinern Format. Laibach 1854.	24 kr., im Halb-
lederband 36 kr, Lederband 45 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 11., Pariser-Einband mit eleganter Goldpressung 45 kr., mit Goldschnitt 54 kr.
Erbauungsbücher.
Ahasver vecni popotnik. Pravlj. Laibach 1850. 3 kr. 1 Duz-zend 30 kr.
*CutlapoIna podöbaMatere bozje v mestu Rimini na Rimskim. Mit Titelbild. Laibach 1850.	3 kr. 1 Dutzend 30 kr.
*Jleraii, J. L., Sveti Juri sercni vojsak. Sercnim slovenskim mladencem. Laibach 1851.	8	kr.
Jeran, L., Terpljenje pravicniga in pokora greänika, z ne-kterimi vecnimi resnicami in pergodbami. Mit 1 Stahlstich. Laibach 1848. Steilband 20 kr.
ILerSanslie drobtince iz zivljenja svetnikov in druzih poboznih ljudi. Mit 1 Stahlstich. Laibach 1850. In Steifband 16 kr.
Molitev za ohranjenje nedolznosti pred podobo presvete devicc Marije. 2. Aullage. Laibach 1846. 3 kr. Das Dutzend 30 kr.
A'asletlovanje svetnikov bozjih. Poduka polne povesti iz zivljenja svetnikov. Laibach 1849. Prämienband 45 kr.
Aastrau, P. J., Svela pokora ali sedem postnih pridig, ktere je pridigoval v lelu 1846. Laibach 1849. 16 kr., Steilband 20 kr.
*Osreceni kristjani svojimu novoizvoljenimu viksimu pastirju, Papezu Piju IX., z popisam volitve, zivljenja in nastopa sveliga Oeeta Pija IX. Mit Portrait. Laibach 1847.	8	kr.
l*et svetih petkov mesca Susca. Steif geb. 12 kr.
l*Irhi za device, ali molitve in nauki, ktere naj si pobozna devica in sleherna postena zena veckrat k sercu vzame. Mit 1 Bild. Laibach 6 kr., 1 Dutzend 1 11.
*Resiiice perve in nar potrebnisi svete kersanske katoliäke vere, za nar manjsi ucence. Brosch. 3 kr.
Slör, Dr., Napeljevanje vesolno ali veliko spoved opravljati. Laibach 1844. 12 kr.
•SmajcleU, Shodni Ogovori. Halbleinwandb. 1 fl. 20 kr.
’l'Sini<la, Kr., Hirlanda bretanjska vojvodnja ali zmaga cednosti in nedolznosti. Po nemskim. Laibach. 12 kr.
Sveta devica in dekla Cita. Laibach 1846. 8 kr.
Zivljenje svctiga mladenca Alojzia Goncaga. Mit 1 Kupfer. Laibach 1846. 8 kr.
— svete device Teresije. Mit 1 Kupfer. Laibach 1846. 8 kr.
Sßlate bukvice, to je napeljevanje k poboznimu iivljenju in k pravi bogoljubnosti. Laibach 1847. 4 kr. 1 Dutzend 40 kr.
Varia.
*JBojtek ali pravljica od viteza v drevo vprezenega. 6 kr.
Canontafeln, 3 verschiedene Ausgaben , zu 12, 10 und Skr. pr. Exemplar.
Cataloge der öffentlichen Leihbibliothek: Hauptcatalog. 1846. Broschirt 10 kr. — Erster Nachtrag 1847. 10 kr. — Zweiter Nachtrag 1848. 6 kr. — Dritter Nachtrag 1850. 6 kr.— Vierter Nachtrag 1851. 6 kr. — Fünfter Nachtrag 1853. 10 kr.
Catalojg der Musikalien - Leihanstalt (enthaltend bei 2000 Stücke.) Preis geheftet 6 kr.
*Centrili, slovenski lepopisi in izgledi. 12 kr. Einzelne Blätter daraus, ä 2 kr.
CerUvica na skali. Pravljica. Laibach 1855.	3	kr.
*llve igri za slovensko gledise: 1. Juran in Sofija, ali Turki pri Sisku. 2. Stepan Subic, ali Bela IV. na Hrovaskim. Laibach 1850. Broschirt 10 kr.
^leiSman, Izgledi slovenskiga pisanja. 8 kr. 1 Dutzend 1 11. 20 kr.
Mililcgarilia, zvelicana; dvakrat po nedolznim v smert obso-jena cesarica. 6 kr.
*Hitri Racunar pri kupovanju in prodajanju od 100 do 1000 rcci z vinarji, krajcarji in goldinarji. Laibach 1855. Gebunden in Halblederband 24 kr., in Lederband 36 kr.
za pervince, ki se brati in pisati ob enim uce. Spi-sala ucenika na dezeli. V Ljubljani 1855. 6 kr. Einzelne Blätter 2 kr.
Mmetica in groiinja Grizelda. Lep izgled poterpezljivosti in poniznosti vsim zenam. 6 kr.
*HratUocasne igre z kvartami, stevilkami in drnzimi recmi v drnzbah.	Laibach 18f)0.	10 kr.
‘‘Itoledar za	Slovence ,	s	podobarai,	k poboljsanju	kalol.
Duha, za navadno ielo 1855. Wien 1855 droschirt in eleganten Umschlag	kr.	Steifband	30	kr.
*KcrSki raki,	za kratek	cas.	Znadke ali	anekdoti.	Laibach
1855.	6 kr.
Malavnäic, Fr., Erazem iz Jame. Povest. Mit Titelbild. Laibach 1845. 8 kr.
* — Oce Grof Radecki c. k. Marsal, z jeklorezom. Laibach
1852.	12	kr.
* — Slovenska Slovnica za perve slovenske sole v mestili in
na dezeli. Laibach 1849. Broschirt 12 kr.
Memski Pavliha v slovenski oblcki. Bukve polne smesnili povest sa kratek cas poslovenjene. Laibach 1849.	12 kr.
I'oilobn presvete Device Marie. Povest. Laibach 1855. 3 kr. Sajiiske bukve, prave egiptovske, od leta 1231, z razklada-njem sanj s perstavljcnimi numari za tiste, ktcri hocejo svojo sreco v loteriji poskusiti. Preis 10 kr.
'Stric Tomovn koca, ali zivljenje zamorcov v robnih derza-vah svobodne severne Amerike. Laibach 1854.	30	kr.
*lraljavec» M., Pesmi. Wien 1855. Broschirt in eleganten Umschlag 48 kr., in eleganten Leinwandband 1 11. 30 kr. dergl. mit Goldschnitt 2 11.
*Vencek za vezilne darila, ali vosilne pesmice o godovih, no-vim letu in drugih priloznostih. Brosch. 12 kr.
*VioIice. Zbirba prijctnih povest in kratkocasnic poducniga in pobozniga zapopadka za mlade in stare, z 28 podobami. (Iz „Koledarja za Slovence.“) V Ljnbljani 1855. In Prämienband 18 kr., brosch. 16 kr.
*V.jetnik na galeji. Lepa in poducenja polna povest s pristav-kom zivijenja Sv. Vincenca Paulana. 6 kr.
Die mit * besseichneten Bücher sind mit neuen sloveni-schen Lettern gedruckt.
Ferner empfehle ich nachstehende Werke einer gefälligen Beachtung.
Augelska sluiba za mladence k sveti masi streci. Brosch.Skr.
Apostolska hrana bogoljubnim dana po branji apostolskih listov in drugih bukev svetega pisma za nedele in svetke cerkveniga ieta. Spisal A. Slomsek. 2 dela. 2 fl. — Zusammen in Halbleder geb. 2 fl. 30 kr.
Cat'. Or. Romarska palica po poti v vecnost. 2 Theile in einem Bande in Leder gebunden 1 fl. 30 kr.
Mrobtince za leto 1847 bis 1850 ä 40 kr., 1851 bis 1854 a 48 kr., 1855. 1 fl. 20 kr.
Evangell sv., z molitvami in branjem za vse nedele, praznike in imenitnisi godove celiga ieta. V Celji 1850. In Halblederband 1 11. 20 kr. Lederband 1 fl. 40 kr. Lederband mit Goldschnitt 3 fl.
CiranaSki, L. Vodilo gresnikov. Laibach 1854.	2	Bände	in
Halbleinwandb. 1 11. 40 kr.
Hrana evangeljskih naukov bogoljubnim dusam dana. Na vse nedele ino zapovedane praznike v leti, na svetlo dal A. Slomsek. 2 Theile 2 II. — Zusammen In Halbleder geb. 2 fl. 30 kr.
Janeiic Ant. Popolni Rocni Slovar slovenskega in nemskega jezika. 2 Bände. Klagenfurt 1850. 3 fl. 30 kr.
HalTol, F. Domaci ogovori po nedelskih Evangeljih za verne ljudi na dezeli. 2 Theile. Klagenfurt 1853. 1 fl. 40 kr.
MerSansko devistvo. Potrebni nauki, izglcdi in molitve za zensko mladost. Brosch. 24 kr. Halbleder 40 kr.
Hrempl, A. Kratke Predge na vfe nedele ino fvetke celega Ieta. Gratz 1839. 2 Theile in Steifband 1 fl. 20 kr.
Hobida, K. Domaci zdravnik v navadnih boleznih cloveka, poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Klagenfurt 1854. 40 kr.
Serf, A. Predge na use nedele no svctke eelega kersansko katolskega cirkvenega leta. Gratz 1835. 2 Tlieilo in Steifband 1 fl. 50 kr.
Sltrina nebeskih zaklad za spokorne duse. Görz 1837. Halblederband 1 fl. Lederband 1 fl. 20 kr., mit Goldschnitt 1 fl. 40 kr.
3.	Zgodovinski Katekizem, ali coli kersansko-katolski navk v resnicnili izgledih in zgudovine za cerkev, solo in dom. 3 Theile. Klagenfurt 1853. 3 fl. 24 kr., in Halblederband 4 fl.
Veriti, F. Shivljenje ^Svetnikov. Laibach 1844.	4	Halbleder-
bände 4 11.
Zialezia, Sv. Frz., Filoteja. 45 kr., in Halblederband 1 11. 15 kr.
■Ireviarum Romarium etc. 4 Vol. 8. Vienae. 1842. Ungeb. 10 11., in Lederband 14 11. 4 Vol. 4to Mechlinae 1848. Preis 25 11. Dieses Brevier ist mit grossen Leitern gedruckt. 4 Vol. 8. Oeniponte 1848. Ungeb. 8 H., in Lederband 12 11. 4 Vol. 8. Compidonae 1849, in Lederband 14 fl. 50 kr.
Ilorae Diurnae etc. 18. Vienae, in Lederband 2 fl., mit Goldschnitt 3 II. 18. Campidonae. Lederband 2 11. 20 kr., mit Goldschnitt 3 11. 20 kr. 18. Mechlinae 1843. 2 11. 20 kr., mit Goldschnitt 3 fl. 20 kr.
Missae Defunotorum etc. Fol. Vien. 1851, in Halblederband 2 11. 24 kr., in Lederband 3 fl.
Missale Romanum etc. Fol. Vien. 1842, ungeb. 10 11. In Le derband mit Schuber 18 11., mit Goldschnitt und Schliessen 26 11. Fol. Ratisbonae 1849, ungeb. 12 11., in rothen Leder gebunden sammt Schliessen 20 11. Dergleichen mit Goldschnitt 28 11. — Kleinfolio Venetiis 1845. In rothen Lederband mit Goldschnitt 20 11. — ordinär in rothen Lederband 15 11. — NB. Das Proprium Missa rum in neuester Auflage ist jedem Missale beigebunden.
Officium in navitate Domini etc. Officium für die Mette in der heil. Christnacht und für die Charwoche, nebst den Choralmelodien und deutschen Rubriken, bearbeitet von R. Schlecht, gr. 8. Nördl. 1850, in Lederband mit Schuber
2 fl. 40 kr., dergl. in Goldschnitt 3 fl. 20 kr. 8. Vie
1841, in Lederband 2 fl., dergl. mit Goldschnitt 3 11.
Ä
Mlssions -T'reElig-teni *der ehrvv. Väter aus der Gesellschaft
Bleistiften feine und ordinäre, das Stück von % kr. bis 7 kr. — Das Dutzend zu 5, 6, 10, 18 kr. bis 1 ff. 20 kr. Briefpapiere, weiße, blaue und verschiedenfarbige, in Quart- und Octav - Format, «iKs und inländische. Das Buch zu 12, 20, 30, 36 bis 48 kr. — Pr. Rieß von 2 bis 10 fl.
K?“ Das Stempeln des Briespapieres mit Buchstaben, Namen, Kronen, Devisen ic. besorge gegen ein billiges Honorar.
— — mit Verzierungen, 3 bis 20 kr. Pr. Bogen.
— — Ansichten von Laibach, lithographirt oder im Stahlstiche Pr. Bogen 6 kr.	*
Zu allen Sorten Briefpapiere sind paffende Converte zu
haben das Dutzend von 6 bis 40 kr. Federschneidemaschinen, Pariser, zu 2 fl. 20 kr.
Kanzlei- und Conzept-Papier. (Aus Gratz et Fiume.) Feines und ordinäres in diversen Formaten das Buch zu 6, 7, 8, 9, 10, 12 bis 45 kr.; pr. Rieß Von 2 st. bis 18 fl.
Probekarteln aus gutem Papier zu Verschiedenen Preisen.
Jesu Burg-stallei-V'TißShberger, Schlosser. 2te Auflage. Lu-
zern 1851.	1	fl.	20	kr.
Nachstehende Artikel sind b in möglichst bester Qualitä Wahl am Lager:
A.	Schreibmaterialien.
Rechnentafeln, elastische, das Siück zu -t, 8 und 8 fr. Das
Dutzend 44, 54 kr. und 1 st. 12 fr.
Griffeln dazu, das 100 zu 15, 18 fr., bunte zu 40 fr. Das Dutzend vvn 4 bis 10 fr.
Schreibfedcrn, Wiener - und Hamburger-Kiele, der Bund zu 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 15, 20, 24 fr. bis 1 fl. 20 fr. in größeren Parthien noch billiger.
Schreibchefen, linirte, für Latein-, Deutsch-, Kanzlei- und Dictando-Schreiben, das Stück zu 1 ft., das Dutzend 10 fr. — 100Stück zu 1 fl. 24 fr.; unlinirte das Stück zu 1 bis 0 fr. Fleißtheken zu 4 , 6 und 8 fr.
Siegellack, rochen und verschiedenfarbigen, Wiener, Mainzer und Pariser, fein und ordinär. Das Stück von 3 bis 15 fr., das Pfund von 24 kr. bis 3 ff.
Stahlfedern, in- und ausländische, das Dutzend von 3 bis 12 fr.— in größeren Parthien noch billiger.
Griffeln dazu, das Stück von 1 — 15 fr. Das Dutzend zu G, 10, 15 fr. bis 2 Gulden.
Streusand, bronze, schwarzer, blauer und grüner, das Pfund von 0 bis 24 fr.
Tinte, schwarze in Fläschchen zu 2 , 3, G bis 20 fr. Dergleichen für Stahlfedern (Alizarintinte) zu 8, 16 bis 30 fr. — rothe (aufgelöster Karmin), von 8 bis 24 fr.; blaue, grüne (aufgelösten Grünspan), gelbe (Gold) von 10 bis 20 fr. Tintenpnlver das Packet 6 fr.
Vorschriften für verschiedene Schriftarten, das Blatt zu 2 fr.
B.	Maler - und Zeichnungsrequisiten.
ssarbenkästchen, feine und ordinäre, sortirt mit 12, 18 und 24 Farben — von 15 fr. bis 5 fl.
Haar -, Fisch - und Borstenpinsel in verschiedene» Qualitäten von 1 fr. bis 1 fl. 30 fr. Pr. Stück.
Lineale, Reißschienen, Reißbreter, Winfelrahmen ic. in verschiedenen Größe».
Malcrlcinwand, % bis "/, breite, halb-, und ftrtiggrundirte, die Elle von 1 bis 2 ff. 2t kr.
Oelfarbcn in Blasen, das Stück von 7 bis 27 kr.
Radirgilmmi, das	Stück zn G kr.	Gnminielafficum	das	Stück
von 2 bis 10 kr.
Rcißzcniio, feine, mittelfeine und ordinäre in verschiedenen Größen von 1 ff. 20 kr. bis 8 ff.
Zeichenbücher (Album) in eleganten Einband von 2 bis 3 ff.
Zeichens)(innere in verschiedenen Größen und Qualitäten,	der	Bogen
von 2 bis 30 kr.	Strohpapiere der	Bogen von 3 bis	40	kr.
C.	Verschiedene	Artikel.
Atlape, Landkarten und Erdgloben zu verschiedenen Preisen.
Bilder, heilige, in Packeten zn 100 Stücke, schwarze und colorirte, mit slavischen und deutschen Tert von 12 kr. bis 5 ff. pr. Packet.
—	—	auf	Blech gemalte, in verschiedenen Größen mit und ohne
Goldrahmen von 20 kr. bis 8 ff.
Hiervon befftze ich eine so bedeutende Auswahl, daß ich fast allen billigen Wünschen begegnen kann.
Bilderbücher für Kinder, mit und ohne ABC von 10 kr. bis 5 ff. — Für die Jugend mit deutschen oder franzöffschen Terte von 20 kr. bis 8 ff.
Billefeu und Bisitkarten für verschiedene Fälle von 1 kr. bis 1 fl.
Crucifixe, gemalte, für Särge zn 3 und G kr.
— — mit und ohne Postamente von 30 kr. bis 4 ff.
— — auf Leinwand in Oel gemalte 8 ff., in Gvldrahmen von G bis 8 ff. Diese Bilder eignen ffch, des billigen Preises halber, besonders für Schulzimmer.
Cölnerwasser, echtes, das Fläschchen zu 40 kr. bis 1 ff. 15 kr.
Fleißzetlel, krai»., auf gefärbten Papier. 2 Sorten. 100 Stück 20 kr. 4 Stück 1 kr. Dergleichen mit Golddruck 100 Stück 40 kr. 2 Stück 1 kr. — Deutsche das Hundert von 20 kr. bis 1 ff.
Fortepicnio, neue und überspielte, mit 5 bis 7 Oktaven, von 20 ff. bis 300 ff.
Fracht- und Wcchselbricfe, 100 Stück von 40 fr. bis 1 fl.
20 kr. 1 Stück 1 kr.
Gebetbücher, in dcutscher, kram., italien., lateinischer und französischer Sprache, für Jung und Alt, in bedeutender Auswahl zu verschiedenen Preisen.
Gvldleisten, für Bilderrahmen, der Schuh von 5 kr. bis 30 kr.
Guitarren und Tliolinen von 3 bis 6 fl. Violinbögen von 15 bis 50 kr.
Handlungsbüchcr, in verschiedenen Sorten und Einbänden.
Jnsectenpulver, das Fläschchen zu 24 kr.
Kalender, als: Wand-, Schreib- und Taschenkalender, von 6 kr. bis 2 fl.
Kreuzwege, beil., in 14 Stationen, in Oel gemalt, sammt schwarzen Rahmen mit Aufsätzen und slavischen Unterschriften von 00 bis 120 fl. — auf Papier unter Glas und Rahmen von 24 bis 50 fl.
Muslkalien, (besonders Kirchenmusik) für verschiedene Instrumente sind in großer Auswahl vorräthig.
Nvtcupapier für Gesang, Violine oder Pianoforte mit 8 bis 20 Zeilen, das Buch zu 40 kr. 1 Bogen 2 kr. Notenrastrirfederu ä 10 — 15 kr.
Velgemälde in verschiedenen Größen, als Heiligenbilder, Landschaften und Genrebilder. (Da ich mit mehreren geschickten Malern in Verbindung stehe, so nehme ich Bestellungen auf verschiedene -Oelgemälde an, und hafte dießfalls für solide Arbeit.)
Pappdeckel und Kartcupapier, das Stück von 2 bis 12 kr. Gefärbte Papiere, Goldborten für Buchbinder, Papparbeiter und Blumenmacher in großer Auswahl.
Pränricubüchcr, krain., in Packeten a 12 Stück enthaltend, (Heils Gebetbücher, thcils Erzählungen, von 2 fl. bis G fl. Jedem Packete werden 100 Heiligenbilder gratis beigelegt.
Spiele für Gesellschaften, als: Aufschlag- und Ziehkarten (5 bis 10 kr), Tombola und Lotto (48 kr. bis 2 fl.), Domino (30 kr. bis 2 fl. 24 kr.), Glocke und Hammer (18 kr. bis 1 fl. 20 kr.)
u.	a. m. Für Kinder: Zerlegbilder (von 24 kr. bis 3 fl.), Karten, — Figuren zum Aufstellen ic. ic.
Spielkarten feint und ordinäre, für Tarek (36 bis 42 kr.), Piquet (18 bis 24 kr.), Whist (26 bis 36 kr. Pr. Spiel).
Versebvgeu , krainischc und deutsche, für Lebzelter und Zuckerbäcker, auf gefärbten und weißen Papier, der Bogen zu 4, 6 und 8 kr.
Schreibzenge aus Holz, schwarz politirt von 24 kr. bis 1 fl. 30 kr. — Linkte Unterlagen (Faullenzer) in 8km, 4to. und Folio von 1—3 kr. pr. Stück. — Mundleim das Stück zu 3 — 6 kr. Federbüchsen aus Pappe oder Holz zu 3, 12 bis 20 kr. — Notizbücher. — Falzbeine zu 8 kr. — Mefstngklnppen für Blei - und Oiothstiste zu 8, 10 und 12 kr. — Oblaten in Schachteln von 3 bis 6 kr. —- Wäsch-märktinte in Etui zu 48 kr. — Violin- und Guitarresaiten von 4 bis 8 kr. — Stammbücher in Papier-, Leder - und Sammtband von 40 kr. bis 8 fl. — Uhrblätter zu 3 kr. re. ic.
B5T 35cfoiibcrs i]ütii)|t zu beachten!
Bücher, Landkarten, Musikalien, Bilder; furz, fast alle Artikel ans meiner Handlung werden gern sowohl in der Stadt als auch auf's Land zur Ansicht gescindt; jedoch sollen solche, falls sie nicht conveniren, unbeschädigt zurückgesandt werden. Schließlich empfehle ich mich zur Ueber-nahme aller Bestellungen, welche in'S Geschäft einschlagen, unter Zusicherung der möglichst schnellen und prompten Effectuirung.
Gedruckt bei I Rud. Mittip in Laibach.