Stev. 269. In - prazoJMh, ¥ Trstu, v lorak 21 uplibra 1915. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj. V>_ Uredniitvo: Ulici šv Frančiški AsiJkegi ŠL 20, L nadstr. — V* dopisi naj se pošiljajo uredniftvu lista. Nefrankir«nt pisma m ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. kdajat«il ln odgovorni urednik Štefan Oodfna. Lastnik kontomlj lista .Edinost". — Tisk tiskarne .gdinosM', vpisane radrnge Z omejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AaUkega št. 20. Telefon uredništva in uprave ttev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...... • K 24.— Za pol leta ...-..:...*•••••• 12.— iz tri mesece....................6-— • • * • • 5.20 .....2.«0 t« nedeljsko 1 i d a j o ca celo leto ia pol leta.......... Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se račnnajo na milimetre v širokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vio. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- ^o«1«*................. mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......r ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .EdinosK*. Naročnla« ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le opravi .Edinosti — Plača in toži se v Trsta. ^P™J® lnscLatn' oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilničnl račun Št 841.652 i Položaj na itolljcnskeni fcojRču nelzpremenjea. - Uspefen napad nemfKlh letal na rusko brodovje v RišRem zaliva. Oslika ofenziva pri Llllu ustaoljeno s protinapadi. ■ Francozi med Reimsom in Brioni nimajo zaznamovati natialjnih napredKov. Z ausfrijsko-rujkesa bojišča. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. septembra 1915, opoldne. Podobno, kakor v vzhodni Galiciji in ob lkvi, se je sedal tudi v vollrrijsketn trd-njavskem ozemlju razbila ruska protiofen-zlva. Sovražnik je včeraj Izpraznil svojo postojanko severozapadno Dubna in v oddelku Styra pri Lucku In se umika v vzhodni smeri. Predmostje vzfcodno Lučka je zopet v naših rokah. Na naši fronti južno Dubna so bile mestoma praske in topovski boj. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Položaj bo ruskih boJlSfifi. Na zapadnoruskem bojišču se položaj v treh bojnih ozemljih, v vzhodni Galiciji, pb lkvi in Styru ni izpremenil. Proti našim postojankam na višinah ined Seretom in Strypo in ob dolnjem toku Sereta, ki lih v zelo uspešni defenzivi branijo čete armad generalov Bothmerja in Pilanzer-ja, sovražnik že nad en teden ni izvršil ničesar resnejšega, kar dokazuje, da je izprevidel brezuspešnost nadaljnih pre-dornih poizkusov. Nasprotno pa se nadaljuje ruski napad na naše postojanke pri Novem Aleksincu do izliva lkve. Tudi naše postojanke na zapad, bregu S*tyra do ozemlja severno Rožižča Rusi neprestano napadajo z močnimi silami. Napadalni teren je težaven, navali se 'morajo izvrševati preko močvirnatih nižin lkve in Styra; vsekakor omogočujejo — kakor ie soditi po zemlje-vium — raztezni kozuovi k*ik« u«» fevanje posameznim oddelkom. Sovražnik, ki napada v 10—12 vrstah, ima vedno zelo težke izgube v bojih mož proti možu. posebno vsled ognja strojnih pušk. Gozdovje dovoljuje protinapade Veliko Število tekom zadnjih dveh dni ujetih Rusov dokazuje, da je moralična sila napadalcev vsled številnih neuspešnih in silno krvavih naskokov močno omajana. V Voliniji in vzhodni Galiciji je torej položaj za nas ugoden. \ Polesju kojega ovire so v jesenskem Času zelo znatne, žanje naša konjenica vsak dan lepe uspehe. Prodiranje ruskih konjeniških mas iz ozemlja Sarmega preko Styra in Stohoda je končano; sovražnik je bil prisiljen k umaknitvi in se umika v oddelkih v izhodne prostore. Opraviti imamo tu z gerilja-vojno, pri kateri podpira Ruse krepko domače prebivalstvo; naša konjenica ima rešiti težke naloge. Navgl ruske konjenice iz Sarinega preko Styra le imel poleg ogroženja našega levega krila tudi namen, zasigurati železniško črto Ravno ali Kijev-Sarmy-Luninec za premikanje čet in materijala. Naša konjenica prodira sedaj preko Kol-fcega in ob Železnici severno tega kraja; tudi zadnja poročila govore o novih uspehih v tem ozemlju. (Tagespost.) Z nemSko-raskeso čojltta. BERLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni sian, 17. septembra 1915. (Armadna skupina gene ralfeldmar šala tiindenburga). V Ri&kem zalivu so nem-fcki letalci napadli ruske vojne l?dje, med njimi eno linijsko ladjo. Linijska ladja in en rušilec torpedo v k sta bila zadeta. Rusko brodovje je naglo odplulo v severni smeri. Na lugozapadni ironti Dvinska smo odvzeli sovražniku včeraj zopet e o postojanko. Ujetih je bilo 9 oficirjev iu nad 1300 mož in uplenjeni dve strojni puški. Zapadno Vilejke se naš napad nadaljuje. Južno Smorgona so bili močni sovražni protinapadi odbiti. Na črti K revo—Višnjev so naše čete napredovale. Desno krilo ln armadna skupina princa Leopolda bavarskega sta očistila sovražnika zapadni breg Njemena pri Sčesem in zapadni breg Serveča in Sčare. Vzhodno Baranovičev ima sovražnik v rokah še majhna predmostia. Vrši se boj na vsej fronti. (Armadna skupina generaiteldmaršaia Mackenscna). Položaj je neizpremenjeo. Vrhovno armadno vodstvo. Na severnem obronku doberdobske planote se je protinapad enega bersaljer-skega oddelka razbil ob naših ovirah. • Namestnik šeia generalnega štaba: pl. Hoier, fml. Poročilo Caticrne. DUNAJ, 26. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 24. septembra. Na planoti severozapadno Arsiera so naše čete osvojile močno postojanko na Monte Costonu. 2e s spretnim približes al-nim manevrom se je naširn posrečilo izolirati goro. Nato so izvršile sovražne ko-ione močne napade, s katerimi naj bi dne 17., 18. in 22. t. m. ustavile napredovanje našega obkoljevanja. Toda napadi so sa vedno razbili ob močnem odporu naših čet. Včeraj je prišla postojanka v naše roke. Posadka je na več potih skušala ubežati obkoljenju, venuar pa je pustila v naših rokah 5 oficirjev in 118 mož in velike množine municije, ročnih granat »n drugega materijala. Na kraški planoti je sovražnik izvršil napad na gozd Ferro di Cavallo. ki smo ga osvojili pred kratkim. Po živahnem ognju je moral ustaviti napad. Eno sovražno letalo je vrglo tri bombe na Tenezzo, ki niso ranile ne oseb, ne napravile škode. Balkansko bojišče. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. septembra 1915, opoldne. I ii v rt v 7. h od no b o i i š č e. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik šeta generalnega štaba: pl. Hofer, fml. jetnikov in uplenili 8 topov in več strojnih pušk, kojih število še ni natančno do- gnapo. Pore Z fcOjlftfl. DUNAJ. 27. (Kot.) Uradno se objavlja: 27. septembra 1915, opoldne. Položaj je neizpremenjen. Poizkusi sovražnika, da bi se približal naši postojanki na Monte Piano, so bili odbiti. BERLIN, 27. (Kor.) Veliki giavni stan, 2/. septembra 1915. Zapadno bojišče. — Ob obrežju vlada mir. Daleč zunaj se nahajajoče ladje oddajajo le posamezne strele brezuspešno na oKolico Middcikerke. V oddelku Vperna sovražnik ni obnovil svojih napadov. Jugozapadno Lilla je bila velika sovražna ofenziva s protinapadi ustavljena. Srditi sovražni posamezni napadi severno :n južno Loosa so se razbili ob zelo težkih izgubah za Angleže. Tudi v ozemlju pri Souchezu in na o-beh straneh Arrasa so bili vsi napadi krvavo odbiti. Število ujetnikov se je zvišalo na 25 oficirjev in nad 2600 mož, število strojnih pušk na 14. Francoska ofenziva med Reimsom in Argoni nima zaznamovati nobenih nadaljnih napredkov. Vsi napadi sovražnika, ki so bili posebno srditi ob cesti Sommes-Pvsuippes, kakor tudi severno Beau Se-jour, pri Massiges in vzhodno Aisne, so se izjalovili ob zelo težkih izgubah za sovražnika. Število ujetnikov se je zvišalo na preko 10 oficirjev in 3900 mož. Tri sovražna letala, med njimi eno francosko veliko bojno letalo, so bila včeraj sestreljena v zračnem boju severovzhodno Yperna, jugozapadno Lilla in v Šampa-niji. dve nadaljni letali pa je uničil artiljerijski in infanterijski ogenj jugozapadno Lilla in v Šampanlji. Sovražni letalci so obmetavali z bombami mesto Peronne. kssr so bili ubiti dve ženski in dva otroka, 10 nadaljnih prebivalcev pa težko ranjenih. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 26. (Kor.) French poroča z dne 26. t. m.: Včeraj zjutraj srno napadli sovražnika južno prekopa La Bassee, vzhodno Grenay in Vermeilles hi osvojili prednje jarke. Na ironti petih milj smo prebili linijo sovražnika na nekaterih me-stin do 4000 jardov (jard = 0.9144 m) in osvojili zapadni obronek vasi Loosa. rudnike in griče naokoli. Izvršili smo 70 drugih napadov severno prekopa, vsled česar so bile odposlane na te točke močne rezerve sovražnika. Prišlo je do hudih bojev. ki so se nadaljevali ves dan s premen-Ijivim uspehom. Ko je nastopila noč, so čete severno prekopa zasedle postojanke, ki so jih imele zjutraj. Pri Hooge smo izvršili drug napad na obeh straneh ceste,' ki vodi v Mesnil. Pri napadu severno ceste se nam je posrečilo, zavzeti kmečko zaselje Bellevarde in gorski greben; vendar je sovražnik zopet osvojil to postojanko. Južno ceste smo osvojili približno 600 jardov sovražnih jarkov in utrdli osvojeno ozemlje. Kolikor je dosedaj znano, smo ujeli 1700 u- oročilo nemškega vrhovnega armad-nega vodstva od petka, da smo dan poprej južno prekopa La Bassee poskušali preiti v napad in da se je napad razbil v ognju nemške artiljerije, je napačno. Poizkušan ni bil noben napad. S turških bojišč. CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: V oddelku Ana-forte so uplenili naši poizvedovalni oddelki, odposlani z desnega krila, 43 pušk in več municije. Dne 25. t. m. je naša artiljeriji! obstreljevala taborišče sovražnika za Meste Tepe in mu prizadejala težke izgube. V oddelku Ari Burnu je naša mina razrušila sovražno protimino. Naša artiljerija na levem krilu ie obstreljevala sovražne postojanke za metanje bomb, prisilila sovražno artiljerijo k molku in pognala tri prevozne parnlke, ki so izkrcavali na višini Ari Burnu, v beg. V oddelku Seddll Bahra je v strelskih linijah sovražnika eksplodiralo več bomb. Na ostalih frontah se ni zgodilo ničesar posebnega. __ Sesti z Balkana. BLKAREŠT, 25. (Kor.) Oficijozna »!n-dependance Roumaine« poroča: Ministrski svet, ki je razpravljal o zunanjem položaju, je vzel mobilizacijo Bolgarske in Grške na znanje. Ministri so si bili edini v ten:, ua ta- uova uejMva niso tu^u, uj bi bilo treba izpremeniti dosedanjo politiko Rumunije. Zato ostanejo naše čete še dalje koncentrirane ob naši meji. O vprašanju oblegovalnega stanja, o čemer govore nekateri listi, ministrski svet sploh ni razpravljal. PARIZ, 26. (Kor.) Petrograjski kores-pondent lista »Temps« poroča, da vzbuja postopanje Bolgarske v Petrogradu najži-vahnejše ogorčenje. PARIZ, 26. (Kor.) »Temps« poroča iz Petrograda: Slovanska Zveza je pozvala Sazonova, da naj zahteva od Bolgarske takojšen sprejem predlogov četverozveze in ekspoze o bodoči politiki Bolgarske. Zveza izjavlja za potrebno, da pošlje Rusija svoje črnomorsko brodovje v turško-bolgarska vodovja, da se zasede mejno ozemlje, če Sofija ne bo odgovorila zadovoljivo. Dalje, naj se pozove bolgarski narod, da na} z ljudskim glasovanjem dokaže, ali je za četverozvezo ali proti. LYON, 26. (Kor.) «Le Progres« poroča iz Pariza: Na bolgarskem poslaništvu ni več zastave, vendar se poslanik še mudi v Parizu. Nekateri žurnalisti so dobili na vprašanje, ali je odhod pripravljen, odgovor, da še ni sklenjen, vendar zamore priti do preobrata v dogodkih in nenadne izpremembe položaja. SOFIJA, 25. (Zakasnelo). Diplomacija četverozveze je vsled mobilizacije vznemirjena. Včeraj sta angleški in francoski poslanik posetila-ministrskega predsednika, da se informirata o namenu mobilizacije. Na merodajnih mestih se zatrjuje, da jim je dal ministrski predsednik pomirljive izjave, da mobilizira Bolgarska le v varstvo svojih lastnih interesov in da nima nobenih agresivnih namenov. LONDON, 26. (Kor.) Kakor je izvedel Reuterjev urad, je bolgarska vlada dne 26. septembra uradno izjavila državam entente, da nima mobilizacija nobenega agresivnega namena, ampak je le posledica težavnega evropskega položaja in gibanja čet v sosednjih državah. BUKAREST, 26. (Kor.) Grški poslanik Psychas je izjavil sotrudnikom oficijoznih listov, da ima grška mobilizacija predvsem defenzivni značaj. General d'Amade na potu v Petrogrnd. BUKAREST, 26. (Kor.) General d'Ama-de je na potovanju preko Niša v Petro-grad prispel semkaj. _ Bolgarsko armado. Zastopnik Reuterjevega urada je imel razgovor z nekim bolgarskim rezervnim oficirjem, ki je odpotoval sedaj na Bolgarsko. Ta je izjavil, da obsega splošna mobilizacija 10 divizij bolgarske armade, ki je bila po balkanski jni povečana še za eno divizijo. Pred vojno je štela armada 216.000 mož in sedaj 250.000 mož. Rezultat mobilizacije pa je vedno za 10% večji kakor centtev. Pomanikanle ofici- rjev, ki je nastalo vsled balkanskih vojn, je odstranjeno sedaj z izvežbanjem oficirjev v obeh bolgarskih vojaških akademijah. Rezervni oficirji so vsi ljudje z akademično ali srednješolsko naobrazbo. Da so bili Macedonci v preteklem tednu pozvani pod orožje, dokazuje, da hoče razpolagati vojni minister z vsemi za službo sposobnimi moškimi. Kolikor fe njemu znano, je bilo v zadnjih mesecih opre-mljenje armade tako zadostno izvršeno, da je bilo za vsakega 40 polkov nabavljenih 6.000 popolnih oprem, s čemer bodo rezervisti, ki so bili poklicani pod orožje, sedaj opremljeni bolje kakor tekom balkanske vojne. Kruppove topove, ki so bili osvojeni v vojni s Turki 1. 1912/13, so dobili oni polki, ki še niso razpolagali z br-zostrelnimi topovi. Sicer pa so bili obdr-žani za službo tudi oni topovi, ki niso br-zostrelni, tako da je bila artiljerija bolgarske armade pomnožena po balkanski vojni za približno eno tretjino. Armada je delala pridno in razpoloženje med oficirji kakor tudi med moštvom je vzorno in naravnost sijajno. Ujčdolec naše lesne Industrije. Najbolj razvita industrija v slovenskih deželah, tako na Kranjskem kakor na Štajerskem in Koroškem ter deloma na Primorskem je lesna industrija. Naši dedje so bogateli ob nji celo takrat, ko še ni bilo toliko prometnih sredstev na razpolago. Lesna trgovina je-še največ dona-šala tudi v zadnjem času, toda ne domačinom, ampak tujcem, našim dednim sovražnikom — Italijanom. Neverjetno je. kako se je Italijan sča-uuiiia zajcuci v na^o jcsiio ii^uviiio tu industrijo. Izvoz lesa je od nekdaj z alpskih dežel gravitiral na Italijansko. Toda, dokler so bili trgovci in producenti lesnih izdelkov domačini, je bilo prav, ker je posredni in neposredni zaslužek ostajal v državi. Pred vojno pa je bilo čez polovico lesne industrije in trgovine v alpskih deželah v rokah deloma privandranih Italijanov, deloma velikih italijanskih tvrdk v Milanu, Vidmu in Padovi. Na Kranjskem še ni bilo tako hudo, ker imamo par trdnih domačih lesnih trgovcev in tvrdk, ki si niso dale izviti iz rok tako dobička-nosne trgovine in industrije. A tudi tukaj je vedno bolj prodiral laški ujedalec in o-pomniti nam je treba le na izdelovanje in prodajo oglja. Celi gozdovi po Dolenjskem so se prodali Lahom, da so žgali oglje in ga vozili proti jugu. Koliko žag je že bilo lastnina Lahov, ali so bile v njih najemu in če bi ne prišlo do vojne, bi ta panoga našega narodnega gospodarstva prišla popolnoma v roke tujcev. Če pregledamo obseg ozemlja v tem oziru, kamor je že iztegnil Lah roke po našem lesu, vidimo, da je ta iako obsežen. Obsega namreč večji del Kranjske, štajerske, Koroške in Tirolske, dalje celo Primorsko z Gorico in Gradiško in majhen del Solnograške. Skupna ploskev tega o-zemlia znaša skoro 50.000 kvadratnih kilometrov, gozdno ozemlje skoro 15 milijonov hektarjev. Od lesne produkcije teh obsežnih gozdov sta skoro dve tretjini v rokah laških tvrdk. To dejstvo samo dokazuje izborno stališče, ki je zavzemajo Lahi na polju lesne industrije v alpskih deželah. Obrati laške industrije niso enakomerno razdeljeni v tem planinskem ozemlju. Vse južno Tirolsko, južno Koroško, del Kranjske in Primorske imajo popolnoma v oblasti in takorekoč monopol lesne produkcije brez konkurence. V severnih delih so bolj redko zastopani, vendar so v gozdnatih krajih gornje Koroške in Štajerske dosegli premoč nad domačimi lesnimi industrijci in pred izbruhom vojne tudi tukaj niso bili daleč od monopolnega stališča v tej stroki. Vojna z Italijo je pa nadaljnemu prodiranju italijanskih tvrdk napravila konec in obvarovala ostanke domače lesne industrije, zlasti lastnike malih žag, pred popolnim propadom. Opozarjamo pa, da ti ostanki popolnoma propadejo, če ohranijo Italijani po vrnitvi normalnih razmer svoie monopolno stališče. Če govorimo o italijanskem prodiranju v lesni industriji, imamo v mislih vedno le Italijane iz ital. države, ne pa ital. avstrijskih podanikov. Da se ohrani ta važna panoga domače industrije in trgovine v domačih rokah, je treba odriniti tuje ujedalce proč iz ozemlja alpske lesne industrije. Da se pa ta akcija uspešno izvrši, je treba natančno poznati italijanske lesne obrate, tehnično in komercielno podlago monopolnega stališča njih lesnih podietli. To je gospodar- ski boj, ki ie opravičen tudi s političnega stališča proti tem »zvestim« zaveznikom. Državnoitalijanska • lesna industrija v alpskih deželah se peča z vsemi strokami lesne kupčije, tako gozdarsko, kakor indu-strielno in komercielno. Kupuje'les deloma stoječ, deloma ga proizvaja in izvaža v okroglem stanju v Italijo, da ga tam raz-reže in tako podpira italijanske žage. Zadnje zlasti v obmejnem ozemlju. Iz oddaljenejših krajev, odkoder bi bil prevoz o-kroglega lesa predrag, ima v obratu znatno število srednjih in večjih žag, na katerih reže v teh krajih nakupljen okrogel les v svrho izvoza v Italijo. Kupuje izdelke manjših Žagarjev za slepo ceno, ker ni skoro nobene konkurence. Od leta do leta v bolj obsežnem obsegu je naku-povaia velike gozdne komplekse z zemljo vred ter izvrševala, velike eksploatacije, ki so že .imele značaj opustošenja gozdov, ker so morale oblasti poseči vmes. Izdeluje trame, pragove in vse druge vrste in odpadne izdelke deloma za tuzeinsko potrebo deloma za izvoz v Italijo. To so nekako normalne dostojne kupčije Italijanov v alpskem ozemlju. Posamezne firme izvršujejo pa še posebno vrsto kupčije, namreč dajatev posojil na stoječe gozde in lastnikom manjših žag. Tipično za to vrsto kupčij je, da sledi posojilu nakup dotične kmetije ali male žage, ker dolžnik navadno ne more pravočasno plačati dolga. V svrho obrata teh normalnih in nenormalnih kupčij se je naselilo prav lepo število italijanskih lesnih tvrdk v alpskih deželah. Te tvrdke so protokolirane v Italiji." Da si pa morejo na avstro-ogrskem ozemlju pridobiti pravice, so ustanovile pri nas podružnice in lih,dale Drotokolirati v trgovskem registru, ln v teh podružnicah so delovali izključno Ie italijanski u-radniki strogo nacionalnega mišljenja. Teh podružnic je vse polno po alpskih deželah zlasti pa v Beljaku. Imen teh tvrdk ne bomo navajali, kdor je imel količkaj v lesno produkcijo in trgovino vpogled, jih pozna. Recimo Ie: FeltrineHI! Ako smo zgoraj rekli, da se mora po vojni naša lesna industrija popolnoma iztrgati Italijanom iz rok, je to docela upravičeno. Pri nas, kakor v inozemstvu, se je dobro vedelo, da so Italijani po svojih podanikih, ki so bili zaposleni v lesni trgovini, izvrševali najnesramnejšo špiona-žo, da so bili natančno poučeni o mnogih v vojaškem oziru zelo važnih rečeh in vsled zavezništva z Italijo se niti ni mo-go ovirati špionov. Tako z ozirom na to, kakor z ozirom na tako važno panogo narodnega gospodarstva, kakor je lesna industrija, bodo energični koraki proti italijanskim lesnim firmam zelo na mestu. Proč torej s tem ujedalcem! Po »Slov. Trg. Vestniku«. Razne politične vesiL Vrhovno poveljstvo nad bolgarsko vojsko je prevzel prestolonaslednik Boris, a namestnik mu bo general Jekov. Set generalnega štaba bo general Savov. Najbrže bo umirovljenih več generalov. Lastnika »Journala des Balcans« Rubina je sprejel srbski ministrski predsednik Pašić v avdijenci in mu je rekel sledeče: Mi smo pripravljeni na vse eventualnosti in zaupamo v naš uspeh. Sicer pa mora vsak izpolniti svojo dolžnost. Ako bi bili na našo nesrečo poraženi, bomo delili u-sodo Evrope, ki se končno ne da zadušiti, ni spraviti iz tega sveta! Pašić je obžaloval nevtralnost Romunske, rekši, da je nevtralnost jako nehvaležna uloga. Države, ki so le pod orožjem, da ne dobe ničesar. Položaj premaganih da ni bolji od položaja nevtralnih vlasti ali da je zato čast-neji. Iz Romunske prihaja vest, da so se tudi voditelji tamošnje opozicije predstavili kralju. Dosedanje vesti ne govore ničesar o tem, na kako stališče se postavlja opozicija glede vprašanja bodoče politike Romunske napram sedanji krizi na B^l^anu. Stran d. »EDINOST* Ker. 269. V Trstu, dnfe 28. septembra 1915 # Iz Grške prihaja par alarmantnih vesti. Pripravlja da se splošna mobilizacija, ki da jo je kralj že odobril. Tozadevna avdi-jenca Venizelosa da je trajala štiri ure. Po avdijenci da je izjavil Venizelos, da e-dini odgovor na vedenje Bolgarske je mobilizacija grške vojske. Vest o tem sklepu grške vlade potrjajo tudi vesti iz Londona o razgovoru poslanikov Romunske, Grške in Srbije z angleškim državnim tajnikom za vnanje stvari, Greyem. Ob tej priliki mu je priobčil grški poslanik, da je prejel od svoje vlade brzojavko, da bo Grška vsled bolgarske mobilizacije mobilizirala svojo vojsko in floto, a to kot odredbo previdnosti. Končno bi bilo zabeležiti še dve alarmantni vesti. Rusija in dogodki na Balkanu. Ruski generali in vojno-politični strokovnjak P. D. Porensov je napisal pred vojno v ruskih listih vrsto člankov, v katerih je podrobno razmotrival vse momente vojno-političnega položaja evropskih držav. — Ker je general Porensov užival dober glas v Rusiji in je bil v zvezi z najvišjimi mesti, so njegove izjave tem večjega uvaže-vanja vredne. V letu 1913. je napisal članek, v katerem opisuje vojno-politični položaj Rusije, ako bi se zapletla v vojno z Avstro-Ogrsko. Slika, ki jo je narisal, ni bila povoljna za Rusijo, menil je pa, da so jo dogodki na Balkanu še izprenieniii na slabše, posebno pa druga balkanska vojna. V tem nervoznem času je izšla še druga važna vojno-politična knjiga, ki jo je spisal ruski general Kuropatkin o nalogi Rusije na bližnjem in daljnem vztoku. Avtor je eden najboljših poznavateljev daljnega Vzhoda. Svari Rusijo pred žolto nevarnosto, ki jej grozi z uničenjem, la hrabri general ima razumljiv strah pred Kitajem, ki se sicer počasi, ali v^rno pripravlja. Priporoča ratifikacijo mej, po kateri naj bi si Rusija iz političnih in strate-gičnih razlogov prisvojila nekatere kitajske kraje. Da se pa ta načrt uresniči, mora imeti Rusija na zapadu popolnoma svobodne roke, a to se da doseči le tako, da se z Nemčijo in Avstro-O&rsko sklenejo posebne pogodbe na bližnjem Vzhodu. Kuropatkin predlaga tudi tak načrt za pogodbo z Avstrijo: 1. Rusija priznava svojo osvobojevalno misijo na Balkanu kot dovršeno. 2. Rusija m Avstrija se obvezujete,da bosta spoštovali samostalnost na Balkanu nastalih držav. 3.Ruska vplivna sfera na razmere balkanskega polotoka se razteza na vzhodni del, avstrijska pa samo na zapadni del. Demarkacijska l'Tliin Ptr® »**» o d Bolftarcl-n J« CrKiirt A \ vseh resnih zapletljajih, ki bi eventualno nastali na Balkanu, bosta Rusija in Avstrija postopali po vzajemnem dogovoru. 5. Prizadevanja zveze teh ali onih balkanskih držav se priznava, kakor nekaj, kar ae krši interesov ne ene ne druge pogodbenih držav. Kuropatkin je svoja razmišljanja končal tako-le: Kakor je Rusiji potreben ključ do Bospora, tako jc Avstriji potreben prehod preko Balkana do morja, do Soluna. Bospor mora biti v ruskih ali turških rokah, Solun pa mora biti ali turški ali avstrijski!« — Kako vse drugače so se stvari razvile v tem kratkem Času! Mesto priporočenega sporazuma, se bije že nad leto dni krvav boj in na Balkanu se pripravlja mesto priporočene mirne delitve interesnih sfer ljuta borba tudi med tistimi državami, katerih medsebojno razmerje se ne dotika interesov Avstrije in Rusije. Človeku se mora kar milo storiti, če primerja po tem ruskem generalu nasvetovano rešitev z dogodki, ki se razvijajo danes... Kuropatkin pa je zasledoval tudi narodnostni problem v Avstriji. Pridodal je tudi nekoliko raz-motrivanj o avstrijskih narodnostih ter pravi, da se jim pravice vedno bolj širijo. Potem piše: Na podlagi svobode narodnosti pride do avstrijsko-balkanske zveze, ki bo radi nje sestave naklonjena Rusiji!« — Kakor stoje stvari danes, se zdi ta nada Kuropatkinova pokopana. Ker pa politični leksikon ne pozna pojma »Nikoli« — razmerja se izpreminiajo in zgodovina u-či, da po vojnah često iz sovražnikov nastajajo prijatelji — se utegnejo ideje Ku-ropatkinove vendar kdaj uresničiti. Domač« vesti. Sodni moratorij za vojno ozemlje. Trgovinska in obrtna zbornica sporoča: Kakor je znano, more v smislu določbe § 24. naredbe o moratoriju osebam, ki imajo svoje bivališče ali stalni poslovni sedež v ozemlju ,v katerem je okrajno sodišče zaradi vojnih dogodkov začasno ustavilo svoje poslovanje ali premestilo svoj sedež kam drugam, sodišče dovoljevati odgodite v obveznosti vsake .vrste, ne da bi nastopile, ali da prenehajo istočasno vse škodljive posledice, ki bi nastale v slučaju zamude, če se plačajo dotične obresti. Ta odredba je največjega pomena za vse interesirance, ker prihaja v kar najširšem obsegu v prilog gospodarskim ne-prilikam v onih ozemljih, ki so postala neposredna vojna ozemlja, ker določa za odgeditev vse vrste obveznosti, tudi one, ki so v splošnem izvzete iz moratorija. V zadnjem času se je pojavH dvom, ali ta odredba še velja za Trst, kjer so se nehale sodne počitnice in ste obe okrajni sodišči že začeli poslovati v polnem obsegu. Informacije, ki jih je prejela trgovinska in obrtna zbornica od justičnega ministrstva, pa potrjujejo, da se mora zgoraj šrija odredba tolmačiti tako, da posebni sodni moratorij za vojno ozemlje ona o-zernlja. v katerih je okrajno sodišče začasno ustavilo svoje poslovanje in premestilo ^oj sedež, uživajo tudi še nadalje potem, ko je sodišče zopet začelo poslovati, oziroma ko se je sodišče povrnilo na svoj redni sedež. Potemtakem dejstvo, da ste obe okrajni sodišči v Trstu zopet začeli redno poslovati, nikakor ne vpliva na zgoraj omenjene moratorijske določbe, vsled česar področje tržaškega okrajnega sodišča še vedno uživa dobrote moratorija. Izplačevanje pokojnin c. kr. državnim penzijonistom (začasne pokojnine, pokojnine državnih uradnikov in slug, prispevki za vzgojo, provizije tobačne tovarne in finančnih straž, milostni prispevki in pre-skrbnine) izvršuje škofijski ordinarijat v Trstu, ulica Cavana 16; in sicer od 8 in pol predpoldne do 12 in pol: dne 1. oktobra: od črke A do črke E in vsi milostni prispevki; dne 2. oktobra: od črke F do črke I: dne 3. oktobra: od črke K do črke M; dne 4. oktobra: od črke N do črke R; dne 5. oktobra: od črke S do črke T: dne G. oktobra dragoceni" predmeti, zastavljeni meseca januarja L 1914. na zelen« listke, serija 135, od St 37.001 do št. 40.000. Navtična lota v LoiHri« ostane — kakor javljajo od tam — zaprta za dre leti. Rimsko vprašanje po svetoval vojni. Profesor na nemškem vseučiliSco t Pragi objavlja študijo o položaju papefta od odprave cerkvene države in o bodr £i mednarodni uredbi tega vprašanja. Y vrsti Člankov razpravlja avtor o dvojni suvereniteti papeža (duhovni in svetni), o cerkveni državi dunajskega kongresa, o nje propasti, o italijanskem garancijskem zakonu in o rešenju rimskega vprašanju po novem dunajskem kongresu. Pisec se»ne poteza za staro cerkveno državo in tudi ne usiljuje javnosti kakega drugega določenega po izkusa za rešenje vprašanja. Hoče le pripraviti mirno proučenje ter s tem pripomoči izpopolnitev želje, la jo je še nedavno izrekel Benedik XV. z besedami: 9Z najiskrenejem hrepenenjem po čim skorajšnjem miru med narodi spajamo željo, da bi vrhovni glavar ne ostal nadalje v nenaravnem položaju, ki tudi miru med narodi del* škodo v mnogokaterem pogledu." Nov zemljevid Srbije je izdal kartografični zavod G. Frevtag in Berndt na Dmnaju, 1:600 000, 70:100 cm velik, cena K 1*50, po pošti K 1-60. Zemljevid obsega poleg Srbije in črnegore tudi znatne dele Ogrske, Bosne, Albanije, Grške, Bolgarske in Ronunske (vidijo se na njem še me sta: Osjek, Sarajevo, Kotor, Drač, Solun, Sofijs). Izdelan je v 6 barvah, pogoija bo izražena zelo j jsno in krajevna imena so pisana po našem pravopisu (n. pr, Čačak, nc pa kakor ima večina nemških zemljevidov: C'acak ali Tschatechak), vs!e W 1?t- dei Capiteiii št. 28; Helier Gner- nosno Kak drug dokument, s katerim do- I S^SS^t K oKlS; tična ženska je obenem povedala, da se je reče a " isli Cene raznih žluii u Trstu. (Dm 27. septembra 1915.) Moka bela .............K 078 kg Sladkor..............K 1-— kg Mmo (goveje) sprednji dali ... K 4 32, 5 62 kg . . radnji „ K . . . 448, 6 — kg. Meso teleS]«..........K 5 20 do 8 — kg Meso koStrunovo....... K 3 20 do 3 60 kg Vampi...............K 2 — kg Slanina (sojena) .........K 7 — kg Gniatk kuhana............K 10.— kg Gnjat sirova ............ K 12-— k"- Maslo sirovo ........... K 5*60 kg Mast svinjska")...........K 6-— kg Sir (ementalski)...........K 5-40 kg Kokoši.....••... K 7-— do 8'— kg Piščanci ......... K 3-— do 4'— kg Polenovka suha .........K 2*20, 2 40 kg . namočena . . . ......1-28 kg Testenina................K 160 Riž ..•«..•.•.»...«•• .K 2*— kg Fižol................K 1 28 kg Bob ...•••••«.■•...« .K 1*80 kg Zali« (sladko)...........K 28, 32 kg Zelje (kisla) .......... ^ K B4, 72 kg Kisla repa Ječmen •*«.»».... IOO 1 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak se le preselil In ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. MPje z An MMmi Hiranje. UHETNI ZOBJE. j i Fiiol (strožji) vinarjev Krompir „ Grah „ Paradi Iniki m Radič Salata » Zeleno m Česen r c-ebula „ Jajca Buče Pesa . M al an ca no m Kumare „ Mleko Olju . • • . . • . . • • • • . . K 66, —•— kg • . . . K — 80 . ... 40 43 kg .....20 kg . . . —-88 kg , ... 24, 32 kg 4 do 6 merica 10 do 12 glava . . 8, 12 glava . 8, 10 glava . . K 64, kg . IS, 20 komad . 4, 8 komad 2 do 4 komad . 4, 10 komad 4 do 8 komad • . 56, 60 liter . K 4 — liter Razne vesti. Vilna. Mesto Vilna, ki so je v nedeljo deklina najbrže zastrupila s karbolno kislino, ker zasedli Nemci, je bilo od 1322—1795 glavno v sobi poleg nje našli stekleničico, v kateri je mesto Litvinske in je bilo ?e v paganskem bilo §e par kaplic tega strupa. Z rečene stražnice č syet t L ]3g7 • j , so nato takoj telefonirali na ždravnisko postajo, f . 1 j • . & J a ko je zdravnik prišel v rečeno hišo. je konsta- »u katedralo, ki je postala sedaj slavna pod tiral, daje ona deklina, ki je bila 16 letna Anto- imenom katedrala sv. Stanislava, v kateri niju 1 urlanova, že mrtva, in sicer da je un^la že Se nahaja grob SV. Kazimirja. L. 1576 je par ur prej vsled zastrurljenja s karbolno flslino. bi!o ustanovljenO slavno vseučilišče, ki je je Nesreemca «e je namreč sama zastrup la, m sicer ... , .J , . .. . * 1 1 zato. ker se je bala v mestno boln.šnico. kamor Aleksander I. ObnOVll in ki je bilo pO pO- kaže pravico do pokojnine. i.a »viusr.t |nni|mi«>, Diu^ujnv za vojaške podpore, ki so se prej nahajale v ulici Carintia in Punto franco. bodo z dnevom 1. oktobra t. 1. delovale kakor do sedaj v škofijski pisarni; toda od 1 ure do 4 popoldne. S . bojišča nam piše korpo- ral Janko Trošt, vojna pošta 353: Iz te daljne zemlje pošiljam obilo pozdra-pvov listu in Driiateliem. Tu se je začela zima. Na svidenje! Drug dopis od ravno tam se glasi: Srčne pozdrave Vam pošiljamo s severnega bojišča sinovi slovenske matere vsem, svojim ljubim staršem, bratom in sestram, prijateljem in znancem: Josip fonda, desetnik, iz Lokve; Anton Maks Bačar, U-stje pri Ajdovščini; Anton Grohonja rz Gročane; Slavko Ziberna iz Divače. Obenem Vam naznanjamo, da je Mljač, p. d. Matijetov iz Lokve, ranjen v desno roko. Žal nam je bilo, ko smo izvedeli to. Bog ga ohrani! — Na srečno svidenje! Z bojišča pošiljajo pozdrave črnovojniki: Josip Gregorič iz Trsta, Josip - Pregel, Fran Stisič, Ivan Kocina. Ivan Kožlin, Anton Stanič, Ivan Gorjan, Alojzij Komel, vsi iz Gorice, oz. goriške okolice, ter pišejo: Trdno upamo, da sovražnik ne zasede naše prelepe in predrage domovine! Mestna zastavljalnica. Posnemamo po „Lavora-toru", ker nam mestna zastavljalnica noče poši ljati svojih objar : Dane«, 28. t. m., se bodo v me-tni zastavljalnici prodajali na dražbi „pre- Kleva Ivan. 10 mesecev, ul. dclla Scalinote št. 8: 1-----li: TT---— r.it 1 „» .. „ „„ *„ ,J: , o. Sk lan Ivanka. 6 let, liocol št. 1164 : — V mestni bolnišnici dne 27. t. m.: Ban .Tust, <^3 let ; Bruno Jordan, 22 mesecev; Kocijančič Fran, 55 let; Furlan Ivanka, 21 let; Zaletel Fran, f>:t let. tlačenju poljskih vstaj zopet odpravljeno. Začetkom vojne I. 1812 je Napoleon zasedel mesto in organiziral cd tu poljsko vstajo. L. 1831 ste se vršili pri Vilni dve bitki med Poljaki in Rus. Tekom poljske vstaje I. 1863 pa je general Muravjev tu .z vso strogostjo z*tri uporno gibanje Poljakov Rusi so mu zgradili zato v Vilni spomenik. Vi'na ima okoli 200.000 prebivalcev. Razven katedrale sv. Stat.islava so še cerkve sv. Ivana, krasna cerkev Petra in Pavla, tri pravoslavne in dve protestant?ki cerkvi, dve sinagogi, mošeja, več katoliških in ruskih samostanov, dve gledališči, ostanki start ga gradu iz Jagelonske dobe, cesarska palača in palača Oginski, kjer je sedež guvernerja. V celem je nad 230 učnih zavodov, m; d temi 180 židovskih. Muzej za starine, bogata knjižnića s 20.000 rokopisi in desetkrat večjim številom knjig, bo anični vrt, od- Pozor! Sir „sbrinz4' „aidamer" „gonda" itd. salami, sardine, čokolada, sveče milo, kuhano in surovo maslo, Tar-honya (ogrske testenine) itd. itd. se prodaja tudi v malih množinah v Trstu, Via Raffineria 3. IIIII Ivan ICrže Trst, Plassa S. Glovannl f TsBamb kuhinji*ih in kletariidh potreb* OiClIV^CS Sčin od lesa in pleUain, fikafor vreot, čebrov in kad, sodfiekov, lopat, reSet, sit lo beeJEovrstciih koie-, jerbaser in metel ter mnogo spaStjoćIh jredmetov. Priporoča evtgo trsovi®© b kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od pOTcsibna, zemHo emaiia, kositarja ali cinka nadalje pasamaetoge, kletk« itd. Za aostUni&arj* pipe, kroglo, časnije in stekleno posedo »a vino. —saaa^-----^Tjgmri hairr^-iBgBf Fratelll Rauber TRST, Via Torrenfte šftv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrešiin za sedlarje. l€do ve kal? Prosijo so peciatrti e naslednjih oec-bah: Alojz Štorm, korporal, Lndst.-TWclikornp. št ], vojna poŠta 32!), išče svojo sestro Terezijo To;uinc, ki jc pred vojno s svojem možem Andrej m n dvoma otrokoma stanovala v ulici Concordia št. 4 v Trsta. delek carskega zemljepisnega društva in u.livulvSM inui-v} IjtUluKU Sv opui:in:Jaju IJU znanstveno produkcijo Vilne Industrija je zastopana predvsem s tovarnami usna, žabami in žganjarnami, trgovina pa se peča predvsem z žitom in lesom. Umetno-fotograftim atelje Trst. ulica del RIvo it. 42 (pritličje) Trst Izvriujfe vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasti« plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJE M: VSAKE FOTOGRAFIJE hi Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. i Trst, ul. M Rivo štev. 42 i fNALl 0OLMSI:: PODI iSTEK GREŠNICE. Poman. — Francoski spis*! Xavi«r d* Montepia — Če bi pa dostavil, da je mlad, da je lep, da je galanten, ali bi še vedno .dejal: tem bolje zanj? — Gotovo. — In to bi ti bilo vseeno? — Popolnoma. — Kaj, da bi te ne plašilo? — Ne. — Ne bi te niti vznemirjalo? — Nikakor- ne. — AH se šališ? govoril — V svojem življenju nisem nikdar resneje. — Tako, tako! A!i verjameš, da me za- — ali ste že obljubil drugemu Margareti- — Ali mi boš molčal, nepridiprav! Čislam tvojo mater, to je res; toda tebi pa se le —-ram smejati! — Ne verjamem. — Kaj, ne verjameš? — Ne! Le poizkusite me užaliti. Ne verjamem, da bi vi mogel storiti to. — Tako! Ravno zato ti pravim kar naravnost, da si tepec, da si norec. — N.e razumem tega. — Zakaj, ti osel, me nisi že pred tremi tedni prosil za roko moje hčere? — Nisem se upal. . — Nisi se upal! Ti se nisi upal! Poglejte tega zelenega mladiča, ni se upal! Ti mila jerica, ti! No torej, ali veš, kaj si zakrivil s svojo neumno strahopetnostjo? — Ne? — No, ti pa po^ein: danes te ne morem več sprejeti za zeta, tudi če bi te hotel. — Moj bog! — sem vzkliknil in obledel; Darovi. Ces. komisar je prejtl naslednje darove: Adolf Obst in soproga v počeščenje spomina gospe Fani Pečenko K 10 za KdeČi križ. — Učenci prore-st^nt-ke Šole potom ravnateljstva tega zavodu. K 48 50 zakladu za vdove in sirote padlih v vojni. — Pr Josip Martinis v počeščenje spomina daro-valčevega prijatelja pok. dvor. svet. Henrika Pe-derzollija ditrovai.ih 20 K za tržaške ubožce. Mornariški vojak iz Pule daruje 2 K za maspa-leusko podružnico CM D in 2 K za šentjakobskega .Sokola". — V počeščenje spomina pok. Avgusta Trojanška daruje fernest VolariČ 4. K šentjakobski podružnici C\3D. — Za magdalensko podružnico OMP se je nabralo v nedeljo zvečer pri „Tirolcu-K 5 m d gojiti in igralci v nbt:tuliJ. Srčna hvala vsem darovalcem. se računajo po 4 stot besedo, llastno tiskane besede se računajo enhrat več. — Najmanjša : pristojbina zna4a 40 atotink. : □□ □□ □□ za profesorja primerna soba z dobro hrano. Ponudbe pod rSoba" r.a In-er. odd. Edinosti. 477 išče se belo K 4 7<> kg, temno K 4-20 kpr plača VUiiiU tr/aška i/.vo7.Da tvruka. Trst, ul. Barriera vecchia 14 in ul. Sapone 2. Volno novo se plača po ugodni ceni. 47S Dr. HORVATH TRST, Via Cfi?;Jtt?3 39 Specijalist za KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST In NERVOZNOST sa BOLEZNI v NOG AN In SKLEPIH. Sprejema od 10 - f pop. In 4 - 7 zvet« • ob nedeljah od 10 - 1. J se dnevno nova in rabl;ena volna po konkurenčni in visoki ceni. Prinesti tli pisati Debiasio, ul. Cbiozza štev. 34. MS Kolen o Trstu. Porrčdo o stanju kolere dne 27. septembra 19 5. Dne 26. t. m. je bilo v zdravniški oskrbi: . . 1 Novi slučaji: ...........,.1 Okrevalo (oseb>: ........ , . . — Umrlo (oseb): ............1 Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb)— >'ov slučaj je bil konstatin-.n pri neki 33 letni ženski v Ix)njeiju št. 132. Bacilonosci v opazovanju: .......— V vili Sartorio je na opazovanju:.....— Slatere! Hočete dati otrokom zdravo hrano? S kruhom dajte njim tudi pristno domačo konzervo iz Češpelj in jabolk. Dobi se v posodah tudi na drobno po K 2 kp čisto. Prodaja se tudi ko*onjato. — Trst, Corso 30. 4G4 ki je dovršila trgovsko šolo išče službe. — Ponudbe pol „Marljivost" na Ins. odd. Edinos'i. 500 Gospodična, Kupujem niči. žakJje vsake vrste. Jakob Mar^on. ul. Solitario 21 (pri mestni boln š- 441 čenjas doljr Ca si ti s svojo prenapetostjo? no roko? — Lr.ibi moj gospod de Clement, nikari se r.e poizkušajte jeziti, kajti tako ne pridete do konca. — Rts ne? — Vem, da sle mi bil vedno zelo naklonjen. Vem, da čislate mojo mater in da bi bil torej neutolažljiv, ko bi videl naju oba nesrečna. — Nisem je obljubil pozitivno, toda dal sem svojo besedo, da počakam dve leti. Mislil nisem niti oddaleč, da bi mogel dobiti tak odgovor. Zadel me je tako silno, kakor strela iz jasnega, in solze so ml stopile v oči. Gospod de Clement je s širokimi koraki meril sobo. Zgrudil sem se na stol in obsedel nemo, nepremično, popolnoma uničen. Naenkrat je brodola-stnik obstal pred menoj in me trdo pograbi! za ramo. — Zakaj si tako obupan, bedak? — je dejal osorno. — Ce boš še dalje gledal tako kislo, te vržem skozi vrata! — Toda! — sem zaječi jal. — Tu ni nikakršnega »toda* in nikakršnega »kajti«! — me je prekinil. — Človek, ki joče kakor tele, je neumen kakor zeljnata glava. Kaj boš obupaval, vraga! Margareta ima sedemnajst let, ti pa jili imaš šestindvajset. Zdi se mi, da pač lahko počakata dve leti. — Tolažite me torej, da naj ne izgubljam vsega upanja, dragi gospod de Clement. — Tvoj dragi gospod de Clement ti svetuje, da hitro obriši te neumne solze, ki ti visijo od nosa, kajti tako si podoben smrkavcu, ki je bil pravkar nabrisan s šibo. — Tako, sedaj me pa poslušaj! Kaj? Se vedno vzdihuješ? Ali ne bo že miru, ali ne bo konca tega stokanja! Veš, da me jeziš s svojim neprestanim čmerfkanjem! Posmejal sem se posili, nakar le zopet pričel gospod de Clement? — Ali poznaš gospoda Letarrakia? — Da. — Kaj misliš o njem? (Dalje). MffFPITflff Jabolka vrste razpoši ja sadna lluilll£l«ll razj oriljalnica J. Razboriek v Šmartnim pri L.tgi (Kranj-ko) iz kolodvora Litija, 100 k<^ pp K 20 dt. K 32 po kakovosti in povzetjn. Poštni koli K 260. 4Jt> Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo jak^b Perhauc Trs«, Via delle Acqua št. 6 (Nasnrotl Caffč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgundcr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli Iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na znhtc\o in franko. Razprodaja od pol liira naprej. gospod išče, radi pomanjkanja znanja, rUjlbl! značajno gospodično v svrho prijatelj skejja občevanja. Tajnost zajamčena Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „Miroljub". 409 Cene zmerne. Postrežba fiočna. Čokolado se prodaja po K 4 80 v skladišču Jug. Via Fabbri 1U. 468 Grozdje in olno srr^«^ Sanja priložiti zn-m«o za odgovor. 431 Umetni zobje j z fn brez CeUosU. zlate krone fn oUrolihl i VILJEM TUSCHER j X konces. zobotehnik + : TRST, oL Coserma it. 13,11. n. f 1 Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. * Špirit Trepinovko Rum Cognac ter sloviti ielodčni liker Fiorian *e vdobi vedno in vsaki množini pri dobroznani tvrdki Piesnlfnr - Trst, yio flonlzetti 3 nasproti ildovskcgz farapelna. Cene zmerne. Postrežba točna- IGNAZIO POTOCNICs TRST ulica Rlborgo štev. 28, vogal ul. Beccherfe Velika zaloga oblek za moške In dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas. modre In črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh trst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se Izvršujejo nsjelegantneje in najsolldneje po najprimernejših cenah. Isb«ra blaga z« moške obleke. Sprejemajo se naroČila po meri