PoT^r Leto 1X11, Jfeu. 1Z6 U LluNlonl, u ietrtet 6. lunllo 1929. Ceno Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, Izreemši nedelje ta praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dio 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davck posebcl »Slovenski Narod. velja !etno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopls) se oe vračalo — Naše telefonske številke so: 3122. 3123, 3124. 3125 In 3126. Macdonald sestaulja vlado Včeraj mu je kralj poveril mandat - Vlada bo definitivno sestavljena sele do konca tedna London, 5. junija. Včeraj opoldne je bil voditelj delavske stranke Macdonald sprejet v gradu Windsor od kralja v avdi-jenci ter je pri tej priliki dobil mandat za sestavo nove vlade. Macdonald je imel že pred tem posvetovanje z voditelji delavske stranke ter je kralju že predložil provizorno ministrsko listo« Kralj je predloženo listo v načelu odobrit, vendar pa si je Macdnald izprosil do voljen je, da predloži definitivno listo mi-nistrov sele do sobote. Po posvetovanjih, ki so se vršila včeraj zvečer in danes dopoldne, je določen za ministra, ki se bo specijalno bavil z vprašanjem brezposelnosti, J. H. Thomas. Ministrstvo za narodno zdravje bo prevzela Miss Bcnfield, ki bo prvi ženski mi-nister v AnglijL Delovno ministrstvo bo poverjeno Greenwo-odu, zasedba ostalih resorov bo ostala po prvotnem nacrtu ne-izpremenjena. — London, 6. junija. IzvrŠilni odbor delavske stranke ie ime! včerajj posve-tovanje o poHtičnem položaju. Kakor je pričakovati. bo Macdonald do konca tedna definitivno sestavil ministrsko listo. Prestolni govor bo prečitan takoj po otvoritvi spodnie zborrnce dne 25. julija. Bavil se bo v glavneni z raz-orožitvenim problemom in vprašanjem brezroselnosti. Med liberalci in delavsko stranko so se pričela pogajanja, v katerih so liberale! zagotovili. Ja bodo podpiraJi delavsko vlado pri reševanju vprasa-nja brezposelnosti in gospodarski reorganizaciji. Macdonald pa se ie ob-vezal, da bo izvedel reformo volilnega sistema. — Berlin. 6. jun i ja. »Zeitsehrift fiir Geopolitik« objavila članek Ramsaya Macdonalda o vprasanju narodnih manišin. V svojem članku povdarja Macdonald, da se narodn'm manjšinam ne srne odvzeti zadnja moznost. da se obračaio na Društvo narodov za posredovanje. Društvo narodov mora iz-vrševati še strožlo kontrolo nad po-stopanjem posameznih dr/av napram Narodnim matršinam. Ta kontrola ie obstojala ie pred vojno, po vo}ni pa mora biti ta kontrola še mnogo Hgo-roznejša. ZlaHi pa mora Društvo narodov kontrolirati politiko fašistov nad sJovanskimi in nemškimi narodnim! manjšinajn?. — l.cndon, 6. jun!"'a. Pri včera.išni;h volitvah na oxfordski univerzi sta bila jzvcltaria dva kenservativca, t2ko da imalo sedaj konservativei 257 posian-cev. Podroben program konference gospodarske Male antante Na konierenci se bodo obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo izboljšanja in poglobitve medsebojnih gospodarskih ođnošajev. Praga, 6. junija. h. O programu gospodarske konference Male antante se doznava, da je datum določen samo začasno. Program obsega proučevanje izmeničnega prometa med državarni Male antante, proučevanje težav v med-sebojnih gospodarskih odnošajih in možnosti izboljšanja in poglobitve međsebojnih gospodarskih ođnošajev. Dalje obsega program ustanovitev skupne trgovske zbornice in možnost neposrednih zvez med raznimi industrijski-mi in produktivnimi skupinami. Na dnevnem redu bodo razprave d možno-stih sklepanja pogodb, ki bi bile potrebne za olajšanje naseljevanja in poto- vanja državljanov Male antunte. za ustanovitev zavodov, ki bi bili potrebni za razvoj medsebojne industrije in za ureditev železniškega prometa pot-nih listov, carinskih manipulacij in drugih administrativnih formalnosti. Posebna točka dnevnega reda bo prouče-vanie medsebojnega obmejnega prometa, komunikacij in tranzita. Razpravlja-lo s-e bo o enotnih tarifah na Dunavu in transitnem prometu na tej reki. o pravnih in administrativnih poslih. o čekov-nem prometu, konkurenci. sodelovanju emisijskih bank. ekonomskem sodelovanju z mednarodnimi organizacijami in o propagandi. Jugoslavija in reparacijsko vprašanje Naša država se ne bo odrekla pravicam, ki jih je dobila po mirovnih pogodbah in vztraja pri izplačilu priznanih reparacij. Beograd, 6. junija. Nova ureditev repa-racijskih plačil je za nas vprašanje zelo važnega pomena. Naša država se Ie od vse-ga poCetka postavila na stališče, da je treba pri razdelitvi reparacijskih plačil obdr-žati razmerje, kakršno je bilo določeno z rr.irovnimi pogodbami, V tem pogledu nismo voljni ničesar popustiti. Naš odstotek je znašal prej 5J-S. z aranžmanom v Spaa pa je določen na 5*^. Naša država vztraja na tem poslednjem aranžma'u in zahteva, naj se ne izpreminja, kar je bilo pismeno do-lcčeno. Vsc ostalo prepušča zaveznikom, da urede. Naša država, kakor tuđi vse ostale, si je pridržala pravico svobodnih rok napram sklepom konference ekspertov. V tem posledu ni prevzela Se nobenih obveznosti in more vedno označiti svoje stališče. Po doscdanj'ih poročtlih so eksperti izdelali skupen nacrt, na] se velik del. približno dve tretjini vseh vsot, določi za povračilo vojnih dolgov Arneriki in Angini. Vtis je, da eksperti pri izdelavi svojega nacrta nišo upoštevali posebnih pravic posameznih držav, kaiti naši vojni dolgovi napram An-^Hii in Ameriki so majhni, vsekakor mnogo manjši kakor naše pravice, ki nam iih daje naš reparacijski odstotek. V našo korist bi morala ostati diferenca med skuDno vsoto, ki smo jo dolžni, in onim, kar nam propor-cijonalno po določenem odstotku pripada. Preostala sicer še vprašanje našega neure-jenega dolga napram Franciji, ki še ni fiksiran, pa tuđi v tem slučaju imamo več dobiti, kakor pa znašaio naši dolgovi Franciji, ki bi se istotako morali izplačati iz našega deleža. Glede na vse to bo naša država predložila svoje predloge k nacrtu konference ekspertov. Doslej smo na račun Te-paracii prejeli nekoliko nad pol miliiarde zlatih mark in za 70 do 80 tisoč nad dogo-vorjenim odstotkom. Do tega ;e prišlo, ker smo bili kot neindustrijska država zelo aktivni v dobavljanju blaga na račun re-paracij. ki se je ponujalo predvsem nam. ker ostale industrijske države nišo imele potrebe uvažati industrijsko blago v večji meri. Po približnem računu bi imela naša država dobiti še okoli 11 miliiard dinarjev iz reparacijskih plačil. V vsakem slučaju je naša država odločena varovati svoje pravice in zaenkrat tuđi ne obstoja nobena ne-varnost, da bi mogla biti oškodovana. Razkol v čsl. komunistični stranki Strankino vodstvo je Lddjnčilo iz stranke štiri opozidjonalne komunistićne poslance in tri senatorje ter jih pozvalo, naj ta- koj odložijo svoje mandate Praga, i junija d. Centralni odbor čsl. komu-nvstičin< stranke ye na svoji zadnji seji sosrlasno rrk!.j«či! iz stranke člane korministri^nera r>ar!a-mefltanicja kluba v poslajiski z.bomici in v senatu, poslance Bolena, Jil-eka, Muna in N«UTa-tha ter sen-atorje rioiiserja, Skala-ka in Tonžila. Isiofa^Tio je centralni odbor r>otrdil sik!ep« po-sa-meznih orsarpizacrj* ff'cd* iski>uć:tve raznih drugih opozicijo« a I oev. Izključiitev utemeljuje oeirtralni odbor s tem. da deloMaoj« tth danov ni bilo v skladu s siramkifniTm prosrrainoin, da so kribli tditelina napela straraJcc in sist«TKi1i^-no :z5>odk)opavalfi disoapliimo v stranki ter zaved- no razbijali straniko in nj«n€ ofeanisacitfe. Vsi izJcItjučeni so bili pozvani, naj tekom treft dni odlož-ijo svoj« mandate. Ce te«« ne bodo sfco-rili. bo ff!avTii odbor podvzel leorake, da se njihovi tna«nda!i razveljavijo pred volelnijti sodi-§čcm. O izrtđjničiifTi je bil izeno pro-t; s'-rnkitiemu vedstv*. ki jo je podpfsalo tuđi 22 parlameivtarce v. V odsovor na ta k-orak je sedaj strankiivo vnd-st\X) izkVručilo sedem rx>s!;incev in senatorj-ev. Dom^neva pa se. da s tem borba še ni končana. Dokaz temj ie zlasri dejs-tvo, da so se izklju-Zeni, katerim ^e je pridružilo še več po-slancev, organizirali v po*ebe.n par!arn«ntam; klub in zahreva-li od predsedništva zbornice. na:j jim na.kaiže posebre klubske prostore. Oč:vidno na-m-eravatjo nadai!;eva:i borbo p-roti straTrkinemu \V)ds.tvu in riskirati r>o-l>o!£n ranko! stranke, ki je z izk'j'jćiifvjo najuglednejših vodite!.;ev opozicije prav za prav že icvršen. Reparaciiska konferenca v Haagu ? Berlin, 6. iunija. Državni zunanji mini-ster dr. Stresemann je odpotoval danes z ženo v Madrid. Državni tainik Schubert ie medtem že prispel v Madrid. Nemška delegacija bo ostala do 18. iunija v Madridu. Tamkaj bo predvidoma določen tuđi dnevni red reparacijske konference državnikov. Kot kraj zborovanja je dolnčen Haas. Pomanjkanje žhril v Rusiji Moskva, 6. iunija. Težave s preskrbo kruha in živeža traiajo dalje. Moka se ne prodaja in tuđi belega kruha v urostem prometu ni mogoče kupiti. Kakovost kruha jo zelo padla. V7 Moskvi primanjkuie mesa, zaradi Česar je bilo treba pomnožiti dobave morskih rib. Pomanjkanje i a i c in mleka je popustilo, vendar pa je polovica jaje po-k var jena. Aretacija bivšega albanskega poslanika na Dunaju DunaJ, 6. junija. Bivši albanski poslanik v SofiH in prejšnji poslanec narodne skup-ščine v Tirani Konstantin Bašniak, ki je pristaš Fan Nolijeve skupine in biva že dalje časa na Dunaju, bo najbrž izgnan iz Avstrije. Policija ffa je zaenkrat priprla, kakor se zatrjuje, po nalogu ene izmed na-sledstvenih ^ržav. BaŠnjak ie nasprotnik sedanjega režima v Albaniji :n posebno hud borec proti italofilski orijentacin kralia Ahmeda Zajoi. Nettrje na Madžarstccm Budimpešta, 6. junija. Kakor poročajo iz Szolnoga, je divjala včeraj v mestu in okolici strašna toča. Nevihta je traiala samo 11 mimrt, toda toča je bila debela kot oreh. Uničila je, koder je padla, vso žetev. Na mestnem magistratu je razbila vse Sipe. Stvarna škoda je zelo velika. Mašcevanje zarotnikov Kov no, 6. junija. Gozdaria Bervinasa so našli umorjenega. Kakor znano ie Bervinaz svoječasno izročil oblastvom orj^anizatorja atentata na litovskegra ministrskesra pređ-sednika Woldemarasa in \t dobi] za to 1000 litov nagrade. Splošno prevladuic mnenje, da gre zi maščevanje zarotnikov. Beograjska razprava bo danes končana Popoldne bodo zaključeni pledojeji odvetnikov, na kar bodo govorili še obtožencL — Razsodba bo razglašena v ponedcljck dopoldne ob 11. — Beograd, 6. junija. Proces proti Puniši Račiću in tovarišerna bo najbr* že že danes končan Za danes je ostalo še sedem povornikov, ki so deloma že dopoldne imeli svoje govore, tako da bodo govori braniteljcv na popol* danski razpravi zakjućeni, na kar bo* do dobili besedo "e vsi trije obtoženci. S tem bo razprava defintivno končana. na kar bo. kakor se doznava, odrejen tridnevni odmor. Sodba bo raz&lašena v p>onedeljek dopoldne ob 11. Za raz* pravo vlada sedaj že minimalno zani* manje, ker se odvetniki v svoji obram* bi večinoma že ponavljajo. Z veliko napetostjo pa vsa javnost pričakuje razsodbc. Zadnje dni je prispelo v Beograd mnogo ljudi iz notranjosti dr* žave, da bi takoj izvedeli za sodbo. Na današnji dopoldanski razpravi so govorili odvetniki Dragi Stojanović, ki zagovarja Tomo Popovića, P*vle TodoroviC, ki brani Jovanoviči-Lune, dr. Tomislav MilosavljeviC, Li zajjovar« ja Tomo Popovića in Miran Stojano-vic. ki brani Punišo Račića. Vsi stirje govorniki so dokazovali, da obtoženci nišo zakrivib dejanja. kakor ga slika obtoinica ter so glede PuniŠe Kačiča pledirali za kvalifikacijo zločina kot dejanja v afektu, cleđe ostalih d\th pa dokazovali, ia sp!ob ništa udtlc?e» na pri zločinu Puniše Račića ter da st* za svoje besede odgovorna samo Sa« rodni skupščini ir zato splnh ne HI spadala na zato/no klop. Popoldne bo. do govorili ie trije odvetniki. nakar bodo imeli zaključno b^sedo obtožen* ci. Dr/avni pravdnik b<» br/kone samo na kratko repliciral na fnvorc zj»^o# vornikov, s čemur bo razpra\a definu tivno zaključena. Velik DOŽar pri Sodražici Pogorela jp žana posestnika Prijatelja pri Čampih med Sodra- žiro in 7*qmaricami Sodražica, 6. junija. Danes ob 1. ponoći je nenadoma iz-bruhnil požar na žagi g. Fr. Prijatelja pri Čampih med Sodraii-co in Žigrnaricami. Na pomoč sta prihiteli požarni brambi iz Žigmaric in Sodražice, ki sta po štirih urah napornega gašenja požar omejili in obvarovali, kar je bilo mogoče. Gasilci so resili obleko in nekaj drugih predmetov. Zaga in stanovanjska hiša sta pogoreli do tal ter je ostalo Ie golo zidovje. Obvaro-vano pa je ostalo skladišče lesa. Na kraj požara so prihiteli hidi orožn?ki in župan, ki so pomagali vzdrževati red in reše-vati. Požar je nastal zaradi vnetja ležišča osi pri žagi. Prijatelj ima precejšnjo škodo, ki pa je deloma krita z zavarovalniao. Zavarovan je bil za 80.000 Din. Iz mašcevalnosli zažgal skladišče bencina Nevaren požar v Zagrebu. — Požigalec je našel grozno smrt ▼ plamenih. — Zagreb, 6. junija. Na prilazu ^a hišo št. 7t». ki je \a$i Karla Stein^rja. je okoli polnoČi v kemični delavnici J^l^nika ra koncu dolgega Jvorišča izbruhnil velik i»o-žar. StanovaK-i v sosedšeini so začuli naj-prej rao^no detonacijo, n:tto pa *o opazili, kako je bruhnil iz delavnice velik plam?u. Takoj so prihiteli ognje£a*ri in vH'je 4t^-vilo policijskih strainiknv. Pri ga>enju *ta se ponesrečila ognejjasca, ki sta dobila tiž-je poskotibe. V kemični delavnici je več ?a-lonov, od katerih vsakdo je imel po 30 li-trov bencina. Vsled ognja so ti galoni eks-plodirali in bencin se je razlil ter se je požar raz5iril s silno brzino. Ko so prodrli v notranje proetore, so našli v n^kern kotu delavnice cloveka s povsom pocrnelo glavo. V prvem hipu so mUlili, da je ie sgorel, ko pa so ga prinesli na prosto, so opazili, da še diha Skuhali «o ga spraviti k lave^ti z umetnim dihanjem. V njem to »pouiali delavca Matijo Zagorska, ki je v ponedelj»*k piiše] h go*po»1arju Jel^niku in lahtevnl, naj mu da naka/niro is bolnisko blagajno. Jelinek je njegovo tahtevo odklonil, ker »• bil pijan, ker se je Zagoršek pri tem tmli surovo obnasal, da je odpu«til ir «luib»». Zve?er se je ZagorSek skril v delavni,x>, p« da bi ga opazJl noćni euvaj. \r delavnu-i j« zanetil poiar in eksplozija ga je lagnala v kot, kjer so gn našli. Prepeljali so ga t zakladno bolnico, kjer je med tem ie umri. Povzročerja Škoda znaša nad pol milijotia Din. Južnoslovanski pevski festival — Beograd, 6. junija. Kralj je ^prejel pokroviteljstvo nad pevskim festivalom južnoslovanskih pevskih i\tz, ki se bo vriil v Beogradu letošnjo jesen. Za prvaka je kralj daroval krasno zlato liro. Zastopnik zunanjega in polje-delske^a ministra. — Beograd, 6. junija. Današnie »Službene Novine objavljajo ukaz, s katerim ie imenovan minister trgovine za namestnika zastopnika zunanjega ministra dr. Kuma-nudija za časa njegove odsotno.sti na zajedanju Društva narodov v Madridu in za giamestnika poljedelskega ministra dr. Fran-geša, ki ie sinoči odpotoval na mednarodnl poljedelski kongres v Bukare^to. Pohnfliionski dobitek Drz. razredne Ioterijc __ Beograd, 6. ju-nija. Pri današnjem žre* banju državne razredne Ioterije je zadela dobitek v znesku 500000— Din srećka st. 56.498. Odbod naše delegacije na med-narodni polfedebki kongres — Bcocrad, 6. iunya. S;«wD^i ;e ol>e5 §4 — 4O5. 1SOZRMSKF B01ZE Curik: London 35.1960, Ne»-york .r>19^5, Parir 2O.3l2.\ MiUn 27.1850, Madrid 72.38, Berlin 123.89, Dunij T2.975O, Beograd 91250, Pragi 15.28, BukareiU 006, Budimpešta 952, Zofija 375.25, Stran 2 •SLOVENSKI NAROD«, dne 6. jutrija 1929. '. ^v 1 6 Južno od Zagreba pisano vse v ruscmi Zanimhr članek o Jugoslaviji v »Danziger Neueste NacMch-ten. — Tojec, ki boce dobro jesti, naj ne bodi v jugoeloTtidfi tetovišča* V prilog i ene zadnjih številk »Danzinger Neuestcn Nachrich» teo« je priobčil Snegfried Doer» »chltg Članek: »Jugoslavija kot tujskoprotnetna dežela«, ki je za* nimiv kot dokaz, kako se mozem« stvo vodno bolj zanima za naš« prirodne lepote, pa tuđi kako po* vršno si mnogi tujci ogledajo na* • še kraje in ljudi. Doerschlag *e je udeležil nedavne turneje nem* ških avtomobilistov po Jugoslaviji. Svoje vtise opisuje takole: »2500 km smo prevalili po tej deželi in •poznali smo jo v vseh njenih, po razine* rah im prefcivalstvtj tako različnih delih. Jugoslavija je posebno za nimiv a in napravi globok vti« zltsti zato. ker kaže poleg na» ravnih lepot pest rt) mešameo narodov in kulture. Vzhod in zapad si segata tu v ro* ko. V Bosni in Hercegovini se dvigajo n. pr. vitki minareti mošej tik ob zvonikih kričanskih cerkva in kupol sifiagog Ob ja* dranski obali se pa družita kopališka kul* ♦ura in tujski promet s siromaštvom in Starim vekorn. Jugoslavija je torej lepa de* žela. O tem ne more biti dvoma. To je selo zanimiva deiela, v kateri se vtisi neprestano menjavajo. Na severni meji kra« ljevine SHS naletimo takoj na staro nem* itvo, čim prestopimo mejo. V Ljubljani in Mariboru hočejo ohraniti nemški značaj prebivtlstva, jezik in kulturo. Obe mesti •ta dobili zdaj slovansko ime. Nemške šo* le so bile odpravljenc. Nemškega duha v pranemški đeželi ne trpe in to je morda ©dina, senčna stran drugače tako prijetne in zanimive turneje splošnega nemškega av* tomobilskega kluba, ki jo, je pa većina udeležencev komaj opazila. Južno od nemšikega »cofka« kraljevine SHS leži Slovenija, na rodovitni zemlji bo* gata dežela, ki meji na zahodu na Alpe in novo Italijo, na vzhodu pa šega do mad* farske mejo. Južno od Slovenije se začenja Hrvatska z Zagrebom kot prestolico. Za* greb je lopo, moderno mesto, mnogo bolj velikomeotno kot se splošno misli. Tu se že pričenja ©zemlje,, na katerem je uve* dena ruska abeceda (?). Krajevna imena, napisi na kolodvorih m na križišči'h, vse je pisano južno od Zagreba v ruščini (?). Tuđi dialekti se pogosto menjavajo in zla* sti nagla« je zelo različen. Južno od Hrvatske, on^tran Une, se za* čenja Bosna. Hrvati iztrecno naglašajo, da Se ne spadajo na Balkan, marveč da se pri« čonja Balkan §ele z bosansko mejo, torej na južnem bregu Une. Hercegovina je gorska dežela med Bosno in jadransko obalo z Mostarjem kot glavnini rnestom. Herce* govina meji južno na Crno goro, deželo Crnih gora. ki je nekoč slovela po svojem kralju Nikiti. UoVleženc« turneje ADAC je vodila pot tja do glavnega mesta tihe Crne gore, ki ostane človeku po svojih sli* kovkih gorah v neizbrisnem spominu. Ce* tmj« to zelo majhno mesto, katerega bivša kraljevska palača in gledališče sta v kriče* čem nasprotju z enoriiadstropnimi hišicami v notranjosti mesta. Tja do mestnega zi* dovja divja nerodovitna golicava, polna kamenja vseh vellkosti in oblik. V splos* nem je bila kraljevići a SHS za na« za ni* mrva, nova dežela, vTedna, da jo ćlovek spozna in noseti, deiela, katere prebival* stvo Nemcc ceni in spoštuje, ki veruje v Nemčijo in njeno bodočnost in ki hoće otopiti z njo v tesnejše gospodarske stike. Dr. Koster, bivši nemški zunanji mmister, pomejši poslanik v Rigi. je sedaj nemški poslanik v Beogradu. V Jugoslaviji so mi dejali, da bi Ncmčija ne mogla imeti v Beogradu boljsega in spretnejsega zastop» nika. Ali je vredno potovati po Jugoslaviji? Da. Jugoslavija je namreč prav tako zani* miva, kakor lepa deiela. Kdor si feli raz* košja franeoske rivijere, seveda ne bo za» dovoljen. A kdor se hoće na dalmatinski obali kopati tako sijajno, ka kor v sevemih in vzhodnih neraikth kopališČih, najde v novem. lepo napredujočem kopališču Crtk* venica približno to. kar se zahteva od mo dernega kopališča. V Dubrovniku je n. pr. (»bala prav tako kamenita kakor v Nizzi. Nasprotno je pa obala peščena v kopali&u Kupari, oddaljenem 6 km od Dubrovnika. Kdor se pa ne zanima samo za kopališča na Jadranu, tem najbolj sinjem morju, marveč ga veseli tuđi narava. gorski leraji in strmo nad morjem štrleče skale, skoro tjeobljudene planine z nepreglednim kao» som kamenja in skal. globoke doline s §u» mečimi rekami, romantična dežela, v ka* teri ne srečaš vsak hip avtomobila ali avto» busa, marveč samo voz in še tega zelo, zelo redko. temu bi priporočal Jugoslavijo kot romantično deželo, ki se je tujski pro* met v večjem obsegu še ni dotaknil Pa tuđi glede jugoslovenskih čest ni tre* ha imeti nobenih pomislekov, čc ima člo» vek dober avtomobil. Kemški avtomobili so sijajno absolvirali vožnjo po Jugosla« viji. Kaj pa hoteli in prenoci-šča? Seveda ni govora o hotelski kulturi, kakršno vidimo v srednjeevropskih svetovndh letoviščih. Sobe s kopalnico in vodovodom se dobe samo v Zagrebu. V vseh drugih meatih se mora človek v svojih pretenzijah omejiti. Mrčesa se tujcu v Jugoslaviji ni treba ba* ti. će ne stanuje v slabsem hotelu. Jezik je seveda slovanski Dialekti so različni. Z nemi.čino si tujec povsod lahko pomaga Kaj pa cene? 2ivi se ceneje, nego na fran* coski ali italijanski revijeri, vendar pa ne tako poceni, kakor je marsikdo pričakoval. V letoviščih. kakor j~ D-ubrovnik ali Crik» venica, je življenje seveda razmeroma draž= ie, nego v manj znanih letoviščih: vendar pa ne predrago. Samo kuhinja ni posebno dobra. Kako izvrstno znajo kuhati in po* streči drugi slovanski narodi (Rusi, Poljaki), a v Jugoslaviji nimajo o dobri kuhinji m postre/bi nobenega pojma. Vedno dobi Člo» vek samo teletino in jagnietino Dobra ku* hinja in deloma tuđi dobre ceste, to je. kar mora Jugoslavija še pridobiti, da po* stane privlačna za tujce. Onim pa, ki se zadovolje nekaj tednov z jagnjetino in te* letino in ki hočejo videti nekaj lepega in zanimivega. vsak dan kaj noveca in pri* vlačnegd, sverujem, naj potuie v Ju^osU* vijo.« 1000 ameriškilb Slovencev prispe v sfero domovino Zanimivo pismo iz Chicaga- — Proslava 25 letnice najvecje slovenske organizacije v Ameriki* Chlcago, koncem maja. Od odličnega člana Slovenske narodne podporne jedinote v Ame* riki smo prejeli o proslavi 25»let« niče SNPJ v Chicagu naslednje zanimivo poročido: V nedeljo 19. t. m. je čikasko članstvo proslavilo srebrni jubilej svoje jednote kar najiijajneje; s član-stvom vred je slavilo naš jubilej tuđi 200 delegatov 9. redne kon* vencije, ki so že deset dni gostje čikažkih dmištev. Prišlo je tuđi mnogo drugih roja* kov: približno 1000 ljudi je napolnilo veli* ko Havličkovo dvorano blizu jednotinega doma. Vriila se je največja in najpopol* najia proslava srebrnega jubileja SNPJ v vsej Ameriki, ker je bila tu rastoptna >-«a jednota po svojih repffczentantih. Slavnost je bila otvorjena s koračnico SNPJ. ki jo je igTal Koludirov orkcarter. G. Frank A 1 e §, pred'sednik pripravijalnega odbora čika&kih druitev, je predsedoval. FozdravU je občmstvo in predstavil prve* ga govr>rmka, soiMtanovitelja j«rfrK>te . in prvega predbednika SNPJ — Johna Sto* n i č a. Po dvorani je zagrmel »ilen aplavz, ko je sivolui mož, napol paralizirao radi dol* gotrajne bolezni, stopil počasi ob palici v ospredje odra. G. Cainkar mu je po* klooil častno kladivo, darUo SNPJ, v spo* min njegovih zaslug iz onih davnih let. G. Stonič je poadravtt navzooe in poudarjal, kako ]2« veseli velik napredek or^*niracijr, z% kitero je dedalt dokler je bil zdrav. 2eli, đa jedmota Še živi, raste in cvete dolgo, dolgo let. Na »toleh v polkrotfu na odru so sedeli ustanovitelji in pijonirji jednote: Martin Potokar, Joc Verščaj, Frank P e-trič, Louis Skubjc, Antan Trampu ž in Frank Ston i S od društva Slavi ja št. 1. v Cikadu; Jo« Koi, J. Crtalic, Ignac Erčulj in John VogHč od druStva Triglav št 2. v La S*Uu, HL P e č j a k od druitva Adrija št. 3- v JoimmtORU Pa., Joie Zftvertnik od druirva »Naprej« 5t. 5. v Clevelan ga ie večkrat tititii to bili mnenja, da ni le nikoli pd t trJchn navduŠenjem, kakor to pot. Subelj j« prm' kinil svojo koncertno turnejo po Mhi»twotf in prihitel v Cfclcago, da povelič« slavTK»t jednote s svojim petjem S konTencife SNGJ Na konvenciji SNPJ, ki se viši. je hli med drugtmi »prejet sklep, da urede gtvv* ni odbor jednote akcijo »za federacijo ju* fiosloverMkih podporDih organizacij, ki naj skmi na demokratičnih prmcipih napredno zavednrgft delavsr\a.« V stari domovini vm bo gotovo zani* malo, da pripravlja isletniiki urad SNPJ za prihodnje leto velik izlet ameriških Sio* vencev v ttaro domovino. Na konvenciji je poročal član izletnega odbora g. Jakob Župan čič o tem izletu naslednje: Pri organiziranju izleta se posebno trudimo, da zainteresiramo mladino. Stno Jugosloveni in kot taki ne smemo pozabiti, kaj je po* tretvno, da naši mladini dopovemo. da naS narod ni priiel iz dežele drvjakov. Videli borno n. pr., da je tam, kar se tiče delav* skega zavaroAanja. po me* tih kakor v Ljubljani, Zagrebu m Beogradu, bolje pre» ^krbljeno, ko po večmi američkih me»t in da za zadčito delav^tva tukajina zvezna vlada sploh nima takih zakonov, kot jih ima Jugoslavija. Do sedaj nimamo natančnih podat kov, računamo pa. dt se bo priglasilo zt izlet okoli 1000 uckleženccv io če te to zgodi, borno dobili parnik, a čamer nam je.ia^o* tovljena polovična vožnja povsod w ugodni pofioji od vsake vlade, da bo ie manj kot polovico stroškov. L rad dubi od paro* brodne družbe po 7 dolarjev za potnika in poleg tega prosto vožnjo od vsakih 23 pot* nikov. Na konvenciji je priilo na dnevni red tuđi vpraSanje investiranja in nalagacja denarja v stari domovini Razpravljalo »e je o vlogi v Zadružni banki v Ljubljani v svrho izplacevanja tmrtnin dedićem v Ju« goslaviji. Odjek za poročila odbornikov je pOTOčal da je bi! -.istem izplačevanja smrt' nin po Zadružni banki dober. kljub temu pa je g. T u r k prediagal in ognjevito z*go* varjal svoj predlog, da jednota pretrga na» daljne stike z Zadružno banko. Glasovanje je bilo poimensko rn rezultata je bil: za r.adaljno vlaganje denarja v Za.58O m f) napeljava iz Kleč do škofovih zavodov 2700 ,. •X) vodovodno omrežje Gornja 5iška 1530 . h) vodovodno omrežje Vič^Rož* na dolina 3.600 ., Celotno vodovodno omrežje meri skupaj 107.160 m ali okrogfo 107 Icilometrov IV. Koncem leta je bilo priklopljenih n» me si nem vodovodnem omršiju 1490 hii. Od teh iih je: v občini Ježića 229. v Mostah 349, ni Viču 70. v Gornji Siški 31. V Poraba vođe v letu 1928: a) celotna letnt poraba 43,927.000 hl b) povprecna dn-evna poraba 120 300 „ c) pri ca. 68 000 prebrvalcth na vodovodnem omrežju odpade na dan m osebo 117 1 d) največja dnevna poraba \ letu je bila 16. Juliji 167 030 kl e) najmanjši 9. decembra 95050 , Ljubljanska porota Ljubljana. 6. juni ja. VTomilci v rajone obsojeni Razprava proti vlomtlcem ▼ žeiezniSke vagone ▼ Zalogu je trajala včeraj nepcerr« goma od 9. do 17.30. Senat je ttavil porot* ntkom 9 glavnih in 7 eventualnih vpralanj glede krrvde tatvin m ie glavno vpralanje plede škode, ki jo je Joriht poviipočiJ v go* stUni Ane Oman. Porotniki so potrdili glavna vprašanja soglasno, eventuama pa z većino. Janez Jeriha je bil ohsojen na 4 Veta težke ječe % pooštrenjem. Ancirej Rant na 7 let ttike ječe s pooštrenjem, An* drej Paterm>ster pa na 1 leto navadne ječe. Opehancni iirmt Franc« J. iz Ljubljane ne tauptt pr*v*e tvojemu br«tu Ivanu, c^i, da i« slab pl»6-nik. Ko je pri&ei lani Ivan k njemu In ea prosil, na] mu podpile m«nioo sa Ljudiko potoiilnlee, f*a j« France Mvmil. Ivtn p«. ki Je kteparski mojater v Ljubljani, \* hotel na vtak način dobiti 15.000 Din, da bi rav liril svojo delavnico. Zato )• naproBil za podpis rudi A r nož ta Gio*ento, ki je dejal, da mu rad pođpito* e« »• podpti« na menici tuđi France. Kmalu je Ivan prineael k Ar-noStu od Fra ore ta podpitano memco* ki jo je Arnoit takoj podpi«al. Ko Je pa poaojil-nica meaico ittoiila. *• je Ukazalo, da jt podpis Franceta J. ponarejen. Tako j« pri-lel Ivan pred poroto. Senatu j> predeedoval tvetnik dr. G radnik, votirala sta »vetnik Kralj in sodnik Lederfaac capisnikar je bil avskultaot PHr. Dri. tc>J5telj«tvo je zastopal namestnik dri teiitelj«tva »odnik Javoriek, « obtdknea je sastopal dr. Tomiaiek. Obtolenec !c fzjivil, da se ne čirtf kri-veji. Hotc! )c z denirjem napraviti nove modele in razlfriri obrt. Niltorar ni nante-raval o^oljufati m plačal bo. Var mora pla-£atL Letno mu osttne 30 do 25 tisoč dinar- jev čistera in na dolj plačuie fe zd*i 500 dinarjev. Obtožencev brat se ie poslužil pravice in ni priČal.TucH priča Oiosento ni izpoveda! obremenflno za obtoženca. Senat 'e stavil porotnikom samo eno vpralanje glede hudodeTstva ffoljufiie, ki so sa pa po-rorniki z 9 glasovi zanfkafi in obtoženec !e bil oproSČen Tat in potopuh Sledila je razprava proti Cirilu Bretar. ru, delavcu. roienemu v Robu ori Velitih LaSčah. OMoženec je bil leta 1936 izpu*čen iz 3eče, kjer Je «ede! 18 mesecev radi Ut-vine. Komaj ie prišel iz ječe. ie začel zno-va krasti, posebno kolesa. Cim *e raCutil, da mu postajalo tla pod noraml vrofij, te ie popihal čez mefo. Pnkrat je oobctnil v Italiio. druffič na Koroško. Končno so ra orofniki v Medvodah aretirali Vredtiost ukradenih predmetov mala 38.000 Din. Rar-nrava ob zakHnfku l^ta $e traia. ----------*---------- Iz policijske kronike Ljubljaia, 6. jun U a V noči od 9. na 4. je bilo ukradeno v Kolodvorski ulici v Akadem*kem kolegiju iz odprte omare oz. kovčepa: juristu Antonu Mišiću frn suknjič vreden 800 Din. filozofu Ivanu Grahorju traka, vredaa 150 Din in juristu Ivanu Sketu srebrna ura z v#-riiieo, vredna 40o Din. Tatvin« j« Oiurnljen neki tujee, ki «e je iikaaal i iudektom in je proell ra pre»o?il?*», ?eS da je potran na orožne vaje. Mani Zano^karjevi, po$«»«tnici v Dravijah 9« bile ukradene tri kokoii, vredne 90 Din. Mariji Mayerjevi, branjevkl, atanujoc'i na Vldovdaoaki cesti 2 je bila ukradena zlata ura. Pred Kreditnim uvodom je napade! i*-sebnik Frane K t druibi v#e %rrari»#v MUiaela Kokalja, hlape* pri KuAarju na Erjave«vi r*»ti 0. Kokalj j« dobil hud uda-we i aekim topim pr*4n#tOB oM tove oko. Nap*jau j w» po uvrirur-oi ^»-jaaju po begaili. Iz pi*arn« III. t svileni iftnik, iz ?e«at •«» tol-njem velese:mu zelo ugodno in vse kaie, da bo tuđi motni uspeh povsem zadovoljlv. Seveda prav vsi razstavljalci ne bodo ra-dovoljni, kakor nišo na nobenem velesejmu, niti na svetovno znanih, k: obstoiajo U dol-fi?o vrsto let. Vedvomno bo pa m-etežna ve-č;na razstavlialcev r u«>i>ehom radovol»na in to je najboli?© iamstvo, da se bo ljubljanski velesejem tuđi v bodočc uspe^no r'zvral. Danes je imcl nal velesejem ređkczi eksntičnefa gosta t osebi Jat^onskega konzula v Carigradu f. Sukumatena Ikida. kl ostane v Ljubljani tri dni. Tuđi dines je bf!o na sejmiSČu mneto tajcev. posebno is NemČije, ČeSkoslova^ke \n Avstrile. Ćelo I« Brooklina (Amerika) le posetil neki tr-ccvec na$ veleseJem. To priča, da ere tlo« ves Ijubl^anskega velescima daleC po svetu. Kakor prejšnje dneve, tako je nosetilo rudi danes velesejem mnojo §ol iz bližnnh in d2ljmh kraiev. Veliko le bilo danes povpra-ševanje po avtomobillh. otroSkJh lrrafiah. pisalnih stroiih, pleteninah, irde'kih keTni^-ne in ž vilske industrije, pohiStvu. Stedilni-kih, pečeh, radioaparatih in harmotrkah V \seh teh branfah so se sklepale ktrpčiit. Mnoeo interesentov imajo ves čas rx>!jedel-ski stroM. Največji mladinski koncert v Ljubljani Pođmlftdek Rd«čega Lrkž« m««č«.n«kth $o\ ljubljanske oblasti priredi v nedeljo 9. t. m. dve tlmiostni akademiji v rdiki lerski iboctm. Ke4elđe. 9 : Pećica mo4«>9a *rca Oftstufe s4im» Aflfa Kov«£i£evi. Uođska pc^va-v« pri tnž|. c«eak. Ltvmi. UUBUANSJU OfERA. C#«r:e. 6.: Crv« nasfc«. A. P*t*k, 7.: TfttvieAa. Ooetaja £* Ve^^U C SotMHa. I.: Cim butrn. D. Prvnltera aaglaifci tra^fcoansgi •Ptoa«« ae SflM|ec be v soAkm« o*» 10. A-vier Mcrtnaa Ov!4 bo kfetai prtdetavt »v«>efs €«f. «««««• Pfi«o*twv»I m *< pripel)« I« v p#t#* v Lhib-IJano. Krst antflelketa (W* n« n**«m odru »a« i« rrtotftova o»«b«a a«v*evteosr * ređek. «.lav-nostea 4o«o4*lr ▼ »krve««**™ r<«&*>*** an#f^o^hyrwwrkrt>w««k 'P^a** V o&**h vteaa* lrliMtJn a*. Mtra Daeleva. Mrtvf*wi. 9a-kmrWrt m Wt C«a«r, O*r*te. Krali. lati. Li-B««, Potok*r mi KanU«r R«ia)a )m tem«: c .TaeoJer A Oaam • m »Nafte« tofceart tahocehJ m*t- »s tkmm>v! zaćmfkru* v %t9tm* 4ane« *ve*er. fMavno fenslk« vk)f© irra f«. NaWoc4«. i^ee-eta rw isredno trar>*$ -----------»----------- OtroU« ra4oT#difO$t — Teta, šakaj se padraS? — Ti tega ne razorne!. Pudram *t. da postanem lepia. — Pa rakaj nisi postala lepia? Sev 126 »SLOVENSKI NAROD«, 4ne 6. josHa 1529. Stran 3 Tvrdka JULIO MElNh uvoz kave in čaja priredi v svoji podružnici šelenburgova ulica 3 v četrtek, dne 6. v petek, dne 7. in v soboto, dne 8. ju ni ja brezplačno poskušnjo kave, na katero Vas vliudno vabi. nogavici Ikljuc Najboljše, lujtrapiepe, zato 13 najcePohuj-žanje v dolini Šentflorjanski<, farsa v treh dejanjih, o kateri se je že dovolj pohvalno izraza 1 a eelokupna zagrebška kritika ob prvi vprizoritvi. Pred predstavo govori prof. Marko Rasica o umetnosti Riharda JakopiČa. Drugi dan t j. 8- t. m. ob 11. do-poldne se otvori kolektivna rasstava njegovih del v Unietniškem paviljonu na Zri-njevcu. Za ta jubilej vlada v vseh krogib naj več je zanimanje ie zato, ker nam je uapelo pridobiti našega odličnega jubilanta, da prisoetvuje osebno predstavi v Nar. gle-dali^ču in otvoritvi razstave. Bodi nam do-brodosel preporoditelj naše umetnosti v našem belera Zagrebu* ki Te sprejme z od-prtimi rokami. — Dr. Milojerić gost MaaarrkoTe uni-rerte. V Brnu se mudi te dni kot gost fi-llooolske fakultete Ma sa ry kove univerze znani skladatelj in literarni interpret srb-ske moderne glasbe. docent na beograjski univerzi dr. Milo Milojević. Nekater© njegove skladbe so iz£le v odličnih svetovnih KiloiniMvih moderne glaabe. Dr. Milojević pažljivo zasleduje češko glasbeno življenje in že njegova doktorska disertacija j« bila posvećena harmoničnomu slogu skladatelja Smetane. Xa Masarvkovi univerzi je imel več javnih predavani o srbski glasbi. V to-rek je iinel otvoritveno predavanje <-» Mo-kranjcu. Danes se poslovi od Brna s predavanjem o južnosrbski narodni pe«mi. — Švetovoi plesni kongres, ki bo dolo-Čil stil in novitete druiabnega plesa za pri-hodnjo sezono se vrši letos zopet v Parizu od 7. do 12. junija. Kakor izvemo zastopa udruženja jugoslov. učiteljev plesa kot delegat na tem kongresu naš poznani plesni mojster g. Jenko iz Ljubljane. — Slorenska Matira opozarja slovenske pteatelje oa svojo knez*>vo knjjinieo in jih vabi k »odelovanju. Rokopiei pripovedne vsebine se naj pošljejo najkasneje do 1. januara 1980. leta v običajni obliki. Honorar po pravilniku. Podrobne informacij« se dobe v društveni pisarni. — Vtihotapljenje preporedanih listov. Uradno se je dognalo, da so dunaj^ki list >Arbeiter Zeitung« kljub prepovedi še ved-no uvaža v našo državo in sieer v zaprtih ovitkih. Madžarski list »Ujsagt, ki mu je odvzet poštni debit že od 16. oktobra 1928, pa prihaja v naJa morska kopališča kar v navadnem ovoju, ne da bi bil kje med potjo zaplenjen. Tuđi sofijsko >Utro<, ki je bilo kmalu po 6. januarju prepovedano, se od časa do časa pojavi v naši državi. — Cerkveni koncert v Novem mestu. NovomcSko psvsko drStvo »GorjancI« priredi v nedcljo 9. t. m. ob 15.30 popoldne etrkveni koncert v frančiškanski cerkvi v Novcm mestu. Izvajale se bodo izključno nove cerkvene pesn-.i na^boliših slovenskih skladateljev PremrU, Klemenčiča. Kimov-ca, Sattneria, Mochreiterja, Dolinarja, Mli-nar-Cigaleta, Tomca. Pri koncertu sodeluje ravnatelj stolnega kora v Ljuhl.iani g. Stanko Fremrl, ki slovi za najboljšcsa orgel-skega uiTtetnika. Zai^ral bo tri orgelske koncerrne skladbe in spremMal petje. Gotovo bo nudiJ koncert tak užitek. da sa bo vredno poslušati. Opozariamo zlasti okolico Novega mesta, da ne za mudi ugodne^a trenutka. Vstopnice nai se naročaio že- po * iuniju v KraJCevi trgovini v Novem me-stu, ker 'e na dan koncerta težko verjetno, ^a b* ih bilo Se kaj neoddanih. zlasti se-đežev. Koncert vodi znani oevovodja grosp. Llidovik Pu§, ki je s svojim zborom z velikim uspehom nastopil pred dvema mese-cema v liuMjanskem radiu. Zbor se pripravlja tud: sedai vztraino in vestno. Po-s«tite to izredno prireditev, gotovo Vam ne bo žal! — Vreme. \ remenska napoved pravi, da bo većinama obU?no in no^taaovitno vreme. Tuđi včeraj j« bilo po v«eh krajih naše države bolj ali nianj oblafno Deievalo je v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in Splitu. V Ljubljani ?mo imeli kraieu dan in zrak je bil tako Čist, kakor ie dol^o n<\ Bilo je vecinonia jasno, le proti veferu ^e j* začelo na aeveru in v^hodu oblačiti. Maksimalna temperatura j<=» /nasrtln včenj v Skoplju 30, v Mariboru in Splitu 21, v Zagrebu 19, v Ljubljani 17-4, v Beogradu 16 etopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.8 mm, temperatura je z-našala 11.1 stopinj C. Barometer stoji zelo nizko in lepega vremena torej še ni pričakovati. — Nevarna tatjea pod ključem. Kata Perušina iz Dubrovnika ie svoiečasno javila policiji, da li je neznan tat ukradel tri zlate prstane, vredne nad 10 tisoč Din. Splitska policija je kmalu usotovila, da je tatica neka Ivka šteban, poročena Buko-vec, za katero je bila že razpisana tirali-ca. V Splitu je tatica okradla nekega trgovca. Odnesla mu je dva draeocena pr-stana. Stebanovo so pred dnevi aretirali v Zagrebu. Po pokliču je brezDOselna na-takarica. V Zagrebu je izjavila, da ie Pe-ruSini ukradel prstane nosač Franio. Po-zneje je pa izjavila drugače. Trgovca je okradla, ker je prefivela z nJim noč v nje-govem stanovanju. Ker ii ni nič plačal, mu je vzela prstane. Stebanova ie bila Ze več-krat kaznovana zaradi nemoralnega življenja in je bila izgnana ;z Zagreba. Splitska policija je ugotovila, da ie prišla Ste-banova 7 možem v Dubrovnik in sama okradla Kato Perušino. Nato se ie sezna-nlla s trgovcem D.. s katerim ie $1a v stanovanje, mož jo je pa med tem caka] v kavarni. žena se pa ni vrnila vso noč\ Sele naslednje Jutro jo ie mož srečal v isti kavarni. Polidja je aretirala tuđi Ivkinega moža, ker se zdi, da je vedel za sleparije svoje žene. — Leglo nemorale v Zagrebu. Pred dnevi je nočna patrulja v Zagrebu naletela na Sajmištu na dve ženski, ki sta se zdeli stražnikom sumljivi. Zato so hi odpeljah na stražnico; naslednje jutro sta izpoveda-li svoj roman. Izjavili sta, da sta obe na-takarici. Prva, Barica, je pred leti dobila službo v kavarni »Ružica« na Kustošiii, o kateri se je po Zagrebu že mnogo govorilo. Lastnik jo je sprejel v službo za nata-karico pod pogojem, da ie po potrebi na razpolago gostom. Za te heterske usluge je Barica dobivala od 50 do 150 Din, ka-kršen je pač bil gost. Za sobo ie morala plačari gospodarju vsakokrat j>o 20 Din. Ravno tako službo Je opravljala v tej kavarni tuđi njena tovarišica, ki ie bila v kavarni nastavljena kot natakarica. Na podlagi te izjave Je policija nvadila lastni-ka kavarne Egyja zaradi rvodniStva. — Proces proti morilcem popa NenaĆl-ća. Iz Cetinja poroćajo, da je v procesu proti morilcem popa Nenadića včeraj bil zaslišan svečenik Milorad Knežević \z Du-bašice. Izjavil je, da sta obtožena Boza in Milan Knežević po odkritju zločina točno vedela, kje je bil pop Nenadić pokopan. Policijski pisar Mile Knežević ni vede! na-tančno, kje je grob, ker je stal na straži, med tem ko sta ostala dva zakopala svojo žrtev. Priča ie iz'avila, da sta obtoženca rekla: M*dva sva kopala grob. Mile Knežević je pa stal na straži. Tuđi druge priče so izjavile, da sta obtoženca res to tr-dila. S tem je krivda obeh Pri nmoru dokazana. Nepojasniena je Še vloza srezke-ga poglavari a Trnanovlća, ki ie tuđi obto-žen kot sokrivec umora. Razprava bo trajala še teden dni, ker moraio zashšatf §e več prič. — Tragedija pljioca, V vaši Bajmoku pri Subotici se je odigrala tragedija, ki je razburila vas in okolico. V Bajmoku je fivel že več let dobrovoljec Cvetko Gja-Jič, oče enega otroka. Imel je majhno po-sestvo, ki ga !e obdela\al. Giajić je bil miren in priden delavec, dokler se ni udaj pijaci. PredvčerajSnjim je pil ves dan. Proti večeru je prišel domov in začel bes-neti. Vzel je vojaško puško ter streljal nt sefiake, ki so se vračali s polja. Ranil je težko dva kmeta, ki se borita s smrtjo. Razburjeni kmet je so š!i po orožnike, po-bfsneli Gjaiić je pa med tem pobegnil proti madžarski meli. Orožniki so ga zasledo-vali in ga našli blizu meje mrtvega. Sodil si je sam. Ustrelil se je v jrlavo in je bil na mestu mrtev. — žilostna drtiiijiska drama. Mitro Zcgajič je postaven kmet, star Sele 38 let. Zivel ie v Grabovcih. Pred leti se ie zaljubi! v lepo Melanko iz Klenka. Kljub prepovedi svojih staršev je vzel I. 1920 Melanko za ženo. Starši se nrkafcor nišo sprijirnili s svojo snaho. Sovražili so io ie boli in prezirali tuđi sina. Zapirali so shramhe, tako da ie morala snaha dosri-krat stradati. Podiji so Jo iz hiše in ;o neprestano zmerjiU. Melanka ie bila rah% lega rdravla. Vedenje moževih sttrSev jo ie duševno in telesno strlo. Končno se ie vrnila vsa cbupana nazaj k materi. Mitro-v: starši so dosegli svoj crli. Uničili so zvezo, ki jim ni bila po godu. Zegajić pa ni mogel živeti brez žene. Obiskoval jo je na domu in jo pregovarjal, nai se vrne. Toda zamaii Melanka ni hotela več v nišo, kJer so ji uničili srečo in zdravje. Nekega dne je zopet prišel Mitro, toda bil je pijan. Ker se mu je žena protivila, ie po-tegnil iz iepa samokres in clvakrat ustrelil na njo, toda ni je zadel. Zaradi poskusa umora se je moral pred dnevi zagovarjati pred sodiščem v Mitrovici. Obsoien je bil na 3 mesece težke ieče. — Lepa in nezna po U ter eretoč obraz! To so zahteve moderne kosmetike in higijene. In baš to je cilj kruševačke tvornice sapuna, Merima d. d. To je najstarejše pod-jetje kosmetičnih izdelkov na Balkanu, ki raposluje okoli 300 delavc^v. Tovarna iz-deluje najfinejša mila, njena specijaliteta je Merima otroško milo, izdeluje pa tuđi razna druga mila. prvovrstne zobne paste, prima kolonsko vodo, pralno milo itd. Vse to seveda pod imenom Meriroa Da prepriča podjetje o prvovrstni kvaliteti vse svoje odjemalce, je rarstavilo na §ejmu v paviljonu H št. 431—432 vee svoje izdelke. Obi-skovalce velesejma opozaramo na odlično tvrdko. 356/n — Zakaj se mučiti, ko pa ni treba? čez noč naj se perilo namoči v raztopini ŽENSKE HVALE, zjutraj pa izpere s SCHICH-TOVLM TERPENTINOVIM MILOM. — Va-rujte se ponaredb! — Fotoaparate ku-pite najboliše pri FR P. ZATEC optik, Ljubljana, Stari trg 9. — Zlatnina priznano najbolišega irdel-ka F. Čuden. Prešernova 1. 57-L Iz Mubliaiie —lj St*Tbno gibanje. Xa Selu si je te-zidal pleskar Remžgur stanovanjsko hišo ob Zaloški cesti. Znotraj so vsa dela dokončana, zunaj pa stene še nišo ometane ia po-beljene. V hi?i so ie stranke. _ Na na-sprotni strani ceste zida strojar Mergentha-ler 35 metrov visok Korniiki dimnik na-mesto sedanjega železnega. Prihodnje leto bo pa glavno strojarsko poslopje znatno podaljšal in razširil. _ Blizu železniškega tira na Selu sta si zgradila želeiničarja Trunki in Outrata visokopritli^ni hiH. Po-6lopji eta domala gotovi in bosta v kratkem porabni. 2elezničar Selan si je tuđi posta-vil evoj dom. — Alojzij Klelnik si zida vi-•okopritlično hišo. Temelj je zdaj v delu. — V Mostab je mizarski mojster Matjašič podrl svojo staro pritlično bišo ob glavni c*6ti ter eezidal novo poslopje z visokim pritličjem. Nova hiža je že pod streho in ne 6toji tako blixu ceete, kar je xelo umestno zaradi ondotoega vozovnega prometa. __ Gostilničar Černe je preuredil obrtne lokale v svoji bili štev. 7. Dvoriščnemu poslop-ju je pa prizidal moderno urejeno vodilnj-co (prekajevalnieo). — Med CelovSko cesto in cesto, ki vodi v D.ravlje, je imel poeett-nik Kos lepe, ravne njive, ki jih ji pred leti parceliral in razprodal za stavbi&a. Svet je suh, v tleh je sam £ni5S in gramoz. Tu 6o zra^le: Smukova, Prosenova, Nebesova, Černetova, Smoletova, HomovSeva in druge stan ova njske hi5e. Dovjak je svojo viso kepritlično enonadstropno hišo ravnokar pokril, zidarsko in ostalo delo bo v kratkem dokončano. V tej hiši bo ve£ stano-vanj. Zraven te hiše si zida svoj dom A. Zanoškar. Poleg Zanoškarja bod« zidalo več drugih imetnikov ondotnih stavbiSČ. Se letoe bo etalo tam naj ma nj 20 hiš, to je kar ćela vas, ki se že danes s ponosom naziva — Kosovo polje. Kosovo polje ima ie to dobro la^tnost, da ima dobro pitno taln^ vodo. Se kjerkoli so kopali vodu jak, so e»-gurno prišli do žive vode. Na tem na5f*m Koeovem polju ne slišis žvižganja kosov, zato pa tem več škrjančkov, ki se kakor pojoče rakete dvigajo v visave ter razvese-ljujejo Človegko srce z ljubkim žvrgolje-Djem od rtnega jutra do tihe noči. —lj Ugeden nakitp pfrila! Moško perilo, delavsko in fiaejše vr#te celir, poppelin prodaja ta mesec pod toTaroiŠko etno, tovarna perila »Triglavt. Kolodvorska u!ica stev. 8, naeproti hotela Štrukelj. ~lj Zdravstveno etanj« Ljubljane ▼ maju. Mestoi fizikat je objavi! mesečni zdravstveni izkaz za maj, iz katerega posaenia mo, da je umrlo 47 moških in 55 ien*k, skupaj 102. Od teh je bilo 42 domačinov in 60 tujcev. Rojenih j> bilo 150 otrok. 77 deč-kov in 73 deklic. Mrtvorojenih je bilo 6, 4 dečki in 2 deklici. Zadnje meeece se rodi v Ljubljani splob ve« dečkov, nego ieklir. kar je v«4»kakor raxv#«eljiv pojav. Naleslji-vih bolezni je v Ljubljani v primerj, z dru-pimi mesti zelo malo. V ma u ime imeli samo 3 slu&je škrlatinke, 2 davice, 1 olp"u\ I nalpzjjivega vnetja mol^anor in 1 S>na. —lj !>*■ ruske kulture. 8, t. m., na rojstni dan največjega ruskega pesnika Puškina, priredi ruska emigracija petič dan ru^ke kulture. Prvotno osamljene, male prireditve, so te slile v nofo^o naredni praznik, so postale redna proslava \elikega vzgojnega pomena. V 23 deželah po £tirih delih sveta (ražen Avstralije) «e zedinijo na ta dan milijom emigrantov v miili na domovino. V ruski sijajni umetnosti, ob apominu na ruske duševne velikane obuja-jo vero v vstajenje svoje velike domovine. V Ljubljani priredita Ruska Matica in Ruska invalidska zveza obenem dan ruske kulture in dan ruskega invalida. V soboto, 8. t. m. ob 2Q. se vrši v pro^torih oficirske-ga doma na Taboru književni in glasbeni večer. Otvorili ga bodo pozdravni govori predeednika Ruske Matice prof. dr. A. Bi-limoviča, univ. prof. dr. Franca Urivca, univ. prof. dr. Djordje Tasića in predsed-nika ljubljanske podružnice Zvezp ru«kih invalidov polkovnika Seljanina. Pri recita-cijskih in glasbenib toCkah so ljubeznivo obljubili sodelo\ranje: gospe Nablockaja, Asejeva, Kuhn, Popova in g. De Make. Pri klavirju g. Mesnjajev. Na ta večer so vab-ljeni vei prijatelji ruske kulture. Vstop prost. —lj Tombola društva Skrb sa mladino se vrli v nedeljo 9. t. m. ob 3. uri na Kon-gresnem trgu. Lepa kompletna spalnica iz javorjevega lesa je razstavljena v trgovini Elite. Ofetali dobitki pa v izJozbi I. C. Ma-yer. Kupujte tablice v prid Dečjemu domu. Pomagajte graditi dom za deco. 351/a —lj Na akademiji mešćanskih *ol ljubljanske obluti, ki se vrši v nedeljo ob 15. v unionski dvorani nastopijo gojenci slede-čih me$čan8kih $ol: Ljubljana: orkester I. deške meščanske iole, pevski zbor II. de-Ske, I. in II. deklifcke in Lichtenturnove meSČaneke Sole. Dalje nastopijo gojenci meSčaaekih iol na Rakeku, škofji Loki, št. Vidu uad Ljubljaao, Triiču in Trbovljah. Poslednjo točko iporeda tvori nastop pev-skih zborov v»eh navzocih Ljubljanskih iol s spremljevanjem orkeetra. Na programu so Adamiceve, Aljaževe, Hribarjeve, Jen-kove, Garvajsove, Parmove, Pregljeve in Schwabove peemi ter par rajalnih na«topov gojenk. Druga akademija se vrši s popol-uoma novim sporedom zvečer ob 20., rav-notako v unionski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. —lj Bojna ifra Kalvarija, ki se je ravnokar dovršila z velikanskim uspehom ee na vsesplošno željo izvaja ponovno v §o-boto 8. in nedeljo 9. t. m. vgakokrat ob 20. uri zvečer na Kodeljevem. Vse prometne zveze za povratek oetanejo v veljavi. Prosimo pa, da si obČinstvo preskrbi vstopoic« v predprodaji pri tvrdki »Orientc, Dunaj-ska cesta, ker se drugače veled velikega navala na blagajne predstava zavlec>. Z. S. V. Ljubljana-Moste. 355 n —lj Zreia slavenskih vojakov Ljubljana. Maste, eporoca vtem igralcem in igralkam bojne igre Kalvarija, da se sigurno in toč-ao udeleie vaje, ki se vrši » petek 7. t. m. ob 20. uri na prireditvenem proetoru. Vsi reditelji pa se pozivajo, da se javijo v so-boto najpozneje ob 19. uri istotam- Pred-sednik. —lj Ljubljanski Sakal ponovno opozarja na svoj izlet katerega priredi v nedeljo 9. t. m. na Vran«ko, združen z telovadnim nastopom. Zbirali^če ilanov kolesarjev v kroju v soboto & t. m. ob ^i-, odhod točno ob Y;\. — Zbirališče autokoione v nedeljo ob i7S. zjutraj (Članstvo v kroju), istotako pred Narodnim domom. Zdravo! — Odbor. 334 n —1; Odtor udruitttji elž^h državnih u*luibenc©v v LlobUani vabi vse svoje 31a-ne na Hrli sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 9. junija 1929, točno ob 10. uri do-poldne v hotelu Mik!ič, Kolodvorska ulici. Dolžnost vseh članov ie, da se tefi sestan-ka udeleže v svrho razgovora o bodočem delovanju za izbo!isanje nalejzra nad vse bednesa položaja. — Odbor. 3S2 7n —lj fVrskl zbor Gla&b«ne Matice v Ljubljani Vaia mešanega rbora v peteK, 7 t. m* ob 20. uri v pevski dvorani. Vsi in točno! Odbor. —lj. Društvo me$čansko4olsk*ta mčit*]-stva v SJovaniJI bo imelo ob prHikj proslave IOletnice ustanovitve slovenskih meSčan-skih *ol v nedeljo 9. junija 1929 ob 11. uri dopoldne v dvorani Delavskc zbornice na Mik!o&i£evi cesti slavnostno iborovanje. na katero druitveni odbor najvliudne e vabi vse prijatel.e me$čanske lole. —lj Obnova dmitTfBe kile Te dat %o pottavili oder, da obnove ia pobelijo hi$o jtev. 15 na Zaloiki cesti. y tej hiSi je pro-dajalna I. ljublj«o?kepa delavskega kon-eumnega društva. —lj Walfo?i u lira je za vozovni promet zaprta. ker popravljajo z gnnitnimi kocka* mi tlakovano resto. —lj Kako je prič+1 kmet »b pelerina. Posestnik I. I. iz Tem ičijega *»e je odpeljal vceraj rjutraj v Ljubljano na »ejem. Kar je bM E«ik precej mrrel, je e je pokretat in jioiivil, se je odpeljal s tramvajem na Doleojsko cesto. Med vožnjo se je spornuil, da je po-zabil pelerino v gostilni Tako] *e je vrnil k Figovcu, toda na kljuki nam mizo ni bilo več pelerine. Odnesel jo je prekanjen tat Ker je bila pelerina *e dobro ohranjena, je mi>ž precej oškudovan. Iz Celja —c V*© ah*olventr in ab««U#ntinj« drž. trgr>v»ke Sole v Celju iz leta 1?>J4 25 pozivam, da «e polnolitevilno udelež> -1og'> vorjenega sestanka o priliki petletnir* ab-iolviranja. Sastanemo se v svrho dogovora glede kraja in fasa vefern^ga nestanka 28. t m. na Vidov dan ob 10. uri dopoldne v rđeči sobi restavracije Narodnega doma v Celju. Eventuelne predloge prosim pođlati na naslov: Drago Černe, Zagreb, Pečenica VI. 46 r. — Zdravo! —c Delavci-rudarji za Franeije. Javna boria dela v Celju, razglaba, da priđe ▼ sredo dne 12. junija 1929. v Celje k javni borzi dela zastopnik franro^ke iz«eljeniik« družbe iz Zagreba sprejemat deluvce, v prvi vrsti rudar je pa tuđi dr*joe delavce xa tovarne in obrtničke delavce. Tranaport o»iide 21. t. ni. ii Zagreba. Vtak, kdor te za ta dela zanima, naj &e onienjenega dne dopoldne ob 9. igla»: pri javni borxi dela v Celju, kjer dobi oi zastopaika v^a na-daJjna pojasnila glede po tov »n ja, plač« itd. —c Oe«.t«Tanje MariberlaneT ▼ nte^taeni gledali^u. V petek 14. t. m. bodo gostovali igralci mariborskega \aro*1nega gledaliWa v celjskem Meetnem gledaližču s komedijo »Cerkvena nti§<, katero vprizora ▼ korict Udruženja eledalilkih i^ralcev. V komediji nastopijo znani in priljubljeni igralcl ge. Sa vinova in starčeva t#»r gg. Grom, Skrbinlek, Korič Joae, Harastovift, Raaber-ger in Tovornik. Dodiooat vsega celjtkega gledaliiko umetnost ljubefega občinstva je, da napolni do zadnjega kotička gledaliak* dvorano in s tem dokaže ■vojo hvaležnoct mariborskim umetnikotn za njihov trod ia njihovo umetno*t o priliki Sterilnih %o*to-van] na deekah aaiega odra. V stopo i c« se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar A Leskovšek po običajnih dramskih cenah. —e Osrednje druitva niijin putnih in brao javnih naluibeneev, krajevna »kupiaa Celje priredi 16. t. m. ob 3. uri popoldne na Deckovem trgu pred Narodnim domom * Celju veliko javno tombolo r mnogobrojni-mi krasnim i dobitki, kateri to t> v izlolhf trgovine M. Josek na Glavnem trgu Tom-bolske karte po 3 Din §e dobijo pri %s*h pismonoSih in raznih trafikah. 349'n Ruska emigracija Pari&ke Po«leoložaju ruslcih enti.g:ranjtov, če-T>ra«v ne^aten podailci nf^o ix>v$«n točni. V«eh ruskih esmiigiraTitov je v inozemstvu 950.000. Natveč fi!i »e v Pra«n-oji In sicer 300 do 4H0.000. V Nemčrji ih je dkoli 100.000, na Pf>tj8ik«m tuđi okoli 100.000, na Kiftajs&em 86.000, v Rumun-iji 70.000, v Ju^o^avi/l 27.000, na BoiKarskem 25.000, ki CcSTtosiova-šikejti 25.000, v Orčiji 2500, na Finskom 14.000, v Rsfooni^ 17.000, v Iraku 222, v Palesftai 30. VrboMrri koni*aT5ia4 i* bil ustafKnfceti 1. \92\ in prvotoo )e hotel reS'ti ipTo'Heim 'raparriiiaciie. Lota 1924 je pa to misel definitivno opuatfl. Pozneje je s^i*>el za gimotrK) poiir>oro emi^r a nt attv adtj si pa pnizadeva iz-pos*!o\at: emfiarantofn pravico selit: ^e iz ene driave v drws:o in zasicurati j-m Klub varanih mož V Varšavi je bi uuu\^^tn te dni Skilufe iiiiož, katenm so ženice "nastavile roffčke. Vsaflc član teta ortrm**"*!« Vtoba. mora pred iezil, da mu je šinila vsa kri v glavo. — Da, vidim, da je bilo namenjeno nji, — je dejala Adelaida. — Ste morda osebno znani z markizo? — Da, mademoiselle. — In ste bili pri nji? — Da, toda samo enkrat. — ie odgovoril Armand hitro, kakor bi se bal, da bi ne mislila, da kot navaden delavec često zahaja kt markizi. — Kdaj ste bili zadnjič pri ruarku'? — je vprašala Adelaida tako stosro, da bi delala čast vsakemu poiteijskernu uradniku. — Predvčeraišniim. — ie odsrovoril Cambon. — In pri tem ste dobili tolc phro? — Da. — Ker pa ni mogoče misli*;, da ste ga dobili od markize same. ne morem razumeti. kako je vam prišb v roke. — Nisem ga dobil od nje. — ;e bilo vse, kar je mogel Armand v silni zadregi odgovoriti. — Predobro mnenje imam o vas, da bi mogla misliti, da ste vzeli to pismo iz gole radovednosti, dobro vedoč, da ni vaše, — je dejala in mu pogledala naravnost v oči. Armand je znova zardel, kajti mislil je, da Adelaida dvomi o njegovi pošte-nosti. Ta misel mu je pognala vso kri v glavo. — Če imate res dobro mnenje o meni, — je dejal užaljeno, — mi delate krivico. Upam, da nikoli ne bom do-živel, da bi moja radovednost prema-gala moja poštenost. Proces proti morilcu lepe Eeipčankp Ves Dpnaj se zanima za obravnavo proti bivšemu nadporočni-kn Gartoerju, ki je lani med koncertom ustrelil Egipčanko Dii dži Mouheb. Kakor smo že včeraj kratko poro-čali, se je pričela v torek na Dunaju sen-zacijonalna obravnava proti bhšemu avstrijskemu nadporočniku Feliksu \ Gartnerju, ki je lani v novembru med koncertom Vaše Prihode na Dunaju ustrelil hčerko egiptskega ministra Dži-dži Mouheb. Ves Dunaj govori o tem procesu in naval na sodno dvorano je tako velik, da policija komaj vzdržuje red. Gartner je bil dvakrat oženjen in iz prvega zakona ima štiri otroke. V pr-vem zakonu se je tako zadoflžil, da se je dal žena končno Iočiti in se je preselila na kmete. Gartner je ostal na Dunaju in se je lani v februarju oženil z bogato vdovo po angleškem industrijalcu na Dunaju. Že pred poroko se je pa sezna-nil z Egipčanko, ki je že dve leti bivala s svojo materio in svojo sestro na Dunaju. Pred sodiščem je Gartner nava-jal podrobnosti o obeh zakonih in nape-njal je vse sile, da se predstavi s-odni-kom kot soliden in pošten mož. Trdil je, da se je poročil z bogato vdovo iz lju-bezni. Z Egipčanko se je seznanil ponoći na Kiirtnerstrasse. Predstavila se mu je kot igralka in odšla je z njim v bar. Kmalu je pa zvedel, s kom se je seznanil in pred sodiščem navala vse podrobnosti intimnega razmerja z Džid/i Mouheb. Preden sta postala intimna, je za-htevala od njega dokaz v obliki Wasser-mannovepreizkušnje. Džidži £a je nago-varjala, naj se ne poroci z bogato An-gležinjo, toda Gartner se ni dal prego-voriti, ker je bil vdovi dolžan že 40.000 šilingov. Pa tuđi od Egipčanke si je veckrat izposodil po 3.000 šilingov. Ta-koj po poroki je njegova druga žena izjavila, da se vrne v svoje stanovanje, on pa naj gre domov. Gartner je spre-mil ženo domov, potem je pa odšel k svoji Džidži. ki ga ie sprejela z odprtimi rokami. o sta se navžila ljubavnih slad-kosti, ga je spremila domov in mu pripravila vse potrebno za ženitovanjsko potovanje. Drugi dan je z ženo odpoto-val na rivijero. Vozil se ie v II. razredu. njegova žena pa v I. Sploh se mi je zdelo, da sem sluga svoje žene. je izja- vil pred sodiščem. V letovisču je najeU njegova žena pose ^obo v drugom nadstropju, zanj im i„-oi> v pritiicju. I»ž.:J7: mu >e v Caraics št rikrut z^Porc-doma pisala. Ko sta z ženo v Monte Carlu zaigrala mnogo denarja. sta s< sporekla in Gartner se je vrnii na Dunaj dva dni pred svojo ženo. ^e istega ve-ćera ve ic šetal z DžiJii in «>v! : sk-^.i trenutka so se začele najsrečnej^e ure njegovega življenja. DžiJzi je bila po-gosto povabljena v razne ejiiptske družbe in kadar se ni inogla ž njim sestati. je poslala svojo sestro Mirni. Gartner je pred soJiŠčem zelo n:-okusno opisoval erntična nagnjenja svoje ljubice. Dejal je. da ni bila normalna in da je imela mnogo ljubavnih razme-rii že v zgodnji mladosti, kar mu je od-krito priznala. S tem se je njuno ljubavno razmerje skalilo, zlasti Še, ko mu je iMmii pripovedovala, da se Džidži ne misli poročiti z njim in da rada zalia.m v družbo bogatejšili inoskih. Postal je zelo Ijubosumen na svojo ljubico, ki je bila zelo čuvstvena. Začel je popivati in vedno holj je propadah Pr-edsednik je moral obtoženca po-zvati, naj poćaka z opisovanjem intimnosti do tajne obravnave. Proti trditvi obtožnice, da je bil Gartner samo malo vinjeti in da je torej v polni meri odiio-voren za svoje dejanje, je obtožet^c kategorično izjavil, da je bil popolnoma pijan in da sploh ne ve, kaj je poCel. ka je zagledal Džidži, ki se je v loži za-bavala v družbi mladih gosnodov. Sploh se ne spominja, da je spravil po usod-nem strelu revolver v žep in da je začel kričati »Primite ga, primite ga!« Obravnava se je včeraj nadaljevala in bo trajala več dni. Včerai se je pri-čelo zaslišavanje prič, med katerimi je tuđi oče umorjene Mouheb pasa. Priče so izpovedale. da je streljal Gartner mirno in pre mi sijeno. Razume. — Moi mož neprestano niKlj na;re, tuđi pri dek. Tak vtis sem imela tuđi davi, ko sem ga videla, kako stepa pre-proge. KLAVIRJI Predno kupke klavii, oglejt« si enoio zatogo prvovrstoih klamiev. Prodaja najceoej« m n« najmanjše ot>roke. In»sO'icvalnica! WARBINEK. Llubljana. Gresorčičeva 5, v blS^mi GlasbeTie matice. Opozorilo! Samo kratek čas se bode zaradi pre-selitve trgovine prodajalo vse mann/akhrno in modno blago po globoko znižanih cenah. Posebej se opozarja ljubitelje prist-nih pirotskih preprog, naj ne zanuidijo te ugodne prilike. 3. Kostevc Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. POZIV V vsakem mestu se ustanovi podružnica. V to svrho se išče ooslovodia Cposlovodkinia) podružnice, in sicer zanesljiva oseba (neodvisna od pokliča). Mesečni dohodek 150—200 dolarjev. Ponudbe v nemškem in franeoskem jeziku na: The NoveVv-Companv, Valkenburg L., Holland. Kdor išče veselja in zabave! • naj poseti kitajski bar na velesejmu. Prvovrsten program. Nastopi eksotičnih jgostov in umetni* kov. Zabavne in originalne točke! Vsak dan od 17. ure dalje. — Toči se tuđi prvovrstna kapljica. I Se priporoca I Tinca Grošt^M. I " ' " * 1218 51 mesecevna Balma 1 namesto 2 meseca na usnju ;T....»:.i..!!.w!Hiii!t!iTfl3 ks#^ Vaša polt ostane in bo nelna in voljna, če uporabi jate Merima-milo. \^ kvaliteti in ceni neprekosljivo. §pecijalen izdelek je Merima*o(roško milo, sc-stavljeno iz najboljišh in neškodljivih tvarin! — Oglcjte si razstavo Merimo kosmetičnih izdelkov na velesej mu, koja 431—433. — Mcrima izdelki se dobe povsod! 1217 ^anesliiv pomocek za nego Ie s Z ribo na novo izn»jdene franeoske ponude »MlSCLt se ostavi livada nit in sivinjc tas, povnicjo se Iz2ubijeni Usic otlstranijo se vsi pojavi, ki taradi njih Laste šz^ađajo 5n sive. Uspeh ie zan«slprv pri 60 do 160 sramih. kakor so so že koma dali Časa siveli ali izpadaJI lasje. Ceo« z dostavibvaio vsakenm naroioiku na dom: 60 sr 115 Din. 80 jr. 150 Din, 100 gr ISo Dm, 160 jr 290 Eto- . Vsakenm naiočifai priiožkno jaranoao ta po po hi uspeh ta ta leic. Za slučaj, da m oe bilo uspeha, vniemo denar in poravnamo vse stroilte. V tuzemstvo po§Hja po povietju Depo ta JnsosUvijo pcmada »MISEL«. Beograd, Vasjna 8. — V Beogradu prodaja Iekarna Dellni, Knez Mihajlova 1 Zrebanfe t državni razredni loterlfl Dne 3. junsija so bile nasieKhnje pri nas ku-pljene srečke izžrebanc: Din 2000__so zadclc štev. 14.137, 97.474, 123.927. Dobltki m bodo lzplm«eT»ll p* 21. ivnlfn. Naročilne dopisnice za 18. kolo borno pravočasno pri ložili Zadružna hranilnica, t. z. z o. z., Linbljana,, St. Petra cesta 19. >«Afciff c^lost< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi v znamkaK Za od&ovor mamkol — Na vpra&anja brez rnamkm ne Zlomljeno zlato 14 kairatno, prodam. Na>lov v upravi »Slov. Naroda«. 1220 Hisa z vrtom p-r^ravna za obrt, v S-pođ. S:><', se proda. Naslov pove «ir»vi •Slov. Naroda«. H»l Redka prilika eksisienec! Radi bokrni prodam inventar de-lakatesT!« i« so!>o«d««i« trgovine, mesnice in točenja piiač. Lepe tr-ffovske prostore z clektriCoira po-soncrni Je zajedno prc^-^eti ia da-!>e poslovati. Pojasaiila daj« M. Radei. trgovLia, Varaždin. 1215 Srebrne krone prodam. Nas!ov v upravi »SAov. Naroda«. 1211 Z najboljŠim uspebom se nad 23 te< ffporabl)ajo Lantcta kaptilt u ozdravljenje spoloib bolerm (triper, belo kapac!e). V vsak! lekaml palčića Dio 2S — S poito po5fje letarM B'am. Suty>. tict. 2^-1 L. Mikuš M«stm tr9 *««▼ *5 Tvornica dežttikov ralofj Uprehalalniti mUc Lokal v bl.zind glavvtg* kolodvora M odda. F\)oudbe na upravo »Stav. Naroda« pod »LoJia!«/1003. Trg. pomoćnika meiaa« strofe, petfektnega ma«u- faktarisia in ra5utiaria. z ir\di\]tm nemiČ-ine, zdiravefa, sr>rejme P. Koren, prei Sterk. Crnome:.'. 11SI Fotografski pomoćnik dober retuier, dobi tdkoj traj»-> sJuž-bo. Stanovali« vn hrana v h;-ii, dru aro po do sovo r u. — Attttl Weiss, Po!xe!a. S*vw*fcka ć^Vm*. Posestvo ofes.to.kie \z \2 kami. er. rtmiM S>ćz: Bj*v, tiravfiikov. foida m fm* s«kypaa: hiSe, h!«va. k!eti iiđ- « vso pr«mič>ii-iasni«La daje J Vidgal, Roja»k« Slatina. t?ll MARUA ROGEl! manafaktnma irjjov r^ perHo za datn« ki rosp^đf Blaco dot>ro. cen« nitk* Sv. Petra cesta 2+ Urcjoje: J^ip &-p«nći6 - Zt ^Narodno tiskamo: Fran Jcsafiek. - Za 9pn*9 !■ »acraiu del Jiata: Otoo Chrmtot - V«i y LjubljMii,