Poštnina pl?»y
v gotovini.
Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane poštnino vred M/ ce!oleto20Din -leta 10 Din, za leta 5 D;
Posamezne šle*.. . H
v
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
¥8. štev.’
n'
Struja Sadgena, dne SO. novembra I9ZZ.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, 1. nadstropje. Telefo i štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številko SO p
IV. leto.
Slovenci in — hrvaško vprašanje.
(Misli ob prazniku ujedinjenja.)
Mnogo tinte, papirja in tiskarskega črnila se je potrošilo o perečem hrvaškem vprašanju, ki je izmed vseh sodobnih vprašanj, važnih in nevažnih postalo jako važno in za našo politično konstelacijo velepomembno. Zakoniti zastopnik bratskega nam hrvaškega naroda — hrvatski blok se je odločil h koraku (katerega bi notabene že dolge moral storiti !) da namreč pojde v Beograd, kjer hoče sodelovati pri odločevanju o dobri in slabi usodi naše lepe domovine — Jugoslavije. Hrvatje, ki so dosedaj se vzdrževali vsake aktivne politike, so sklenili, aktivno sodelovati. Je to korak naprej. Brezdvomno. Ob tem ve-levažnem trenutku se nam vsiljuje nehoté misel, kaj je vzrok, da med nami Slovenci in Hrvati odnosno Srbi ni prišlo do onega političnega razmerja, ki bi bilo potrebno, da se ustvari resnično jedinstvena država Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer bodo složno vsi imeli jednake pravice in tudi jednake dolžnosti. To vprašanje ni brez jedra. Bilo bi zelo po-grešeno, ako bi to prezrli. Brez predsodkov ostanimo pri suhih dejstvih!
Mi vemo, da so bratje Hrvati takrat, ko so šli, da se pogajajo s Srbi — pozabili (hoté ali nehoté,/o tem naj sodi pozneje politični zgodovinar) na nas Slovence. To je eden poglavitnih grehov naših bratov Hrvatov, Oni bi se morali sporazumeti z nami in iz medsebojnega sporazuma bi gotovo se našel nekak način, ki bi omogočil pravilno in dobro rešitev tega velevažnega vprašanja. Tega pa niso storili, vsled česar je naravno prišlo do velikanskih nesoglasij in vse sedaj obstoječe stranke, vladne kakor opozicijo-nalne si niso na jasnem, kaj hočemo Slovenci, kaj Hrvati, ali oboje eno, ali vsak ža sebe posebno porcijo svobode, pravic, dolžnosti, koncesij — ali davkov.
Že takrat, ko je divjala svetovna vojna, najpozneje pa L 1917 bi se morala dati inicijativa za ta sporazum ; do tedaj še med nami ni bilo radi stanja razmer nobenih političnih stikov. Temu je kriva tedanja pasivna politika S. Pribiče-viča in tovarišev od nekdanje hrvatsko-srbske koalicije, ki je slepo in udano čakala na razvoj dogodkov, mesto da^ bi po vzgledu Slovencev in Cehov odločno in možato nastopila za pravice svojega plemena. Zgodovina avstrijskega parlamenta iž onih dni — je za to žalostno dejstvo dovolj močen dokaz.
Med vojno je veljala Srbija za jugoslovanski Piemont. Slovenci smo to predobro vedeli in ker smo bili poučeni, da ima Srbija odločilno besedo pri antanti, smo začeli škiliti na Beograd preko Zagreba. In to je bila naša usodna napaka.
Dogodki so se potem bliskovito razvijali in so nas z neverjetno naglico prehiteli. Kaj sedaj? Ni bilo več časa, da bi popravili to, kar smo zamudili. Nastala so znan'* „Narodna Veča“ (Narodne vlade, sv - 'u ho nas je poklical Beograd pred skupsuno, prišli smo tje brez enotnega
programa, vsak s svojim programom v žepu. Vsak program ima svojo taktiko in po tej taktiki je šlo vse dalje do ustavotvorne skupščine.
Povsem naravna posledica tako nastalih razmer pa je bila ta, da sta mvat-ska in slovenska parlamentarna poimka — akoravno sta imeli obe skupne interesne točke, šle vsaka svojo pot in še več: Tu-patam se je celo dogodilo, da so > irvati in obratno tudi Slovenci si v skupnih interesnih točkah naravnost nasprotovali. Vsi smo takrat mislili, <Ja je najvišje razsodišče in edinomerodajno mesto za razsodbo vseh važnih spor.* odn. za sprejetje važnih odredb in zakonov — ustavotvorna skupščina, preko katere ni nobena stranka (ne Hrvati, ne Srbi in ne Slovenci) priznala nobene oblasti. Takrat bi se morali mi vsi trije končnoveljavno in soglasno pogoditi. Pa se nismo. Slovenska politika iz tistih dni, potem Rapallo, koroški plebiscit, razmejitvene krivice in vse to se da povedati v enem stavku : Mi sami nismo vedeli pravzaprav kaj in kako bi ...
(Konec prihodnjič.)
Evald Vračko:
Nekaj misli obmejnega Slovenca o Jugoslaviji in njenih razmerah.
Toliko se še menda ni jmed nami kritiko-valo o razmerah, v katerih živimo in o državi in vladi, h kateri pripadamo, kakor ravno sedaj. Povsod samo nerganje, drugega ne slišiš. Pa meni se zdi, da gremo malo le predaleč. Sicer pa je to žaba* janje mednarodno. Povsod je slišiš, tudi v TU v. riki, v Franciji, tudi v državah, ki so zmagale v svetovni vojni. Pri nas je vsega kriva Jugoslavija ali vsaj vlada. Pa je še drugod hujše. Pojdimo le v Nemško Avstrijo. Človeku se kar smilijo ti ljudje, če prebiva dalj časa med njimi.
Resnični miljonarji so postali čez noč berači. Ljudje naravnost gladujejo. Izgledajo čisto izstradani. Hitro poznaš Avstrijca po njegovem bledem in izstradanem licu. Po gozdovih pobirajo v celih trumah jagode in gobe. To je specifična prikazen v Avstriji. In vendar nekako molče in udani v svojo usodo prenašajo te hude čase. — Mi pa ne najdemo na Jugoslaviji in njenih razmerah nič dobrega.
Nekaj reči hočem povdarjati, na katere malo mislimo. Koliko smo mi trpeli pred vojno posebno tu na-meji — v narodnem oziru! Ali niso ti boji zdaj nehali?! Kako so delali proti nam Nemci na gospodarskem in političnem, kulturnem in verskem polju! Strah in groza nas obide, če mislimo^ na to. To delovanje nima para v zgodovini. Če bi .b lo šlo tako naprej, bi bili izginili tekom par let. Most do Adrije bi jbil kmalu dograjen. Mislimo le na mariborsko okolico! Miijone so naši sovražniki žrtvovali za nakup porestev, delali z mrzlično silo, z zvijačami, goljufijami, aemo-mrootjo i. t. d. Ka< ' \se declina šolskem polju ! Naše slovenske scie so ponemčevali, učitelje demoralizirali, v vsakem kotu postavili nemško mučilnico, iz tujih krajev si naročevali deco, materijal za nemške šole, metali tisočake za njih vzdrževanje i. t. d. Kdor je : to gledal, kdor je stal v boju proti takemu režimu — (malo je takih bojevnikov že nazadnje bi'o; tega mora zdaj nad vse veseliti, Ja je Konec tega neznosnega stanja. Vrste naših so se dan za dnevom redčile; kdor je še količkaj simpatizi ral z našim delovanjem, je postal povsod — nemogoč. Zaveden Slovenec ni nič veljal v javnosti, šikanirali so ga pri uradih, nikj n s . mogel povzpeti do kake višje stopinje lic. gospodarskem stališču. Zdaj smo pa le v na
rodnem oziru vendar svobodni. To je veliko vredno. Obmejni Slovenci bi bili izginili iz zemeljskega površja, če jih ne bi rešila Jugoslavija. Kako žalostno se slišijo v tem oziru besede: Prišli smo izpod dežja pod kap. Če nas tudi bodo sedaj magari posrbili, kar pa je izključeno, še bi bilo to vedno manjše zlo, kakor če bi nas bili popolnoma raznarodili in bi mi postali nič drugega kakor gnoj — Velenem-čije. Bila je tudi večja nevarnost, da bi nas bili ponemčili, kakor pa je sedaj, da bi nas posrbili. Pritisk velike svetovne Nemčije bi bil drugačen, kakor je zdaj mogoč od strani Srbije. V mnogih krajih se sploh ne bi mogli dolgo več držati v narodnem oziru. Zato je bila, četudi se malo čudno sliši, vojna rešitev obmejnih Slovencev. Preobrat po vojski nas je rešil. To se mora enkrat povedati, četudi se morda mnogim moje besede čudne zdijo. Pa mogoče leTstim, ki imajo pač le malo narodnega duha in jim nič, kar je slovenskega, ne gre prav v glavo. Le recimo odkritosrčno : Mi vsi smo bili v nemško-avstrijskem duhu vzgojeni in živimo še vedno v tej mentaliteti. Seveda, če kdo poreče : Rajši sem hlapec Nemcev, rajši sem brutalen Vsenemec, kot barbarski Srb, potem je drugače. Pa ne vem, če je v njem kaj slovanskega duha. Nemci so nas v protislovanskem duhu dobro vzgojili. (In vzgojili mnogo janičarjev, katerim so samo imena — v kolikor jih niso že sami spremenili — slovenska, a duh in srce. sta vzgojena k strastnemu sovraštvu do rodne krvi do narečja jezika očetov. Op. uredn.)
V gospodarskem oziru je pač slabo v Jugoslaviji, mi kdo poreče. Na to pa odgovarjam : V drugih državah je še slabše. Verižništvo, ko-ritarstvo, parazitizem in druge take reči še cvetijo v drugih državah bolj kot pri nas. Ne zagovarjam jih. Mi še na misel ne pride. Mi se moramo boriti proti tem izrodkom z vsemi mogočimi sredstvi. Meni se ubogo ljudstvo smili. jP a tega ni Jugoslavija kriva! To so posledice vojne. Res je v vodilnih krogih Jugoslavije malo socijalnega čuta. Vladni krogi niso vzgojeni v modernem duhu socijalizma. Za socijalne in magari pravične socialistične probleme niso naši višji. Veliko Je gnilega v deželi Danski. Pa ravno ta vprašanja razdvajajo po vojni posamezne stranke. Našim vodilnim krogom manjka zadostne politične izobrazbe, predvidenosti in — spretnosti. Pa radi-tega nam ni treba obupati. Kje pa to stoji, da bi morala vedno v Jugoslaviji vladati napr. belgrajska porodica?
Vedno se povdarja, kako slaba je naša valuta. Pribijmo : Za Češko se v nasledstvenih državah še najbolje pri nas drži valuta. Ne sme me kdo krivo razumeti. Za svojo osebo sem nasprotnik današnjega režima. Pa dajmo pripoznati, če sedaj nekateri mogočneži zlorabljajo svoje stališče, Jugoslavija pa ima vendar najboljše pogoje, postati ena prvih držav v Evropi. Samo parazite je treba nagnati. V vseh državah morajo delati na to, kajti v vseh državah jih imajo.
Pa hude verske boje imamo. Tako ne bi bilo, če bi biii mi ostali pod staro Avstrijo, si marsikateri naivnež misli. Saj so imeli in še imajo hud kulturni boj v Nemški Avstriji. Kako preganjajo na Dunaju katoliško misleče učitelje in Marijine družbe! Kakšne načrte imajo verski nasprotniki tam v kulturnem oziru ! Še radikalnejše, kot jih ima Pribičevič! — Duh časa je povsod isti. Nikar ne mislimo, če bi ne bilo Jugoslavije, bi bilo v tem oziru drugače. Taki boji, taki viharji so še vedno ojačili katoliško gibanje, ojačili katoliške vrste. Nič se jih ne bojimo! Za nekatere kraje in kroge je dobro, da pridejo in da so že prišli. Le bodimo pripravljeni in stojmo trdno močna pri nas. Tako stališče bomo imeli v naši Jugoslaviji, kakoršno si bomo sami priborili! Nemških katoličanov v rajhu tiidi niso mogli poluteraniti,| akoravno so v veliki manjšini. Če bomo na svojem mestu, se nam ni treba bati pravoslavja. Mogoče pa bodo še merodajni pravoslavni krogi po našem delovanju sprevideli, da si nismo tako daleč narazen in si bomo pričeli počasi približevati drug drugemu ter bomo ravno mi pre-
vzeli važno nalogo v tem oziru gladiti pot do zedinjenja.
Pa seveda proč z nesrečnim centralizmom ! Nesrečo tega sistema občutimo najbolj na meji. Saj je centralizem sam na sebi mogoče lep ideal. Pa v sedanjih razmerah je absolutno nemogoč. Preveč heterogeni elementi smo prišli skupaj. V raznolikih socijalnih, narodnih,gin neo-mahljivo pri svoji zastavi. Drevesa ne bodo zrastla do nebes. Tista letargija in zaspanost v verskem oziru bo vsaj enkrat nehala. Če mi svoje storimo, nam ne morejo nič. Mogoče par vej posekajo, pa s koreninami vred nas ne Jjjodo izruli. Katoliška misel je prekulturnih in gospodarskih odnošajih smo živeli. To se ne da kar z silo čez noč spojiti. Tu ni mogoče vsega obdelati po enem kopitu. Mogoče po desetletjih in še dalje, da bi se začelo v centralističnem duhu po modrem stopnjevanju delovati. Pa to bi morali, posebno pametni vladajoči krogi. Ni se treba bati, da bi Slovenci ali Hrvatje postali nezvesti domovini ! Za sveto božjo voljo, kam pa hočemo iti!? Jaz mislim: Tisto „veliko“ ljubezen do domovine narekuje našim centralistom ne domovinski čut, ne skrb za domovino, ampak bolj osebni egoizem, hrepenenje po koritarstvu. — (Taki „streberji“ se nahajajo v vseh političnih taborih. Idealistov pa manjka! Op. uredil.)
Česar pa nam še najbolj manjka? Človek kar strmi, če na to misli. — Koliko smo pred vojno govorili in pisali ter brali o slovanski zavednosti! Koliko so nas strašili s panslavizmom ! Zdaj pa ni prve, ni drugega. Slovani smo se navduševali za slovansko bratstvo, zdaj pa smo si medsebojno bolj nasprotni kakor proti drugim, nam popolnoma tujim narodom. Nič nimamo slovanskega mišljenja, nič jugoslovanstva. Plemenski boji so prekipeli do vrhunca. Duh jugoslovanstva bi morali pridno gojiti, plemenske razlike pa kolikor mogoče poskušati ublažiti. Na to delo moramo iti in počasi bo srečna vsa Jugoslavija. Treba pač na obeh straneh nekaj popustiti pa bo šlo.
Ljubezen do naše domovine Jugoslavije pa mi je te vrste narekovala. Mogoče se eno ali drugo kakemu bralcu ne dopade. Jaz imam in sem imel najboljše namene.
Tedenske novice
Naš nasvet glede pobijanja draginje. Kakor je našim čitateljem dovolj znano, že dolgo časa prinaša naš list notice o- neznosnih razmerah pri določevanju cen raznim življenjskim potrebščinam. Ravno v času, ko cene splošno padajo (brez ozira na to, da državna uprava iste navija cfr. vžigalice, tobak, cig. papir itd.) smo zopet posegli v boj in venomer pozivamo oblast, naj stori svojo dolžnost.
Kakor je razvideti iz poročil, katera dobivamo, se je začela izvršilna oblast nekoliko brigati za izvrševanje onega, kar je že davno zakon. In tako pride več takih „človekoljubov“ pred sodišče. Isto bo storilo svoje in upamo v interesu trpeče javnosti. S tem si bo sodnijska oblast stekla ne-le nevenljivih zaslug za blaginjo prebivalstva ampak bo zadobila na onem ugledu, kateri tej važni oblasti — pristoja. — Na mnoga vprašanja, kako si mi mislimo, da bi se draginja mogla zmanjšati in razni verižniki dobro priškrniti, odgovarjamo sledeče: Vsak pošten delavec imej svoj pošteni zaslužek. Zakon dovoljuje celo 25% procentni dobiček; bodimo širokoprsni, pa dodajmo še 15% za nabavne stroške in kakih 8—.10% za davke, trošarino in razno. Kdor prekorači to skrajno in dosti kavalirsko mejo, naj se kaznuje z občutno denarno globo, ki ne sme biti pod din 1000 (najmanjša!), v ponovnem slučaju naj se mu odvzame koncesija. Polegtega bi bilo nasvetovati, da se taki ljudje naj razglasijo od strani oblasti same bodisi potom velikih plakatov in uradnih naznanil pri cerkvi in na občinskih deskah. Plakati z velikimi črkami bi res nekaj stali, vendar bi bili izvrstno reklamno sredstvo. Jaz za svojo osebo bi predlagal velik plakat, na katerega naj se vsak tak obsojenec napiše z rdečimi črkami v svarilo javnosti! Brez dvoma bi to pomagalo. Samo to je križ, ko še to ni zakon in da verižništvo, tihotapstvo in druge take nečednosti cvetijo v krogih, kjer bi si tega človek ne bi mogel niti v sanjah misliti.
Razbojništvo v Prekmurju. Že večkrat smo poročali o čestih slučajih raz-bojništva v Prekmurju in ne mine teden brez takih poročil. Brezdvomno mora tam biti večja, dobro organizirana lopovska družba. — Na Hodošu so kmetu Kovaču Štefanu neznani tatovi pokrali v noči od 18. nov. mnogo perila, blazin in zimsko suknjo. Med begom je tat izgubil en prt, ki se je našel na dvorišču. — Isto noč so odnesli neznani zlikovci kmetoma Kühar Aleksandru in Jožefu iz Pucincev kar 9 kokoši. Lisica to ni bila. — V Martjancih se je izvršil vlom v trgovino Mezei Julije. Škode je nad 100.000 kron. — Istotam so se v noči 22. nov. pojavili kurji tatovi, ker pa so prišli prezgodaj, se jim posel ni posrečil. — Zelo umestno bi bilo,
ako bi orožništvo napravilo kako racijo, ker tu gre brezdvomno za madžarske lopove.
151etne vdove in vdovci. Zakoni s 15 leti v Ameriki niso več posebnosti in se zadnje čase silno množe. Tako je bilo leta 1910. 531 takih poročenih mož, leta 1920 1000. Med 15 letnimi moškimi zakonci jih je bilo leta 1910. že 60 vdovcev ali ločenih. 1920. celo 80. Veliko večje je seveda število ženskih oseb, ki se poroče v teh letih. Leta 1910. 45.120, že 53.800. Od teh je bilo 499 vdov, oziroma ločenih.
Komunisti na Poljskem. Čer nekaj dni se prično na Poljskem volitve. Tudi komnnisti so postavili svojo volilno listo. Toda agitacija je zanje težavna, ker se vsi kandidati nahajajo po zaporih, ali pa so pobegnili ali se kje skrivajo. V Levovu se je neki človek ojunačil in postavil za nosilca kandidatne liste „proletarijata mest in dežele“, kakor so jo imenovali komunisti, da bi prikrili svojo pravo kožo. Toda prijela ga je sodnija in obsodila v ječo. Mož se je pa potom svojega zagovornika prizval na najvišje sodišče v Varšavi, ki je razsodilo, da se možu poveča kazen na pét let težke ječe. Obenem je njegova lista neveljavna, ker ne more zločinec, ki je obsojen na težko ječo, biti kandidat. Predsednik poljske republike je socijalist Pilsudski, socijalisti in svobodomiselni kmetje imajo sedaj na Poljskem glavno besèdo. Toda v tem so vse poljske stranke edine, da odobravajo tako postopanje ^ komunisti. In vendar ne more nikdo reči, da vladajo na Poljskem reakcijonarji. Poljaki so se pač iz zgodovine naučili, kako je treba ceniti in čuvati domovino.
Jugoslovanska svatba. Neki bogati vojvodinski kmet je potrošil za svatbo svojega sina nad en miljon kron, svatovali so celih sedem dni. V vasi Temerinu so spili na svatbi nekega vaškega bogataša nad en tisoč litrov vina in pojedli 20 prešičev.
Bernhard Kellermann, Tunel. Roman, poslovenil Narte Velikonja, Ljubljana 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. 28 Din, vez. 38 Din. — Ko je pred leti izšel Keliermannov „Tunel“, je vzdignil povsod veliko prahu. Ljudje so ga brali vse vprek in občudovali pisateljevo fantazijo. In prav je, da nam je Narte Velikonja preskrbel prav lep prevpd. „Tunel“ je v obliki povesti spisana tehnična knjiga o gradnji podmorskega tunela. Vse kar je pridejanega romanu, stopa v ozadje nhpram tej vodilni misli. Človeška roka in stroj, to je, kar da bodočnosti svoje obiležje. Napredek tehnike, ki ne pozna nikakih težkoč več, je tako velikansk, da ga mora občudovati delavec, ki mu služi s svojimi žulji, in kapital, ki mu daje materieine hrane.
Naročnikom knjig Goriške Matice sporočamo na mnogotera vprašanja, da še knjige niso dospele. Kakor hitro dospejo, jih dobijo.
Arbogast Reiterer. O. T—r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Tudi Olhaver poroča več zanimivih slučajev odnašanja in utelešenja ter jih zapriseže s svojimi 100.000 markami, ker jih je sam doživel v izvrstnem spiritističnem krožku na Wilhelms-burgu. Kot popoln brezverni materialist je prišel tja, da razkrinka sleparijo, in kot apostol se je vrnil in dela sedaj z ognjevito gorečnostjo za stvar, kakor da bi šele tam odkrili prečudno deželo „nesmrtnosti“, kakor se pač godi vsem, ki se s svojimi nevernimi nazori naenkrat znajdejo pred nadnaravnimi dejstvi — kakor vol pred novimi vrati.
Zöllner je nekoč zahteval tak pojav, da bi izključeval vsak dvom in suni goljufije. Kupil je dve škriljnati tablici, jih od znotraj prelepil s papirjem, ga prevlekel s sajami in zvezal tablici z mesingovimi zaponkami. Ko je omenil Sladetu, da morajo pač z lahkoto po njegovi teoriji v štiridimenzionalnih*) bitjih ta bitja odtise nog in rok, ki so jih napravila doslej le na odprte table, izvršiti tudi v notranjosti zaprtih, pravi Slade smehljaje, da je to absolutno nemogoče. Duhovi so na vprašanje odgovorili pismeno zelo previdno: „We will try it“ — „Hočemo poskusiti“. Zöllner položi tabli na svoje krilo, da bi ji mogel opazovati. Čez kakih pet minut je čutil
*) Dimenzije imenujemo razteznost predmetov v dolžino, širino in višino. Nekateri trdijo, da so bitja, ki imajo tudi še neko četrto dimenzijo.
na nji dvakrat močen pritisk. Trikratno trkanje na mizo je opozorilo, da je stvar dovršena. „ ... In ko sem tabli odprl, se je nahajal znotraj na eni strani odtis desne in na drugi odtis leve noge, in sicer istih nog, kakor že prejšnje večere. “
Zöllner in raziskovalci, ki so skupno ž njim delali poskuse, so bili večkrat tudi priča utelešenj („materializacij“), t. j. prikazni vidnih človeških udov. Nekoč se je pokazala majhna rdečerjava roka tik pred. W. Webrom na robu mize, da so jo vsi videli, ter je nekaj sekund živahno premikala. Drugikrat je mogel Zöllner gledati veliko roko, katere prsti so se živo gibali, celi dve minuti. Naenkrat se je bliskovito dvignila više in krepko pograbila Zollnerjevo levo roko, jo držala čez eno minuto, potem pa izginila.
Enake pojave je opazoval kemik William Crookes. „Lična ročica se je dvignila ... ter mi prožila cvetlico ... Ob neki drugi priložnosti se je zdelo, kakor bi se majhna roka, podobna otročji, igrala okoli dame, ki je sedela meni najbližje. Prišla je potem k meni, potipala mojo roko ter potegnila večkrat za mojo suknjo . . . Včasi bi sodil po zunanjosti, da so (udi) le v obliko roke zgoščena megla... Če se roke dotaknemo, se zdi ledenomrzla in mrtva ... Pridržal sem eno teh rok v svoji in se trdno odločil, da je ne izpustim. Ni se prav nič borila ali mučila, da se reši, ampak raztopila se je takorekoč v meglo in izginila na ta način iz moje pesti.
Nadalje opisuje Crookes tudi popolna utelešenja v sejah z medijom Homeonf. Zbranim se je prikazala cela človeška postava. „Postava je prišla iz enega kota sobe, vzela v roke akor-
gij*) in se šetala potem po sobi ter igrala na dodalo. Vsi prisotni so jo videli nekaj minut, med tem pa razločno tudi Mr. Homeja (medij). Ko je prišla (postava) neki dami preblizu, je ta zakričala — in postava je izginila“, kakor bi strah uničil njeno moč.
Sloviti komik Crookes je vzel nekoč radi preiskovanja za dalje časa znameniti medij Mis Florenco Čook v svoje stanovanje ter z njo temeljito proučeval. Duh, ki se je tega medija posluževal, se je imenovala Kathi King. Razodela je, da je bila hči nekega anglikanskega župnika z imenom Annie Morgan; 21 let stara da se je ločila od svojega telesa že pred več ko 200 leti in je podala podatke iz časov Crom-wella.**) Ta duh je tri leta vznemirjal londonsko družbo, tudi slovite zastopnike raznih znanosti. Da niso ravnali neprevidno, je samo ob sebi umevno. „Florenco 'Cook so zvezali s trakom, konce pa sešili in s pečatnim voskom zapečatili . . . Trak so potegnili skozi spono na tleh in ga zopet zavozljali. In potem so napeljali trak v sobo k našim nogam, kjer je ostal do konca, ne da bi se zganil“. Drugikrat je Crookes spojil medij z električnim zvončkom, tako da bi vsak najmanjši gib dal znamenje od sebe. „Kathin duh se pojavi v sobi. Opazim (Mr. Čoleman), da je zavita v lahno belo obleko, da nosi dolge rokave in na glavi tesno pečo ... Vsakega posebej pozdravi... Mr. Luxmore sedi tik ob prostoru med obema sobama v območju svetilke, ki jo po navodilih duha privija in odvija ..
(Dalje prihodnjič.)
*) Harmonika. **) Angleški državnik in
vladar (f 1658).
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čes 25 let priljubljen ! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steklenic 208 dinarjev s 5% doplatka razpošilje: lekarna Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elzatrg Št. 326, Hrvatsko.
Dopisi*
Gornja Radgona. Dramatično društvo v Gornji Radgoni vprizori v soboto 2. dec. ob pol 8 uri zvečer in v nedeljo ob 3. uri popoldne v gostilni pri Karbašu Meško-tovo dramo „Mati“. Po igri svira društveni salonski orkester. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi. Predprodaja vstopnic v trgovini „Panonija“. — Odbor.
Gornja Radgona. Slovo. Poštni kontrolor tukajšnjega poštnega urada g. Jernej Vengust je premeščen k poštnemu uradu Celje. Z njim izgubi naš vsestransko se razvijajoči obmejni trg agilnega, vnetega, dasi tihega narodnega delavca. Ne rečemo preveč, da ga bomo zelo pogrešali. V aranžiranju prireditev, vzlasti dobrodelnih je bil g. Vengust brez sovrstnika. To je bil njegov element. Vzvišen nad predsodki in frazerstvom naše .sodobne politike je stal na čelu najvažnejših dobrodelnih organizacij: Poveljeval je Požarni brambi, bil odbornik Jugoslovanske Matice in blagajnik Društva za zaščito dece. Kjerkoli se je pojavil, je zapustil vidne sledove svojega dela in smelo trdimo, da bi Gornja Radgona, (kakor tudi okolica) nikdar ne imela tako dobro razvite in vzorno urejene Požarne brambe, ako ne bi požrtvovalni in za blagor bližnjega vneti g. Jernej Vengust aktivno sodeloval. On je eden tistih redkih inteli-gentov na severni državni meji, ki so dali svoje znanje in zmožnosti nesebično za delo na polju dobrodelnosti in človekoljubja. Kot tak nam je trenutno nenadomestljiv. Po njegovi zaslugi imamo tudi v .Gornji Radgoni godbo, sestavljeno iz članov Požarne brambe. — Odhajajočemu na novo službeno mesto mu kličemo prisrčni: zbogom, želeč mu obilo pozitivnega uspeha in blagoslova, kjerkoli se bo udejstvoval in zasledoval cilje, kakor pri nas na severni drž. meji, katero zapušča!
Gornja Radgona. Kdorkoli je izdal naredbo ali vsaj dal inicijativo za to, da se posekajo veje kostanjem našega bornega parka absolutno nima prav nobenega smisla za lepoto. Veje se odsekavajo v taki meri, da bo celi drevored prava skaza za naß trg in to ne samo za prihodnjo pomlad, ampak za dolga leta. Mesto bujnorastočih dreves bo sama goličava in nekako mrtvaškočudno drevje. Ako je to novotarijo, ki ni prav nič na mestu povzročilo naše olepševalno društvo, potem bo javnost vsaj vedela, kako olep-šuje to društvo naš obmejni trg.
Ljutomer. (Še nekaj o draginji v lj utom. okraju.) Z hvalevredno vnemo je začela oblast za pobijanje draginje gledati gostilničarjem, mesarjem in jiekom v Ljutomeru na prste. Potiplje pa naj žilo tudi našim velekapitalistom, mlinarjem. Ali so sploh že znižali cene svojim pridelkom? Ali so cene raznih mlinskih pridelkov primerne sedanjim cenam zrnja? — Kako [e s procenti, ki jih jemljejo pri mletju? Se pred preobratom se je določilo, koliko sme mlinar vzeti, ali zdaj se tega nihče več ne drži. — Pa upamo, da bodo oblasti tudi tukaj napravile red. Naš „vsakdanji kruh“ nam naj ne bo predrag.
Ljutomer. „Murska Straža“ se je pri nas tako priljubila, da zasluži da se v
našem trgu in okraju kar najbolj razširi. Ona mora postati naše edino obmejno glasilo, okoli katerega se bomo odslej še bolj vstrajno zbirali. Do novega leta obveljaj naše geslo : Vsak dosedanji naročnik naj pridobi vsaj še enega! — (NB. Le krepko naprej ! Pridnim agitatorjem za naše obmejno glasilo bomo poslali primerno nagrado! Op. uredn.)
Petanjci. (Če kdo prosi za odpust kazni ali pomilostitev). Mladi psiček posestnika J. Činč ni imel pasje znamke, vsledčesar je padel pri skozinskoz natančni in dosledni oblasti oz. pri pasjem referentu okraja v nemilost ter bil obsojen za to „skrajno netaktnost“ na 10 din globe. (Če pes ali njegov gospodar, tega dopisnik ne pove. Op. uredn.y Ker pa je lastnik psa reven mož, je prosil, naj mu kazen znižajo, kar se je seveda zgodilo: znižali so mu kazen celo za 50% torej zelo velikodušno na samo din 5*—, obenem pa mu sporočili, da ima plačati za ulogo na I. instanco 5.— din in din. 10.— za kolek in rešitev II. instance. Tako je siromak — „pomilovan“, psiček — „kaznovan“ — šimel pa — zadovoljen.
Murska Sobota. (Miklavžev večer.) Podružnica Jugoslovenske Matice v M. Soboti priredi v torek dne 5. decembra t. 1. v prostorih gostilne Dobray svoj I. Miklavžev večer. Popoldne ob 6. uri bo Miklavž obdaril otroke, zvečer ob 8. uri pa obišče Miklavž s svojim spremstvom tudi odrastle, kjer so otroci izključeni. Prireditev za otroke je brez vstopnine, a k večerni prireditvi znaša vstopnina 3.— dinarje za osebo. Darila za otroke, kakor tudi za odrastle bo sprejemal istega dne od 3. ure popoldne dalje g. nadofi-cijal Novak v gostilni Dobray. Sodelovala bo ciganska godba Čičerin Baranja. Po vsporedu prosta zabava, petje, itd. itd. Vabi se k obilni udeležbi! Odbor.
Ljutomer. Gospod Rafael Marš urar se je v Ljutomeru Stari trg štev. 58 naselil, ter ga cenj. občinstvu toplo priporočamo.
Križevci pri Ljutomeru. V petek po noči vod 24. na 25. t. m. je bila g. Alojziju Štiblar posestniku v Križevcih, ukradena ena lepa krava. O tatih ni sledu. Najbrže je bila ukradena krava odgnana čez mejo v Nemško Avstrijo.
Popravek. V neki notici naše zadnje številke glede nekega darovalca za Sokolski dom v Gornji Radgoni je pomotoma izostala beseda : odbor (koncem notice) tako da izgleda cela stvar tako, da se uredništvo zahvaljuje darovalcu za dar, za kar pa isto seveda nima povoda. Toliko v pomirjenje onemu delu javnosti, ki sluti v človeški napaki urednikovi njegove gotove postranske namene, katerih absolutno nima.
noie Èraa-pmae odredbe i finančnem zakona za leto 19ZZIZ3.
(Objava trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.)
Finančni zakon za 1. 1922|1923 vsebuje poleg proračunskih določb v glavnem določila začasnih zakonov o proračunskih dvanajstinah za 1. 1921 in 1922, uvaja pa poleg tega tudi nove davčnopravne odredbe, ki se tičejo sledečih davkov:
I. Zemljarina.
Enotni državni pribitek, določen v začasnem zakonu z dne 27. junija 1921 na 120%, je zvišan na 150% (čl. 152 štev. 1.)
II. Hišna najmarina.
1. 5% hišna najmarina, ki se je pobirala od poslopij, obdačenih po zakonu z dne 28. decembre 1911, drž. zak. št. 242, je ukinjena (člen 164). 2. Globa zapretena posestnikom, ki na uradni poziv ne vlože nadovedi o hišni najemnini, se zvišuje od 20 K na izmero do 100 din. (člen 152 zadnji odstavek).
III.	Dohodnina.
1. Davčni minimum, to je znesek, s katerim se prične dolžnost plačevati dohodnino, je tudi za 1. 1922 izjemoma določen na 10.000 K. Ta minimum pa ne velja za službene prejemke zasebnih nameščencev, ki se obdačijo po določilih člena 139. Citacija člena 115 pri členu 155 št. 3, ki obravnava obdačenje službenih prejemkov zasebnih nameščencev je očividno le tiskovna pomota, ker se more določilo tega Člena uporabljati edino le v zvezi s členom 139 fi-načnega zakona. Po členu 139 so oproščene davka tndi draginjske doklade zasebnih nameščencev, kolikor ne presegajo pri enakih družinskih razmerah draginjskih doklad državnih nameščencev. Splošnega merila se za obdačenje službenih prejemkov zasebnih nameščencev ne more postaviti, ker se ravna odmerna postava po številu družinskih članov in draginjskem razredu, po katerem dobivajo, oziroma bi dobivali državni nameščenci v dotičnem kraju draginjske doklade. Zaradi točne informacije je dobro obrniti še na pristojno davčno okrajno oblastvo. (Glavarstva, davčna administracija v Ljubljani.) Pomen te ugodnosti je velik.
IV.	P1 a č a r i n a.
Plačarina se po členu 155 št. 3 fin. zakona za leto 1922/23 ukinja.
V. Davščina na tantijeme.
Osebe, nameščene s službeno pogodbo proti stalni plači kot vodilni direktorji delniških družb in komanditnih delniških družb, so bili do konca 1. 1921 glede prejemkov, ki so jih dobivali od družbe kot upravni svetniki itd., zavezani plačarini. Vsled odprave plačarine določa člen 154 odst. 3 fin. zakona, da so ti prejemki zavezani brez ozira na službeno razmerje prejemnikov davščini tantijeme. (Konec prih.)
rZBKil]?
Zato ker je velikansko a množino sukna, platna, ■ parhenta in hlačevine I g	~ prejela iz inozemskih *
g tovaren, ter prodaja po čudovitih nizkih cenah q ffi	veletrgovina
g 61. ITERMECKi - CELIŠ štev. 303 J Cenik z tisoč slikami zastonj.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabljal Elza-Fluid!
Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčujočo mazilo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali želiš najboljše za njegovanje zob, kože, glave?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Air si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
Uporabljaj Elza-Fluid I
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi tirečeš:
TO JE NAJBOLJŠE
KAR SEN KEDAJ OKUŠAL!
Išči Elzafluid v vseh dotičnih ! poslovnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. I Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din 12 dvojnatih	„	4	špecijalne steklenice	84	„
24	„	„	8	Specijalnih steklenic	146	„
38	„	„	12	„	„	208	„
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na:
Engen V. Feller, lekarnar, Staklu Sonja
Elzatrg št. 326, Hrvatsko.
Mlin na prodai
v Spodnjem Porčiču pošta Sv. Lenart, na reki Velki. Je tri pare kamnov in eden valjak. Proda se tudi živina in vse orodje, ki spada k mlinu. Več pove lastnik mlina Janez Kaučič, Spodnji Porčič pošta Sv. Lenart.
Pristopajte k
aoslovanski Matici
Hranilnica in Posolilnica v Radjncih
deiuie z uspehom ob men!
r. zadr. z neom. z.
Bornjeradgonslia «nsha opeharnišlta podjetja
Ä v ČREŠNJEVCIH in BOREČIH (prej last mesta Radgone) ®
URA
naznanjajo, da imajo pri svojem opekarskem podjetju v Borečih, postaja Križevci pri Ljutomeru na prodaj še večjo zalogo r lo dobro in trpežno izdelanih in ožganih raznih opekarskih izdelkov, kakor:
Zarezno strešno opeko (Stpangfalz) ; bobrasto gladko strešno *opeko; vse vrste žlebnjakov;
izborno žgano ročno in strojno zidno opeko; luknjasto (zelo lahho) zidno opeko, pripravljeno za med- in nadzidje;
opek za tlakovanje go-ve hlevov (lasten p£ .dirani izum);
dren?;"ne cevi v vseh potre ih dimenzijah, kako» tudi razne strešne nastavke in okraske
vse po zmernih dnevnih cenah.
v našem opekarniškem podjetju v Borečih, katero je eno izmed najmodernejših in najpopolnejših podjetij te vrste sploh v Jugoslaviji, se izdeluje opeka tudi
skozi celo zimsko sezono.
Pojasnila daje in sprejema vsa naročila jedino le
Centralo občinskih opekarniških podjetij
v GORNJI RADGONI.
«is*
je stvar zanesljivosti, ker pri kupovanju nigdar ne morete vedeti za koliko se bode zvišala cena od skoraj potrebnih popravil.
Od ponovnih izdatkov se pazite samo, ako imate garancijo za popolno dobro vrsto strojev. — Tvrtka Suttner kot I jugoslovensko .skladišče lastne švicarske I tvornice ur nudi Vam vedno vedno veliko zbirko samo prvovrstnih ur v vseh cenah! — Pred vsem marka „IKO“! Švicarska tvornica jamči vam za dobroto stroja! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katerem najdete ure za gospode in gospe, iz zlata in srebra, nikla itd. v vsaki ceni, ravno tako zapestne ure, budilke, dalje verižice, obeske in različni nakit. Pošljite za ta cenik samo 2 dinarja: Odpošiljalni tvrdki ur
H. Suttner, Ljubljena št. 95Z, Slovenija.
Cpriden, pošten in močen, 16 let star, V”9ni se želi učiti mesarske obrti.
Ponudbe naj se pošiljajo na Upravo tega lista.
e
••%
Telefon int. štev. 17
Brzojavi: MARTINUŠIĆ
( Martimišić in drug |
I tovarna usnja v Ljutomeru 5
I I I
I I
I________________________
Podružnica ¥ Cankovi
prevzema vse naročila
I
Kdor
Prevzema v delo vse vrste surovih kož po najnižjih cenah na: Zgornje usnje črno in rumeno, podplate, blank in kromovo usnje kakor box, ševro in gonilno jermenje
še se ni prepričal, da prodaja tvrdka
J. Lovrenčič m drug
V Križevcih pri Ljutomeru
vso manufakturno blago radi ugodnega nakupa po izdatno znižanih cenah, naj se takoj prepriča, da ne zamudi te ugodne prilike. Kupujemo lepe bele suhe gobe, fižol in orehe po najboljših dnevnih ceneh j
ter se priporočava
J. Lovrenčič in drug.
Doge za oHe sode
kupuje po dobri dnevni ceni in
prodajo sode od 60 lit. do 7QD lit.
Josef Gumzej - Maribor
sodarski mojster, Vojaška ulica št. 17.
Poštni voz
v zelo dobrem stanju z oljnatimi osi (Öhlax)
se proda
Vprašati pri Aleksander Vrečič, kovač v Apačah.
Proda se takoj :
Eden koncertni glasovir
cena 45.000 K
Eden harmonijem 7 registrov
cena 20.000 K
nri kavarni Kermeny, Murska Sobota.
Eden mali avto m 3 osebe
moderni nove tipe 8 HP
pri Sgambarli, mehanihar v nemški Radgoni
poleg trgovine Obal.
Eden motocikl z 2 cilindra
7 HP z bencinpogonom, „Torpedo“-tipe
pri Strašek-u, klepar v nemški Radgoni
Kdo?
ima kaj za prodati ali hoče kaj kupiti, naj inserirà v „Murski Straži“, najbolj razširjen list v Prekmurju, Murskem polju in Slov. goricah.
OBRTNA BANKA, podružnica v LJUTOMERU
izvršuje vse bančne transakcije najkulantnejše
Juter, telefon št. 2
Račun ček. urada št. 12.726