'Ameriška Domovina E W IG/1' i-HO 11/1E SLOVCNIAN MORNING MWSPAMft CLEVELAND 8, 0.. MONDAY MORNING, APRIL 5, 1948 LETO L. - VOL. L ¥ E 5 1 ri N ■ ** s§g§ h. ■ ‘NEBEŠKO K R A LJESTVO Kredo na nekake komunistične SILNO TRPI," uče kristjani. — Ta beseda pove, da je treba za dobro krščanstvo truda, napora in samopremagovanja. Ko beremo, kako se komunisti trudijo za svojo “vero” in njen napredek, se zdi, kakor da so se naučili gornjo besedo od kristjanov in jo po svoje porabljajo. Njih propaganda je res neutrudljiva. Od svojih pristašev zahtevajo, da morajo vedno agitirati, da morajo za svojo stvar delati in žrtvovati. Seveda so poleg tega v svoji propagandi, vsiljivi, laž' orožje vaje, da se utrdijo v komunistični veri. Glavni namen vseh teh mladinskih del je namreč komunistična propaganda. To v Jugoslaviji vsak ve, samo nihče tam tega ne more zapisati. VOJNI ZLOČINEC BARAGA. — Tudi komunistično sovraštvo je temeljito. Ce začno gonjo proti komu, tedaj sovražijo in preganjajo do konca. Kmalu bo tri leta, ko ves komunistični aparat divja proti tistim, ki so bili med okupacijo proti partizanom, pa še vedno iščejo, kje njivi in nasilni. Na razpolago bi koga našli. Samo za zgled, imajo sredstva, ki jih kristjani nimajo. Za svoje namene zlorabljajo državno oblast in, kdor jih ne uboga, ga kmalu Ozna povoha. Na to nasilnost komunistične agitacije in njih Oblasti nas zlasti spominja agitacija za zadružne domove. Odredili so celo poseben program za tekmovanje med raznimi kraji, kje bo zadružni dom prej sezidan. Izvršilni odbor Osvobodilne fronte je izdelal podrobno, kako mora kraj tekmovati z drugim. Včasih ne bi nič škodilo, ako bi se kristjani učili od komunistov spretnosti, kako širiti svoj nauk. Seveda krivic in nasilja ne more nihče posnemati. TEKMA UfiENCEV.- — (Dalje na X atrasl) VZELI SO MU DENAR KO GA JE NESEL IZ BANKE V petek zvečer je pričel v North American banko na 62. cesti Robert Levine, star 27 let, ki vodi gostilno na 4069 Payne Ave. INa banki je dobil $1700, da bo imel za menjavo čekov. Ko je stopil iz banke, držeč pod pazduho denar v majhnem kovčegu, je stopil v avto, ki ga je imel parkiranega na 62. cesti. Komaj je stopil v svoj avto, je stopil za njim nek tujec, mu nastavil samokres v Kongres je sprejet predlog za znižanje dohodninskih davkov Preglasoval je veto predsednika Trumana in napravil postavo GUV. HERBERT ijE OBISKOVALCU 'POKAZAL VRATA j Colujnbus, 0. — Guverener |Tom Herbert je z elegantno kretnjo ipokazal vrata trem obiskovalcem iz Clevelanda, ki so prišli protestirat, kar se meščani razbili hišo komunistu Hashmallu. Senat bo naglo delal, da spre|me predlog za vojaiko službo Rekrutirani bodo fantje med 19 in 25 let stati, kakor se sliši Washington. — Senatni odsek VLAK JE UBIL ROJAKA NA 260 CESTI Na križišču 260. ceste v Eucli-du je vlak Nickel Plate železnice zadel v avto nekega Louis Vidmarja, ki je bil na licu mesta Ženske so vabljene— ženski demokratski klub okra-ubit. Vlak je raznesel dele avta ja Cuyahoga priredi v sredo 7. Washington. — Kongres je - ... petek preglasoval predsed- Vprašal jih je, če so komu- za armadno službo je obljubil nikov veto ter tako napravil iz »isti. Dva sta mu odgovorila'naglo akcjo, da se sprejme pre-predloga' postavo da se zniža da nista. Tretji je pa rekel, dlog vlade, ki govori za rekru-dohodninske davke za $4,800,-1 naj mu guverner oprosti, ker 000,000. Znižanje stopi v velja- ne bo odgovoril na to vpraša-vo s 1. januarjem letošnjega le- nje. Nato mu je Mr Herbert ta, torej za vse letošnje leto. rekel, da ga oprosti narav-V senatu je izpadlo glaso-'nost skozi vrata. Odšel je it»'ravno tako na predlogu za vanje 77 proti 10, v poslanski jostala dva na^'° M niira- |splošno vojaško treninge mla-gla- tiranje moških med 19 in 25. letom starosti. Odsek je obljubil, da bo začel delati na predlogu že jutri, zbornici pa 311 proti 88 sovom. Torej v obeh zbornicah I dosti več kot dvetretj inska ver čina, ki je potrebna, ako predsednik noče podpisati kakega predloga. Republikanci so stavili predlog za znižanje davkov že lan-so leto dvakrat, toda predsednik ga je obakrat vetiral in kongres ni mogel dobiti dvetret-j inske večine, da bi preglasoval predsednika. Zdaj je pa Milo pa dovolj glasov za to,, ker je vsak poslanec in senator vedel, da želijo ljudje znižanje davkov. ♦ Predsednik Truman je pekel, da ne more podpisati predloga, ker ob tem času ni priporočljivo izničevati davkov ko ves svet zavisi od finančne moči Zed. držav. Toda l^ongres je dine. Najkrasneje v dveh tednih bo predlog pripravljen aa zbornico, da o njem debatira in 'glasuje. Predlog bo najbrže zahteval registracijo vseh od 18. do 44. leta starosti, toda samo v starosti med 19 in 26 leti bodo klicani v armado za dve leti. Veterani, ki so služili v bojni sili med 16. sept 1940 in med časom, ko bo ta predlog postal Washington. — Predsednik postava, ne bodo klicani v ar-Truman je ukazal zveznemu ge- mad0i ako s0 služili vej kot 18 Sodnija je ukazala, da gredo premogarji na zaj na delo lato) — .*'4K Predsednik Truman je zahtevali sodno prepoved proti stavki premogarjev vse naokrog. Vidmarjevo truplo so našli 226 čevljev daleč od križišča. Vidmar je bil star 56 let in je stanoval na 928 E. 220, St. v Euclidu. Bil je zaposlen pri Hydraulic Equipment Co. na 222. cesti. Sodijo, da je Vidmar vozil severno po 260. cesti in da se mu je avto ustavil na progi. Strojevodja je mogel ustaviti vlak šele pri Babbitt Rd. 1 blok od kraja nezgode. neralnemu pravdniku Clarku, naj takoj dobi sodno prepoved proti premogarski uniji in ji učence hočejo vpreči, da bi tekmovali in tako zboljšali svoje uspehe v šoli. To bi bilo samo dobro, žalibog je zraven tudi misel, kako zboljšati s takim tekmovanjem uspehe komunistične vzgoje med mladino. Ta namen jasno vidimo iz poročila o mladinski konfereci v Ljubljani, kjer se je mnogo več govorilo političnem delu mladine kot pa o njenem učenju. “ZA GRŠKE RODOLJUBE.” — Tako imenujejo sedaj v Jugoslaviji grške komuniste, ki se bore proti grški vladi. Poročal sem že, kako so začeli za te upornike zbirati po vsej Jugoslaviji. Zlasti Slovenijo bodo obrali, kot so jo, ko je morala slovenska revščina na pomoč albanskim komunistom. Divjo, da nasilno gonjo so vprizorili v listih za te grške upornike. Vsaka organizacija in vsak kraj mora prispevati. Listi objavljajo, kaj je dala kaka organizacija in potem pazijo, da katera ne bi dala manj. Že prve dni te kampanje so nabrali v Ljubljani 169,000 dinarjev. Delavstvo posameznih tovarn je moralo nabrati velike svote. Tako so dali delavci tovarne “Tis-, kanina” v kranju 120,000 -din. To bomo lažje razumeli, če dodamo, da so iz te tovarne obsodili celo vnsto delavcev kot "špekulante.” Drugi so sedaj ustrahovani in narede vse, kar se jim ukaže. Tako je taka zbirka za Grke dejansko silno^ izmozgava-nje Solvencev in drugih narodnosti v Titovini. Vse za komunizem ! mnenje. S tem znižanim dohodirin- i rebra in mu vzel kovčeg z de-Garfharjem.'Tedaj stopi v avto še ttuR O feni očividno-drug tujec, ki se je vsedel na zadnji sedež, nastavi! samokres Levinu v hrbet, naka’’ je prvi ropar odpeljal avto. Vozil je proti jezeru po Grdina Drive in do 70 ceste, kjer sta ga roparja vrgla iz avta na Machinery Ave. Oropani je šel nazaj na banko in poklical policijo 25 minut zatem. Avto so pozneje našli na 88. cesti in EasterbrookAve. Policija išče roparje. ROVI GROBOVI Joseph Mrgole V soboto' zvečer je nagloma umrl Joseph Mrgole, stanujoč na 15630 Holmes Ave. Bil je star 54 let in v Ameriko je prišel pred 37 leti. Doma je bil iz vasi Gmajna, fara Raka. Zadnjih S3 let je delal kot strojnik pri NYC železnici v Collinwoodu. žena Josephine mu je umrla leta 1930. V San Diego, Kaliforniji zapušča hčeri Albino Kastelic in Grace Zupan ter sina Josipa, tukaj pa hčer Velmo Starman in sina Walterja, dalje sestre Rosie Klemenčič, Mary Zupančič in Ano Stark, v stari domovini pa enega brata in dve sestri. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ ter WOW 281. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz 15301 St. Clair Ave. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ih na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. na to delo. Tako puste šolo in zraven). mu bi bilo ceneje New York. — Na 19. aprila mesecev. Po 2 letih službe bi bili premeščeni v rezervo, kjer bi ostali do svojega 35. leta. da dovršijo šolo, ali do 20. leta starosti. Kar se tiče splošne vojaške treninge bo najbrže sprejet “NOVA GORICA.” — Mnogo pisarijo listi, o “Novi Gorici,” i V naiem narodnem hra-to je o delih za novo upravno središče, ki naj bi na Goriškem nadomestilo izgubljeno Gorico. Gre za enkrat za razna dela na cestah, mislijo pa kasneje graditi tudi nekaj poslopij in tovarn. Na to delo sedaj spet z vsem nasiljem, ki ga znajo komunisti, gonijo mladino. Sestavljajo posebne mladinske brigade, ki gredo za nekaj tednov ali mesecev skim davkom bo zdaj do 7;40O(-000 oseb oproščenih vsakega dohodninskega davka, dočim bo drugim znižan za 12.6% za take, ki plačujejo najmanj in 5% za take, ki plačujejo največ. Zgled, za koliko bo nova postava znižala dohodninski davek: Ako samska oseba zasluži $2,500 na leto, bo plačala $315.40 davka; iprej ga je pa plačala $380. Zakonski par, ki zasluži $2,500 (in nima otrok), bo plačal $215.80 davka; prej ga je plačal .$285. Zakonski par, ki ima 2 otroka pod 18 leti, če zasluži $2,500, bo plačal 16.60 davka, prej ga je plačal $95. Po novi postavi ne bo plačala davka samska oseba, ki zasluži $600 ali manj na leto; zakonski par brez otrok, če zasluži $1,200 ali manj; zakonski par 2 otrokoma, če zasluži manj kot $2,500. Vsaka oseba bo lahko odštela 10% od zaslužka in od ostale vsote plačala davek Ti od Šteti odstotki se štejejo da je oseba toliko dala za razne dobrodelne namene. Ako na primer oseba zasluži $5,000, odšteje 109! kar znese $500, in plača davek od $4,500. PO 1. MAJUBODO NEHALI JEMATI DENAR ZA DAVKE Vladni davčni urad pripravlja pisma, ki jih bo poslal 3,000,000 delodajalcem, naj po 1. maju jemljejo od delavcev bo imela Wallaceva partija ban- denar za davke po lestvici, kot ukaže, da pošlje premogarje, višješolci bi dobili dovoljenje, ki so na stavki, da se takoj vrnejo na delo. Clark se je obrnil na federalnega -sodnika McGuire, naj iz- _ _ da to prepoved, kar ;e ta tudi pre(ji(^ da se ss,issar-“- •'...................... premogareke unije, naj takoj konča stavko. » Predsednik Truman je stopil v akcijo,'ko mu je preiskovalni odbor poročal, da je radi pre-mpgarske stavke okrnjen obrat jeklaren in železniška postrežba. Ta sodnijska prepoved velja do 13. aprila. Na' 12. aprila bo pa sodnik odločil, če naj sodno prepoved podaljša. 'Sodnijska prepoved ukazuje, naj se premogarji takoj vrnejo: nazaj na delo, a unija ter pre-mogsrske družbe naj začno ta-; koj z dogovori, da pridejo do' sporazuma v sporu radi pokoj-’ nine. Nihče ne ve, če bodo premogarji ubogali sodno prepoved ali ne. Ako nočejo delati, jih Rum drobn* pofjjci b Cleveland« b) bi pkoHes jr aprila čajanko in modno predstavo v hotelu Hollenden in sicer v plesni dvorani, čas je od 3 do 5 popoldne. Prireditev je v počast Ray T. .Millerju, demokratskemu kandidatu za ohij-skega guvernerja. Vse ženske so prijazno vabljene. Načelnica kluba je Anne M. Donnelly. Novi Kanadci— V Toronto, Ontario, Kanada, je zopet dospelo večje število Slovencev in sicer iz Spittala na Koroškem. Tako nam sporoča eden izmed njih, Franc Žumer. Prvo, kar so napravili ob svojem prihodu je bilo, da so si naročili priljubljeni list Ameriško Domovino, ki so ga prej dobivali v begunsko taborišče. Novim naseljencem kličemo: Pozdravljeni na svobodnih kanadskih tleh in vso srečo 1 Važna seja— Podružnica 14 SžZ bo imela jutri večer ob 8 sejo v SDD na Recher Ave. Vse članice naj se po možnosti udeleže seje in ob tej priliki poravnajo asesment. Za registracijo— Kdor misli, da ni registriran Amerikand so udarili nazaj In prepovedali vstop v kolodvor To je radi tega, ker so Rusi ustavili dohod potniških vlakov v Berlin Berlin. — Več kot 50 ameriških vojakov, oboroženi s strojnicami, je bilo postavljenih ipred ruski kontrolni center Berlinu, ki so zabranili vsakemu Rusu vstop v poslopje. j*: sa sanai !-*"■«^ - • ■ Licami in sej*18trira ae Qa . P*.1 , m , Lw„n,vrih,H»ll tlrsrthood. can pred 18. letom.. Z 17 lei pa se lahko vpišejo z dovoljenjem dtaršev. VSšješolcem bi se dovolilo, da končajo šolo. Ta mladina bi se trenirala 6 mesecev, nadaljnih 6 mesecev bi bila v armadi, ali narodni gardi, ali v kakšni šoli, kakor bi sami hoteli. Teda vse to je šele v mislih kongresa, ki bo vse dobro pre- mlel, predno predlog. bo sprejel kak Vsa Amerika gleda na državo Wisconsin, katere delegate bodo izbrali Milwaukee, Wis. Jutri se vrše v državi Wisconsin primarne volitve. Trije kandidatje za ne more nihče prisiliti k temu, predsedniško nominacijo se poganjajo za delegate in vsak delegat bo imel popolqo listo svo-. ih pristašev pred volivci. Ti kandidatje so: NewyorSki guverner Dewey, general MacAr-thur in Harold Stassen. Država Wisconsin pošlje 27 delegatov na narodno konvencijo, in pri zadnjih dveh konvencijah je imel Dewey vse delegate na svoji strani. Politikarji trdijo, da bo na konvencijo republikanske stranke dosti vplivalo to, kdo bo dobil večino delegatov. Dočim sta se Dewey in Stassen osebno udeležila kampanje v državi, so dokler niso mobilizirani. KDOR BI RAD PLIN ZA GRETJE, NAJ VLOŽI PROŠNJO East Ohio Gas Co. naznanja, da sprejema od danes naprej prošnje za napeljavo plinske kurjave v nove hiše. Od petka 9. aprila naprej pa sprejema prošnjo onih, ki bi radi spremenili furnez od sedanjega sistema na iplinsko gretje. Na 3. strani današnjega lista je oglas plinske družbe. Spodaj je vzorec za prošnjo, katero izrežite, izpolnite in odpoš-ljite na East Ohio Gas Co, Družba sicer ne garantira, kdaj bo dala plinsko gretje, toda na- ket v hotelu Commodore. Glavni govornik bo mesija Henry Wallace. Vstopnina za osebo bo k banketu $100. (Zakaj ne pridejo v naš narodni hram, kjer bi lahko opravili za $1.25 na osebo, tovarišev bi ne bilo pa nič manj jo dovoljuje nova postava za manjše davke. Postava za manjše davke velja za nazaj od 1. januarjj. Kdor bo plačal od tedaj do 1. maja preveč davkov, bo dobil denar povernjen od vlade začetkom prihodnjega leta. kakor bodo prošnje prihajale. Prej ko bo kdo odposlal prošnjo, prej bo dobil plin v fur-nez. Časopisi in unija bodo zopet govorili Chicago. — Zveza izdajateljev časopisov v Chicagu in unija tiskarjev št. 16 bodo zopet odprli pogajanja za poravnavo stavke. Stavka traja že od 24. novem-bra. 't' V sov, lahko odidejo, kadar hočejo ven, toda notri ne puste Ameri-kanci nikogar. Rusom nosijo nemški uslužbenci pijačo, hrano in cigarete. Iz tega poslopja, ki stoji v ameriški okupacijski coni, so Rusi vodili ves železniški sistem po svojih conah izven Berlina. V tem poslopju je tudi glavni stan ruske železniške policije. Amerikanci so že od začetka, ko so prišli v Berlin, dovolili Rusom, da rabijo to poslopje za svojo železniško direkcijo. Zdaj pa, ko so, Rusi ustavili ameriške osebne vlake v Berlin in iz Berlina, so Amerikanci Rusom zagodli gornjo neprijetnost. Tovorni vlaki z živežem zdaj zopet vozijo v Berlin nemoteno, to so Rusi dovolili, ves potniški promet se pa vrši za Amerikan-ce po zraku. Ko so Rusi videli, da ne bodo ustrahovali'Amerikancev in da ti takoj parirajo'vsako rusko potezo, so obvestili Amerikan-ce, naj bi prišli skupaj ž njimi, da se o vsej stvari pogovore. --------------o—■— Med državama Ohio in Vermont ne bo vojne Chardon, 0. — V petek, soboto in nedeljo se je vršil v Chardon, Ohio, festival, kakor 'vod!IT‘propajma'cto m'mmaV-'«^ 19 let ob tem thurja njegovi prijatelji, dočim je MacArthur v Tokio. Politikarji prerokujejo, da bo dobil ročila bo izvrševala po vrsti, MacArthur večino delegatov v primarnih volitvah. v Wiscon-sinu. ------o------- Mr«. Roosevelt je goat angleškega kralja London. — Mrs. Eleanor Roosevelt je bila v sobotb na večerji na angleškem kraljevem dvoru, v palači Windsor. Mrs. Roosevelt bo prisostvovala 12. aprila odkritju spomenika pokojnega predsednika Roosevelta v Londonu. letina javorovega (maple) sirupa in dajejo nagrade najboljšim pridelkom. V soboto je bila tekma med državama Ohio in Vermont, katera producira boljši sirup. Guvernerja obeh držav sta bila sodnika. Zavezali so jima oči in jima dali poskusit sirup. Pa je tako naneslo “slučajno", da je prošlega tedna. Seja in zabava— Nocoj ob 8 bo sejs dr. sv. Ma-rije Magd. št. 162 KSKJ v šoli sv. Vida. Po seji bo prigrizek in medsebojna zabava. Tajnica bo pobirala asesment od 6 zvečer naprej. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Albert Maver iz 43, ceste se je oglasila tetka štorklja in jim pustila za spomin krepkega sinčka prvoro-jenčka. Mati in dete se pray dobro počutila v bolnišnici sv. Ane, Čestitke! Maia za 30-dnevnico— Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Lach ob priliki 30-dnevnice njene smrti. --------o----- Državni oddelek noče dati kongresniku potnega tista v Evropo Washington. — Državni oddelek je odrekel kongresniku Leonu Isacsonu potni list za Evropo. Kongresnik se je hotel udeležiti v Parizu konference, ki bo obravnala pomoč grškim gerilcem ali komunistom. Isac-son je bil nedavno izvoljen s podporo Wallacejevih pristašev. Ameriški državni oddelek zavzema stališče, da grški geril-ci nasprotujejo vladi na Grškem, ki jo priznajo Zed. države, zato ne bo dovolil nikomer, da bi šel na konferenco proti taki vladi. prvo nagrado ohijskem-u, ohij-ski guverner pa vermontskemu v soboto ertnskalo festival nad 60,000 oseb, v nedeljo pa celo nad 80,000. Vodja komunistov se je preselil drugam Columbus, O— Frank Hash-mall, ki je sam priznal, da je vo-guverner iz Vermonta prisodil dia komunistov v tem okraju, se je s svojo ženo izselil iz hiše, katero so ljudje v dveh večerih sirupu. Torej oba sta najbolj- poškodovali in napravili samo ša. Ker je bilo lepo vreme, je na pohištvu škode za $2,000. Kar je bilo še dobrega pohištva so spravili v skladišče, sami so pa odšli neznano kam. e| Ameriška Domovina (JAMES DEBEVEC, Editor) .. 111? SL Clair Are. HEnderaon 0628 Cleveland 8, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays___ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za j)ol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. 1948 APRIL 4 5 6 7 *9 H 12 15 14 15 16 18 19 20 21 22 25 25 26 27 28 29 30 SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. desetkrat v “naprednih” listih. In še danes najdete tepce, ki tako neumnost verjamejo, ker je bila zapisana v “naprednem” listu. Pa se taka brihtna glava niti ne vpraša, kateri kaplan bi naj to bil in kje je kak dokaz, da se je kaj takega res zgodilo. Laž in sleparstvo komunistične propagande sta zapeljala premnoge ameriške Slovence, da so naenkrat mislili, da res spadajo k narodu zločincev in izdajalcev. Danes mnogi od teh spregledujejo. Žejo mnogi! Pa si nekateri komaj upajo povedati, da so sedaj drugega mnenja. Imate pa še četico zagrizenih tepčkov, ki verjamejo, da se velikan in heroj in napol bog Tito s teižavo bori proti množicam zločincev, ki ga obdajajo in h katerim pripadajo mnogokrat tudi bratje in sestre, da, tudi očetje in matere teh komunističnih ameriških hlapčičev. Svojo pamet in svojo čast so Titovi oboževalci prodali mednarodnim boljševikom. , Naj še dodamo, kolko krivice in hudobije je bilo in. je še v teh zmerjanjih z “zločinci.” Nikogar ni, ki ga n| bi bolelo, če mu kdo po krivici očita zločinska dejanja, ki jih nikoli ni zagrešil. Brez obrambe so bili poklani tisoči slovenskih fantov, brez obrambe drugi tisoči obsojeni pri sodiščih, kjer jim ni bilo dovoljeno podati protidokazov. In če je kdo cerkve. Le pridite enkrat k nam v vas saj je dosti prostora. Dajte svoji duši potreben "'treat” in pomolite z nami k enemu in istemu Bogu. Tudi tisti, ki "pešajo” so dobrodošli. Faran sv. Trojice v Milwaukee. Schmidt Brewing Co. je dobila fino moč George Schmidt, predsednik The Schmidt Brewing Co., naznanja, da je bil imenovan za generalnega poslovodjo in pivovarja Entered as second-class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Oh.o, under the Act of March 3rd,1879, ---------- “Ipri sodišču branil svoje dobro ime, ga ni bilo časopisa, ki bi Mon', Aprl ’ 8 smel javnosti tak zagovor priobčiti. Tisoči beguncev izpod No, 67 Šramek in Hala Pred tednom smo brali, kako so novi komunistični gospodarji Češke aretirali dva češka duhovnika, Jana Šrameka in njegovega tovariša Františka Hala. Oba sta po komunisti-, čnih poročilih poskušala pobegniti iz novega komunističnega raja in, da je zločin še večji, celo z aeroplanom. Obdolžena sta in zprta, češ da sta bila v zve;zi s komunistični vladi sovražnim inozemstvom. No, če sta hotela bežati v inozemstvo, sta morala priti tako ali tako v stik z inozemstvom. In to je res komunizmu sovražno. Po komunstičnih pojmih sta postala zločinca in izdajalca svojega češkega naroda. Kdo sta ta dva Čeha? Dr. Jan Šramek je bil po poklicu profesor bogoslovja v Brnu. Že pred prvo svetovno vojno so ga češki katoličani pošali kot enega svojih poslancev v dunajski državni zbor. Postal je kmalu voditelj češke ljudske stranke in obdržal to mesto do komunističnega udara letošnje leto. Njegov mlajši tovariš Hala je delal v dobi med obema svetovnima vojnama dalj časa v češkem zadružništvu, kasneje pa postal tajnik Šramekove stranke. Oba imenovana sta bežala leta 1939, ko je Češka postala nemški protektorat pred Hitlerjem po skrivnih potih iz dežele na za-pad, kjer sta z drugimi Čehi delala na obnovitvi češke države. Leta 1945 sta se vrnila z Beneševo vlado domov. Oba sta bila potem ministra češke vade, dokler ni Gottwald izvedel pred mesecem dni znanega udara in spremenil Češko v: sovjetsko drajno. Do konca sta vzdržala v vladi v težkih razmerah za katoličane v vednem upanju, da moreta kaj storiti za svoj narod tudi v skupni vladi s komunisti. Poprej sta bežala pred nacističnim diktatorjem, sedaj pred komunističnim. Enkrat radi 'nemške nasilnosti, drugič radi sovjetske. Oba seda; v ječi molče trobentata, da porabimo Prešernov izraz, da se s komunisti ne da delati kot s poštenimi ljudmi in ne na demokratski podlagi. Oba sta nov dokaz vsemu svetu, da se ne da delati z ljudmi, ki so brez vsake morale, ki nimajo smisla za enakopravnost v demokraciji (čeprav o demokraciji neprestano kriče) in ki imajo vedno in povsod samo en cilj, kako privesti komunizem do zmage za vsako ceno in z-vsakim sredstvom. Mnogo so se Čehi zanašali na' Ruse kot na svoje slovanske brate. Mislili so, da bodo z njimi ruski sovjeti postopali kot z brati. Šramek in Hala sta ponoven dokaz, da je komunistu vse samo čisti komunizem in da jih kaka slovanska čustva prav nič ne ovirajo pometati njih ideji sovražne “slovanske brate” pod eno ali drugo pretvezo v ječe. Ta dva češka duhovnika sta prvovrsten primer, kako nastajajo zločinci in izdajalci v deželah, ki jih je komunistično valovje zagrnilo. Če ne daš vladajočemu komunistu v vsem prav, če ne delaš zanj in za njegov komunizem ali če celo bežiš pred njegovim bičem — si izdajalec, zločinec. Kdo se ne spomni posebno.sedaj okrog Velike noči na tisto judovsko besedo tam pred Pilatom?: “Ko bi. tale ne bi! zločinec, ti ga ne bi izročili.” Kristus ni bil z vladajočimi Judi, zato so ga tožili Pilatu kot — zločinca. Tako sta tudi Šra-mek in Hala postala v očeh čeških komunistov in v očeh vseh komunističnih sopotnikov — tudi v Ameriki-izdajalca, zločinca. Kdo ve, kakšno kazen jima bodo določili boljševi-ški sodniki? Toda dejstvo je, da sta zaprta kot — zločinca proti državi zi^tm ker sta proti komunizmu. Kdo bi si pri tem ne priklical v spomin tisočev slovenskih “zločincev” te vrste. Kolikokrat je bila ta beseda zapisana o katoliških in drugih Slovencih, ki niso mogli trobiti v Stalinov ali Titov rog. Tisoče in tisoče so titovci pobili kot take zločince, tisoči delajo kot vprežna živina na prisilnem delu,, tisoči polnijo ječe v deželi “nove svobodnf.” Kaj so si vse, izmišljali o duhovnikih, o škofu in stotjnah drugih ljudi, ki so stali pred njihovimi sodniki ali bili od njih v.odsotnosti obsojeni! Kolikokrat so prepisovali iz komunističnih listov razni dopisniki vse mogoče gorostasnosti. Da, brali smo bedaste laži, kako da^so kaplani pobijali ljudi, klali otroke in kako so parali nosečim ženam trebuhe. Če bi kdo sodil slovenski narod po tem, kar se je pisalo o onih, ki so se uprli komunizmu, bi si moral ustvariti sodbo, da smo Slovenci najbolj pokvarjen rod na svetu. Pokvarjeni kmečki fantje in možje, ki jih je Tito dal vsaj 11,000 poklati, pokvarjeni duhovniki, ki so bežali ali pa je bil vsak drugi od ostalih, od “pravičnih” komunistvo obsojen, pokvarjeno izobražen-5tvQ, ki so ga “dobri” komunisti tako iztrebili, da morajo sedaj uvažati v deželo nemške strokovnjake. Slovenski narod, iz katerega izvirajo tudi ameriški naprednjaki, je narod propalic, ki ga bo Tito le s težavo malo izčistil. Tako sodbo si bi ustvaril, kdor bi bral samo komunistične liste. Tako pišejo, tako govore, tako obsojajo v stari domovini ljudje, ki jih komunistični propagatorji izrecno uče, daje za komunizem treba lagati, krasti, ubijati. Zato pa bo zgodovina enkrat drugače govorila. Za komunističnimi listi v stari domovini so ponavljali te laži o slovenskem narodu podporni udje komunistične bratovščine med ameriškimi Slovenci. Zgodbo o kaplanu, ki je nosečim ženskam paral trebuhe ste mogli-brati vsaj komunističnega terorja so morali in še morajo poslušati staro pesem o izdajalstvu, ne da bi se kdaj kdo teh kričačev potrudil dokazati kako izdajstvo slovenstva. Rekli smo, da Šramekova in Halova “zločinska” zgodba dokazuje, da se ne da delati s komunisti, ker ti ne poznajo nobene poštenosti. Zgodba slovenskih “zločincev" nam pove, da SiO oni že davnaj vedeli, kar sta morala češka duhovnika šele po dolgih preizlAišnjah tako do dna spoznati. Slovenci so se upirali komunizmu in se mu upirajo, ker vedo, da je vedno nesreča za narod, če ga vladajo ljudje, ki jim je laž in umor sredstvo za dosego cijlev. Šramek in Hala in stotine novih čeških beguncev in v ječe pometanih znova dokazujejo,, kako prav so imeli od vsega početka protikomunistični Slovenci. Kristusa je Pilat obsodil proti svojemu prepričanju; ko so ga Judje tožili zločinstva. Danes vse zaničuje takega sodnika in take tožitelje. Tudi o “zločincih” in “izdajalcih” med slovenskim narodom bo enkrat zgodovina govorila vse drugače, kot današnja komunistična propaganda. Enkrat se bodo Slovenci smejali tistim, ki so po Ameriki tako slepo nasedali zgodbam o “zločincih” in o čednosti polnem Titu. BESEDA IZ NARODA Pomladanski koncert Glasbene matice (Cleveland, O. — Po dolgem zimskem ia*W je končno prišla pomlad, vsak se jo veseli, naj- sibo to star ali mlad. Z radovednostjo vsak dan pogledujem na sosedov vrt, katere rože so že prišle iz zemlje. Pomlad je res lepa in žili se mi, kot da je en sam velik praznik. Ravno tako se veselijo člani ^Glasbene Matice” svojega praznika, kateri bo dne 11. apnla 1948, ob četrti uri popoldne. Torej, kdor hoče par ur duševnega užitka, naj se gotovo udeleži tega koncerta, ne bo mu žal; saj vstopnina je malenkostna. Ako. ‘kreš v kino, te ravno tliko stane in .največkrat si po vrhu še razočaran nad filmom, da ti je žal za vstopnino, katero si plačal. Program je različen, slišali boste solo speve, duete in zbo-rovo petje..- Naši stalni posek-niki vedno uživajo, kadar nastopijo John Nosan, Caroline Budan in Franck Bradač, to so vsi mladi člani, ki v resnici nekaj pokažejo in z ljubeznijo v srcu zapojejo. Kdo se ne Spominja lepega zbora venčka iz opere “Gorenjskega Slavčka”, ki je pristno 'slovensko delo. Popolnoma nekaj novega sc bo pelo na deskah SND in to je zbor iz opere “Norme”, katero je prestavil naš pevovodja Ivan Zorman. Nešteto del nam je on že prestavil in aranžiral, naj si bo za sole, duete alrzbor. Za nameček bo na programu tudi “Rigoleto” kvartet, kateri je zdaj predelan za zboi;. Že same te tri točke so vredne vstopnine, da ne bo brez duševnega užitka, o tem ni dvoma. Člani "Glasbene Matice’’ so vedno imeli prvovrtsen program, tega ne more nihče zanikati. Tudi neštetokrat so že “Matičarji” sodelovali za različne programe in namene, in pripomogli, do boljšega finančnega uspeha, pa naj kdo reče da ni res. No, da ne bo ti dopis predolg, naj končam. Člani "Glasbene Matice” vabijo vse, od blizu in daleč na svoj koncert, dne 11. aprila, ob štirih popoldne v Slovenskem Narodnem Domu. Napolnimo dvorano do zadnje- ga kotička, saj to je edino priznanje pevcem, ki se trudijo tedne in tedne, da se koncert poda kolikor mogoče popolno. Annie Belle. Misijon v cerkvi sv. Trojice Milwaukeb, Wis. — Naznanjeno nam je bilo, da bo obdr-žaval tridnevnico v slovenskem jeziku Rev. Mirko Godina v dnevih od 8. do 11. aprila. Za nas, ki smo člani te cerkve, je to prijetna novica, ker bomo imeli po dolgem času zopet enkrat priliko slišati božjo, misijonsko besedo, v slovenskem našem materinem jeziku. Cerkev sv. Trojice, So. 4th in W. Bruce St. 1 veliko šolo poleg, je mešana fara -in se vrše vsa opravila v angleškem jeziku. Zato smo bili seveda prijetno iznenadeni, ko nam je bila naznanjena ta novica. Daši “tolčemo” in “slišimo” že vsi precej dobro angleško,/ vendar je za nas “satrino”, ki smo prijadrali čez lužo, slovenska govorica še. zmiraj nekakšen ocvirek in mislimo, da jo bolje razumemo in je bolj učinkovita. Zato smo dolžni hvalo našemu župniku Rev.' Herman Block-u in njegovemu pomočniku Rev. Gilbert Hert-vcik-u, ki sta nam daia to priliko. Gospoda, ki pride, nič ne poznamo. Slišali pa. smo, da je izkušen duhovnik, ki je tudi šel skozi grozote zadnje vojne v starem kraju. Bo torej dobro za naše razdrapane duše, da ga vidimo, slišimo in se duhovno poživimo tiste tri dni. "‘To bo tudi zadnja prilika za tiste, ki še niso opravili velikonočne-dolžnosti. -Svet je zdaj tako grozno bolan, obeta se zopet krvavi ples, ki bo nas Jugoslovane gotovo bolj izajel kot kdaj prej. Zato le pojdimo bolj pogosto v cerkev, ker koncem konca bomo in bodo morali vsi priznati, da le tam, kjer je Bog, cerkev, izpolnjevanje preizkušenih zapovedi, Gustav R. Weymar Weymar je graduiral iz svetovno znane pivovarske akademije Weihenstephan v Ba-variji in izhaja iz družine, ki se je pečala s to obrtjo že od leta 1811. Kot mlad mož je delal v famozni pivovarni Dortmunder-Hansa. Nekaj časa je bil za glavnega pivovarja pri LaTropical pivovarni v Havani, Kuba, katere pivo je svetovno znano Po odpravi prohibicije je bil Weymar pivovarniški mojster, tehnični direktor in poslovodja produkcije pri pivovarni Piel v New Yorku. Potem je bil kot podpredsednik in načelnik produkcije pri Brewing Corporation lof Američh, ki izdeluje Carlingovo Black Label pivo in Carlingov Red Cap Ale. The Schmidt- Brewing- Co. v Detroitu je vesela, da je dobila tak-o moč v svoje podjetje, ki ima talent in izkušnje v NASA MICKA IMA TUD BESEDO Dekliči, to vam rečem, da je treba dandanes paziti na vsako besedo, predno jo človek izblek-ne. Saj me ženske vemo, kaj je prav in kaj ni, kdaj je treba besedo posttaviti tako in kdaj drugače, samo moške bi bilo treba poučiti, ki tako radi zinejo in katero pošljejo med svet, potem jih pa beseda za jezik lovi, ko je že prepozno. Me ženske bi morale imeti diplomacijo v rokah, pa ne bi bila taka kolobocija po, svetu, kot je. Moški? Hm. . . Skoro bi bila pozabila poveda. ti, kako sem se režala na veliko soboto. Pa ne -radi tega, da bi se mi kaj v peči zongavilo. Se mi ni, ker naše potice so spekli Zalarjevi na Waterloo Rd. Joj, pa kakšne! Saj me je bilo kar nekoliko sram, ko so prišli nedeljo naši otroci v vas, pa so hvalili potico na vso moč. Vsak me je vprašal: “Micka, ali si j o ti spekla, ki je tako nazarensko dobra?” Kar spot me je bilo,- ko sem morala priznalti, da je nisem. Ne tisto, da bi je ne znala. O, Marička, pa še kakšno spravim skupaj, kadar se podstopim! Pa m: je on u-kazai: “Nič ne boš packala za' praznike, ti rečem. Je drugega dela zadosti. K Zalarjevim bova stopila in potice naročila, ki jih znajo take speči, da kar v ustih topijo.” Kaj mu naj radi tega oči izkopljem, vas vprašam. Malo sem se držala, izdelovanju piva. Razpečevalec Schmidt piva v Clevelandu je poznani Paul Watral, zastopnik za Fines Bteverage Distributors..' Njega lahko vsak čas pokličete n-a ENdicott 2003 in postregel vam bo s tem finim pivom. 1 ' ■ v ESI n n Sit (Nadaljevan le s 1. strani) kako komunistično sovraštvo koga spremlja, naj navedemo sledeče. V Trstu je delal pri zavezniški upravi na organizariji slovenskega šolstva begunec profesor Srečko Baraga. Ker so tla za begunce tudi v Trstu precej nestalna, se je odpravil v Argentino kot mnogi drugi. Ljubljanski komunistični listi se ga v svojem sovraštvu spomnijo celo ob tem njegovem obhodu in ga ozmerjajo z “vojnim zločincem.” Zmerjajo seveda tudi ameriško in angleško oblast, ki ga ni hotela na jugoslovansko zahtevo izročiti komunističnemu maščevanju. Amerikanci namreč ne verjamejo, da bi ,bi lkdo že res vojni zločinec, četo pravi kak komunistični titovski zagrizenec. To verjamejo zvesto samo komunistični sopotniki po vsem svetu, tudi v vaši “napredni” Ameriki. POROČANJE V LISTIH. — Nekaj posebnega je tudi poročanje o raznih dogodkih. Komunistični listi v Jugoslaviji ne poročajo o nobeni stvari, ki ne bi bila v skladu s komunistično vero ali bi tej čelo nasprotovala. Vsaka beseda, ki jo zapiše komunističen list (in nS^szabite, da drugih v Jugoslaviji nil), mora biti propaganda za komunizem. Naj za zgled takega poročanja povemo o smrti nekega komuni- in takrat bo mir, sreča in stičnega majorja Edo Klemenči- tam blagostanje duše in telesa. Povabljeni ste tudi drugi, Slovenci iz Milwaukee in West «i. 17. jan. je umri. Iz vseh listov zveste, samo, da je “premi, nul po nesrečnem naključju.1 Allisa, čeprav niste člani te fa- Kaj bi bilo to naključje? Ali jebii re in imate svoje lepo urejene ■ Janez sam življenja sit, ali ga je kdo drugi počil ali je bila kaka nesreča? Ne zveste tega iz vseh poročil, ker ni to priporočljivo za Titov raj. PRIKRITO PRIZNANJE!. — Večkrat smo, že poročali, kako so razni izseljenci, ki so se vrnili iz tujine na komunistične vabe, razočarani. Obljubljali jim komunistični agenti gradove, dobili pa niso niti strgane bajte. Ko so pa enkrat v Titovim so kot v mišnici, iz katere ne morejo več ven. Sedaj polagoma zvemo čisto resnico, da za izseljence ni nič preskrbljeno, tudi iz komunističnih listov samih. Tako beremo v “Slov. por.” 22. febr. dolg članek z naslovom “Več skrbi za izseljece, ki se vračajo.” članek odkrito pove, da vse oblasti niso storile za izseljence, kar bi morale, in ,da je preskrba zanje slabo organizirana. “Množične organizacije nekaterih krajih ne razumejo svoje naloge glede izseljencev,’ pravi list. Tako je sedaj v komunističnem ljubljanskem listu potrjeno,- kar smo mi vedno poročali. Resnica pride nazadnje ved-no na vrh. Vse komunistično ta-jenje in vse blatenje našega poročanja ne morejo spraviti s sveta dejstva, da smo mi vedno razmerah v nesrečni Sloveniji tako pripovedovali, kot je v resnici. Kdor se je zanesel na naša poročila, se ni prevaral. Strašno pa so varali komunisti in njih agentje uboge izseljence. Marsi-kak viš ameriški komunistični sopotnik j® kriv nesreče onih, ki so šli v Titovo past. kot da mi to ne bi bilo prav, v resnici sem bila pa neznansko vesela tega olajšanja. Saj veste, da ni noben špas peči in se ongaviti s testo«1, da je pravo. Pa še pri nas, ki je vedno tjik direndaj v kuhinji, kot da bi bila skozi njo napeljana glavna cesta iz New Yorks v San ! Franciso. Pa naj potem testo vzhaja, če more. Torej to ni bilo, čemer sem se smejala, ampak čisto nekaj drugega. On je sedel v kuhinji popoldne in se nalival s kofe-tom. Pripravljala sem za že-gen, da ga bosta nesla z našim ta malim (ki bo doma imel) v cerkev.. On je pripovedoval, kako je bilo v starem kraju na veliko soboto, ko so dekleta nesla žegen, kakšne lepe jerbase so imele za to in s kakšnim lepim prtom pogrnjene. Nališ-pale so se, da so bile* kot cvetlični vrt meseca julija. Vse naj lepše in najbolj zidano so vrgle nase in poltem so nesle žegen v cerkev. “Ampak potem, ko so gospod enkrat požegnali vse jerbase'in kar je bilo v njih,” je pripovedoval on, “tedaj je pa, vsaka pograbila za svoj jerbas, si ga zadela na glavo in treščila iz cerkve, kot bi za njo gorelo.” “Zakaj se jim je pa tako mudilo?” je hotel vedeti mali, pa tudi jaz bi bila rada vedela, p® nisem hotela pokazati, da nič ne vem. “Zato,” je tolmačil on, “ker so rekli, • da se bo tista, ki bo prva z žegnom doma, še tisto leto poročila.’,’ “Pa se je?” bi rad vedel naš Jimmy, ki je kar svetlo gledal. “To se razume!” je potrdil on, pa ki sem vedela, da ne ve, če se je, ali se ni. Mr.da ni hotel pred malim priznati, da ne ve, če se je. In potem sta odpeljala žegen. On je naročal malemu: “Jaz bom peljal do cerkve in zunaj počakal,JC\ boš nesel pa jedila žegnat v cerkev.” Med vrati je hotel mali še vedeti: “Ali bo, kaj bolelo, ko bodo že-gnali?” Nisem slišala, kaj mu je oče povedal, ker sta bila že zunaj. Kaj pa otroka pošilja s tako stvarjo v cerkev, sam naj bi šel, sem rekla sama pri sebi. Saj bi jaz nesla, pa sem ravno devala kuhat lepo šunko (on pravi, da je to prešut; pa naj bo prešult, jaz pravi«1, da je šunka), ki smo jo ravno takrat dobili iz Willarda. Njegov žlahtovec Kranjc Tone nam jo je poslal. Komaj sem čakala, da bo kuhana, ker jia domače šunke sem jaz vsa mrtva. Kadar bomo pri nas klali, jim bomo pa vrnili, raj tam. Kmalu sta bila z žegnom doma. Mali je butil v hišo, da bi skoro ne utegnil odpreti vrat in kričal že v veži: “Mary, jaiz se bom pa oženil! Jaz se bom pa oženil! Trajala, tralala, jaz se bo, pa oženil!” Kar zijala sejn vam in se čudila, kaj mu je. “Tok, oženil se boš?”, smn ga končno vprašala, “kako pa veš, da se boš o-ženil ?” “Kaj ne bom vedel,” je moško odgovoril, “saj sem bil prvi iz cerkve z žegnom. Kaj nisi slišala, kaj nama je ata povedal malo prej? Dobro sem si zapomnil in ko, sem nesel žegen, sem gledal, da sem bil bolj za-dej. In ko so drugi pograbili za košare, sem tudi jaz in skočil iz cerkve prvi. Vidiš, Micka, še letps bo pri nas ohcet; če alta kaj ve.” Vsesti sem se morala in smejala sem se, da me je vse bolelo. Njemu sem povedala, ko je prišel v hišo, da imamo, ženina v hiši, samo neveste še manjka. “Vidiš, prav ti je,” sem mu rekla, “kaj pa pripoveduješ take stvari otrokom. Sedaj se bo hotel oženiti in čez mu boš moral dati, hi-hi-hi-hi... pa “kot” boš dobil, hi-hi-hi.. Dve šalci kofeta je spil in potem se je odmajal ven na vrt. Slišala sem ga, kako je spotoma godrnjal: “Sur,.oženil se bo, kakopak, kar pripravi naj se! Dokler bo tal gibal . . .” V graščinskem jarmu * FR. JAKUC “Kakšna pravica pa je to?” kdo imel kaj opravtii okoli “Taka, da vedno graščaku oken, na katerih zeleni rožma-prav da!” Zato ne bi. prej bo-1 rin, cvete nagel, temu pa polje, dokler kmetje ne dobijo j svetijo tako, da ne bo nikdar pravice sami y roke in jo po več imel skomin, hoditi po roži-svoje zaobrnejo. Pa urbar sece. In še nekaj drugega so bi-mora popraviti. Ce je kriči-ven, pa sežgati, da vse krivičnosti zgore.” “Udarimo!” Nič iveč niso bili na jasnepi, v kateri smeri bi dali duška svoji nejevolji, kako bi se otresli zajedancev, kako bi zavarovali svoje pravice, da bi jih jim graščak ne izpulil iz rok. "Udarimo!” “Kje je naš vojveda? Kdo bo začel?” Nobenega ni bilo tedaj, ki bi imel pogum in glavo, da bi srčno dvignil prapor za svobodo in pravico. “Adija, Ahtik! Adijo, gospod ! Pa nikar nas ne pozabi-. te!” Tako so sklenili 'potem: “Ti, Glavan, poderi hoje in jih obreži. Ce ne bomo mogli z vozom do njih, bomo pa vsi šli in jih bomo obrezane prinesli do pota ali 'pa še dlje, če bo treba. Pravice ne sme.š dati iz rok! Vsi ti bomo pomagali.” Medtem, ko so si možje iz Skrilje belili klave, kako bi si uhtdili gozdne pravice v Mo-krcu, so imeli Škriljanski fantje drugačno delo, polno smeha in kratočasja. Glavanov1 Janez je po malem plačeval tiste; dni. Včasih so pili ^pri Kocjanu ali so pa bili zvečer pri Namre-tu. Glavanov Janez ni bil pi-' janec in ga tudi pil ni, če ga ni imel, niti očeta ni pritiskal za denar. Toda tiste dni je pa St°P> P°d , okno 8 Preton0 žulil očeta in mater za solde in nogo' marsikakšen jajček, ki je bil, Vpraša preljubo, kdaj dala mu namenjen v Ljubljano; je moral iti drugo pot, da je dobil .Janez denarja za pijačo. “Mora biti! Pa mora biti! Temu s Preseke navkljub!” S tem je omehčal očeta in mater, da je vedno kaj dobil. Ni bilo Bog ve koliko, ali vendar toliko, da so lahko nekaj poklicali, ako so prisl. fantje v gostilno. V gostilni jih pa vendar svobodneje krešejo kakor v drugi hiši, kjer se kakšna p«, božna teta ali nadušljiva stara mati pritožuje, so nekoliko bolj razposajeni. Takrat so škriljanski fantje skleniti zvezo, da ne bodo nobenega tujca ponoči pustili v vas. Ako bi pa li naredili. Zverižili so pesem, ki je omenjala Menata, pa tako, da ni mogel biti logar Me-nat prav nič ponosen. In ti navihanci škriljanski niso samo pesmi zložli in se je naučili, ampak so jo še celo peli. Naenkrat so znali vsi novo pesem, jo prepevali in pžovižga-vali. Peli so jo v gostilni, peli na vasi; ko je šel fant s sekiro, jo je tudi prepeval ali vsaj požvižgaval. Vi ste gotovo radovedni, kakšna je pesemca, ki je nekdaj povzročala dokaj hrupa po vaseh na pobočju Mokrca in kar ji je še pod turjaško graščino in na Ižanskem. Moji živi viri so mi naposled tudi pesmico spravili fin dan, toda povedali so mi tudi, da pravega napeva ne morejo zadeti; zakaj Skriljani so zavijali po svoje, Go-lani po svoje in na Sarskem tudi tako, kakor se jim je naj lepše zdelo. Pa naj bo, kakor hoče. Res je, da noben napev ni bil logarju Menatu všeč. Za to jepa šlo. Lejte jo:: Nageljček rihta lep, zavber deklič. Pa ga zamerka en zelen fantič. Nageljček beli utrgal bi rad, da bi ga nosil za trakom odzad. Tralalilali, tralalilali, tralalila-lilajo. Amerikami bodo pokazali Tržačanom svojo moč Trst. — General Moore, poveljnik ameriških čet v Trstu, je ukazal, da bodo na 6. aprila korakali po mestu vsi ameriški vojaki v polni bojni opremi. Ta dan bo ameriški “armadni dan.” Žed. države imajo v Trstu 5,000 vojakov. General pravi, da bo pokazal mestu ameriško bojno silo, da bo meščanstvo bolj brez skrbi.;. To bo prvič, da bodo paradirali po Trstu ameriški vojaki v bojni opremi. Med četami bo tudi edinica tankov in mehanizirane edinice. Nad parado bodo po vršela boj- na letala, kar bo dalo gotovo zelo živo sliko ameriške bojne moči. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde In znamke. W 4 uri popol ®7. St. spodaj. MALI OGLASI Hladilnik za baro Naprodaj je hladnik za pivo (Bar cooler). Prostora je za 23 zabojev piva. Vprašajte na 7901 St. Clair Ave. ali pokličite EN 9353. —(671 Opremljeno sobo se edda V najem se odda moškemu ali ženSki opremljeno sobo posebnim vhodom. Vprašajte popoldne na 1083 E. -(67) Iščejo stanovanje Družina 6 odraslih oseb želi dobiti stanovanje 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7688. (69) Stanovanje iščejo Družina 5 oseb želi dobiti stanovanje 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588. (69) PREBUJENI? Pri nas imamo Izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in. prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 18702 WATERLOO RD. DELO DOBIJO Stalno delo dobi Moški dobi »talno delo pri vrtnarju. Zglasite se na 672 Tre-bisky Rd. South Euclid, ali pokličite EV 3467. (71) MALI OGLASI fflDGOn PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo veeh vret slik po zmerni ceni. Odprto ob ned&jah PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. In E. SSth 0EL0 DOBIJO Janitor se sprejme Sprejme se janitor za trgovino in tiskarno; plača od ure. Vprašajte za Mr. Thompson pri Marshall, Smith Inc. 1114 Walnut Ave. (70) ženske za čiščenje od 6 zj, do opoldne Poln čas. Plača Zglasite se v 5. nad. Employment Office Wm. Taylor & Co. ■1 TEKOM OSA, ko se zobozdravnik Or. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St.. Je okrog 35 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, doflm se dr. župnik Se vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vatu bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in m nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogo-vara. Delo izgotovljeno brez odlaganja rrrzMw 6131 ST. CLAUS AVE. vezal E. 62nd St.; vhod samo Ba Jg' Urad Je odprt od 9:30 zj. do 8. zv. Id.: EN fiOlS MAKI •> ON E N DAY wwTmmurna YOUR tuv WORD Eur xxtssAA madmimlMMiiblMM# M. me e«H»—?-"***"»* .m fcmn Arne ».Hggg ■ femašev. nmi WHVimm e Nr br mšr me tke* KONOMV HUUllAMtATOUB, MC bo .en naglejček bel, da fant bo vesel, ko vračal se bo in vriskal in pel. Tralalilali, tralalilali, tralalila-lilajo. Dekle pa skrila je nageljček, čezenj je vrgla svoj čertafček. Fant je pa stegnil, predrzno roko. Ojej! Kako se je spekel hudo! Je pala na glavo bunka odzad, pa se prekucnil je jager Menat. O-je! O-je! O-je! Tralali-oje! Gozdar Menat bi bil moral biti gluh, da bi ne slišal nove pesmi, ki so jo prepevali ob večerih fantje na vasi. Polževo kri bi moral imeti, ki bi se ne segrela, ko je moral vedno poslušati tisto strupeno, škodoželjno zbadanje: “Je pala na glavo bunka odzad, pa se prekucnil je jager Menat.” Njegova laška kri je vrela tem bolj, ko ni mogel dati d