Številka 18 24. oktober 1983 občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Svečanost pri Domu OF v Mladju ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE IN ODPRTJE ZGODOVINSKE ZBIRKE MLADJE, 11. OKTOBRA: Potem, ko so lani na 1943. leta po-žgani Draganovi domačiji postavili DOM OSVOBODILNE FRONTE, so tokrat na njegovem pročelju odkrili spominsko ploščo rajonskemu odboru Osvobodilne fronte Sv. Križ (danes Podbočje), ki je imel tamkaj sedež. To obeležje je odkrila članica tega odbora Vida Stanič. Politično delo na tem območju prikazuje dokumentarno gradivo, ki ga je v enem izmed prostorov Doma OF postavil brežiški Posavski muzej, in ga je v otvoritvi predstavilia predstavnica te ustanove Vlasta Dejak. Na slavju, ki so se ga udeležili številni borci, aktivisti OF in krajani, je bil slavnostni govornik predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Stane Nunčič. V imenu Draganove družine je spregovoril Zvone Dragan, član CK ZKJ in podpredsednik ZIS. Ko se je zahvalil vsem, ki so omogočili postavitev Doma OF, je poudaril, naj bi bil to kraj, kjer bomo obujali tista izročila NOB in revolucije, ki jih moramo še posebej negovati danes in v prihodje. Zavzeto delo in odgovornost slehernega sta izpisovala to zgodovino in morata današnjo in prihodnjo, je še posebej poudaril. Tudi »mini farme« prispevajo k stabilizaciji GORICA PRI BRESTANICI: Gostje in predstavniki Mercator — Agro-kombinata Krško v pogovoru z gospodinjo na tako imenovani »mini farmi-« Hainija Sotoška; letna zmogljivost 30 plemenskih svinj znaša okoli 600 pujskov; od leve proti desni: ing. Bodor, predsednik Občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj Igor Dobrovnik, predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič, predsednik Izvršnega sveta SO Krško dipl. ing. Vinko Bah in tehnolog za prašičerejo MAK Marjan Jalovec (foto Vlado Podgoršek) Pobudniki za gradnjo Doma OF v Mladju so bili člani Lovske družine Podbočje, ki so akcijo izpeljali ob delovni pomoči vseh krajanov podbošfce' krajevne skupnosti in s sodelovanjem nekaterih delovnih organizacij krške občine. Na slavju sta predsednik sveta KS Jože Zupančič ter predsednik KK SZDL Milan Masnec izročila Lovski družini Podbočje svečano listino o upravljanju Doma OF, ki jo je prevzel njen starešina Jože Colarič. Zivko Sebek SPREJEM ZA NABORNIKE V začetku oktobra je OK ZSMS Krško v dogovoru z Občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo pripravila v veliki sejni dvorani SO Krško sprejem za vse mlade iz naše občine, ki so to jesen odšli na služenje vojaškega roka. Potem ko sta nabornikom spregovorila sekretar za ljudsko obrambo Anton Jevnik in sekretar OK ZSMS Ivan Urbanč, se je skupina mladih kitaristov in recitator-jev ¦ predstavila s kratkim kulturnim programom in se tako za določen čas poslovila od svojih (bolj ali manj) vrstnikov. STRAN 2 NAS GLAS St. 18 — oktober 1983 Iz govora Staneta Nunčiča v Mladju FRANC DRAGAN IN NJEGOVA DOMAČIJA »¦Pred tednom dni pa smo Slovenci slavili 40-letnico prvega zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil 3. oktobra 1943 v Kočevju. V izredno delovnem in revolucionarnem vzdušju so obravnavali takratni vojaški in politični položaj ter sprejeli vrsto pomembnih odločitev, ki so bile velikega zgodovinskega pomena — bili so za neizprosno nadaljevanje NOB, predvsem pa zgraditev nove ljudske oblasti in slovenske državnosti v skupnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Lahko bi rekli, da je bil to rojstni dan slovenske republike. Za zgodovinske zaključke se je izreklo sredi najhujših bojev preko 650 demokratično izvoljenih odposlancev iz vseh osvobojenih predelov takratne Slovenije. Tudi s tega predela Gorjancev so bili na zgodovinskem kočevskem zboru prisotni trije odposlanci, in to tovariš Božič, Kavčič in Dragan, ki je bil rojen v tej požgani domačiji, kjer stoji danes Dom OF. Franc Dragan, osebnost naše revolucije v tem delu Gorjancev, je ob razpadu stare Jugoslavije takoj dojel, kje mu je mesto. Bil je med neposrednimi organizatorji vstaje in socialistične gra- ditve, skratka človek, prežet z naprednimi idejami in pogledi, in dosleden borec za nov, pravičnejši družbeni red. Bil je vplivna osebnost in je s svojim velikim teoretičnim znanjem prispeval, da je bil pretežni del prebivalcev teh vasi privržen Osvobodilni fronti, ter ustvarjal razpoloženje za odhod v partizane. Zato so ga vaščani na prvih svobodnih volitvah junija in julija 1942 na osvobojenem ozemlju tega dela Gorjancev izvolili za predsednika terenskega NOO za vasi Mladje, Brlog in Gradnje. Ze pred temi volitvami so mu zaupali tudi mesto sekretarja terenskega odbora OF za iste vasi, septembra 1943 pa so ga v volilni enoti Sv. Križ izvolili za odposlanca kočevskega zbora. Draganova domačija je bila pomembno središče organiziranega delovanja v času NOB. Gostoljubno je sprejemala pod svojo streho aktiviste in borce, poleg sosednje Kuharjeve domačije, kjer je bil center mladinske oz. skojevske organizacije tega območja. Se in še bi lahko našteval imena domačij, ki so se v celoti predale osvobodilnemu gibanju, a Draganova domačija je bila ena glavnih postojank, kjer so se ustavljali in shajali politični aktivisti, kurirji, obveščevalci, vojaške patrole in partizanske enote. V drugi polovici leta 1942 je bil na Draganovi domačiji sedež rajonskega odbora OF Sv. Križ, danes Podbočje, in sedež pod-okrožnega odbora. Delo Osvobodilne fronte na tem območju ni ostalo prikrito sovražniku - - - Da bi uničili jedro političnega aktiva in s tem likvidirali osvobodilno gibanje, so italijanski fašisti in belogardisti zbrali preko 300 mož iz postojank v Kostanjevici, Šentjerneju in Beli cerkvi in 11. januarja 1943 zgodaj zjutraj napadli Draganovo domačijo ter jo delno zažgali in izropali. Na srečo je Draganova žena Karolina, ki je bila ravno tako predana OF in je vzpodbujala sovaščane k uporu proti sovražniku, opazila, da se bliža hiši, še v jutranjem mraku, neka vojska, takoj opozorila na nevarnost in so se lahko vsi srečno rešili iz pripravljenega obroča. Napad na Draganovo domačijo je bila samo ena izmed akcij nasilja fašističnih okupatorjev, poleg pokola Planincev, ranjen- • cev v partizanski bolnišnici v Preseki in drugod. Vse to pa ni omajalo narodnoosvobodilnega poleta - - -« MLADJE PRI PODBOČJU — V imenu Lovske družine Podbočje, ki je vložila levji delež naporov v izgradnjo Doma OF, je iz rok predsednika sveta KS Podbočje Jožeta Zupančiča prevzel listino o pokroviteljstvu nad domom starešina Jože Colarič. IZ ZGODOVINE OSVOBODILNEGA GIBANJA POD GORJANCI Na letošnji svečanosti pri Domu Osvobodilne fronte v Mladju pri Podbočju je predstavnica Posavskega muzeja Brežice VLASTA DEJAK orisala delovanje tamkajšnjih aktivistov Osvobodilne fronte med NOB: Ozemlje rajona Sv. Križ je bilo v času druge svetovne vojne vtisnjeno med tromejo Nemcev, Italijanov in ustašev. Tako je bilo to območje pod njihovim stalnim terorjem, kasneje pa tudi pod terorjem naših domačih izdajalcev — belogardistov. Zaradi vztrajnega političnega dela in dobro postavljene organizacije Osvobodilne fronte je bilo prebivalstvo območja Sv. Križ masovno zajeto v sodelovanje z OF. Junija 1941 je bil na pobudo Stanka Holi-ja ustanovljen terenski odbor OF Sv. Križ. Sekretar je postal Franc Kerin, člani pa so bili Valentin Hribar, Alojz Colarič, Milan Kodrič in Boris Sinigoj, kasneje pa je po- (nadaljevanje na 7. strani) St. 18 — oktober 1983 NAS GLAS STRAN 3 SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Predsednica Zbora združenega dela Lidija Hočevar, predsednik Zbora krajevnih skupnosti Franc Rakar in predsednik Družbenopolitičnega zbora Anton Vodišek sklicujejo seje zborov Skupščine občine Krško za ČETRTEK, 27. OKTOBRA 1983, OB 16. URI v sejnih dvoranah A, B in C SO Krško. PREDVIDENI DNEVNI RED SEJ: 1. ZZD, ZKS, DPZ: določitev dnevnega reda seje zbora, 2. ZZD, ZKS, DPZ: potrditev zapisnika prejšnje seje zbora, 3. ZZD, ZKS, DPZ: osnutek načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško, 4. ZZD, ZKS, DPZ: poročilo o organizaciji in izvedbi usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, 5. ZZD, ZKS: predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 — 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000, 6. ZZD, ZKS: predlog odloka o ukrepih za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in razsvetljavo v občini Krško, 7. ZZD, ZKS: osnutek odloka o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališč vodovoda Krško, 8. ZZD, ZKS: predlog odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Krško, 9. ZZD, ZKS: predlog odloka o izobeševanju in uporabi zastav v občini Krško, 10. ZZD, KS: osnutek odloka o ustanovitvi in delovnem področju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško, 11. ZZD, ZKS, DPZ: predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o znaku in zastavi občine Krško, 12. ZZD, ZKS, DPZ: predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih in znakih pozornosti, 13. ZZD, ZKS: predlog odloka o hišnem redu v občini Krško, 14. ZZD, ZKS: predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, 15. ZZD: zaključno poročilo o izvedenih aktivnostih za sanacijo ško> de ki jo je povzročilo neurje s točo v občini Brežice, 16. ZZD, ZKS: poročilo o oceni škode po neurju s točo v občini Sevnica, 17. ZZD, ZKS, DPZ: volitve in imenovanja — predlog predsednika IS za podaljšanje sklepa o pooblastitvi za opravljanje funkcij sekretarja občinskega sekretariata za občo upravo in upravno pravne zadeve, 18. ZZD, ZKS, DPZ: vprašanja in predlogi delegacij oziroma delegatov. PRIPOMBA: POLKREPKO SO NATISNJENE TOCKE, KI BI JIH MORALI ZBORI OBRAVNAVATI ZE 29. SEPTEMBRA. Občinski dolgoročni program stabilizacije ZAGOTOVITI USKLAJENO AKTIVNOST VSEH DEJAVNIKOV V OBČINI POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZA 3. TOČKO 18. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 17. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN 16. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO: OSNUTEK NAČRTA URESNIČEVANJA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V OBČINI KRŠKO SPOROČILO DELEGATOM Povzetek sejnih gradiv za tiste točke dnevnega reda, ki so bile na dnevnem redu sej zborov 29. septembra, ne objavljamo ponovno, ker so bili objavljeni v 15. številki Našega glasa. V uradnih vabilih na sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA in ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI je med drugim zapisano: POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETIH 1981, 1982 IN V PRVEM POLLETJU 1983 bi moral zbor obravnavati na seji 29. septembra 1983. Ker pa te seje ni bilo, bo to poročilo na dnevnem redu seje zbora 17. novembra. K poročilu bo podana še ocena tekočih gospodarskih gibanj. Izvršni svet SO Krško je v dogovoru s predsedstvom Občinskega komiteja ZKS Krško upošteval priporočilo republiškega izvršnega sveta in imenoval KOMISIJO ZA PRIPRAVO IN IZVAJANJE DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V OBČINI KRŠKO, ki je pripravila osnutek načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško, v katerem so navedene najpomembnejše naloge in aktivnosti. Njihovo uspešno uresničevanje, poudarja dokument, pa bo moč zagotoviti le z usklajeno aktivnostjo vseh dejavnikov v naši občini. Načrt bo potrebno dograjevati v skladu s potrebami in novimi spoznanji, ki jih bo narekovala praksa. Nekatere naloge, opredeljene v tej fazi načrta, so tako pomembne, da je nujno takoj pričeti z njihovim izvajanjem. OSNOVNE USMERITVE DOLGOROČNEGA PROGRAMA STABILIZACIJE Gospodarstvo občine Krško bo gradilo svoj stabilnejši razvoj predvsem tako, da se bo bolj in hitreje vključevalo v mednarodno delitev dela z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi, dolgoročno pa z vsemi novimi vlaganji vanje. Rasla naj bi produktivnost in fizični obseg proizvodnje, zlasti izvozne, ki je namenjena nadaljnji predelavi, usmerjeni v izvoz, in tudi proizvodnje, ki jo nujno potrebujemo za domačo oskrbo. Z boljšim in učinkovitejšim gospodarjenjem ter varčevanjem naj bi zagotovili višji dohodek. Učinkoviteje naj bi združevali delo in sredstva, pri čemer pa bo potrebno na vseh ravneh združenja preveriti, ali obstojajo jasno opredeljeni skupni cilji, ki bi jih KOMISIJA ZA PRIPRAVO IN IZVAJANJE DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V OBČINI KRŠKO: dipl. ing. VINKO BAH — predsednik, člani — IGOR DOBROVNIK, NIKO 2IBRET, IVAN GLO-GOVSEK, BLA2 KOLAR, ANTON PLETERSKI ml., HERMAN PREGL, FRANC RAKAR, FRANC CARGO, ZORAN SOLN, ANTON PODGORŠEK, IVAN URBANC. STRAN 4 N A S G L A S St. 18 — oktober 1983 bilo racionalno uresničevati v višjih oblikah združevanja. Uvajali naj bi pravilnejše in stimulativne j še nagrajevanje po delu, zlasti v neposredni proizvodnji, znanosti, inova-torstvu, racionalizatorstvu in prenosu njihovih dognanj v proizvodnjo. Vse vrste porabe naj bi ustrezno usklajevali z realnim ustvarjenim dohodkom. KONKRETIZACIJA NALOG IN AKTIVNOSTI Načrt navaja obsežen pregled konkretnih nalog in aktivnosti, ki ga v povzetku na kratko ni možno navesti. Sicer pa je pomembnost uresničevanja dolgoročne stabilizacije tolikšna, da mora biti čim večje število delovnih ljudi in občanov podrobno seznanjenih z vsemi nalogami in aktivnostmi, posebno pa seveda še njihovi delegati, ki jim je bilo v ta namen poslano tiskano osnovno delegatsko gradivo. Da bi bile naloge čim uspešneje realizirane, so bila za posamezna gospodarska in negospodarska področja imenovana delovna telesa, katerih predsedniki bodo kot koordinatorji stalno ali občasno sodelovali pri delu občinske komisije za dolgoročno stabilizacijo. Za zaključek naj navedemo predsednike delovnih teles za posamezna področja: industrija papirja in celuloze — SILVO GORENC, ko-vinskopredelovalna industrija — KAREL PLATINOVSEK, energetika — SILVAN MOZER, kmetijstvo — IVAN KOZOLE, drobno gospodarstvo — ZDENKA LIPOV2, nadaljnji razvoj drugih in novih gospodarskih dejavnosti — IGOR DO-BROVNIK, prestrukturiranje družbenih dejavnosti in državne uprave ter skupna in splošna poraba — NIKO ZIBRET, stanovanjsko-komu-nalno gospodarstvo — HERMAN PREGL, prostor in okolje — PETER 2IGANTE. Še o dolgoročnem programu stabilizacije NATANČNEJE OPREDELITI VLOGO SESTAVLJENIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Po OBČANU, glasilu skupnosti občin z dne 29. septembra — Na posvetu, ki sta ga 21. septembra sklicala predsednik republiške skupščine VINKO HAFNER in predsednik slovenskega izvršnega sveta JANEZ ZEM-LJARlC, udeležili pa so se ga predsedniki skupščin in izvršnih svetov občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti, je tekla beseda o politiki gospodarske stabilizacije v republiki in občinah, kot je zajeta v predlogu načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Sloveniji. O deležu naših predstavnikov v razpravi je OBČAN zapisal: Komisija v Krškem bo usklajevala vse stabilizacijske aktivnosti v občini. Ustanovili so posebne delovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov iz organizacij združenega dela, ki bodo v vseh stabilizacijskih nalogah pomagale vsem, ki bodo te pomoči potrebni, bodisi v organizacijah združenega dela, SIS in drugod. V republiškem načrtu bi morali natančneje opredeliti vlogo sestavljenih organizacij združenega dela, ki so zdrave in ki sproti rešujejo skupne probleme OZD. Osnovno vprašanje pri vseh aktivnostih v republiki in občinah pa je, kako to usklajevati. Natančneje bi bilo treba povedati, kdo je za kaj zadolžen. Kljub opozorilu, naj bi se komisije ne ukvarjale z rednimi sistemskimi nalogami, pa je predstavnik iz Krškega predlagal, naj bi ta nova strokovna telesa sodelovala tudi pri pripravah novega srednjeročnega in dolgoročnega plana, zlasti ker vemo, da nam povzroča planiranje v zaostrenih razmerah hude težave in da je treba v prvi fazi najprej zagotoviti delovnim organizacijam, da bodo začele s planiranjem, da bi to delo potekalo sočasno na vseh ravneh. Z vidika uresničevanja stabilizacije pa bi morali ocenjevati tudi vse ukrepe, ki nastajajo v občinah, republiki in federaciji, ter nenehno preverjati, ali so le-ti v skladu s sprejetim dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Zdaj, ko smo le-tega prejeli, se namreč ljudje sprašujejo, ali so vsi ukrepi, ki smo jim bili priča v zadnjem času, v resnici v duhu stabilizacije. Denimo podražitev nafte. Težko je delavcu dopovedati, da se je le-ta podražila zato, ker nimamo dovolj izkoriščenih rafinerij in še bi lahko naštevali. MLADJE PRI PODBOCJU — Zvone Dragan, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, je na svečanosti pri Domu OF obudil spomin na svojega očeta Franca Dragana, enega od organizatorjev vstaje v tem gorjanskem predelu. PROGRAM PRILAGODILI RAZMERAM IN POTREBAM POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZA 4. TOČKO 18. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 17. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN 16. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: POROČILO O ORGANIZACIJI IN IZVEDBI USPOSABLJANJA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV ZA NALOGE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V poročilu ki ga je pripravil Sekretariat za ljudsko obrambo občine Krško, je zapisano, da smo z realizacijo tovrstnega programa usposabljanja v minulem obdobju lahko — kljub nekaterim pomanjkljivostim — zadovoljni. Program, ki ga je republiški sekretar za ljudsko obrambo določil za leto 1982, je bil — seveda po dogovoru s pristojnim republiškim organom — prilagojen trenutnim razmeram v občini Krško, saj je bilo treba upoštevati pričetek poizkus-nega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. Dvoje predvidenih tem je bilo nadomeščenih s temo JEDRSKA ELEKTRARNA KRŠKO, St. 18 — oktober 1983 NAS GLAS STRAN 5 VARNOST OBRATOVANJA, MOŽNE VRSTE OGROŽENOSTI OKOLJA TER ZAŠČITA PREBIVAL- Pred pričetkom izvajanja »nuklearne-" teme je vsako gospodinjstvo v naši občini prejelo brošuro KAKO BOMO POMAGALI SEBI IN DRUGIM OB MOREBITNI JEDRSKI NESREČI ter zloženko s podobno vsebino. Brošuro in zloženko sta izdala Republiški štab za civilno zaščito in Republiški sekretariat za ljudsko obrambo ter imata trajno vrednost. Brošura, zloženka in predavanje so bili osnova za vajo Nič nas ne sme presenetiti PO-SAVJE 82, kjer smo praktično preverili pripravljenost in usposobljenost prebivalstva za preprečevanje in odpravljanje posledic ob morebitni jedrski nesreči. STVA IN MATERIALNIH DOBRIN. Poleg te pa sta bili na programu še temi: OBLIKE NEOBO-R02ENEGA ODPORA V POGOJIH POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZA 11. TOČKO 18. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 17. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER 5. TOČKO 16. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA:PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZNAKU IN ZASTAVI OBČINE KRŠKO Predsedstvo Skupščine občine Krško predlaga zborom spremembo in dopolnitev ODLOKA O ZNAKU IN ZASTAVI ter ODLOKA O PRIZNANJIH IN ZNAKIH POZORNOSTI. V ODLOKU O ZNAKU IN ZASTAVI je bilo določilo o uporabi in izobešanju zastave občine Krško. S sprejemom odloka o uporabi in izobešanju zastav, ki določa splošna pravila o uporabi in izobešanju zastav so v dveh členih opredeljena tudi določila o občinski zastavi. Tako je prenehala potreba po normativnem urejanju uporabe in načina izobešanja občinske zastave v zgoraj omenjenem odloku, pa tudi praksa narekuje, naj bodo vsa tovrstna določila, vsebovana v enem odloku. V ODLOKU O PRIZNANJIH IN ZNAKIH POZORNOSTI pa se predlagajo naslednje spremembe in dopolnitve: 1. da se omeji podeljevanje VELIKEGA ZNAKA kot najvišjega priznanja za dosežene rezultate v občini največ na dva (doslej največ ZAČASNE ZASEDBE OZEMLJA — OKUPACIJE in OBLIKOVANJE BLAGOVNIH REZERV IN PRESKRBA V MIRU, OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN V SPLOŠNI LJUDSKI OBRAMBNI VOJNI. Usposabljanje je bilo izvedeno, v 15 krajevnih skupnostih ter v vseh OZD, kjer so obstojali pogoji zanj. Izvajalo ga je 68 predavateljev, ki so porabili za prvo temo 262 ur, za drugo pa 484 ur. Predavanj o prvi temi se je udeležilo skoraj 11 tisoč, o drugih dveh pa nekaj čez 9000 prebivalcev naše občine. Med sklepi Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Krško, ki je predhodno razpravljal o poročilu, je navedeno, naj bi opravili nekatere kadrovske spremembe v predavateljskih vrstah, oskrbeli predavatelje s kvalitetnimi ponazorilnimi pripomočki in predavatelje razporejali v iste sredine, s čimer bi omogočili pristnejši stik med predavatelji in občani in ustrezne razprave po predavanjih. POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZA 12. TOČKO 18. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 17. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER 6. TOČKO 16. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA:PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIZNANJIH IN ZNAKIH POZORNOSTI OBČINE KRŠKO tri) in ZNAKA kot priznanja druge stopnje na največ štiri (doslej neomejeno). Namen te omejitve je, da se s prevelikim številom podeljenih občinskih priznanj ne bi razvrednotil njihov družbeni pomen. Ne glede na to pa je v odloku predlagano določilo, da lahko ob-. činska skupščina v posameznem koledarskem letu določi večje število priznanj, če se za to pokaže potreba. 2. V nadaljevanju pa predsedstvo predlaga, da se namesto sedanje PLAKETE in MALE PLAKETE uvedejo ZLATA PLAKETA, SREBRNA PLAKETA ter PLAKETA kot znak pozornosti. S tem bi bila dana večja možnost razvrščanja pozornosti za posamezne primere, kar se je v dosedanji praksi pokazalo kot nujno. V finančnem pogledu so stroški skoraj zanemarljivi, ker ostaneta sedanja PLAKETA in MALA PLAKETA nespremenjeni in strošek predstavlja le pozlatitev sedanje plakete, ki pa bi se po kriterijih podeljevala le v izjemnih primerih. KOSTANJEVICA NA KRKI: V hlevu kooperanta Alojza Jordana, kjer 12 krav »pridela« na leto kar 60 tisoč litrov mleka, se gospodarjev sin — kmetijski tehnik pripravlja k strojni molži (foto Vlado Podgoršek) PRISPEVEK ZA OBRAMBO PRED TOČO POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZA It. TOČKO 18. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 17. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: PREDLOG ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA IZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRED TOČO V OSREDNJI SLOVENIJI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta na oktobrski seji predvidoma sprejela predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v "osrednji Sloveniji. Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na pred točo hranjenem območju naj bi po določbah odloka plačevali prispevek 2,35 odstotka od katastrskega dohodka. Namenjena pa bodo sredstva za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta, navaja dokument. Prispevek naj bi zavezanci plačevali od 1. januarja prihodnjega leta dalje, odmerjala pa ga bo občinska uprava za družbene prihodke. Predlog Predsedstva SO Krško STRAN 6 NAS GLAS St. 18 — oktober 1983 PRIPOROČILO IZVRŠNEGA SVETA: Izvršni svet priporoča delegatom, da odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji sprejmejo po enofaznem postopku, čeprav bi po občinskem Statutu moral biti postopek dvofa-zen. POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZA 15. TOČKO 18. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 17. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: ZAKLJUČNO POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA SANACIJO ŠKODE, KI JO JE POVZROČILO NEURJE S TOČO V OBČINI BREŽICE 29. junija lani je hudo neurje s točo povzročilo v krajevnih skupnostih Bizeljsko, Pišece in Sromlje v brežiški občini precejšnjo škodo. Potem ko jo je troje komisij ocenilo na 280 milijonov 465 tisoč 568 dinarjev, je bil izdelan sanacijski program za odpravo posledic. Iz republiških sredstev solidarnosti je občina Brežice prejela nekaj manj kot 25 milijonov din. Sredstva za odpravo posledic neurja s točo na kmetijskih površinah so bila nakazana delovni organizaciji SLOVIN Bizeljsko-Bre- Razloga: Nujna je čimprejšnja vzpostavitev sistema za obrambo pred točo, pač glede na vsakoletno škodo, -ki jo toča povzroči. Z izvajanjem sistema v vseh občinah hranjenega področja namreč zelo kasnimi). Poleg tega mora uprava za družbene prihodke pravočasno pripraviti vse za izvajanje odloka v letu 1984. žice in so bila uporabljena samo za obnovo površin, poškodovanih nad 50 odstotkov. Popolna obnova bo opravljena na 16 ha družbenih in 40 ha zasebnih vinogradov. Sredstva za popravilo lokalnih cest in sanacijo zemeljskih plazov so bila — v soglasju s KS Bizeljsko — nakazana Komunalno-obrtnemu podjetju Brežice za odpravo najbolj perečih problemov. Za pomoč socialno ogroženim prebivalcem je poskrbela koordinirana akcija posavskih občinskih sindikalnih svetov, svoj delež pa sta prispevala tudi Rdeči križ Slovenije in socialno skrbstvo. Delovni ljudje Posavja in še nekateri drugi so prispevali svoj enodnevni zaslužek (občina Sevnica malo manj kot 823 tisoč din, občina Krško nekaj več kot 3 milijone 590 tisoč din, občina Brežice skoraj 2 milijona 792 tisoč din, ostale občine 230 tisoč din). Za enkratne družbene materialne pomoči je bilo ta- ko lani in letos uporabljenih 7 milijonov 710 tisoč 181,50 din, razdeljene pa so bile na podlagi kriterijev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Brežice. Koordinacijski odbor, ki je pripravil poročilo, je poudaril v dokumentu, da je škoda v mejah možnosti odpravljena, k čemer je svoj delež prispevalo tudi prostovoljno delo šolske mladine, pripadnikov JLA, brigadirjev ter delavcev družbenih služb in nekaterih OZD v občini Brežice. Poročilu je priložen tudi seznam vseh OZD, ki so prispevale enodnevni zaslužek (v občini Krško jih je bilo 81) ter seznam vseh, ki so dobili enkratne družbene denarne pomoči. ODPRAVA ŠKODE PRESEGA MATERIALNE MOŽNOSTI SEVNIŠKE OBČINE POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZA 16. TOČKO 18. SEJE. ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 17. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: POROČILO O OCENI ŠKODE PO NEURJU S TOČO V OBČINI SEV* NIČA Trikratno neurje s točo v prv\ polovici avgusta letos je v velikem delu sevniške občine povzročilo za več kot 228 milijonov din škode v zasebnem in družbenem kmetijstvu ter na komunalnih in gradbenih objektih. Občinska cenilna komisija je poleg tega tudi ugotovila da je od 1345 gospodinjstev kar 941 takih, ki so se jim zaradi nastale škode socialne razmere poslabšale izpod eksistenčnega minimuma, zato jim je potrebna solidarnostna pomoč. Poročilu so dodani tudi KRITERIJI za dodeljevanje izrednih oblik pomoči kmetom, ki jih je prizadelo neurje s točo. STALIŠČA IN SKLEPI SVETA POSAVSKIH OBČIN Svet posavskih občin je na 4. seji (14. 9. 1983) obravnaval POROČILO o oceni Škode po neurju. S TOČO V OBČINI SEVNICA ter v zvezi s tem sprejel naslednja stališča in sklepe: V skladu z ugotovitvijo, da od; prava povzročene škode v občini, Sevnica presega materialne možnosti občine Sevnica, ter upoštevajoč priporočilo sekretariata Medobčinskega sveta SZDL in ZSS in že začete politične aktivnosti v posameznih občinah, Svet sprejema pobudo in predlog Predsedstva in Izvršnega sveta SO Sevnica ter predlaga, da se v vseh treh posavskih občinah začne s pospešenimi pripravami za izvedbo solidarnostne akcije. GORICA PRI BRESTANICI: Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič (tretji z leve) in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih sta konec septembra obiskala kot gosta Mercator — Agrokombinata 8-hektarski nasad tukajšnje sadjarske skupnosti trojice kmetovalcev, v katerem je povprečna letna rodnost 3,5 vagona na hektar; prvi z desne — generalni direktor M — Agrokombinata Franc Juvanc (foto Vlado Podgoršek) SOLIDARNOST ALI PRIJATELJA SPOZNAŠ V NESREČI St. 18 — oktober 1983 NAŠ GLAS STRAN 7 V ta namen naj pristojni organi v občini Sevnica Čimprej zberejo podatke o denarnih in materialnih potrebah socialno najbolj ogroženih občanov in jih posredujejo sindikalnim vodstvom v posameznih občinah. Nadalje je Svet zavzel stališče, naj se v solidarnostni akciji delovni kolektivi sami odločijo za najustreznejšo obliko združevanja sredstev glede na potrebe in možnosti. Svet se je soglasno opredelil za stalni solidarnostni sklad za odpravljanje škode po neurjih v Posavju na način in v obliki, ki bosta dogovorjena v združenem delu Posavja. Na svoji prihodnji seji bo Svet obravnaval postopek aktivnosti, ki naj bi jo vodil posebni iniciativni ali koordinacijski odbor. Svet prav tako soglaša, da se izvršni sveti čimprej dogovorijo o osnovah in izdelajo načrt ukrepov in kriterijev za delo organov pri ugotavljanju obsega in odpravljanju posledic nastale škode. Svet soglasno podpira zahtevo, da se čimprej realizira predvidena organizacija obrambe pred točo, o poteku akcije in rezultatih pa bo Svet razpravljal na svoji prihodnji seji. PRISTAVA PRI VELIKEM PODLOGU: V še nedokončanem objektu pra-šičerejske farme se je že začelo »pokrivanje investicije«; v prvem turnusu B-faze bodo zredili 270 živali (foto Vlado Podgoršek) (nadaljevanje z 2. strani) IZ ZGODOVINE OSVOBODILNEGA GIBANJA POD GORJANCI stal član še dolgoletni partijski delavec Vencelj Perko. Po vaseh so bili organizirani zaupniki (124), po terenu pa so prirejali krajevne sestanke z aktivisti OF. V začetku leta 1942 je terenski odbor OF Sv. Križ prevzel vso oblast in pomagal ustvariti frontno organizacijo tudi po okoliških krajih. Spomladi 1942 se je terenski odbor OF razširil in reorganiziral v rajonski odbor OF. V začetku je bil sekretar rajonskega odbora OF Sv. Križ Franc Kerin, nato pa Joža Kcrin, člani pa so bili Nace Stanič, Milan Kodrič, Valentin Hribar, Vencelj Perko in Franc Dragan. Na območju rajona je bilo formiranih devet terenskih odborov OF. Postavljeni so bili za več vasi skupaj ter so šteli od 7 do 9 članov. Sedeži terenskih odborov OF so bili v vaseh Sv. Križ (danes Podbočje), Sut-na, Pristava, Trebelnik, Slivje, Sli-novce, Prušnja vas, Mladje in Gradec. Posebno skrb so terenski odbori OF posvetili zbiranju hrane ter vojaškega materiala in orožja za partizane, gradili so sušilnice za sadje ter reševali politična in gospodarska vprašanja na svojem terenu. Pod pritiskom partizanskih akcij na tem območju so se Italijani umaknili iz Sv. Križa v Kostanjevico. Tako je nastalo v trikotu nemško-italijansko-hrvaške meje osvobojeno ozemlje, ki je bilo več ali manj pod partizansko kontrolo vse do italijanske ofenzive novembra 1942. Začela je nastajati država v državi, kjer so ljudje prevzeli oblast v svoje roke. Po vaseh je bila organizirana narodna zaščita, ki je štela 250 mož; dobra je bila tudi obveščevalna služba. Organizirali so tudi tečaj prve pomoči, ki ga je vodil partizanski zdravnik dr. Stanko Crnelič. Na terenu so bile še ženske in mladinske organizacije. Kot idejni in politični organizator ter jedro vsega gibanja je bila Komunistična partija. Najtesnejša opora organizaciji Komunistične partije na terenu pa so bili člani komunistične mladine SKOJ. Mladinski aktivi in SKOJ so odigrali pomembno vlogo pri obveščevalni in kurirski službi. V avgustu 1942 so bile na poziv Izvršnega odbora OF volitve v narodnoosvobodilne odbore kot zametke naše oblasti. Volitve so se izvajale po vseh terenskih odborih; bile so tajne, volili pa so prvič tudi žene in mladina, stara nad 18 let. Po italijanski ofenzivi so terenski odbori OF in NOO povečini prenehali z delom. Tudi rajonski odbor OF Sv. Križ se je reorganiziral, ker so večino članov odpeljali v internacijo. Sekretar je postal Franc Dragan, člani pa so bili Nace Stanič, Srečko Pečar, Janez Božič in Viktor Stanič. V tem sestavu — z nekaterimi dopolnitvami — je ostal vse do oktobra 1944. "Pri delu se je opiral na aktiviste, zaupnike in mladince. / Po navodilu Izvršnega odbora OF so decembra 1943 ukinili podokrož-je Gorjanci in povečali rajone. V novi rajon Kostanjevica so združili večji del rajona Kostanjevica in Sv. Križ ter za sekretarja imenovali Franca Dragana. Ta odbor je deloval kot v ilegali, vsa dejavnost OF pa je slonela na najbolj kon-spirativnem duhu posameznikov. V oktobru 1944 pride do združitve kostanjeviškega in šentjernej-skega odbora — novi o.dbor se imenuje okrajni odbor OF Kostanjevica. V odboru so bili Franc Dragan, Janez Šiško, Franc Jerele, Anton Radoščak in Tončka Pavlovič. Svoj sedež je imel na osvobojenem ozemlju v Bušinji vasi v Beli krajini vse do osvoboditve. Vse kruto nasilje, množične internacije in nasilne mobilizacije v izdajalsko belo gardo pa niso odvrnili ljudi s tega območja od nadaljnjega boja, za kar gre zasluga predvsem aktivistom Osvobobodilne fronte, ki so živeli in delali v ilegali. Z območja Sv. Križ, ki je štelo 28 vasi, je šlo v partizane 109 ljudi, od teh pa je padlo 30 borcev. Ustaši, Nemci, Italijani in belogardisti so pomorili in postrelili več kot 50 nedolžnih ljudi, veliko ljudi pa je odšlo v taborišča trpljenja in smrti. Streljanje na glinaste golobe v Kostanjevici Ob krajevnem prazniku KS Kostanjevica na Krki so se v tekmovanju, ki ga je pripravila tamkajšnja lovska družina, najbolj odrezali »ostrostrelci« iz tozda MESO M-Agrokombinata, drugo in tretjo mesto pa sta zasedli ekipi tozda IKON. STRAN 8 NAS GLAS St. 18 — oktober 1983 DELO IZVRŠNEGA 37. REDNA SEJA Za 37. redno sejo Izvršnega sveta Skupščine občine Krško, ki je bila 13. oktobra, je sklicatelj — predsednik IS dipl. ing. Vinko Bah predvidel naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnikov 35. in 36. redne seje IS, 2. osnutek načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško, 3. delovni program pripravljanja dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 — 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000, 4. predlog odloka 0 določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, 5. informacija o sprejemanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih, 6. informacija o izvajanju nalog pri planiranju obsega sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. 6. informacija o izvajanju nalog pri planiranju obsega sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, Priznati moramo, da bi ob mnogih dobrih delih, ki smo jih do sedaj v naši družbi že storili za otroka, mogli našteti veliko takih, ki nas še čakajo. Teden otroka nas vsako leto znova spomni na dolžnosti do mlade generacije, a z nalogami, ki si jih takrat zopet zadamo, sega v celo leto in skrb za otroka spreminja v nenehno, povezano in odgovorno delo. Smo del svetovne javnosti, ki jo vsakoletna manifestacija UNICEF vključuje v konkretne aktivnosti in ki jih letos simbolizira geslo »Lačen otrok izziva svetovno vest-«, zato trka tudi na našo vest in odgovornost. A hkrati je slovenska Zveza prijateljev mladine naše notranje dolžnosti zaokrožila v moto »Razvoj otroka — temeljni dejavnik našega napredka«. To geslo nas obvezuje, da v sedanjih razmerah, ko omejujemo vso družbeno porabo, združimo vse sile, sredstva in pripravljenost ljudi, da bi omogočili vsakemu otroku optimalen razvoj: ustrezno zdravstveno varstvo, dobro vzgojo, izobrazbo, SVETA SO KRŠKO 7. problematika financiranja Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva, 8. Problematika podpisa pogodbe in predračuna stroškov za soudeležbo pri vzdrževanju cestno-železniških prehodov za leto 1983, 9. problematika v zvezi s preskrbo z gramozom, 10. predlog za nabavo osnovnih sredstev za potrebe upravnih organov občine Krško, 11. predlog za izplačilo akontacij osebnega dohodka v Delavskem domu Edvarda Kardelja Krško, 12. vloga za odložitev davčnih obveznosti, 13. predlog sklepa o povišanju nadomestila za prevoženi kilometer z vozilom v osebni lasti, 14. imenovanje člana odbora za proslavo JLA 22. decembra 1983, 15. soglasje k statutu Zdravstvenega doma Krško, 16. naloga IS glede na sklep zbora KS v zvezi s stanovanjsko-komunalno problematiko, 17. poročilo in stališča o poteku aktivnosti spreminjanja delovnega časa v občini Krško. zabavo in igre, ki bodo potem prerasle v delo. Zato pa potrebujemo več znanja, volje, boljše poznavanje otrokovih življenjskih in razvojnih potreb in interesov. PRIREDITVE OB TEDNU OTROKA Dejanski teden otroka, ki je bil od 2. do 9. oktobra, je za nami, v spominu ostajajo prikupne razstave risbic in drobnih izdelkov otroških rok, ki so vabile poglede mimoidočih v pasaži Ljubljanske banke, Zavarovalne skupnosti Triglav in nakupovalnem centru, pa v šolah, vrtcih, trgovinskih izložbah po občini. Prijetni so spomini na družabna srečanja, kostanjeve popoldneve otrok in staršev, ki so jih organizirali DPM, nekatera pa jih še bodo. V tem tednu so pionirji krške občine organizirali problemsko konferenco o prometu in opozorili na vrsto ukrepov-dolžnosti, ki naj za-gotove varno pot v šolo in domov, ki naj ublaže cestni krvni davek. Pri ZPM Krško se je v tem tednu sestal tudi koordinacijski odbor MELIORACIJSKO OBMOČJE JEL-SANSKI POTOK — MUZGA: Na 169 ha, od katerih je 40 ha v družbeni lasti, izvaja melioracijska dela Obrtna zadruga »Panorama« s Ptuja, organizator in investitor pa je Mercator — Agrokombinat Krško, TOK Kooperacija; na posnetku — polaganje drenažnih cevi za odvajanje odvisne vode (foto Vlado Podgoršek) za teden otroka in skušal nanizati tiste naloge, ki so aktualne v skrbi za otroka v naši občini in ki bi jih bilo z maksimalnim prizadevanjem vse leto moč uresničiti. NALOGE, KI NAJ BI JIH URESNIČILI V DOBRO OTROK Koordinacijski odbor bo z osve-ščanjem javnosti preko naših glasil, s predavanji, drugimi neposrednimi oblikami skušal opozoriti na naslednje probleme: 1. Prehrana, otrok: — pravilna, z vitamini in mineralnimi snovmi bogata prehrana; — razporeditev in kalorični obseg obrokov; — splošna in osebna higiena, povezana s prehranevanjem; — problem prehranjevanja otrok v vrtcih, šolah, posebno šolajočih se v srednjih šolah; — iskanje možnosti za uvedbo mlečne restavracije ali podobnega lokala (vsaj kioska) v bližini Šolskega centra Krško; — priprava enostavnih, a vsebinsko bogatih obrokov (tečaji za žene). 2. Naspan otrok — zdrav otrok: — problemi zgodnjega bujenja otrok in zagotavljanja varstva ter vpliv na otrokovo počutje, zdravje, fizični in mentalni razvoj; v VVE bodo organizirano spremljali pro- RAZVOJ OTROKA TEMELJNI DEJAVNIK NAŠEGA NAPREDKA Otroci so naše bogastvo in bodočnost — radi rečemo, a ta rek bi dobil svoj smisel, če bi se hkrati vprašali, ali smo naredili vse, da bi rasel v srečnem otroštvu zdrav, zadovoljen in preraščal v človeka, ki je mogel do skrajnih možnosti svojih sposobnosti razviti svojo osebnost. Št. 18 — oktober 1983 NAS GLAS STRAN 9 blematiko in z opažanji argumentirali. 3. Analizirali bomo prosti čas odraščajočih otrok in z ustvarjanjem primerne pripravljenosti skušali pridobiti čim več oblik in hkrati ljudi, ki bodo v njih pripravljeni aktivno delati in svoj prosti čas posvečati mladim. S problematiko pa se povezuje tudi prizadevanje za zagotovitev primernih prostorov za interesno združevanje in povezovanje mladih. 4. Cicibanove ure: Da bi v organizirano vzgojo zajeli čim več otrok, bomo naprej razvijali oblike dela tudi v tistih KS in vaških skupnostih, kjer ni vrtcev; prizadevanja bo treba združiti v iskanje vsebinskih in prostorskih rešitev. 5. Otroška igrišča: ostajajo še naprej skrb KS oziroma krajanov v zaokroženem naseljenem področju. 6. Z osveščanjem ljudi — sokra-janov in vseh dejavnikov v KS tfo-mo skušali ustvarjati primerno klimo za sprejemanje in integracijo telesno in duševno prizadetih otrok in njihovih družin, preko odgovornih institucij strokovno obravnavo motenih otrok; v povezavi z zdravstvenim domom, vrtci, šolami in nekaterimi SIS pa pretehtati možnosti za zaposlitev kliničnega psihologa. 7. Stališča problemske pionirske konference o prometu nas obvezujejo predvsem za iskanje in odpravljanje prometno nevarnih žarišč, odgovorno obnavljanje vidnih varnostnih oznak, primerno urejena postajališča, temeljito in pravočasno prometno vzgojo ter zavestno disciplino vseh udeležencev v prometu. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! KAKO BOMO NALOGE URESNIČILI V izpolnjevanje teh nalog bo KO povezoval vse dejavnike, ki po svojih močeh in prisotnostih lahko prispevajo delež za njihovo uresničitev: od staršev, šol, VVO, DPO, družbenih organizacij in društev, delovnih ljudi v OZD, SIS do KS, ki morajo postati mesto, kjer se najbolj življenjsko povezujejo in uresničujejo ti interesi. Zato bomo v KS organizirali v mesecu oktobru in novembru razgovore in na njih predlagane naloge skušali operativno zastaviti in prilagoditi specifič- Pri našem vsakodnevnem delu v otroškem dispanzerju se redno srečujemo s problemi, ki nam bi jih lahko uspešno pomagal reševati klinični psiholog. Dispanzerski način dela naj bi temeljil bolj na preprečevanju kot na zdravljenju bolezni, zato je naša zelo važna naloga — poleg zdravljenja otrok — tudi redno spremljanje njihovega telesnega in duševnega razvoja. V prvem letu otrokove starosti posvečamo največ pozornosti motoričnemu razvoju, to je razvoju položaja telesa v prostoru in njegovega gibanja, kar je v tem obdobju hkrati tudi odraz duševnega razvoja. V drugem in tretjem letu pa se hitreje razvijajo zahtevnejše sposobnosti, kot so govor, spoznavanje in povezovanje z okoljem, v katerem otrok živi. Nekateri otroci se počasneje razvijajo in težje vključujejo v življenje. Tem otrokom se nim pogojem in jih dopolniti. O nekaterih nalogah bomo podrobneje spregovorili v svetih SZDL, o aktivnostih in aktualni problematiki pa več obveščali občane preko sredstev javnega obveščanja. Resnično želimo vzpodbuditi vse, ki k uresničitvi teh nalog lahko prispevajo, da združimo moči in tako omogočimo vsakemu otroku varnost in zdravo rast. Koordinacijski odbor za aktivnosti ob tednu otroka pri Občinski zvezi prijateljev mladine Krško. je treba dodatno posvetiti. Take odklone pomaga otroškemu zdravniku odkrivati klinični psiholog. Staršem svetujemo vključitev v vzgojnovar-stveno ustanovo, kjer otroci pod strokovnim vodstvom sprejemajo mnogo novih informacij in izkušenj; staršem tudi svetujemo, kako naj se z otrokom dodatno ukvarjajo, da se bo uspel čim enakovredneje vključiti v sredino svojih vrstnikov. , Ne smemo pozabiti, da je prav predšolsko obdobje tisti čas, ko naša pomoč otroku obrodi najboljše sadove. Tudi v kasnejšem — šolskem obdobju bi nam klinični psiholog mnogo koristil. Današnji tempo življenja terja svoje žrtve. Pri otrocih se cesto pojavljajo razne motnje v čustvenem, vedenjskem, skratka duševnem smislu. Ti otroci danes pogosto skupaj s starši potujejo v Ljubljano po nasvete in pomoč in izgubljajo dragoceni de- GORICA PRI BRESTANICI: Eno izmed gnezd pujskov na mini prašiče-rejski farmi Hainija Sotoška (foto Vlado Podgoršek) KLINIČNI PSIHOLOG ŽAL ŠE VRZEL V OTROŠKEM DISPANZERJU ZD KRŠKO STRAN 10 NAS GLAS St. 18 — oktober 1983 lovni čas, otroci pa so po dolgi poti utrujeni in težko sodelujejo. Zdravniki v otroškem dispanzerju že danes uspešno sodelujemo z različnimi strokovnjaki iz bližnje okolice, ki lahko otroku pomagajo. To so: okulist, otolog, ortoped, logoped, fizioterapevt in specialni pedagog — kliničnega psihologa pa V okviru prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki je tamkajšnja ribiška družina predala svojemu namenu dvoje ribnikov nad vasjo Karlče. Precejšnje število ur prostovoljnega dela — poleg strojnega izkopa — je bilo potrebno, da so ko-stanjeviški ribiči prišli do dveh ribnikov, ki bosta služila sprva predvsem za turistične, kasneje pa tudi za tržne namene. V soboto, 15. oktobra, popoldne se je ob jezu večjega spodnjega ribnika zbrala precejšnja množica ribičev in njihovih gostov, ki so bili priča slovesni otvoritvi. V imenu kostanjeviške KS je prisotne pozdravil predsednik njenega sveta Ladko Kukec, v imenu ribiške družine pa njen predsednik Stane 2abkar. Potem ko so podelili tudi posebna priznanja nekaterim najbolj zaslužnim organizacijam in po- Po mesecu dni akcije VARNA POT V ŠOLO DELO 5. OKTOBRA — Pred začetkom šole so miličniki na območju Uprave za notranje zadeve Krško skupaj s člani občinskih svetov žal nimamo, čeprav bi bil v krogu teh eden pomembnejših sodelavcev. Tako čutimo v našem teamskem delu precejšnjo vrzel, hkrati pa so za mnoge strokovne nasvete in pomoč pri vzgoji otrok prikrajšani tudi naši starši. Dr. JANJA ROŠKER, vodja otroškega dispanzerja sameznikom, ki so na ta ali oni način največ prispevali k novi pridobitvi ribiške družine, je prisotnim spregovoril še predstavnik Ribiške zveze Slovenije, ki je kostanjevi-škim ribičem med drugim zaželel uspehov pri ribogojstvu v novi vodi. 2e prejšnji dan je v do dva metra globoki vodi spodnjega oziroma večjega ribnika zaplavalo okrog 500 kg krapov, med njimi tudi večji primerki — plemenice, simbolično pa je ribnika predal namenu starosta kostanj eviških ribičev — prvoborec Jože Rakoše, ko je ob zaključku slovesnosti spustil v ribnik še zadnje — iz Draganičev pri Karlovcu — pripeljane krape. Za zaključek so se ribiči in gostje zbrali ob Krki v rekreacijskem centru TCP »Djuro Salaj« na družabnem srečanju. za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pregledali vso prometno signalizacijo v bližini šol. Izkazalo se je, da je bila le-ta skoraj pred vsemi šolami potrebna obnove. Vzdrževalci cest so pomanjkljivosti odpravili, vendar nekatere šele prve dni pouka. Sezoni na rob: PELINKA IN KRAINER Konjeniški klub Posavje Krško je tekmovalno sezono zaključil dokaj uspešno. Na letošnjih kasaških dirkah se je najbolj izkazala kobila Pelinka na vajetih Jožeta 'Kra-inerja, saj je osvojila kar štiri prva mesta: v Komendi, Zagrebu (v dveh dirkah istega dne) in Ljutomeru. Pelinkin lastnik Ivan Balon z Bizelj-skega je seveda na svojo kobilo zelo ponosen. Za KK Posavje je bila zmagovita — na dirki v Šentjerneju — tudi kobila Palmira na vajetih lastnika Rudija Gregorine. Poleg petih prvih mest pa so konji oziroma tekmovalci kluba dosegli še nekaj vidnejših uvrstitev. V naslednji sezoni, ko se bo na dirkališče vrnila Markiza II in začelo nastopati nekaj mlajših klubskih konj, bo prav gotovo še več dobrega slišati o dosežkih Konjeniškega kluba Posavje Krško. Razen enega so bili načrti najbolj varnih poti v šolo popolni. Prvi roditeljski sestanki so bili namenjeni staršem prvčkov, da bi skupaj z mentorji prometne vzgoje in milico poskrbeli za varnost otrok v prometu. Pregled koles in koles z motorjem, s katerimi se otroci vozijo v šolo, je pokazal, da je večina vozil tehnično popolnih in da otroci imajo ustrezne izkaznice oziroma potrdila o znanju prometnih predpisov. Novejša dirkalna kolesa pa so neopremljena in za vožnjo ob zmanjšani vidljivosti ali ponoči neustrezna. Vozila, s katerimi organizirano prevažajo otroke, so pravilno označena in tehnično popolna. Pripadniki narodne zaščite se kljub predlogu milice, da bi se za nekaj dni vključili v varovanje otrok, razen v dveh primerih niso vključili. Za večjo varnost otrok v Krškem sta krajevna skupnost Krško in osnovna šola Leskovec dali pobudo za ureditev pločnikov ob Le-skovški cesti, po kateri hodi veliko otrok: Za rekonstrukcijo ceste in zgraditev pločnikov so sklenili pogodbo, del pa še zmeraj niso končali. Vzroke za to gre iskati pri izvajalcu, pa tudi pri posameznih lastnikih zemljišč, ki niso bili pripravljeni odstopiti koščka zemlje, Čeprav bi s tem tudi sebi zagotovili varnejšo hojo po omenjeni cesti. Ribiška družina Kostanjevica na Krki OTVORITEV RIBNIKOV PRI KARLČAH St. 18 — oktober 1983 NAS GLAS STRAN 11 Galerija Krško RAZSTAVA MARIJANA PLIBERŠKA V petek, 14. oktobra, so v Galeriji Krško odprli razstavo akademskega slikarja ' MARIJANA PLIBERŠKA. Razstava bo odprta do 28. oktobra. V otvoritvenem programu so sodelovali učenci Glasbene šole Krško. Umetnikova olja bodo na ogled vsak delavnik od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure, ob sobotah od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Z reprodukcijami nekaterih razstavljenih Pliberškovih podob bomo seznanili bralce Našega glasa v eni od prihodnjih številk in na ta način dopolnili naš skromni zapis o sicer v Krškem zelo priljubljenem likovnem ustvarjalcu. VČASIH NE GRE BREZ POPRAVKA V 17. številki Našega glasa se nam je v članku GOSTA V M-AGROKOMBINATU ukradla številčna napaka, ki jo popravljamo: V razne oblike sodelovanja (z M-Agrokombinatom) je vključenih, okoli 4000 zasebnih kmetijskih proizvajalcev ... In ne 400, kot jo je zagodel tiskarski škrat! Napaka v tiskanem delegatskem gradivu »Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško-«: Delegati nam naj oprostijo, ker je tiskarski škrat (s svojimi pomočniki!) prekrstil KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI v komite za združene dejavnosti. Otvoritev stalne galerijske zbirke FRANCETA KRALJA KOSTANJEVICA NA KRKI, 21. OKTOBER 1983 — Danes se je stalnim umetniškim zbirkam v kostanjeviški galeriji (Božidarja Jakca, Jožeta Gor-jupa, Toneta Kralja in Zorana Didka) pridružila uradno še stalna postavitev umetnin FRANCETA KRALJA, ki jo je predal svojemu namenu dr. Stane Mikuž. Dr. Stane Mikuž je umetnika Franceta Kralja (1895 — 1960) označil kdt osrednjo osebnost slovenskega ekspresionizma; tako v slikarstvu kot v kiparstvu ter ilustracijah je ustvaril vrsto del, ki jih že lahko imenujemo klasična. Galerija Božidarja Jakca je za to slovesno priložnost izdala zloženko in plakat, izbor del, načrt in postavitev stalne zbirke pa je zasnoval Zlat Kralj. Iz podatkov v zloženki je razvidno, da stalna galerijska zbirka Franceta Kralja v obnovljeni nekdanji samostanski kašči obsega kipe, reliefe in malo plastiko (65 eksponatov), monotipije (25), slike, skice in miniature (100), grafike (32) in reprodukcije 32 umetnikovih stvaritev, ki so pač pretežno v lasti drugih galerij oziroma zasebnikov. PLANINSKO DRUŠTVO »BOHOR« NE SPI Planinsko društvo »Bohor« Senovo in Občinska zveza za telesno kulturo Krško sta organizirala v soboto, 15. oktobra, pohod za planince in druge ljubitelje narave, katerega del je potekal po gorjanskem delu transverzale PO POTEH BORB IN ZMAG. Oštrc — Polom — Vodenice t- Kostanjevica je bila pot, ki jo je bilo treba premagati; seveda so se na Polomu malce odpočili in založili. Pohodniki so v spomin na prijetno doživetje in premagane napore prejeli spominska priznanja. V nedeljo, 23. oktobra, je prizadevno Planinsko društvo »Bo- hor« Senovo organiziralo na Bohor-ju že tradicionalno KOSTANJEVO NEDELJO. Vabimo vas na koncert Bojana Rabzelja in njegovih gostov HVALEVREDNA KULTURNA NAMERA 28. oktobra ob pol osmih zvečer 'se bo čitalniški prostor Valvasorjeve knjižnice in čitalnice spremenil v koncertno dvoranico, v kateri bodo nastopili krški kantautor BOJAN RABZELJ in njegovi gostje: kitarista ERVIN MAHNE in VINKO KORETIČ ter vokalna skupina LESKOVSKI OKTET. Bojan Rab-zelj bo zapel — ob spremljavi kitare — vrsto svojih pesmi, gostje pa bodo pestrost večera še dopolnili. Hvalevreden je še posebej cilj tega koncerta, saj bo ves izkupiček namenjen nakupu novih knjig za izpolnitev knjižnega fonda v še ne dolgo odprtem izposojevališču Valvasorjeve knjižnice in čitalnice v zelenem bloku poleg hotela Sremič. In še to: Vstopnico za koncert lahko dobite v predprodaji v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici, njena cena pa je 50 din. Še ne posnetek izpod Bohorja: o usposabljanju prostovoljcev v Gornjem Leskovcu je pisala tudi Naša obramba STRAN 12 NAS GLAS Št. 18 — oktober 1983 Zvezno tekmovanje kovinarjev VINKO IZ KOVINARSKE — »BRONAST« ¦Od 10. do 12. oktobra je bilo v makedonskem glavnem mestu letošnje jugoslovansko tekmovanje kovinarjev, ki se ga je kot del slovenskega zastopstva udeležila tudi krška »ekipa«: tekmovalca — varilca Vinko Salamon in Roman Jankovič ter ing. Stane Zorko, vsi iz Kovinarske Krško. VINKO SALAMON je tekmoval v ročnem elektroobločnem varjenju (REL) in se uvrstil na odlično tretje mesto z le malim zaostankom točk za prvima dvema. ROMAN JANKOVIČ je v tekmovalni disciplini polavtomatsko varjenje v zaščiti COi (MAG) zasedel 10. mesto. Podatke o uvrstitvah nam je posredoval sekretar OS ZSS Anton Pleterski. Iz naših organizacij združenega dela SOP, TOZD OPREMA — USPEŠEN PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK Zvezno tekmovanje kovinarjev VINKO IZ KOVINARSKE — »BRONAST« ¦Od 10. do 12. oktobra je bilo v makedonskem glavnem mestu letošnje jugoslovansko tekmovanje kovinarjev, ki se ga je kot del slovenskega zastopstva udeležila tudi krška »ekipa«: tekmovalca — varilca Vinko Salamon in Roman Jankovič ter ing. Stane Zorko, vsi iz Kovinarske Krško. VINKO SALAMON je tekmoval v ročnem elektroobločnem varjenju (REL) in se uvrstil na odlično tretje mesto z le malim zaostankom točk za prvima dvema. ROMAN JANKOVIČ je v tekmovalni disciplini polavtomatsko varjenje v zaščiti COi (MAG) zasedel 10. mesto. Podatke o uvrstitvah nam je posredoval sekretar OS ZSS Anton Pleterski. Pred dnevi so iz te tozd naročniku iz Cehoslovaške poslali res obsežno pošiljko opreme, doslej največjo v proizvodnem in izvoznem programu. Z njo so napolnili kar 32 vagonov in 2 kamiona, njena vrednost pa je presegla 1,8 milijona klirinških dolarjev. V deležu letošnjega izvoza, za katerega bodo iztržili okoli 270 milijonov dinarjev, predstavlja navedena pošiljka opreme kar 60 odstotkov. Sicer pa bo letošnji izvoz prispeval 30 odstotkov celotnega prihodka te tozd. Očitki, da je izvoz usmerjen predvsem na vzhodne trge, niso upravičeni, saj bodo to leto na trgih trdne valute zaslužili 1 milijon ameriških dolarjev ob uvozu, ki znaša le skromna 2 milijona dinarjev. Za prihodnje leto obetajo še večji prodor na konvertibilno tržišče. Ta čas imajo že sklenjene posle za izdelavo opreme za Libijo in Egipt, prvič pa se bodo pojavili tudi v daljnji Kitajski. V tej državi bodo nastopili kot sodobavitelj ljubljanske Lesnine, ki bo tamkaj postavila tovarno kolonialnega pohištva (stolov). Že sedaj sklenjeni posli zagotavljajo da bo tozd Oprema v prihodnjem letu povečala izvoz za najmanj 20 odstotkov. Ob tem pričakujejo prav te dni zadnja soglasja za razširitev proizvodnih prostorov, saj so ob sedanjem obsegu proizvodnje močno utesnjeni. Omenjeno opremo za Čehoslova-ško so v tozdu izdelali v rekordnem času in jo naročniku dobavili tri dni pred postavljenim rokom. Fizična izdelava je trajala le 45 koledarskih dni, k čemer je prispevalo tudi to, da so nekateri delavci poprijeti za delo v treh izmenah in da so za pravočasno izpolnitev naročila v kolektivu porabili tudi nekaj prostih sobot. Zivko Sebek PRENOVILI STUDIO Ko smo ob koncu poletja obiskali Radio Brežice, da napravimo posnetke njihovega začasnega studia, smo bili presenečeni, v kakšnih nemogočih pogojih lokalna radijska postaja deluje in oddaja. Posebno nam je šlo na smeh, ko smo si ogledali napovedovalčevo delovno mesto: za zaščito pred zunanjimi zvoki je služila preko ogrodja vržena izrabljena zavesa. V razgovoru z direktorjem FRAN-COM HEDLOM in novinarko IRENO MAJCE smo med drugim izvedeli, da so opravili sami veliko dela pri obnovi studia (na sliki tonski tehnik — pleskar!) 28. OKTOBRA BO LOKALNA RADIJSKA POSTAJA »RADIO BREŽICE« PRAZNOVALA 20-LETNICO SVO- JEGA DELOVANJA: nova' oprema bo omogočila direktni prenos s svečane seje brežiške občinske skupščine v čast občinskega praznika.