Mali stražnik.
Neki afrikanski misijonar je vzel v glavno mest^ malega zamorčka s seboj. Ondi sta šla mimo palače kraljevega namestnika, kjer je straža korakala gorindol. Malemu zamorčku je bilo to tako zelo všeč, da je rado-vedno vprašal misijonarja; »Oče, kaj dela vojak pred to hišo ?«
»To je straža, moj dragi.«
»Kaj pa straži tukaj?«
»Glej, moj sinko, v tej hiši stanuje kraljevjna-mestnik, ki ga uboga vse mesto. Da se torej temu ime-nitnemu gospodu ne zgodi nič žalega, mora biti straža pred njegovim stanovanjem. Pa tudi radi časti, ki se spodobi guvernerju,   stoji straža pred njegovo   palačo.«
Zamorček si je dobro zapomnil besede učenikove. Ko se povrneta domov, poišče takoj svojo otroško puško in sabljico, ki mu jo je bil podaril misijonar, in hiti zjutraj zgodaj v cerkev. Tukaj se s puško na rami in s sabljo prepasan postavi pred tabernakelj ter svest-si svoje moči mogočno stopa semintja.
Misijonar pride maševat. Kako ostrmi, ko zagleda malo črno stražo pred tabernakljem. Pokliče jo v za-kristijo, rekoč :  »Alojzij,  kaj pa delaš tukaj?«
»Oče, na straži sem«
»Zakaj?«
»Zato, da se Jezusu ne stori nič žalega.«
»Saj Jezus ni general, ne guverner.«
»Jezus je še veliko več kot to !& odgovori mali zamorček.
Misijonarju je bil mali stražnik tolikanj všeč, da ga je očetovsko objel in pohvalil vpričo vseh njegovih. tovarišev.