vseh dežela
?
O v.
<0 0
O k.
(L
N
a c
N«
(/> (D

LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Štov. 7(IVo. 7).
Oliiettj^o, Jtili, 1907
Loto II. (Vol. II.)
POZOR! Vsi dopisi na uredništvo in uprav-ništvo naj se pošiljajo pod naslovom: "Proletarec", 68.1 Loomis St.. Chicago, 111.
VSEM SODRUGOM NA ZNANJE.
Sodr. Frank Petrič je sedaj na agitacij skem potu po vseh Združ. drž. Pooblaščen je pobirati naroč nino za "Proletarca", kakor tudi sprejemati oglase in ustanoviti socialistične klube. Vsem sodrugoni ga lop o priporočamo.
Osrednji odbor Ju gosi. socialistične sveže.
:i >
KJE SO V1ZROKI
Danes so naskočili f ara ni Čutnišče fare sv, Vida v Cievelandu. Župnik Vid Hribar je dal aretiran
demonstrantov.
Brzojavka chikaških dnevnikov.
Tako so poročali chikaški dnev niki v brzojavnem štilu o naskoku Slovencev v Cievelandu na župni-šče fare sv. Vida.
Kje so vzroki??
Naš slovenski narod je poznan, da slepo verjame duhovniku, da ga uboga, ker ga smatra za bitje, ki ima čeznaravno moč. Še precejšni del našega naroda verjame, da zna duhovnik delati točo, da lahko pre podi nevihto ali da izmoli človeka, ki mu dela zgago, da dotični človek tekom enega leta umrje.
Nasprotno pa tudi duhovniki, iz-vzemši neznatno številce, niso nikdar nič storili, da bi vero v čezna-ravno moč duhovnika v narodu o-mejili. Nekateri duhovniki so šli in gredo še dandanes tako daleč, da to vero v narodu še gojijo, ker vedo, da se da ljudstvo skubiti dobro, ako se boji čeznaravne moči duhovnika.
Kaj je vendar bilo v Cievelandu vzrok, da se Slovenci niso bali čez-* naravne sile duhovnika, ne hudiča, ne biriča in so naskočili farovž ? Strah, da bi jih župnik lahko "pa* nal" ali izmolil, je gotovo izgin i, med njimi, ker drugače bi se ne bili lotili farovža z poleni in kamenjem. Tudi hudič, zadnja ura in drugi pri. vezki vraga so zgubili svo;o straho. vtalno <s?ilo, ker ise je »narod vzdgn i proti svojemu župniku.
Zakaj ?
Na to vprašanje je težko odgovo-
riti direktno, ker nam niso znane podrobnosti iz Clevelanda.
Vzlic temu bodemo tudi tukaj s splošnim od'govonomi zadeli v črno.
Duhovnik, ki živi, kolikor je sploh človeku mogoča živeti po Kri-stovlh naukih, ima še dandanes v vernem slovenskem narodu veliko zaslombo. Narod ga uboga in rau da rado voljno, česar le njegovo srcc poželi. Naobratno pa narod, ker sc je pričel zavedati, ne ubo*ra več duhovnika, ki nekatere nauke Krista nosi le na jeziku.
Krist je posebno ostro bičal lakomnost, sploh nabiranje zakladov in posvetnega bogatstva. "Mojc kraljestvo ni tega sveta", je rekel Krist.	- -
In duhovniki? Malo izjem fe med njjkni, ki bi se dandanes ne pulili za tolar kakor kak borzni špekulant. Za vero se jim ne gre, ampak le za b ro. In tak nastop duhovnikov dela hudo kri v narodu, privede narod tako daleč, da rabi silo proti svojemu duhovniku, ako . noče prostovoljno umakniti se.
Sedaj se pa na pozorišču poka-žeta policaj in sodišče, da kaznujeta narod, ker je rab'1 silo proti svojemu župniku.
Mesto, d)a bi zaprli duhovnika, ki je pravi vzrok nemirov, pa zapro ,n kaznujejo narod, ki je le učinek V. ga vzroka.
Zakaj? No. ker se današnji ? i ko ni tako glase.
Dandanes se ne kaznuje t ste^a, ki je provzročil učinek, ampak tiste, ga. ki je vsled vzroka zavišil uči* nek.
Gospodje duhovniki tuui lo dobro vedo in radi tega narod toliko časa provocirajo in dražijo, da narodu vskipi kri, da se že na leni svc. tu s pomočjo zakonov maščujejo nad njim, da ponižajo dotične, ki so imeli toliko poguma, da so jim oJ-povedali slepo pokorščine^
Ako hoče narod ukrotili svoje dr-hovnike, pripeljati jih na pot pravega krščanstva, ki ne jx)zna n:č čeztiaravnega in mističnega in ki sc popolnoma loči od čudodelnega rimsko katoliškega cerkvenega krščanstva, potem naj narod ne raoi sile proti njim, ampak zadrgne naj denarno mošnjo.
To ie naj najboljši pripomoček proti duhovnikom, ki imaio verski nauk — krščanstvo za molzno kravo.
Slovenci, ne dajte centa duhovniku in duhovnik se bo poboljšat,
ako v njem že vse dobro ni zamrlo.
Omega.
KAJ JE SOCIALIZEM?
Nasprotniki socializma, posebno najeti hlapci kapitalizma v cilindri in kuti, oznanil jejo v svet, da hoče jo socialisti edino s surovo silo strmoglaviti današnjo človeško družbo in da odobravajo političen umor.
Priznamo, da kjer je ves narod v revoluciji, n. pr. v Rusi j i," da se tudi socialisti Tiapram reakciji |» služijo s'le. Ali sila ni socialističen nauk. Vsi socialistični pisatelji so še vedno pobijali surovo silo, ker pridobitve nso bile nikdar stalne, ako se jih je priborilo potom surove sile. Z druge strani pa tudi ni sila le lastnost socialistov, kajti zgodovina nas uči, da ie prav "pohlevna" rmsko katoliška cerkev vselej rabila naj surove j šo silo, ke-dar se je šlo za nje interes.
Odkar ljudje vladajo ljudi, je bila sila na svetu : vojna, umor, napad. Zgodovina kar mrgoli teh žalostnih pojavov, ki so utisnlii človeku — kot razumnemu bitju pečat sramote na njegovo čelo. Navadno se je sila rabila vedno od zgoraj, ki jeodzdolaj vedno odzvala protiupor v podobi punta ali maščevanja.
^Socializem ni zagovornik sile }*ač je pa nje odločen nasprotnik Če je bil kedaj kak socialist obto žen surove sile, ga niso v to zape ljali socialistični nauki, temveč je to provzročila v notranjosti razbur jenia človeška narava, ki si v raz burjeiTOsti ni mogla z drugim po«, magati Kot s surovo silo.
Ali je bil Aristogeiton socialist: Ali je bil Brutus socialist. AH so bili Danton, Marrat in Robicspiere socialisti? Ali so bili Puritanci, ki so obglavili angleške^ kralja Karla I, socialisti? Ali so bili srbski častniki, ki so umorih srbskega kralja in kraljico, morda socialisti? Odgovorite h navc:, ki podtikate socialistom surovo slo!!!
Socializem ima za svojo podlago gospodarski nauk, ki pravi, da ima vsak človek-proizvajalec praven do izdelkov, katere ie izdelal. Vs: — to ie človeška družba, morajo oa skrbeti, da otroci dobe dobro in 4:rbno vzgojo, da bolniki, starčki irr za delo nesnosobni ljudje dobe dobro oskrbo. Pri delu raj se uno-flp/bljaio stroji v največji mer, delovni čas naj* se pa zn:ža na kolikor
največ mogoče nizko število ur. Svoboda vsakega človeka*na*j sega tako d*aleč, da ne omejuje svobode, drugega človeka4 itd. itd.
Socialisti dobro vedo, da svojih zahtev ne morejo uresničiti s silo, ker bi uporaba sile, dokler so socialisti v manjšini, bilo nič druzega kot golo nasilje, zopet bi manjšina ukazovala večini, kako naj živi in ureduje svoje življenske potrebščine. Dokler ni v ljudstvu globokega prepričanja vsaj v pretežni večini, da je socializem za človeško družbo neobhodno potreben, toliko časa je tudi socializiranje človeške družbe nemogoče in s'icer tako, da bi socia-lizirana človeška družba imela trajen obstanek.
Za uresničenje soc alistične človeške družbe pa social'sti rabijo vsa druga sredstva kot brutalno silo. V dosego svojiih ciljev se poslužujejo parlamenta, strokovnih društev, časopisja, knijiižic in shodov. Socialisti agi tirajo za revolucijo — za du^-ševni preobrat y čeznaravno silo verujočo človeško dušo.
Orožje socialistov je uma' svitii meč. In proti temu orožju so brez-močni dogme vseli ver, nauki profesorjev o narodni ekonomiji. Ki pravijo, da se narodi le na podlagi "svobodne igre sil" povzdignejo do gospodarskega blagostana; brez. močni proti temu orožju so unifop mrani morilci na debelo, nolicaji in vsa svojat, katero so najeli kapitah-sti, da morijo ti preganjajo socialiste.
In ker se tega zavedamo, bomo poskrbeli, da! bomo luč resnice --socalizma pr žgali v sleherni koč:, kjer prebivajb ljudje, ki trpe vsled modernega suženstva — kap. tal iz-
J. -ik.
ena.
_ Če kak siromak ukrade kos
premoga z železniškega vo^a, ga obsodijo v težko ječo in prisilno delavnico. Vse drugače se pa postopa z ljudmi, ki imajo vpliv, če tudi
zvrše u lom.
V	Bo ie, Tex , so tcmperenCni fanatiki uiomili v železniški voz, v katerem so bile razne opojne pijače za klube, Blago je bilo vredno $2,ooo. Ali temperenčni fanatiki so vse vničili.
V	ž lic ulomu in vničenjvu tujega blaga se pa> varuhom zakona še ne san ja, da bi izsledili zločince in jim pomagali do kazni.
Zločinci so pač vplivne osebe in tak h se državni prtavdniki in policija tudi v Teksasu radi ogibljejo.
ZA KOG IMATE GLASOVA/T.
Iz talijanskog pohrvatio - N. J Sabalic.
Nastavak.
Nije nioguc. — Vama se črni, da je ovo nemoguče, i da to nikako ne. može .bit; pri je se kazcdo, <lai se može napraviti, da kola id«u bez da-ih konji ill volovi vucu, kazali ste, fta je to nemoguoe; pa zar nemarno dtarfas parostroj; bilo je kazano, govorit četno li pet minuta iz Rima ti Ameriku, kazali ste, da» su to beda s toče ; pa zar nemarno dana s br-zojav, kia»zalo se, da de se moči uist-meno nazgovarat s jednog grada u drugi, sa prijateljem,, kazali ste, da je to liudost, pa zar .nemarno danas telefon.
U starodoba gosp. VJastelini kupov aše i prodava še radhike na trži-štu — robove, ubijalo ih se i vje-šalo bez ikakve piarnice a hmaniše se travo m, a principi i »njihove milje-nice ž i više u največem dobru.
I onda ljudstvo govoraše: tako uvjek bilo i ostat če tako.
Aft ljudi srčeni stavit če se složno pod crven bar jak za slobodu kag Francezi god. 1780. revolucija.
Da se ovo vrijeme poboljša, ovi-si o vama, jer kad dodie čas, kad če socialist i svijega sivijeta pitat radinike: je li ste svi s nama. Ako svi odgovorite sa 4''jest", socijadi-zam je s vršen.
Radlno vrijeme. — Je li to pra-vedno, da jedan čovjek, jedna žena stoji 10 do 13 sati na dan zatvoreni u jednoj luknji, podvrženi odredbama slični jednoj tamnici, nema-juč skoro vremena ni pojest koma dič kruha« trudinii mrtvi u večer, postajal stari pri je svog vremena.
Socijalisti .hoče, da nitko dulje neradi1 od osam sati na dian, ali bur. žoarski poslanici neoe o tom nista da čuju.
Uvjek se uannoeava broj bezpo-s»!eni radnika.
Premislite moilo; pričinja vam se pravo, da jedna stranka, koja ms neradi a stoji dobro, bogati su, a dHiga stranka/ mnogo pošteni radnika i polodjeloa, koji drugo ne pita več za radn jut te je nemože nači. Poslanici, koje šal jote u parlame not, na to ne misle.
Sa zakonom od 8 sati rada na dan, kako socijalisti zahtrjevaju, gospodari bi' morali uzet mnogo-brojnu osobnost, koja mnogo stoji. Radnička pflaoa — vama, koji ste svaki dan na pokuša ju, jest bezko-ristno kazat, kako je radnička ruka slabo providjena. Nakon dugotraj-nog rada nad'nik se nemože okrije \y't sa dobromi hranom i časom do-brog vina, mora diai živi tijesno, jer nemoee sa sVojom kukavnom pla-, oom, a to baca radnika u grob pri je vremena.
Socijalisti znhti jevaju, da nika-kaJv rad nebude man je plačan od onoliko, koliko mu ie treba« za živet dostatno.
Hočete čuti jedtou drupu neprav-du? Gospodari u tvomicamia! rad je uizimaju ženske, zašto jer one izra-d:ju jui posu kn i mtižki a ptacaju se snmo po*. Socijalisti hoče, da budu plače jednake, kako za mutžke, tato i ženske, ako je poso jednaki.
A'li poslanici, koie ste dosad u sabor poslali, neče o takovim zako-nima niš da 6uju. Socijalisti bi htijeli, dai zakon
zabrani primati na nad u tvornice i Invge teške ra(Čnje djecu i spod njekoje dobe eodine. Oni žalostni siromašni mladici rade više nego ih snaga obnaša za dobit koru kruha 1 la mogu neš#o jx>moči svojim otci-rna.
Socijalisti hoče, da se ima svet-kovat za r>očinak nedelja.
(Nastavit če se.)
TKO SU SOCIJALNI DEMO-KRATI i STO HOČE?
A. Kollotitaj.
Jed'va je potrebno govoriti o tonne, (ku je život sviakdnn članom toži za one, koji žiivu od1 isvoga rada, dla s jedhe strane raiste bi jedla ci'jeb ^a nairodiai, a s druge se u vek: cava ras-koš i bogatstvo one nekoHcine^ koji gosptxllari vkisništvotn, kapitaOnua tvorinricania, zemlijšštiima, kuaauma. Magazini siui prepunjeiii robom, a veci' dio pucanistvia hoda gotovo bez obuoe, u, zimi bez toplog odfijela. U bna<šneni(.n skiaxfišt'ma trune hrana, ,a Ljydii umitru odi gladi. Čitava dvori sta do \Tha su naipunjena dr-vo.n, a u iradnikiai nemila ni cigle tic. šaice, <Ha ugnije svojn peč. Kod ve-leposjodlri ka Kkži» na ugaru pltxlina zendjiat, a seljačke obitelji nema.ju .ntai čemu <l^a pos.i'ju žatak. I što dti-lje, to gore. Tisuce i ti suče nudnika pogibaju od1 prekoru j etrn og() često škodi je vog rax Ha, od' ncpo voljnih u-vjeta žiivota, iai on^ koji'ma radSc. "gos]x>dari", ^i:ux> još više, nabija-ju svoje daqpove. Ma koliko se v *' nik napne zao, :na koliko dla« se [X>-moču njegovih ruku ct\narta!o bogatstvo, to čitav prihcxl od togiai ne icHe nijci.\mv u kon'st, »ne u korist društva, več u pr v&tJrfi <!ižep ka;)italistia. A pd'^ffl toga dbC&zie još česti zastoji i krize u proizvodnji Trgovina se zaiustavlja,, tvornoe i naicHone se za t va rta ju1, banke propadla j'U. Masa radlnogiai nar(x!fai na lazi se bacetvi na ufficir; razana.iu se mali- tvorničari 1 trgovci. Velikim kapitalist*ma ns»u krize stnašne. Orui iimadii U rezervi ktaip- ta.t pa ih ovebmre irtimalo ne uzru'vaju. On/i su kao staro lirašce u šuif : iprohujala je bura, polo;ni ■ Iai s»itix> <frvlje, a velikana dobili su t*me tek više pnxstom. No -dlalkako niajgare profhze u vriijeme kriza radndci1, scljaci i maioobrtivici. Oni gube r ono mai'O, što su irnali. Krize su palk nei zbježni pojavi, <lok |x>sto ji siaivne:neni t. z v. trgovački kapita-I stičkn — porodlak. Danas nitko ne rasporedljuje koViko i kakt),vu robu treba proizvesti, da bi svi imali 1 irtišto nebi .pneostajalo. Svaki pod uzet nik proizvodi nai svoj stirah i irizčko britruči se o jednome: da irna što više pogcxlnostr obogacivati se što brže, nego driigi. Gjenai neke robe skače, svi <po^hi7etnlici! u to j |KT>izvodln ji hrle jedan pred drugim, <lla pmvzvedii, što više te robe. Njima je teško dla računaj u, hgce iii sc maci' kupci za svti irobu. I ako ima robe u izoblii^ taikx) »ream tko dti ga kupii, to cijene pedajn, tražnja se obustavljai, nastuixi "kriza" ili "za stoj". I ma koliko Ijmbtvo mčto jalo neče ono izb ječi k nize, neče iz-bjeci prepunjava'n ju tržišča) s nekom robom' kod .nedbstatka ilii sku-poce fMige robe jcid^na-ko tnvžlne, dok se proizvodnjon budu za^nl imao za privtaitnu 'korist, dok njome ne bude upravljali salmo dlruštvo, dhk cilj proizvodn je bude tigoiiina«, a težn ja. Kiti se zadbvolje potrebe naroda. Nesavršeinost/i isvih .saklafeiijih uslova ne mogu, a <lta ne jiadnu u
■ ■ 1 ■ ——
■" ■ '" ......
oči. Več <lavno sw lju<M tnažli sre-stva, kako bi prom;jenitli pcxstojeci ix>red!alk, kalko bi ucihiM život bolj ni i pravedinij'im. Svatko je prediliagao svoje. [eda»n je govorio: treba od-uacti s ve lx>gatstvo posjedu j 1161:11 razretKhna i pod jeliti ih inedju bi-jetPini'ke. No |x>kaziailo se, dial je to ri jesen je nopraktično. A v inie govo-relci o tome, <Sfti bi kod ovakove dio-l>e, kada ,ne[x>s;ed,uj,uč!h inade sto putta više od bogataša, 'Svtaikom ipoje-<linom čov jeku pitjxao samo .neki aie. znatni <K svega. Ujgatstva, sama! dl o-lia\ bila bi' lKprovediva. Kadla bi se (Kjedffili |)«iavedinM.n i.iijeroni, jedilo jedlnome.bi cnogla prpaisti vuna, drugome tvorlnlčki; stroj, jednome plug, drugome zemiltja. Lj.udii bi ocL imah pr'sKipili k razi njeni t. j. trgovini.' Svaki b i.niaisto jao <laj>rcxbt što škraplje, sa što večam koristi. I frie, opet b' iskrsnula .nejecitiakost. Opet bi u jedtaoga, koji je ixxluzetniji, bilo innutka, kapi tala, a u drugo^a ništa, <lb radhih nuku.
I >nigi su staviljalii sve na»d^ u uv-ixrave država No nta 'kiaiko da bi 1 bK zakoni dobri, ipak ne bi billo i njihovih moc!» da dnEšte lx>gatstvo i siromaštvut lXkn*)brialhčno držav-■no ure;!ljen;e mnogo ciakštatva život. Ono se oci tui je kao is re st vo, ko;i:n bi se .mogla postnčii boi ja bu<d'uč-r.ost. No dok je c. jelo društvo poc.-jepano na dvije klase, na jxx< jedli-juče i i i buržoe, te neposjedujuče ili prof etarcci, dbtle se ni'kakv un za-konairtai neče odstraniti oijeilo ovo zlo, što caruje u našimi danima.
R lo je naixukon i trečih, koji su pra^Ino shvačali u čemai je kar jen zla; koji su govor M kao i soa ;akte-mokrati t lianam, kako bi zato, da iščezne bogatst\-o i siro naštvo, da se nitko ne može obogači,vatli nai tu. d ji raču/ni, i dial se ci j do čov ječaaistvo izhavn od gliadl, kriza, besposlice i razaranjial, trebailo uništti privatno vlaisništvo, učiniti svu ztimljiu, sve rogom '.lamo Ixjgatstvo, tvormice, magazine, rucfniike itd. vlaisništvoin društvenim. Kacfa bi se svatko mo-gao koristiti orudjem, ix)trebn»n za njegov zai::iat, te stnojeviiina, kada bi poljocfjeliač nnogao icnati zemlji, kojla mu je neopfliodno nužna, taKlia) se nebi ntko koristno tudjim ra«dom i .nebi bi'lo nx>^iče takovo izrablj4 vanje tiwije^a ra<lia, takova eksplbafbacija, kakovu danas vidlimo. U damašnj«in se svijetu u nukama jedndh nakaze kapital, tvoirlrioe, ra-dione, ze.nl j iste t. j. srestva aai proizvodu j it, aiogrcmna več na ma sa. mo radnu snagu. I>a se uznogne ma kako mu dinago prozivjeti, ]X) trebno je radii ti, a raicftti nema se na čemu, ni s čstna Potrebno je iči ka. ptalistu — vfoitf.iiku i izinajinti se zai nad. A što znaci inajtniriti se ? To znaci' pročllati svoju nwlnu snagu, s\t)je naidne riake ^osjxxtarai za ta kovu plaou, da se bar od gladi ne ulnrc. Gospodar |>ak kupu i uči nad niu snagu za gnoše prsiidjuje radn i-kai, <lb mu iznad1? robu za forinte. I što man je pliaca gos^xxlar radinriku, što ga vaše sati prAmid'ju;je dla radi. tim je veci profit gosixxlanai, t.im brže rtakte njegov kaptal. Railnk se bori, no kapitalista ne činti nika-kovih cemnoniija s "neposlušnv kor.n". (Vfniah s n iirrie mtz računa 1 zam'jenjti je ga nov«'m. Radhištva, što tnalži .posla, imade irvijek db-volijno na tržiištu.
I jer nejcdinaikost, eksploatac:ja i t. d. postoje usiljed postojanja prk vaitnoga vlasništva, to je, da se ž -vot ljudstva pmnjeni 11 bolji, potrebno pri je svega prednti cijelo
ac niljište, tvonvioe., nad/ionioe, kapi»-tatl iz ruku .privatnih viasnlika, tvor-nčara itd. u mke cijeloga društva t. j. samih nadnikai Drugram« u ta-kovarte društvi* nebi trebado biti m jesta. No u jedilo s t'j:ne neče nov: radnici' biti najamn radnici kao sa
kojd pnodavaiju svoju radnu sna-giil, koji se stavijaju u ropstvo ka-pital!rstiu\, .nego če b ti slobodiri kao said!a, kojii i*rod!avaju svoju nadnu snagu, kojii se stiavljaju u rojstvo kai]>it^jstu, ne^o če bti slobodlii radnici] gnadJjtalni, koji oe trudeči se sam i, sani |xxeti razpolagata i do-hivenni bogtatistvom i sami anoči upraVlijati cijeCtir.n životom svoje do. hnovine. Privatno gospodarstvo eno. ra se zamijeniti opčinn ogromnim nanodfrrm gospodlarstvom,, osrova. m-r.n na zajedničko n, drug^rskoirt ratdlir. Samo ondla, samo u takvCili novom komun;stičkom ili soCijali* stičkmi svi jetu i:noči če se ocMrdnir ti b1 jedla i glai(I, koj.i oro'zte'zi rie o<llatle, što nema kruilm ili drugih neo>plio*ftio nližnitih živiotnih .nl3l nir n:ca za sve, več zato, što danas jx>-stojrit ct jdii1 iilatered1 ljudi — ženifljo^ v'fesJiika, [xxhizetnika, tigovaca — koji se koriste oairodnom bijedonl 11 večava j'U cijene, ako ž*ito nije rodilo, šaijučri tek nezaiatnu m(jegovu ko1aoin!u <u mjesta;, gd'.je vlada glad. re bi' li ga1 tamo u z nogi i .pirodati po što skupi ju cijenu. Iščeznut če krize i bcsposlve, koje su strašne kako za nadhike, tako i za sve "ma-!ie I jncfe", te koje je izazvtao dianaš nje način proizvodnje. Čenuu služi cijela diamašnja proizvodnja? Trgo. vini. Svaki posjedhik zenlje, tvoril ičar, svaki obrtn:k proizvodi pro-dbkt ne zni potrošnju, več aa< pro' <Haiju. Svaki teži za korlšču svoga <ržejpa, a ne za korišču društva^ OdiatV ova'kovia< konkurencijiai i ne-prijatc<ln stvo med jat ljinfima. U ko-munističkom dtuštvu neče biti cnje. staf.n' konkuremc'ja, ni treovini, jer ae l jtidi proizvod5:ti ne za prodaj ti, več za vlastitu potrošnju. Sve, če biti proizvedeno* smatnatt ee društvenim \ia»sništvolm tedlari (iho bogastva, dbb'venog opc i;n radbrii. upotrebit če se za* pokr če društvenih potreba, a dtoigi če d:o radnici. gnadjiami" podi iditi med ju sobom po <Drugarskom mjer hu i opčem sporazumu, J>to če b ti bogati je cijeio dViušt\x), t'fin če biti bolji život sva-kog .pojedfinog č1iana. Bud'uci <ta če rad' biti zai sve, to neče doči db toga. dla) dVug d'rugu otima ko:nadič kru-hai Svako, ko če radcti bit če ne sa-rno sit, obuveir, oiljeven, nego če se moči koristiti i sv'm on m [x>god nostima i ra<tostima života,, koje mi d"anas pristupne samo bogataškna Samo se po sebi ratzumvie, če se svtaki rad' udtesiti', dla bude što bo-, lji i zdravil j t, jer če rad iti svi, te no-če n:kome pa<stri' u dfo, da ]>remnogo rad'i. Tome če pornoci i mašine, ko-« je 6e se više raširiti, te maMka, |>o-imocu1 koje če ojačati vlast oovjeka nad prirodbrn S liščezavialnijo n pr -vatnoga vlasn:štvia»,iščeznut če i dio. bat ljudli na klase: prosjaka t. j. Ufi?-št i t 6e se nejedbakost. Ostat čc samo nejeu. inkost uma ili talenta i ako 6e neko btJi« pošti:\-an 11 dru-štvW, to neče biti zato, jer je nije^ov otac bio bogat ili djed bio plemič več zato^ jer su n jegove aaisiluge velike za društvo i za dirugove rad« nike.
Nla» ta j se način, <ta se uftište sve savrememe nepravde i bi jede, pred-dagafi: r. <l\a se privatno vlasništvc zaimijeni dništvenim ili komumis^-
*• it vnan * *

s* • rjp, ••	« «*	' - ••
4 ♦
____________3
i.
i
čki n vlasništvoim; 2, da m; uvede zaijednlčM dttrštvieni na<d; j. da se mjeisto iproizvodla za urodaju zgo-ta^joiju produkti za društven u i osobntu porabu.
iMla koliko se črnilo pmavifciiui rasuidjiviainje mislioca, koji su pred lagalo prevrtat ove vrsti, ma kolike sni 2jacnamftjivo opsivali žjvot -u ko-uilumistiičkam društvu, to su ni ji ho vi predloži biilii ipak tek isprazno rna-snamje. Jeli moguoe preustnajiti svi_ jet, promijenrt* sve uredbe, sve ljud-ske odtiošaije ? Kako vim se srestvi nna naipokon može post či o vaj cilj ? Na to pitanje rije mko dlao točni orifcavior. Pokušali su izvabiti čovje-koljubflje u goisipodiaiia«, pokušali su dlai predbbiju kapitaliste i vliasnike, <llal ubltoujiv nji bova surova srca pričatmiai o patnjalma »naroda. Mekši lin**!1 ju njima odlazivahu se, žrtvo-vahu1 dtto bogiaitstvia za siromake. No težnja za obogctfcivaiijem i trgovina ne nastavljahtv se i život je išao svoj tm tokom. Jechii sti osiromašiva! i, stradal*',, trudSflii se, <liru|gi su uživaili*. obogtsčivafli se, a novo socialist ičko drJuštvo, o kojetrmr so topk> propoviijedaK prvi socijaHsti, pričinjalo se jednitna oraanom za-batvocn, drugima žMdjenom, 110 ik« dostiživom tlapnjom.
I iuipnalvx> onda razi i ježe se močni glas Karla Marloao, koji je jx>ka-ziao oovfeaainstvu pravd put, što če ga nemmovno odvesti u carstvo drugiarskoga rada, zajednee i jed-nakoisti Socijalizarn .nije tluipnja, ■I n;je unaštanjie^ kao što misle mmogi.
nego životom, -realna nuždia» Kiao što ^ jie u pni rodi sve pod'nedjeno opre-cJ;^jeniim mlkoHtna, tako d društvenim životom up avfja ju posebni zakoni. Da bi se izmijertio cijefri pošto jerii porodak i' sv: sa>vreineni odnosa j i, nije dostatna dbbra volja ljudi. Zalto su-(potrebni izvjesni pred. itvjeti, zato je .mižno, da sam život iimaite u svojim njedr nia- klice no-voga poretka. Ma koliko ljudi govorili o koristi, udobnosti i Ijepoti socijallističkih ivredjenja, to bi kraj svegtai toga bilo nenoguče ih ost vari ti, ako wabi postojtalli oni neizbjež. ni žiivotni uvjet; koji orave prelaz k socijafctičkom umi jen ju ne samo požel jan, nego i' neizb ježam. Ti pak •uvjeti, kako je pokazuo Mia»rks, nc •saiirio da pošto je, več oostojamo rast* i jačajni. Uzaiud) si utvanaijn ne. kž ljudi, dial su svti gospod air ska poreč i, svil odnošaji izcned'jai ljauft, zakoni, prava, običaji tid.., ustiatnoVije-ri jetEamputa za uivijek od "gospoda boga". Oni su haiš naprot.v vrlo promjenljivi, te osobito podvrgnut. promjeni gospodarskih fonnia; Cko-nomskih odnošaja. Medjutim upravo ovi ekonomski oclnošaji, a po-glavto način proizvodnje upliva više od' svega« dtngog na lj»uid^ki život, -na' Ijudlske poretke. Njima se prilagodjujiu zatonfi, od njih ovisi i moral i običaji, dlapace i način vladanja u d^zr'/i. Nitokovir.n se zako-rfiii.ma} ne niože zbramiti, dta se Čo-vjek koristi tudljim radiom, da bogati ne ugnjetava siromiaka. No kaicl bi se ustro,jio soc^lijailrstički pored&k, kad1 nebi u ruiKama nijedne privatne osobe bilo srestaviai za proizvodnju, kad bi svako miogao dobit: ono, što je zaradlo, oinriia bi išče zlo tlaoonje i tini stila se eksploataci.iai Kad če se promjeniti način, koj im ljudi do-bivajn sve neoj>hodno nužne namir. ciiice za žirvot (uvjetoi proizvexhije), Owia če se zajedino s njiinai promje-niti zakoni*, monal da|ia«čc i ljudsko shvačainije.*) Tb potvrdjuje oijela historrja oovječanstva. Zato ruije to-
liko važno propovi,jediatti o koristi soc.:jallist\ilčkiih porocfciKia1, koliko je potrebno zuiati, da li se n sai.no j zbillji, u gusixxkairskuiii životu., što nias okmižiu[je|, aairad ja več i sadia* so. cijaJiist'cki ix>nexJiak. Pa ako jest, onda je svtikialko potrebno potpoma-gati, d'a bi se te k1 ce naizvile i oja-čale. Ako se preustroje ekonmski uvjeti, promijenit če se i sav ostal» ljmteki život. Uzaluid umslie neki: kad) je talko bilo »prije, bit oe tiiko i ti' biKPučnostii. U dalekoj prošlosti nisu1 Ijaidi aiitetli, što je nejediidkost, što je siromaštvo ii bogatstvo.
Imetak, zemlja — sve je bilo za-jodbičko, sve je .pripadiado cijoloi.ne ^ixxDii1, iai ne poje»dl inui.n oso bajna. I dta. n^s j oŠ .ima d*i vijaka,, kod ko jih soi se s'ačiivali ostaci sili čn i h odtiiosaj'a'. Tek 2niatno kasni je aoipočeli su jači u|gn'etavaiti! slabi je, otmuati iim u svoju korist imetaik i ziemlju. Javila se nejednakost i čovječanstvo je ooutiilo diobu ljudi iriai posjednjuče i lK^posjenHujuče. Mnogo je stupirjeva pros'.o čovječanstvo, osjetiilo tx>re-dlaika svake vvst\ jX)znavalo ii rop-stvo i silobcKltiri rad ii kmetstvo, <lok nisiu preotel: tr njemu .mali današnji kaip taJistiicki odnosaji s njti»hoviim tamničarsk-firi naj'annmiim naidom. Nije »mL pri je dbbro žviio nadinik, no niiika'(Fa niiie poznavao tako ve brige, poniženjia, tiakovo siromaštvo i bes-pravlje, kakovo se zacanlo od ono-ga vrelmena, od' ka<da sn se posvmla ras'nile tvonioe i velike nadionioe, t. j., od ka^dta je uhvatio korje« t. zv. ve'.ekap:tallr5tičk 'v »sustav proi zvod-nje. Odi dana db dana sve veči broj ljudi os roiruaišuje, propada i dolaz u redb\Te prodetairijata, koji živi od proda van j a svoje radme snage. Sa-(iriostalni obrtniik, tkaht, bra v ar, obuoair itd. nisu kadri održat: kon-kJurencu s \^elrkom tvonrčkorn pro-izvxxl^njoni. Ond odbacuju svoj za-injat, koii ih vriše ne i»iK)k prebiranji vati ti lir le u tvonnicu. Mali trgo-vac razbijiai e'l'aviv, kako bi ma i nekako proživio knaij ogrofliWKjg sk'a-dlšta s velikim prozornima, na dva kata i fmnogobrojnom robom.
No mi koncu konca i w propada i s tiaijnom zilobot n u duša tx>Jazi tni-žiti posla u tam istom otnražeujoiin velikom skladi štui. Naj posli je i se-Ijak osjeca na sel) priti sak kapita-l/;iznra. U .n jegai i am tnalo zemlje, ko. j^ ga saima ne liiožc |nrehna»niti. Zato se b^vio i nUzgnciltioan privre-dbm dbtle, dok t vomica nije ubila njegom robu sa svojim jeftinnm produikt'imai I selijak je prisiljen, da napusti svoj kofcnftdič zemlje i dia se teškorn ;imrKoni iznajmljnje veleipo-sjedlnrku' iild polazl -ul gra>d; za poslbm. Selo opusti, nairod' propada, raipoc --nije kronična glad. Tcisuče bezjx>sle-nih ot mlju jedhn drugotne radi i obajraju1 cijene svx>jih radn »h ruku tražecn grozničavo posla. Kapitalist ima je ovoikav |x)ložoij u prilog. Čihn je niža pliača radirka, t;m je veči-piofit kapitalista. Č;n> brže rastju1 njihovi kapiteili,' tilm jači i rnoc ni j i po sta ju orni sami. Sve ja.-nije se dPielr svijet na dva nepri.jiateljska tabora: na kapitaliste, vlasnike i na
■ >—k—
*) Ekonomski se u slovi odVazu-ju1 d^/pače i na mišljenju oovjeka, na njegovo n naizsrsumju, na njego vorn Justea nom obzorju. Kod bogatih lijudi, m t. zv. buržoaskim klasia-ma sasvirn su dlrugi pojmov i, ukusi, ncuklonosti, .nego li u proletarsko.i ktatii. Ta j -pojav, zalyiljezon od Me(rksa, vrlb je bitan i igra golemu utogtf u cijeloj' čovječans-koj povje sti.
proletaroe. Sve vdše obuhvata ijud-ska srca zloba i anržnja.	. -
(Svtršlt če se.)
NASE VlbKlGK iN UKOVi.
Jože Zuvertmk.
Kot železui oklepi nas obdajajo ^5ege, obxajn, predsodki in stari nazori. Kedarkoli se lioče človek strgati s teh suženjskih spon, ki ka-i kor »mora tlačijo vse narode, tako) bodo najeti zagovorniki nasilstva raz pr.znice in v šoli rekli. "Kaj otresti se hočete lepih običajev, ki so bili,nasadi pradedoin sveti? Pozabiti liočete lepe in ziate nauke svojih mater? Ali vas ni sram, da hočete pogaziti v blato, to^kar so pradedi naši smatrali za čisto resnico, zai kar so umirali na bojnih poljanah?
Take nesmiselne govorance se uspljejo na trpeče človeštvo, kedar streani k svobodr, k luči, kecbr prične razmišljati o pravih uzrokih svoje bede in trpljenja. 2al, da take govorance, ki so nesmisel, beda-stoča sama, najdejo dandanes se precej globok odmev v človeštvu in tako ovirajo narode na poti k svobodi, na poti v človeško družbo pravega bratoljubja. -
Ako bi bili sta-ri običaji in nazori res koristonosni za človeško družbo, zakaj nimamo dandanes mesto železnic starih poštnih vozov, mesto ptarni kov lad.je-jadernice, ime sto plinove, električne luči ali svetilke-pctrolcjkc v smolo namočene trske Zakaj gradimo hiše, saj- bi lahko stanovali v brlogih, kakor naši pra. dedje, svojo nagoto pa pokrivali z živalskimi kožami .mesto z obleko?:
Zakaj ?
Ako bi se diandanes v človeški družbi držali starih običajev i<n nazorov, bi morala današnja "kulturna" človeška družba žalostno poginiti, ž njo pa tudi tisti, ki .ljudstvu priporočajo stare običaje in nazore . Današnja "kulturna' človeška družba je nei.nogoca brez -modernih proizvajalnih in obratnih sredstev Brez modemih proizvajaln.h sredstev je nemogoče pridelati toliko pridelkov, kolikor jih družba rabi; brez inodern.h obratnih sredstev je pa nemogoče te pridelke razvažati in jih postavljati na trg, kjer se uprašuje po njih.
Tudi moderni človek um povsem različne potrebe, kakor jih je imel človek pred 300 aH 5000" leti. Ako bi današnji človek izdeloval s svoje pridelke s primitivnimi proiz^ vajalnimi sredstvi, ki so bili v navadi pred kakimi 2000 leti, tedaj bi -moral delati noč in dan, če bi ho. tel pridelati najpotrebnejše, vožnja po morju bi pa bila jako nevarna, ker bi ne rabil kompasa, ne sekstan-ta, kar bi onemogočilo razpečava-nje pridelkov in pa selitev narodov, iz obljudenih krajev in v neoblju-dene.
Lakota bi bila na dnevnem redu pri vseh narodih, dasiravno bi delali noč in dan, ker bi ne bilo mo-gr>če razvažati pofltjskih pridelkov in takih krajev, kjer je bila letina sla*-ha, v kraje, kjer so narave katastrofe uničile poljski sadež. Na-obratno bi pa tudi ne bilo mogoče pridelati toliko pridelkov, da b: sploh kaj ostalo za razvoz v tuje dežele.
Tudi1 nalezljive bolezni bi hudo
krčile človeštvo, ako bi se zdnaivniki držali starih metod za omejitev takih bolezni. • •
Pri velikih naravnih katastrofah -ri potres v San Krancisoo, v Ljubljani in drugod, bi bila vsaka nujna pomoč izključena. In na stotine lju, di bi moralo zopet radi tega žalost* no pogrniti.
Torej priporočbai: držite se starih običajev in nazorov, je že s tega stališča smešna in bedasta. Že današnja kaipitalistčna človeška druž. ba, ki ima tudi velikanska protislovja v sebi, dokazuje odločno, da je tako priporočilo navadna neumnost ki mora imeti kak drug tajen namen.
Zagovorniki mas Lstva, ki se zrcali v tem, da -mora človek služiti človeku, ne mislijo na stara primitivna proizvajalna in prometna sredstva kedar priporočajo stare običaje in nazore, piač jaa; menijo, naj bi se narodi držali trdo vsake; vere, ki uči, da je vse, kar vidimo in gleda mo mai svetu, od boga in da mu .moramo biti tudi za vse — dobro in slabo — hvafezni.
Ako v delavski družini umrje o-če in zapusti desetorico nedorasthh otrok, potem naj po tem nauku vdova in desetorica dece hvalijo ne« skončno modrost božjo, ker je odločila, da morajo mati in deca počasi umirati lakote!
Ako delavec ponesreči na delu in zgubi roko i« nogo, potem naj zopet hvali boga, da je tako neskončno moder, da ga je pohabil, da bo sedaj od hiše do hiše prosil kruha !
Ako peščica kapitalistov zapravlja denar po letovišč h, se gosti ob 1'ukulskih pojedinah, prireja baka-nalie, stanuje v ktrasn'h j>alača!h, se vozi v automobilih, dasi nič ne de la, potem naj delavci hvalijo zopet boga, da je odredil tako pametno da morajo delavci delati za kapita 1 ste, vlagati za nje skoro vsaki dan svoje življenje, sami pa stradat:, stanovati v zaduhlih stanovanjih kamor redkokedaj prisije solnčni žarek, poleg pa še stradati in oblačiti se v strgano obleko.
Priznamo, da so imeli naši pradedje nekaj dobrih običajev in nazorov. Torej le nekaj! In kar je dobrega, smo tudi sprejeli, skabo pa zavrgli.
Nikdar pa ne bomo sprejeli nazor — bedastočo, da je vse dobro in slabo na svetu od boga, in če se za1-govorniki tega nazora v talarju in fraku, še tako jeze, da si upamo razmišljati o pravih vzrokih današnje bede in trpljenja, ker nismo imeli prilike po 16 let hoditi v šolo in po šestnajstletnem šolskem obisku pa zapustiti1 šolo kot glupi tepci, ali pa kot prefri^ani navihanci, • ki imajo le en namen: živeti udobno življenje na račun ljudstva, če tudi pride za< njimi vesoljni potop.
Ta nazor, da je vse dobro in slabo- od' boga, bodlemo vedno pobijali, ne le radi tega, ker se da znan. stvgnim ix>tom dokazat, da je ta nazor velikanska laz, a»mpak ker se hoče s takimi i<n enakimi nazori obdržati ljudstvo v kapitalist eni suž-nosti do vekomaj.
Spoznanje, da je treba ta lažnjivi kapitalistom dobro došli nazor pobijat* z vsemi duševnimi sila»fni, pridobiva tudi med delavci čimdalje več tal. Proletarci vseh narodov so svoje najboljše sile posvetili le (Nadaljevanje na 8. strani,)

'PROLETAREC'
List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj:
Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki.. .50c Za Avstrijo....................3 krone
Naslov: "PROLETAREC",
683 Loom i s St.,	Chicago, 111.
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the Laboring classes.'
Published monthly by the "Slovenian - Socialist Association of America," at Loomis St., Chicago, 111.
Subacribtion rates 50c a year. Advertisements on agreement.
Entered ai second-class matter January 11th 1906 at the Fust Ottice at Chicago, ill., under the act of Congress of March 3, 1879.
NASVET HINAVSKIM PRIRE. DITELJEM M1ROVN IH KONFERENC IN BANKETOV.
Nemtfki major pi. Parseval, zma-imenit zrakoplovec, trdi, da bo še precej vode steklo v morje, preden bo zrakoplov tako dovršeno konstruiram, da se ga bo rabilo v vojni ziai napad na sovražne čete.
Temu nasprotno pa trdi Francoz Comte de la Vaulx, da ta cilj n. več tako oddaljen, ker se bo v zrakoplov lahko naložilo majhne meh-
nit bombe in jih metalo na sovraz-. * nika, provzročajoč grozne učinke. <
Priznajmo, da je zadnje resnica, kar trdi comte de lia. Vaulx. Sovraž. nik bo priiplul v zrakoplovu po noči mirno in hitro in pričel metati svoje bombe med generalni štab, voditelje organiziranega človeškega klanja. S ten da bo potolkel in unicl voditelje klanja, bo i z vo je val zmago in ubranili nadaljno krvolitje, za,, branil bo, da ne bo treba- na tisoče pridnih kmetov in delavcev poginiti na bojnih poljanah v prid miljo-narskim tatovom in roparjem.
Sovnafcn«k bo šel v ten oziru laiu ko še dalje. Potolkel bp lahko direktno provzroč telje vojne: di<pl°" mate, cesarje, kralje in njrh svetovalce. Ako bi v zadnji rilsko-Japonski vojni imeli take moderno opremi ljene balone, tedaj bi lahko Japonci ubili ruskega carja in njegovo svc-tovalsko sodrgo, naobratno pa zopet Rusi mikada in tisto svoj at, ki mu je svetovala, naj prične vojno z Rusijo. Z uničenjem glavnih pro-vzročiteljev rusko-japonske vojne bi bilo vojlni konec ;n prihranilo bi se mnogo solz, bede in revščine v Rusi ji' in na Japonskem.
Ista žalostniai usoda bi doletela borzne špekulante-roparje, ki so provzročili buns ko vqjno in cel narod' oropali i samostojnosti in samo-določbe.
Resnica je pa tudi, da bi izumitelji, (a/ko bi se uresmičil balon, s katerim se lahko plove, kamor hoče, mučili svoje možgane, da bi iznašl; sred<stva, s katerimi bi se dailo varo-. vati g-enerale pred groznimi učinki melmit-bomb. Ali do dandanes je dokazana resnica, da so uničevalna sredstva bila vedno »močnejša in sil. nejša tokor obrambna. Iz tega pa sledi, če se dovrše uničevalna, da bo potem tudi vsaka vojna nemogoča, ker bodo uničevalna sredstva
dosegha' provzročitelje in voditelje vojne.
M l;oi1arje:n, ki dandanes prirejajo mirovne barfkete/ na katerih tatovi ljudskega premoženja pijejo in žrejo do nezavednosti, se ne gre aai stalni mr, ampak le za onejitev razruševalnih sredstev. Ti ljubitelji miru, ki so oplenili produktivne sta. nove vseh narodov, vedo dobro, da bi popolno dovršena uničevalna sredstva rabilo tudi ljudstvo v slučaji revolulije proti svojim tliačite-Ijemi in izmozgovalcem, l<ar bis po-menilo polom današnje kip tal i stične človeške družbe.
Ako so milijonarji, prireditelji banketov res pravi prijatelji svetov, negiai miru, potem naj gredo izumiteljem uničevalnih sredstev na roko, podpirajo naj jih s svojimi miljoni; dokler se izumiteljem ne posreči izumiti tako w grozna un čevalna sredstva, da onemogočijo vsako vojno, talko cena uničevalna sredstva. da si jih lahko vsaki člove* nabavi za nekaj centov.
Dokler bodo na miljonarji le prirejali mirovne bankete, na katerih se pije in žre na račun miru, pa smatramo take bankete le za golo komedijo in hinavstvo.
x.
ZAKON NARAVE.
Da iz tnale ga raste veliko! Zakon narave je ta,k: Vsaka stvar v naravi, bodisi mrtva ali živa, ima svoje zakone, svoje postave, na podlagi katerih ££ -proizvaja oziroma formira in se, svojej1 obliki primerno, tudi vedno spreminja. Ni je stvari v naravi, katera bi bila vedno jednaka, bodisi v rudninstvu, bodisi v rastlinstvu ali pa v živalstvu. Kamenje in različne rude nastojajo in. se formirajo po sebi lastnih postavah , v zemlji, spreminjajo se vedno po svojih obli'kah~ spreminjajo se tudi po sta. nju, kateri jim je mehkejši ali pa trsi. Kak razloček med navadnim kvarcom in žlahtnim demantom 1 Rastlinstvo zahteva zopet s\o} živež iz zemlje, zahteva svetlobo od sotnea, zahteva zrak od narave; na podlagi teh zakonov toraj zamore se narava razcvitati; in živalstvo tudi potrebuje vse od matere narave da se zamore boriti za svoj obstanek. Kedo vdahne psu misel, da mora čuvati hišo, da se mora postaviti v bran za svojega gospodarja, ako ne narava sama! Kako mora divji kozel naznaniti svojim sodru-gom pretečo nevarnost, ako ne po naravnih slutnjah!
Naravoslovje, katero pred vsem inora biti objektivno, sestoji toraj le iz samih stvari j in biti j, katere sleherni dan lahko vidimo in opažu, jemo. Naravoslovje potem ta'kem ne more biti druzega kot boi za res. nico.	/
Ako opazujemo natančneje posamezne dele narave, vidimo in spoznamo takoj, da imamo tudi vse prehode iz jednega dela v druzega in zopet v posameznih delih večjo ali manjšo obliko snovi. Naravoslovje nam dokazuje, da se nahajajo rastline podobne kamenju, ono nam je dokazalo, da se zopet nahajajo živali, po4obne rastlinam, in da bi najvišje in najpopolnejše bitje med živimi, ki je človek, ne imel z živa-limi nikake podobnosti, pač nikdo ne more zanikati. V posameznih de.
ih je naposled kamenje več vrst, različno je rastlinstvo, različno jc ivalstvo.
Vse se proizvaja iz naravnih za-onov. In kje drugje, kot v teb zatonih edino zamoremo iskati resni, co čisto in golo, zamoremo iskati principe, na podlagi katerih pridemo do višjih zaključkov.
Li zamoremo morda iz duševnih bitij proizvajati principe, ki jih ne vidimo, sploh ne poznamo? Li zamoremo na podlagi duševnih principov dokazati existence bitij, ki ne xistirajo, kakor i principi sami ne morejo existirati. Naravne zakone pak oziroma principe nikdo zanikati ne more, toraj le samo iste smatramo lahko pravi temelj resnicam. Narava nam nudi vse stvari in b: • tja v obliki snovi, katero snov vsakdo vidi z lastnimi očmi, jo razume z lastnim razumom, z lastno pametjo; toraj je le naravoslovje prava in temeljita veda.
Narava nam proizvaja snov !i: vse snovi skupaj so narava sama. Duševnih bitij oziroma duhov nam narava ne mora proizvajati iz snovi, kajti kiatevrikola si bodi snov, diasi tudi se spremeni sto in stokrat, pro. izvajala nam bode vedno le snov; seveda v drugačnih oblikah. Ker nam pa naravni zakoni ne morejo ustvarjati duhov in čeznaravna bi-t'»a), naur tudi oni ne morejo dokfi«-zati eksistenco Boga, ne morejo nam dokazati eksistenco duše, pač pa ravno nasprotno.
Seveda si bode tukaj pač marsikdo mislil, saj vendar ni narava ustvarila I>oga, temveč Bog naravo in vse kar v njej. živi in lazi, toraj le iz nadnaravnih stvarij iahko pro. izvajamo naravna bitja, m vse zemeljske snovi.
"Prov dob V s'jo po^ruuitov" 1
Di
ti rekel slovenski kmetic; toda povedal ti bode le teh par besedij in obmolknil. Človek pa se pač ne sme zadovoljiti s to pohvalo, temveč zahtevati dokazov. Le počasi, saj nam ni potreba daleč iti.
Odprimo zgodbe sv. pisma. Na prvej strani se čita: ' In Bog je rekel: "Naredimo človeka po svojej podobi I"
Bog je toraj ustvaril človeka po svojej podobi, po svoji obliki. Ali pa ni človeško telo iz snovi? Ali je človeško telo popolno? Je-li jedna-ko? Je-li Zulukafer ali Evropejec, je-li Indijanec ali Eskimos podoba božja? Katerega izmed teh je ustva ril?
"Conticuere omnes" — Obmolknite, rekel je Vergil v drugi knjigi Eneide, predno je popisal boj pri Troji. •
Človeško telo je iz sriovi, toraj ga ni proizvedlo duševno bitje. Na vsa'k način je mogla tonaj narava salna zbrati sktitpaj svoje celice in tako formirati neko živo bitje i katerega se je tekom časa razvilo človeško telo do današnje oblike.
Človeško telo m popolno. Če pa ga je ustvarila popolnost sama, ka tero poj>olnost imenujete lk>gia, mo gla bi ga bila ustvariti \x) svojej po dobi, toraj popolnega.
Trhlena jablan ne more nam dati svežega in lepega sadja, bolna mat lvima zdinavega dteteta; to so naravni zakoni. Ako pa ugledaš taiin na planntiah čvrstega in čilega ko zliča, gotovo mu je bil oče zdrav čril kakor divji' kozel. Ni-ILto v .na ravi?
in
Nepopolnost človeškega telesa pač nikdo zanikati ne more. Opa--zujimo naše življenje od zabeli do groba! Nežno je.sicer otročje telo v zibelki, toda brez pameti, brez razuma, brez razsodka. Le kar otrok < vidi si poželi; z jokom in krikom, z smebliaje:n in radostnim obrazom naim zamore naznanjati svoje občutke. Sluh njegov še ni razvit, je-z k še zamotan. Naravnih snovij potrebuje tonaj' otrok, <Ha se zamore razvijati njegovo telo, in z telesom vred njega organi, in z organi njegov razum. Ko doseže polovico do. be človeškega življenja, doseže pač zrrelostrfcx db'bo, tocfai nikakor me po-polnost. V -starosti pak zopet pola-gana ga zapušča vid, polagoma sluh, ginevajo mu imoči, močmi pamet in razum ; iednak ;e zopet otroku v zbdkl Večne j zemlji krili pak je njegovo telo črv.
Ljudje si tudi niso vsi jednaki. Vsaj imahno vendar ljudi bolj ali manj izobražene, bolj ali manj močne narave, večje ali manjše postave.* Ce i h je pa ustvaril Bog sam, bi si morali biti vendar vsi jednaki; vsaj je oslica zo]>et ,imati osla, «ki vs; jednako rigajo. Ker se pa toraj člo. veško telo v vseh stadij ah življenja svojega tako razi čno spreminja nikakor ne more biti popolno, ker pojx)lnost, ako hoče biti popolna, sc ne sme in ne more spreminjati.
Toda Bog je pa ustvaril temu telesu neumrjočo dušo, kaj ne res? Da, dragi prijatelj, zopet smo tam kjer muh ni. Vzanimo, da je Bog ustvaril dušo. Toraij mora biti potem telo mrtva stvar, in le duša ima življenje, razum, občutke in delova. nje v telesu. Duša deluje v telesu kakor igralec proizvaja glasove in melodije iz klavirja. Klavir je mrtva snov. igralec njegova duša
H aha! Prostn le potrpljenje. Ko bi pa nekdo temu klavirju polomil n.ekaj strun, nekaj tastov, in najsi-bode igralec potem še tako i zboren; kake glasove, kake melodije vam bode proizvajal iz njegovega klavirja? Je-li \igra:!iec kriv? je-li klaviT vzrok ?
In jednako je z človeškim telesom. Ako mu je Bog udahnil ne-ulnrjočo dušo, mora toraj biti duša pravo življenje telesa, ona mor^so. delovati ž njim pri vsem. Zakaj pa duša ne more pri slepcu občudovati narave? zakaj dhjša pri mutcu ne sliši in ne more oznanjevati iz njegovih ust božje besede? zakaj duša pri obnorelem človeku tudi' neurn nosti blodi? Telo pač ne imore biti vzrok, ker telo ie snov; duša pak od Boga, bi morala voditi po pravem potu nje v varstvo izročeno telo. Neumna duša. toraj popolna ne mora b:ti, in tudi ne izvirati od popolnosti ; ker pa je popolnost Bog jo on ni zamogel vstvairiti; nasprotno pak, ako je neumna duša, tudfnjen stvarnik ne'more b:ti pri zdravi pameti; ker pa ta točka za-n«ika stvarnikovo popolnost, i tudi on eksiistirati rue more, kakor tudi ne od neeksistence stvar j ena duša
Kaj pa je z neumrjočnostjo duše? ) Postavim seveda dogmo, ko bi ona eks'stirala.) Naravni, princip nam dokazuje, da gre vsaka stvar k svojemu koncu, če bi katero b:tje ne imelo svojega konca, bi ono mo. ralo biti večno in neizpremenlj'ivo; toraj nikakega začetka, niktake spre, membe, nekakega konca. Da se je pa duša (ako eksistira?) morala pričeti z rojstvom, <h se ona s te.


lesom vred spreminja, je vsakemu znano; ergo mora tudi imeti svoj konec in nikakor ne »more vzplavati pred božji stol. Je-li nnorda kateremu znano, kje ga je duša njegova "poganjala itn lomilaV pred njigo vim rojstvom? Začetku pa odločno sledn konec, kajti dež za solnceni inora priti. Če bi pa vže kateremu ušla duša iz telesa, hoteč poleteti v višave k svojemu stvarniku brez ck. sistence in gledati njega o<l oblčja do obličja, bi ona po naraVfilh zako-nih fcnorala obstati med zetn-ljo in luno, ker privlačne sile teh dveh svetov sta si jednaki; tam pak b morala glada poginiti, a ko jo ne bi morda trkanje lune nasitilo.
Dokazalo se je toraj, dai je člo« veško telo iz snovij', ne iz duhov, brez duše; dokazalo se je, da ni po. polno; da ni jednako. Ostane nam toraj le še vprašanje, kako podobo je dal Bog tej snovi? Zulukafri in Evropejci, Indijanci in Eskimovci so isd ljtudj<e oziroma živa bitja različnih barv, razi enih postav 111 kolikor toliko tudi drugače vstvar-jeni. Božja podoba mora biti po tem takem črna in bela, rudeča ni žoltorumena1 vse ob jed ne m, kar se pa zakonu narave naravnost zoper stavlja. Naravni zakon tukaj zopet obvlada, da dve stvari namreč ne moreta biti istočasno na jednem in istem mestu.
Takega je Bog ustvaril človeka po svoji podobi! Nepopolnega in •nejednakega, iz snovi in iz napak. Narava saina toraj ne samo v posameznem navedenem dokazu za ni kuje svojega stvarnika, ampak tudi stvarnik sam zanikuje v vseh .točkah svojo eksistenco.
Pa si oglejmo principe in dogme cerkvene. Glavni princip cerkve, ki si ga je sama postavila, se glasi "Rona locuta, causa fin ta". Skle njeno v Rimu, vzrok je dokazan in končan.
Zdi^se mi ta princip jednak pri 11 cipu moje matere, katera mi je na vprašanje "kdaj bomo jedli?" odgo vorila: "Ko bodo žganoi kuhani in zabel jeni, pa ti jih bom dala v pon vi." Kot otrok nisem imel časa misliti, li ima moja mati moko, da mi mora napraviti žganee, li ima po trebnrh drv, da si napravi ogenj, Am a špeh, dia> mi jih zabeli; vse to •mi je bila stranska stvar. Ko so bi! žganci na mizi in posebno če je bilo zraven še kaj "žonte", pa sem bi zadovoljen.
Taki so principi cerkveni. N-lka ke podlage, nikake snovi, nikakega začetka. Mis'li, ki se rodijo v gia vah trebušasth kardvnalov, posta nejo principi in zakoni. Če pa, vže ti principi nimajo nikake podlage kafko morajo oni pač služ-iti v pod lago drugim bajkam, ki jih sklatijo iz omenjenega stavka.
Zgoraj omenjeni princip moje matere glede žgancev, pa je še do kaj boljši. Ako ne jaz, pa je vsa moja! mati vedela, da ima imoko drva in špeh, d*a mi zannore napra viti to tečno jed, toraj je imeia podlago naravnih zakonov. Poslu štajte in. strmite! V Rimu pa kuha jo žgance brez moke, jih zabelijo brez Špeli a! Drv imajo scer dovolj toda ona jim služijo v obrambo in ,moč napram nevednemu ljudstvu <Ba> ga zaimorejo držati v svetem strahu in metati polena pod noge delavca trpma. Farji iz iprižnic pa razdelijo te žgamce v glave speč h Ijtidij, in pridenejo zraven malo
"žonte", toda le "žonte ' brez jeter.
Kaka je ta podlaga? Kaki so ti ^riucipi ?
Zračna je jxxllaga, ki se mora udreti! Luknjati so principi cerkveni, ker so okrog kraja otM, v sredi jih pa nič ni!
Kedaj, o slovenski trpin, se bo-deš dvignol iz Tvojih sanj, ki Te tako kruto in neusmiljeno težijo pod farškiin jatimom! Sedaj je čas, vstani, probudi se, in z združenimi močmi jxxlajcno se v boj za pra-v co! Na vzhodu se vže dani, in zlati žarki jutranje zore obsevajo tolii ko za želj eno prostost, ki se približuje z hitrimi koraki. Kot s'novi proste narave zahteva i mo prostost; kot bitja jedne matere narave zahtevamo jednakost; in kot pravi bratje združimo se v jedno četo ne. premagljivo! V boj, toraj, za pra vico! Visoko v zraku naj nam pla pola razvrta« zastava svobode in nase gesflo bodi:
Prostost, jednakost, bratstvo!! 1
Klinar.
KDO JE ZAKRIVIL?
človek, ki rzodprtirrr očmi brez vsakih naočnikov .gleda današnjo človeško bedo in ima rahločutno srce, se ne more veseliti ž vljenja, ker vidi, da ga ni človeka na svetu, ki' bi več aili man j- ne zdihovat pod težkim bremenom življenja. - Divja žival v pragozdu vzraste pod zaščito svojih roditeljev, ako jo kak drug sovražnik • ne zaleze ali ne un či elementarna, sila. In ljudje?
2e predno so rojeni jnh umrje na tisoče in milijone otrok zagrebejo v najnežneiši mladosti na pokopališčih.
Ljudje, ki preživijo mladost, gre do temni bodočnosti nasproti Kdor je doživel 60 let, je videl, kako so njegovi tovariši pod težo življenj* cepali v prezgodnji grob.
In mrtvi so rešeni muk in trple-njla. Ali živi ljudje trpe žalost 111 tugo i 111 marsikaterega živega člo veka se smatra Lahko za mrtvega ki je potem le težko breme za svoj ce. —
Tem zopet slede tsočno različne bolezni, ki razjedajo blagostan 1 ju di, družin, narodov.
Tisoči tavajo v temni noči, deloma v blaznosti, kakor je bil duh časa — začarani ali pa živeči v domišljiji.
Zopet drugi tisoči tavajo v blaz nosti, katero Angleži imenujejo po pravici btanost morale. Tisoči so tu, katerih možgani le. navidezno pravilno delajo in radi tega se jih smatra za normalne, ki >0 pa v n:ci morflli čno tJolni, in r'cer «.a*o da j>ih njih volja ne moic v?I obvarovati pred napakami 111 m ub delstvi.
Od tisoč zakonskih otrok um rjo dandanes že v' prvem letu 28, dasi-ravno so v oskrbi družine; od tisoč nezakonskih otrok, ki nimajo družinske zaščite, jih uimrje v prvem letu 325. In na Dunaju je število nezakonskih otrok večje kakor zakonskih. Od sto ljudi doživijo komaj trije 60 leto. Srednja starost je pri kapitalistih-bogatinih 50 leto pri delavcih pa 32! — Te številke bli morale vsakemu delavcu odpreti oči, vzdnamiti ga, da bi moral razmišljati, kdo je zakrivil, da kapitalist timrfe povprečno, ko je star 50
et* dldbuvcc pou že; ko je sHa/r 32 let. Ako bi delavci o tem ran ni sijal*, postali bi socialisti.
Naraščaj -blaznežev je dandanes ogromen. Vsled podedovan ja jih mamo 40 odstotkov. Kako tu žen pogled v bodočnost, ker se število blaznežev vsled raznih vzrokov vedno množi.
Tudi število samomorilcev narašča. Na Francoskem se število pre-"bTva'lcev zn\žuje, število samomorilcev se i©-pa potrojilo.
Kdo natn bo pa povedal, kak( veli'ko je število moralnih blaznežev — ali so ti sn roma k i v blazinicah afli ječah?
To bedo na svetu pa lioce ublažiti vera. Vera? In česar so iz nje napravili? Morilko, ki nosi gorje v »menu boga med narode in v tuje dežele.
Tako so ljudje razdruženi in raz. kropljeni, dasiravno si svoje hibe zakr vajo s bliščečim sijajem.
I11 zaključek tega? Vojna! Vsako plemensko živalsko plane se brani morit svoje plemenske svojce, člo vek pai mori človeka. Posamezne •morilce se kaznuje, za kazen se jih zopet pomoru- Pqsa»mezne morilce se zopet umori! O saneta simpMci-tas! Vojno, umor v m nožni se pa obožava, se ga pa slavi. Mladi ni se vtepa vojno kot najvišji Ideal v glavo, uči se jo moriti na debelo.
Mislite, delavci! Kje so vzroki kdo je zakr vil, da ži vimo življenje tuge. bolesti i-n žalosti ?
Da, kdo je zakrivil?
P.altzer.
VOJNA.
Spisal Guy de Maupassant.
Prevel J. L____ti.
Če le mislim na to besedo, vojno, tedaj me obide zona, kakor če bi se mi pr povedova>lo o srednjeveškem čarovništvu, o inkviziciji, o zdavne m noli stvari, o nečem groznem, strašnem in protinanatvnem. Ako razgovarjamo o ljudožreih, tedaj se zan cljivo posmehu jemo, ker se za«, vodarno, da smo boljši kot ti di vjaki.
Kteri ljudje so pa» pravi divjaki. T sti, ki se vojskujejo, da svoje pre-magane sovražnike pojedo, ali t sti k*i se bojujejo, dta vb jajo in (Pa zopet le Ubijajo.
Mladi vojaki, ki tam daleč korakajo, so iistotafco obsojali v smrt, kakor čreda koštrunov, katero mesar po cesti goni pred seboj. On gredo, da Ixxlo nekje na neki planjavi padli, da jim bo kroglja preluknjala prsi ali pa sablja presekala glave. In vendar so mladi ljudje ki bi liahiko delali, proizvajal: in ko ristili. Njih očetje so stari in revni, njih matere, katere so jih d vaj se let ljub le in negovale — kakor matere ljubijo — bodo po šestih mese. cih ali enem letu zaznale, da je njih sin, otrok, katerega so v ljubezni vzgoje vale — bil vržen kot cerknen pes v jamo, potem ko so mu kosi kombe raztrgali čreva in ko je št živel, ga je naskokujoča konjiča pohodila in poteptata' v neoblično maso. Zakaj so neki ubili njih ljubljenca, njih etfino upanje, njih ponos, njih življenje? Zakaj? Ona ne ve. Da, zakaj ?
Vojna!-... bitke voditi! moriti!... daviti!... ljudi klati!... In mi
imamo dandanes, v današnji dobi
v naši civilizaciji, v^mafcvoju VCde in filozofije, do katerih misLi člove.
štvo, da se je povzdignilo — šoltf 7 katerih se uči ubijati in sicer ubijati z velike daljave in dovršenostjo, ubiti mnogo siromakov naenkrat, nedolžnih ljudi, ki imajo družino 111 niso nikdar prišli v navskriž s sod-nijo.
Najbolj obsojanja vredno je, da ljudstvo ne ugovarja svojim vladam; najbolj obsojanja vredno je, da se vsa človeška družba skupno ne opre že pri besedi vojna.
Vojna- je na zatožni klopi. Kultura vodi zatožbo na pritožbo človeštva in zahteva veliko četo osvo-jevalcev in voditeljev pred svoj sod. Narodi so pričeli umevati, da množina enega/ hudodelstva ne dokazal je, dm se isto zmelnjsiuije, če je ubijanje hudodelstvo, da potem ubijanje v množini ni olajšalni vzrok, če je tatvina sramota\ da rop v množini ne more biti čast. Zalučaj-mo te resnice v svet, zieničuimo in raz čast i no vojno.
M< Itke je nekega dne mirovnim poslancem rekel tele čudne besede: "Yo\::a je sveti« in je element božjega svetovnega reda. Vojna vzdržuje vse dbbre in plemenite lastnosti, čast, čednost in ipoguAn inzabra-njuje korak nazaj v nizek materia-lizem.,,
Torej ljudje, združeni v velike črede do 400,000, ki noč in dan kor rakajo, ne da bi počili, ki nič mislijo, se učijo, proučavajo, ne čitiajo, n.komfur ne koristijo, ki so umazani in v bfottr spijo, ki žive v naraščajoči toposti kot zveri, ki mesta rušijo, vasi pož gajo in uničujejo narode, ki kasnejše, ko srečajo drugo krdelo ljudi, to krdelo napadejo, prelijejo reke krvi, te reke pomešajo z raz sekan i m i človeškinv udi in zagrebejo v naemočeno, pordiečeno zemljo "lirliče, ki imajo odtrgane noge, razsekane glave, ki um rajo brez cilja v kakem kotu na njivi, medtem ko tij'h stariši in otroci doma gladu umira jo, to je kar se ne more imenovat' korak nazaj v najnižji material i zem!.
Možje, ljubitelji vojne so šibe sveta. Mi se bojujemo proti naravi, proti nevedi, proti vsakovrstnim zadržkom, d*a bi zboljšali to žalostno življenje. Dobrot n'K i in modrijani |x>nab jo svoje življenje za delo; razmišljajo, kako bi svojim bratom ixmiagalr, jih tolažili 'in j m zboljšali njih stanje. Ne zmeneč se za» svoje lastno dobro, množe z-najdhe, povečujejo človeški duh, razširjaj^" vedo in dajo vsak dan svoji domovini blrgostan, z a do volj-nos t in moč.
Sedaj se prične vojna. V šestih mesecih so voditelji vojske unič il vse dvajsetletno delo, ka«tero sta proizvedla ženij in potrpežljivost.
Upasti v deželo, podaviti može, ki branijo svoj imetek, ker so oblečeni vr bluze mesto v suknje, |X>-žgati stanovanja in: hiše nesrečnikov, razbiti ali ukrasti njih pohištvo, piti vino iz kleti, onecastrti žene, katere se sreča na cesti, milijone popokati v zrak, za seboj pa puščati bedo in kolero — to se ne imenuje korak nazaj v najnižji material zem.
Kaj so ljubitelji vojne do sedaj zvršrli, da bi dokazali svojo inteligenco? Nič.
Kaj so izumil ? Topove in puške*
POVESTI PAGLAVCEV.
Napisal Ljudevit Th^rna.
Kriva prisega.
Sušnikov Janez mi.je rekel, da mu je mati' prepovedala občevati z menoj, ker se obnašam nekam surovo, in ker me bodo tudi sp**i:li kmalu. Povedal sem pa Sušnikove-mu Janezu, da se ne zmenim za nje. govo mater, in da sem vesel, če ga ne smem obiska vat i, ker v njegovi sobi po plesnjobi sunrdi.
On se je pa odrezal, da sem neotesan ec, in priložil sem mu gorko zaušnico in vrgel sem ga ob pečo bran, d& se je zvrnil.
In zlomi se mu je en zob, njegove žametaste hlače so pa kazaie veliko luknjo na kolenih.
Popoldne je prišel* pedel v naš razred in povedal, da moram h gospodi rektorju.
Odšel sem, pri vratih sem pa spačil obraz, da so se 'morali vsi smejati. Zatožil me ni nobeden, ker je vsakdo vedel, dla ga bom plačai. Sušnikov Janez me ni videl, ostai je dana; 'ker ni imel zoba.
Drugače bi me bil že zatožil.
Moral sem takoj k rektorju, ki mi je s svojimi zelenimi očmi kaj ostro gledal:
"Ti si, ti neporedni deček," je dejal, "ali nas še ne boš zapustil."
Domišljal sem- si, da bi bil vesel, če bi »mi ne bilo treba gledati tega grduna, tod*a sam me je poklical.
"Kaj misliš postati?" je pričel z nova, "ti surovina? Ali misliš, da boš kedaj dokončal humanistične študije?"
Rekel sem, da upam. Sedaj me je pričel znrjati in sicer tako glasno, da je pedel lahko vse slišal. Rekel je, da> imam hudodelsko naravo, da sem katilinarična ekzistenca, da bom k večjem postal preprost rokodelec, da so tudi v starem veku vsi zavrženi ljudje tako začeli, kakor jaz
"Gospod deželni svetnik Šušnii je bil' pri meni," je dejal, "in mi razobložil žalosten stan svojega si. na," in potem mi je pa prisodil 6 ur karcerjiai. Moji materi .je pa de želni svetnik poslal račun, naj plača :i8 kron za razstrgane hlače.
Mati je hudo pliakaia, ne radi de narja, dasiravno ga ni skoro n č imela, fcmpak radi tega, ker vedno kakšno uganem. Bil sem sila jezen, ker se je <;nati tako žalostila, in odločil sem, da se Šušnikovemu Janezu ne bo godilo dobro.
Deželn? svetnik nan ni izročil strganih hlač, dasi je zahteval nove-
Prihodnjo nedeljo so me zaprli v rektorski^urad. To je bil dolgčas.
V sobi sta bila sinova gospoda rektorja. Eden je moral prevajati in imel je same debele knjige na svoji mizi, po katerih je moral listati. Kedar je vstopil njegov oče, je vselej neznansko hitro listal po knjigah ;in gorindol kimal z glavo.
"Cesar iščeš moj sin?' je vpra-šay rektor. On ni odgovoril takoj, ker je imel kos kruha v ustih. Vendar ga je pa naglo pogoltnil in rekel, da išče grško besedo, katero najdeti ne more.
Bila je lač; on sploh ni iskal, ker je vedno lomil kruh v žepu in ga nosil v usta. Opazil sem dobro to.
Rektor ga je pa vseeno pohval i i.
Kvasil je nekaj, češ da bogovi bolj ljubijo delo kot čednost.
Potem je šel k drugemu sinu, ki je stal pred slikarskim stojalom in nekaj risal. Slika je bila skoro do-
vršena. Bila je pokrajinska slika z jezerom, na 'katerem je plulo mnogo ladij. Tudi gospa rektorica je vstopila in g. rektor je bil zelo do bre volje. Rekel je, dia bo ob zaključni veselici razstavljena in da bodo vsi obiskovalci lahko uvideli, kako se gojijo lepe umetnosti.
Potem so odšli, sinova tudi, kei je bil čas za obed. Ostati sem moral sam, pa jaz jesti tudi nisem dobil.
Nfee.n se žalostil radi tega. S sabo sem iined salamo in mislil sem: "Oba suha rektorjeva sina bi bila vesela, če bi kaj takega dobila.
.Starejši je postavil svojo si ko v bližnjostfbo na okno. Videl sem do bro. Čakal' sem, dta so bili,vsi zunaj, potem sen pa čital povest o črnem volku, znamenitem vodju Apačev, katero sem skrivaj prinesel s sabo.
Ob štirih me je pedel izpustil. Rekel je: "Ta pot, si pa dobro sedel." Jaz sem odgovoril: "Ah, kaj še!" Vendar je pa bilo nekaj, ker jc bilo tako dolgčas. V pondeljek je prišel rektor v razred. Bil je rdeč kot puran.
Kričal je, ko je ustopil : "Kje je Thoma?" Ustal sem. Pričelo je grmeti. Rekel je, da» sem zvršil hudodelstvo, kakeršno še ni zabeleže no v šolski zgodovini, delo Hero-strata, ki se lahko primerja z zapa-len'jem svetišča Diane. Svoj položaj si pa lahko zboljšam, ako vse skesano priznam.
Pri tem je pa odpiral svoja usta, da so bili videti grdi zobie, pljuval in obračal je svoje oči.
Rekel sem: "Jafc nč ne vem; saj nisem nič storil."
Imenoval me je zakrnega lažnjiv-ca, katerega bo zadela jeza z neba. Toda* rekel sem: "Jaz nič nevern!' Potem je vprašal vse v razredu; ako nič o meni povedati ne vedo.
Obrnil se je proti profesorju in mu povedal, da so v jutro zaznali, da je nekdb kamen vrgel v sobo poleg rektorata. Velik kamen je ležal na tleh, ki je preluknjal tudi sliko, katero je slikal njegov sin.
Profesor se je ustrašil, jezili so se mu lasje na glavi. Skočil je prot! meni in zakričal: "Priznaj, zavrže nec! Ali si ti zvršil to malopridno d^elo?" Od!govori»l sem, da nič ne nevem, da mi že preseda, da za vsa ko stvarco le mene obdoiže.
Rektor je zopet zakričal: "Gorje ti, trikrat gorje. Ako te razkrinkam! S»aj' mora priti na dan.
Potem je odšel. Po eni uri je prišel pedel in <me pozval v rektorat. Čakala sta me učitelj veronauka in rektor. Sfika in kamen sta ležala na stolu. Pred stolom je pa stala majhna mizica pogrnena z črnim prtom, na njem razpelo, poleg pa dvoje gorečih sveč.
Učitelj veronauka je položil roko na mojo glavo in bil je zelo prijazen z menoj, dasi me navadno ni rad videl.
"Ubogi, zapeljani deček, je pričel, "očisti svbje srce in priznaj mi vse.. Saj bo tebi dobro in olajšal boš svojo vest."
"Tudi svoj položaj si boš zbolj šal," je pristavil rektor.
"Jaiz nisem bili, jaz nriseim vrgel kamen v okno," sem odgovoril.
Učitelj veronauka me je zelo hu do pogledal in potenn dejal rektorju : "Mi bodemo kmalu vedeli res nico. To sredstvo gotovo pomaga." Peljal me je pred mizo, kjer sta goreli sveči in svečano izgovoril:
"Sedaj te vprašam pred gorečima svečama: "Ti poznaš zle posledice
krive prisege iz veronauka. Upna-šam te: Si ti vigel ikianien? Da —
(ali ne?"
"Nisem vrgel kamna," sem odgovoril.
"Odgovori da — ali ne, v imenu vsega svetega'." Ne," sem dejal. Učitelj veronauka ie skomiznu in rekel:
On ni bil. Sum goljufa.' Rektor me je odslovil. Bil se:n zelo vesel, da sem lagal in ne priznal, da ^m v nedeljo zvečer vrgel kamen v okno, kjer sem vedel, da» stoji slika. Jaz bi si ne bil poboljšal svojega položaja. To je rektor rekel nalašč. Spodili bi me bili. Jaz pa nisem .neumen.
Stric Frane.
Nekega dne je dobila miati "list od strica Franeta, j>enz:oniranega majorja. Rekla je, da se veseli, da je stric pisal in dla bo naredil iz < ne-ne dobrega človeka in da stane 80 kron c na mesec. Moral sem v :ne sto, kjer je stanoval stric. Bil sem žalosten. Treba je bilo hoditi preko štirih stopnjic, naokrog so pa bile same visoke hiše in nikjer vrta.
Igrati se nisem smel nikdar, pa saj tudi ni bilo nikogar. Bila sta le stric Frane in teta Ana, ki sta vedno hodila gorindbl, da bi se nič ne zgodilo. Stric je tri zelo strog in« vselej je dejal, ked&r me je pogledal: -Ca-kaj, paglavec, tebe bom že še ukro til."
Iz okna se je lahko pljuvalo na cesto in počilo je vselej, če je pljunek padel na trotoar. Ali če je pljunek zadel kakšnega človeka', potem je dotični hudo zabavljal in zmerjal. Takrat sem se smejal, drugače pa nisem bil nikdar vesel. #
Profesor me je čmrno giedal. češ, da sem prinesel slab g^s s sabo.
To ni bila resnic?. Slabo spriče valo sem dbbil, ker sen gospej rek-torici vskipevalni prašek vrgel v neko slabo dišečo posodo.
Ali od' tega je že nekaj časa mi-nolo in profesor bi me ne bil smel radi tega tako guliti. Stric Frane je bil njegov dober znanec in ga je večkrat obiskal.
In na takih obiskih sta se dogovorila. kako me bodeta ujela.
Kedar sem iz šole prišel, sem moral takoj delati naloge.
Stric je pazil na. mene in dejal '. Že zopet neumno izdeluješ? Čakaj, paglavec, jaz ti že uro navi • „ >»
jem.
Nekoč sem imel zvršiti matema tično nalogo. Nisem jo mogel skon-čati in uprašal sem strica za po •moč, ker je materi obljubil, da mj bo ix>magal. In tudi teta je pripovedovala, da je stric pameten človek in da se pri njemu trta r sika j lahko naučim.
Radi tega» sem ga poprosil, naj mi pomaga. Prečital je nalogo in rekel: "Že zopet nič ne znaš, ti -malopridni paglavec. Ta naloga-' jc lahka."
Usedel se je in pričel. A ni mu šlo izpod rok. Račun i 1 je ves po poldan in če son ga uprašal, ali je nalogo že dovršil, me je pa prav grdo ozmrjal.
še le pred večerjo mi je prinesel nalogo in rekel: "Sedaj jo lahko prepišeš. Bila je lahka, a moral sem zvršiti nekaj' drugega. Ti tepec, ti!"
Prepisal sem jo in zročil profesorju. V četrtek sem dobil zvezek nazaj. Mislil sem, da bora dobil
enojko. Ali bila je četvorka in cel list je bil prekrižan z rdečimi črtami. Profesor je pa rekel: "Tako bedaisto pa le kak osel lahko izdeia račun."
"To je mojstric," sem odgovoril. "On je zvršil nalogo, jaz sem jo le prepisal."
Vsi učenci so se smejali, profesor je pa postal rdeč kot kuhan raK.
"Ti si lažnjivec," je zarohnel profesor nad unenoj. "Ti boš umrl v
J	M
jeci.
Zaprl me je za dve uri. Doma me je čakal že stric, ki me je vselej neusmiljeno pretq>el, če sem bil zaprt. 2e pri vstopu sem kričal, da je on kriv, če sem bil zaprt, ker je napačno rešil nalogo m da je profesor rekel, da le osel lahko z vrši tako nalogo. (Sedaj me je še le prav fino na-šeškal, potem pa odšel. Klančnikov Jože, moj prijatelj mi je pa povc-da1, da je videl profesorja in njega na ulici živahno raizgovarjati. (Drugi dan me je profesor .poklical in dejal: "Jaz sem tvojo računsko nalogo še enkrat pregledal. Rešena. je dobro, seve po stari metod;. Ker si b i zaprt, se ti m krivica zgodila, ker si pri prepisu napravil napake."
Tako sta se dogovorila s stricem kajti stric je t3>koj rekel, ko sen domu prišel: "Govoril sem s profesorjem. Naloga je bila rešena pravilno. Le ti paglavec si parna vil napake, ko si jo prepisal." ^ Mati mi je pa pisala, da mi strici ne bo več pomagal, ker še navadnih 'j* računov prepisati ne znam in mtfljv vsled tega delam neprilike. Ta je podel človek.
ALI JE BOG ?
(Čitaj sv. nismo: Bogu je vse mogoče.) Takšna neomejena božja vsegamočnost lahko aavrši vsakršni čudež. Radi tega so tudi vse vere v boga in biblija zelo bogate na , čudežih. Vzrok vere v čudeže j? isti kakor za vero v boga, duhove, prazno, verje. Ta vzrok je neveda. Tembolj se je krčila neveda, tembolj se je spoznavala veda o naravnem zakonu, tolikor težje stališče je imela vena v čudeže in z njo združene religije. Radi tega sovražijo vsi duhovniki veJo in resnico. Danes je dokazano, da se še n -kdar ni zgodil kak čudei n se tac' nikdar ne more. Tudi kar šc ne poznamo, bazira istotako iw naravnih zakonih, kakor tisto, kar poznamo. Iz tega sledi, da je nemogoče, da bi ekzistiral bog, ki stori, kai hoče.
Sploh je pa neumno ir» fantastično predstavljati si bitje, ki vsaki trenotek vse vidi in sliši. ;*se vlada in. z vrši v neskončnem1 vsemi ru, na vseh solčnih sistemih, ki je določilo kaj se je in se bo na zemlji v milijonih letih završilo. Prvotni kristjanje so si pač predočevali, da lahko bog z vzvišenega sedeža pregleda vso zemeljsko ravan. Ali naš današnji svetovni nazor nam je razkril tako velečastno velikost vsemi-ra, da moramo poslati "duha" ob-darovanega z največjo "inteligenco", ki vse vlada, med »navadne prazne bajke.
Ali je mogoče, da je na svetu vse od sebe nastalo, ali pa vsled "slepega slučaja"? Duhovniki se pri svojih dokazih prav rad poslu-žijo premešanih črik, iz katerih ne more nikdar od sebe nastati kaka pesen ali razprava. Ta primera ne
dokazuje mate. Posamezne črfce se vendar ne mo«re primerjati s posamezni deli snovi, ker nimajo sposobnosti, da bi napravile zveze in nove snovi, z novimi lastnosti. (Tako je tudi^z uro g. župnika Knanjca, s katero je hotel dokazati, da je bog "ustvaril svet, pa je žel le bhmažo. Opomba vajenca.)
Črke nima jo v ti primeri (g. župnika Kranjca una' tudi. Opomba poslušalca.) sile, ne kake druge lastnosti, mejtem ko si delov snovi ne moremo misliti brez sile, k.i se zrcali v tem, da se družijo, ločijo, da drug drugega potegnejo nase lali odbijajo. "Kedarkoli se dva atoma prasnovi," tako pravi Molden-bawer (Das We!tall und seine En-stehung), "združita, nastane molekul (delček) snovi, ki ni več prasnov, stiovi, iki Ima popolnoma druge 'kemične im flzikatifele lastnosti. Že radi tega je mogoče, da se doseže velikanske razlike. Mejtem ko so se molekuli nove stldvi med sabo ali z d<ru|gimi atomi prasnovi v različnem fazrrierjit nlešali, je morala vselfcj nastati zopet dfuga sttov, in da se je pdklicalo naših 64 (sedaj baje 70) prasnovi v življenje, je bilo treba le majhno število »takih primitivnih združenj."
Pri nastanku prvega živega bitja maj bi bil absolutno potreben božji čudež stvarnika. Seveda ! Ako divjak, kakšne stvari ne razume, tedaj se takoj zateče k čarovniku. Mi, kot kulturni ljudje bi »e pa morali vendar že nekaj »naučiti iz ne-številnib dokazov vede, da je vse naravno, brefž čarovništva. Natrt bi se moralo vendar dozdevati smešno, da je bog iz neor^aničnih snovi u-stvari) prva živa bitja. Ker je resnica, da dolgo časa na zemlji ni bilo živih bitij, so ta živa bitja še le kasnejše nastala, ko je minola ža reča doba, ko se je voda vsed'la in se ohladila do mračnosti, iz neor-ganičnih bitij so nastala organična od sebe in sicer brez vsakega čarovništva. To delo se imenuje pna-ploditev. Znameniti Pasteur v Parizu je hotel dokazati ne mogočno s t praploditve. V ta namen ie z raz-Wjenjem In drugimi sredstvi napravit vodo in zrak neplodna, potem ie pa čakal' zaman na praploditev. V svoj: omejenosti ni mislil, da je vničil vse poboje, vsled katerih Lahko nastanejo živa bitja, da bi se moral zgoditi res čudež, ako bi nastala pod takimi ;pogoji živa bitja. Vzlc ti bedastoči, katero je zvršii Pasteur, pa vpijejo pobožni kričači, da je "veliki Pasteur" dokazal »nemogočnost praploditve.
Nasprotno pa dokazuje profesor dr. Benedikt na Dunaju v svoji knjigi. "Kristallisation und Morphogeneses', koliko sta oba dela narave, neorganični in organični, v medsebojni zvezi. Pri kristalih in mineralih so danes dokazani isto-tako nastanek cel.ic, rast, ploditev, kakor v rastlinstvu in živalstvu. "Ako pomislimo nadalje," pravi znameniti raziskovalec, da se je od Woehlerja sem posrečite, v retor-tah kemičnih laboratorijev sinteti-škim potom orga nično substanco napraviti iz neorganične, sklepamo, da so se napravile v kosmičnih (svetovilih) laboratorijih še preje, predno je nastal protoplasmas (živ-Ijensika snov) ... Mi smo prisiljeni pripoznati za prvo geologično periodo, da so se vsled posebnih snov-skih in energijskih razmer iz neor-ganičnib substanc irazvili žive sno-
vi in živa bitja, to je vsled prapio-ditve.
Razvoj .prvega življenja je imel v sebi že tudi preprost začetek duševnega življenja. Ker je glavni vzrok življenju nek poseben seži-galni proces ^(oglenčeve srtovske zveze se sežgo vsled pristopa kisi ka), radi tega se lahko sklepa, da je višje duševno življenje posled-•nica posebnega sežigalnega procesa organični h snovi. Dokler vsled "sežiganja" ostane z življenjem zvezana snovska zveza, toliko časa tudi tnaja življenje. Ako zamre se žiga nje in snovska zveza, teda< "zarrire" tudi življenje. Višje duševno delo se zrcali v dčhi visoko razvitih možganskih živčnih celic ki so pa še malo poznane, ker <so ti milijoni celic zelo majhni in se njih delo težko opažu ie pri živih živalih. Mo žiga ne živega človeka se ne more opazovati. Da duševno živ-ljenje od najnižjega pa do najvišjega bazira na težko spoznavajoči h snovskih zvezjah, se sme sprejeti za resnico.
Ko so nastala nreorosta živa bi tja, so vsled zvez in sprememb lah ko nastala popolnejša bitja. Vse višje rastline, živali, tudi človek sestoje iz množine celic, zelo majhnih živalic, ki so vsled razmer prisiljene deliti življensko delo in se temu prihgodtto tudi spremenile kakor so tudi pojedini člani v človeški družbi neenaki vsled- delitve dela. To je danes dokazana stvar.
Da se je to završilo, je bilo treba za celice milijone let razvoja, icar nas uči Darvvinov nauk o razvoju Zakoni o podedovanju, prilagodno-sti, boja za obstanek kažejo pot, na katerem se je razvoj završil. Nesposobno in nepopolno vedno pogi ne ali se pa izloči, naobratno se pa za življenje sposobno s spopolnje-vanjem novih lastnosti vedno po-polnuje. Pri zanamcih se to ponavlja, mejtem ko se že nastale spre membe in pridobljene lastnosti podeduje in z drugimi množi. Tem potom so nastala razna živa bitja, ki se vedno spopolnujejo. Vsi, ki bi radi človeške možgane obdali z gosto temo, sila. mirze darvinizem, ker je darvinizem dokazal, kako so nastali organi živali in rastlin brez najmanjše božje pomoči, kakor je bukaj na kratko povedano.
Mnogoštevilni okamneli ostanki živali in rastlin v raznih zemeljskih plasteh nam nredočujejo pot velikanskega življenskega razvoja od nepopolnega do popolnejšega, obenem pa potrjujejo resničnost Dar-winovega nauka,
Seve imamo še veliko .nepreiska-no polje. .In če bi še manj vedeli, kakor vemo, bi se dalo vseeno dokazati, da ni boga. Saj se vendar ne gre za stvar, ki je za človeško pamet nerazumljiva. Vprašanje: kaj je pra vzrok, da smo, je res še uganjka. Toda vprašanje: ali je bog, lahko vsakdo reši tako, da ga ni, ne da bi iskal dokazov za to v naravoslovju, ako le pametno opazuje vsakdanje življenje. Ali ie sploh mogoče, da se za vrši toliko groznih nesreč, hudodelstev, lopovščin, če ekzistira božje bitje ? Se nikdar se ni kiak bog brigal za dobro ali slabo živih bitij, če je ibog, vsled čigar volje se vse zgodi, torej tudi slabo, potem bi bilo to najbrez. čut ne j še in krvoločnejše bitje, ki sc ga moremo mislit?. Ali si zamore-mo predstavljati "najvišje razumno
bitje" brez pravice in ljubezni? Ali
ne bi bil tak bog klavennejši kot
navadna žival? Najvišje bitje ima torej ljubezen in čutila, ali ga pa sptob ni.
•Neumno je, da se verjame v boga le radi sveta, ki je vse tako ' pametno" uredil, da se živa bitja vsled te "pametne" »rraredbe koljejo in pobijajo med seboj, uživajo drugo drugega, d'a divje zveri, gola zrn in mrčes svoje uničevalno delo zvTŠujejo tako, da dostikrat črvi bakterije najbolj razvita bitja do smrti mučijo, da je človeška zgodovina pisana s krvjo vzlic "božj previdnosti", da so ikrvoloki mučili nedolžne otroke do smrti, da so načelne in verne ljudi v mučilnicah mučili in sežigali na gromadah, da so nešteti tisoči ljudi poginili ob potresih, povodnjih, požarih, morskih viharjih, da je nebroj ljndi u-mrlio vsled razstrelb v rudnikih in drugih nezgod.
iVsldd vseta prefrIgranim odgovorom se razbije ob teh dejstvih vsaka vera v boga, tudi vsaka vera v "svetsko pamet". Naj bo narava kar hoče, toda boga ni v nji, ne iz ven nje.
Jasno in določno vidimo, da se je slabo ali dobro rodilo z .naravnimi potrebami vsled svojih vzrokov (torej ne vsled navadnega slučaja) ne pa z božjo pomočjo.
Ako človek res poznat resničen sestoj stvari, potem pozna tudi resnične vzroke svojega trpljenja. Ra di tega le resnica in zopet Ie resnica ima tolažiltfio moč.
v
Rrez nje je tudi ljubezen brez-močna. Torej resnica ne more biti nikdar brez tolažbe. Naobratno pa ni; tokižha, aiko se hoče l juidi obdr žati v pofljožni verski blaznosti, ne vedi, prazno ver j ui in neumnosti in jim tako zapirati pot do samoosvo-boditve. Pravi vzrok te škodljive blaznosti je pa vera v duhove in bog*a. Ako se to zlo vniči, tedaj mora zginiti tema in napočiti doba pameti. Vse besedičenje, kako potrebna je vera v bo^ra za moralo, ne more varati mislečega človeka, ako se spomni, koliko hudodelstev so zakrivile vere v boga in duhove. Nihče ni hujše škodil morali in jo oviral v njenem raz vojn kakor vere.
Zgodovina krščanstva, ki je polna grozodejstev in zdravi pameti nasprotujočih se naukov, dokazuje to dbločno. Radi tega lahko razumemo, da >se ie Friderik veliki zgražal nad bedastocami dogem, ko je čital cerkveno jjgodovino. On splofo ni mogel N^^wcti, da l judje verjamejo takejBjrfinosti, da jih smatrajo za bož^j^rolo, ko je vendar oči v id no, da je človeško delo, zgrajeno na sili, slepariji, fanatizmu, vlaclohlepnosti in nestrpnosti duhlov-p-ov. Tako pi Se Zel le r o Frideriku velikemu kot mislecu.
Ali morda* duhovščina na Kai druzega eradi kot na vero v dni hove in boga? ,
Polom te vere bo duševni in moralni preporod in rešitev človeštva. Ljudje se ne bodo več vzgoje val i v morali sužnjev, pa tudi ponižnost, pokorščina in zatajevanic samega sebe se ne bo smatralo več za čednosti, ampak vzrastel bo rod, ki se bo zanašal rra svojo moč, rod, ki bo našel svojo življensko srečo v negovanju jepega, dobrega in resničnega.
EUGENE VARLIN.
Spomin izza pariške komune.
Med nekaterimi pariškimi ulicami, ki so tekom zadnjih dni dobda svoja imena, je tudi ulica Eugene I'arRtk To ime obuja krute spomine, predočuje nam zopet pijane tolpe Verzeljcev, uladnh čet, ki so tako kruto divjali v Parizu po porazu komune, kakor svoje dni divji H un i na svojem i^ohodu v solčnato Italijo.
Cujmo, kaj o tem zgodovina pravi: •
Varlin je bi] knjigoveški pomočil k. Čital je marljivp znanstvene knjige in si tako pridobil precej obširno izobrazijo. Vsled svojega last-nega mišljenja in nazmotriva-nja je postal socialist. Bil je ustanovitelj "iinternationale" in ko se je cesarstvo že nagibalb svojemu koncu, je igral kot izboren govornik na shodih volilcev v delavskih predme stjib veliko ulogo.
Leta 1871, ko so pariški puntarjž
razpisali prve volitve, je bil Eugene Varlin izvoljen članom koimme. Xajprvo je delal v finančnem odseku, kasne ie pa v odseku za preskrbo vojske. Bil je med tisto malo četo, ki se je v krvavem majskem tednui hrabro borila do .zadtaje barikade. Dne 26. maja je poskusil z nevarnostjo svojega lastnega življenje rešiti 50 porokov, katere so krtito preganjani komunardi po-srtreliili v ulici Riue Haxo. Ko so dne 28. maja počili zadnji streli, ko je vse zvršil do zadnjega^ kar je smatral za svojo dolžnost, je vrg^el pu>-ško od sebe in je po Plarizm iskal zfe-vetja pred tx>divjanimi Vetrzeljjfe:.
Več dni in noči je blodil po Parizu, slednjič se je pa vsedel truden in zmučen nai stol pred neko kavarno v ulici "Rue Lafayette" v obli ž1 ju "Square Montholon". Ni si dal odstriči svojih dolgih valovi-t h las, ne svoje dolge goste brade. Ako bi si dal odrezati svoje dolge tetse in brado, nihče bi ga ne bi I spozml, dasi ie b;la njegova podoba IX) vseh razločni škili oknih izpostavljene na ogled. Morda bi si bil s to spremembo rešil tudi življenje svoje.
Neki mimo gredoč človek, ki je imel na svojem joipicu pripet znak častne legije, je pristopil k njemu, ga potrkal' po rami in dejal: "Vi sfte E'u&ene Varlin, čllan komune?" Varl'n ga je pogledal in mu n: odgovoril. Neznanec je pomignil častniku, ki je s patruljo korakal mimo kavarne. Častnik se je približal in neznanec je rekel: "Aretirajte tega gospoda, on je član komune. Poznam ga, to je Vairlin."
Častnik, lajtenant Sicre 67 polka je zgrabil* Vari in a za ovratnik. O-vadub je Sicru povedal svoje ime in stan. Le ta* je v svojem poročilu na zapovednika polka zamolčal ime gnjusnegiii ovadluha, povedal pa je, da je bil katoliški duhovnik, komur se je zdelo varnejši hoditi v navad, ni civilni' obleki, kot v duhovniškem talarju. Njega so za časa komune aretirali, radi tegw se sedaj ma-
»v\ •
scuje.
(Konec pdhoctoijVČ.)
Spendal
Listu v podporo.
50c
o ....................._
(Nadaljevanje 5 3. stnanr.)
gospodarski in politični borbi. Letu-pafcain se je poskusilo tudi na>zgnati gosto temo, kater j so provrročili stari ob:čaji in nazori, radi tega tu-d); pridobitve na političnem in gospodarskem polji niso bile vsikdar tna'jne. Še vselej, kedar so delavci zasedli kakšno politično ali gospo-dar step postojanko po hudem in vročem boj ti, so mračnjaki, stebri kap'talizma razumeli izrabiti stare običaje in nazore tako spretno, ker vedo, da duševna te na v večini obda;® možgane ljudske mase, da so bili delavci goljufani za sadove zmage.
Teimbolli tse bo pometalb s starimi nazori :n običaji v ljudski ma si, tolikorveč lx>do rustle prepričane čete soc alistov in se tvorile v enosamo nepremagljivo armado, ob kateri se bodo razb:j.ali va'ovi nasi-Ijte. stari običaji, nazori, vera v čudeže in strahove, sploh vsako baji koslovje.
Misel svobodna je moč, kateri li sta kos surova sila in bajkoslovje. — In* ker to smznaHe narrčča od dne db dne, smo prepričani, da bo socializem kmaki prodrl v vse sloje vseh kulturnih narodov m jih zdru. žil v eno samo vel:ko druž no, ve-4 lik narod, eovoreč razna nr*reč:a m iez'ke, ki b<? živel v enakost5, bratstvu in svobodi.
ZeinH; bodo rotv. tatvme, vojne, umori, prostitutke, lačni, bosonogi in strgani lnidje ;<td. IJudie bodo na žrveH srečno, ker bodo vsai na:-bnise nracfloee ze;n:1e. k- so danes šibe 7a kultnrneea človeka.
Zatora ^ br>r starim ob ča je n in nazorom!!!
POZOR SLOVENCI IN HRVATJE!!!
Slavnemu občinstvu v Chicagu inoko-lici naznanjava, da sva odprla na
623 So. THROOP ST.,
mvourejeno pekarijo,
kjer pečeva najokusneja raznovrstna peciva Za sveže pecivo in solidno postrežbo jamčiva. Bratje, podpirajte edino domače podjetje v tej stroki. Z odličnim spoštovanjem
JUR. CURIČ II ALEX. IVČEC
623 80. Throop St., Chicago.
Jože Sabath
advokat iti pravni zastopnik v ka. ženskih in civilnih zadevah.
Pišite slovenski 1 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111
Res 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
Košiček Bratje
SALOON !
Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri'
Ozdravljena težke bolezni Ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
/
Marija Rezič
209 5thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun .
110 E.Park St.sButte,Mont.
zapomnite sif da je samo oni zdriavnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje-primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je ;
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, Želodcu, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živiČne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht. trganje in bolečiv Erifrn, rnkah-Trnkih, lrHjih in hnlni, Viaitn »iln (^prnerpjdj^J^nžo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja) Šumenje in tok iz uŠes> oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh naglavi, srbenje, mazulje, liŠaje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli-tok, bolezni na maternici, i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika in Sifilis točno in popolnoma, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, praŠate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi poduČlivimi slikami v tušu in barvah.
ZASTONJ!
ZASTONJ!
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo,
Kujiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 Went 34tli St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kaŠlja, težke bolezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J.
Jipilmiskt mm\
Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Cbicagi in okolici, ra tjčim najboljša raznovrstna vdna po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričote. ip Z vsem spoštovanjem
Slavoljub Štajdohar, 316 W, 18th St. Chicago.
J
POZOR! SLOVENCI! POZOR! S-A.I_i002>T
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih ia buteljkah in drage raznovrstne pijače ter uuijske smodke. Potniki dobe čedno prenočile za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovf ncem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So Center/ ve., Chicago.
SLOVENCEM IN HRVATOM
priporočam svojo
gostilno, dvorano za veselice in društ. zadeve.
Točim izborno pivo <%Magnet", fina namizna importirpna in domača vina, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaji —
JOŽE POLAČEK,
635 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik za notranje bolezni In ranocelnik.
ZdravniSkiTprpiikava brezplačno—plačati J« le zdravila. 647 to 649 Blue Island Ave., Chicago
llradn« ure: Od 1 do 3 popol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chioage živeči bolniki naj plielo iloventk^
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu« jemo raznovrstne
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog . oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
•J. J DVORAK S* OQ. 598-600 Blue Island Av*	Chicago.
\
. Ji, *. aML